Posaitrežna številka 10 vinarjev. Šiev. 268 O v UM v sredo 22, Dovemora 1» Leio XLIV. Velja po poŠti: K 28'— „ 2-ao . H 89- Za oelo leto naprej , za en meseo „ za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ , . „ 2-— V upravi prejeman mesečno n 1*80 — Sobotna izdaja: = za oelo leto......K T— ia Nemčij ° oeloletno . „ 9*— za ostalo Inozemstvo. „ 12'— Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat . ... po 31 т za dva- ln večkrat . . 25 „ prt večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Enostolpna petltvrsta po 60 vin. Izhaja vsak dan, lzvremšt ne« deije in praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga vozni red Cesar Franc Jožef je mrtev! Oni veliki vladar mogočne velike Avstrije narodov, ki je preživela in prestala ravno pod njegovim vladanjem najtežje preizkušnje, je izdahnil sinoči svojo dušo. Ves razvoj, vsa zgodovina našega naroda je tako tesno združena z osebo velikega vladarja. V onem viharnem letu 1848., ki je bilo zibelka vsega našega narodnega razvoja, je sprejel cesar Franc Jožef na svoje mlade rame vso težo in odgovornost monarha velike Avstrije, ki je stala tako kot sedaj v ognju od vseh strani. Bili so to tako težki trenutki, morda težji še kakor danes. Toda energija in moč mladega vladarja je premagala vse. »Z združenimi močmi« je bilo cesarjevo geslo. Z »združenmi močmi« smo stali mi Slovenci vedno na braniku cesarja in skupne domovine, sledeč našim starim slovenskim tradicijam o udanosti do dinastije Habsburg. Ta naša udanost je brezmejna, zapisana s krvjo , s srčno krvjo, vselej in v vsakem času, v najhujših trenutkih, na vseh bojiščih. Na to svojo zvestobo do Tebe, veliki umrli vladar, je bil naš narod vedno ponosen. Kakor leta !S4£., ko je nastopil 181etni miadenič Franc Jožef težko pot vladanja, sinoči, ko je izdihnil svojo dušo kot sivolasi starček, stoje naši polki na italijanskih bojiščih, umirajo, zmagujejo in se ne umaknejo. Cesar Franc Jožef I. se je mudil med našim slovenskim narodom, obiskal je našo slovensko domovino, govoril z našim slovenskim ljudstvom. Prvič je počastil cesar Franc Jožef domovino svojih udanih slovenskih podanikov leta 1850 in takrat je prepotoval skoraj vso, soominjajoč se živo, kako so stali Slovenci v minulih vihirjih sredi dveh bojišč trdni kot skala. Obiskal je tudi Ljubljano, ki ga je z velikimi slovesnostmi sprejela. Drugič se je mudil cesar na Slovenskem leta 1882. V Celovec je prispel dne 8. septembra. Zvesti Korošci so ga prisrčno sprejeli. Odbor »Družbe sv. Mohorja« se mu je ob tej priliki poklonil in mu izročil koledar. V Trbižu je pozdravilo cesarja v slovenskem jeziku 40 brhkih Ziljanov in 40 Zi-ljank, ki so mu izročili, šopek planink. Iz Koroškega je odpotoval na Goriško. Go-ričani so mu napravili v Bovcu podoknico. Cesar je sam zahteval, naj ga ogovarjajo Slovenci v svojem materinem jeziku. — V Gorici so ga goriški Slovenci zelo toplo in z gromkimi živio-klici pozdravili. Dalje je cbiskal vladar Pulj in frst ';jer ga je pozdravilo še posebej slovensko okoličan-sko ljudstvo. Leta 1883. je obiskal cesar ob priliki s'avlja šeststoletnice belo Ljubljano, Kranjsko in druge kraje v naši slovenski domovini. Na celi poti po slovenskem Štajer- skem je ljudstvo viharno pozdravljalo svojega ljubljenega vladarja, ki je z ljudmi govoril v slovenskem je/iku. Nekemu deklelu je rekel: Micika, poglej svojega cesarja. Posebno slovesno pa je cesarja pozdravila kranjska dežela in bela Ljubljana. Bili so to trenutki, ko je slovensko ljudstvo glasno in s celim srcem povedalo svojemu cesarju, kako mu je iz srca udano. Cesar je obiskal dalje Postojno, Logatec, Idrijo, Bled, Kranj in Begunje, Povsod je slovenska prisrčnost in udanost. Sedaj našega velikega cesarja, s katerim je bila tako tesno spojena zgodovina slovenskega naroda, ni več. A duh velikega avstrijskega vladarja, njegove vodilne ideje »z združenimi močmi«, »Napravite mir med mojimi narodi« žive dalje. In te cesarjeve vodilne ideje so glavni temelj velike, mogočne, neodvisne Avstrije narodov pod habsburško dinastijo v zmislu pragmatične sankcije, katero so prvi poklicali v življenje ravno Slovenci in Hrvati. Duh velikega cesarja v veliki Avstriji narodov ima vse predpogoje v sebi do zdravega, krepkega, trajnega življenja. Naš udani slovenski narod žaluje ob mrtvaškem odru svojega vladarja Franca Jožefa. In ob tem mrtvaškem odru ponavlja slovensko ljudstvo svoje neomajno zvestobo do dinastije Habsburg. Pozdravlja najiskrenejše in se klanja novemu cesarju, ki bo stopil v težkih in velikih dneh na prestol, da dokonča na temelju velike mogočne, vsem narodom pravične Avstrije narodov. Hvaležen spomin velikemu cesarju Francu Jožefu meri zvestim slovenskim narodom! Cesarjevo smrl. Dunaj, 21. nov. (K. u.) Korespondenca Wilhelm poroča: Izredna odporna moč, ki jo je pokazal cesar Franc Jožef v svoji visoki starosti večkrat v zadnjih desetletjih, ko je bil precej močno bolan na sopilih; udanost, skrb in umetnost njegovih zdravnikov je povzročala, da je tako okolica cesarja, kakor tudi vse prebivalstvo monarhije upalo, da bo cesar prebolel tudi zadnjo bolezen, ki ga je napadla v prvih desetih dneh meseca novembra. Iz buletinov, ki so neprikrito opisovali pravo cesarjevo stanje, je znano, da je živel cesar po navadi in da je delal do včeraj, pač se je v zadnjih dneh preveč zanašal na se, ker je kljub zvišani vročini in kljub kašlju veliko govoril, ko sc mu je , kakor običajno poročalo in v dalj-ših avdijencah, ki jih je podeljeval. Od 18. t. m. cesarju ni jed več tako teknila kot prej. Cesar je spil ta. dan, da poživi svoje moči, en kozarec belega vina in dva mala kozarca Žampanca; kadil je vedno še svojo smotko, kakor je bil navajen. Zadnje noči je motil deloma kašelj, a lccr je srce dobro utripalo in ker je bilo tudi dihanje dobro, so bili zdravniki še 19. t. m. pomirjeni. Cesar je šc celo včeraj podnevi delal, dasi se mu je poznalo, da je bolj truden in slab, kakor navadno.Sprejel je še, kakor znano, višjega armadnega poveljnika maršala nadvojvoda Friderika v avdijenci, ki je trajala tri četrt ure. V najožji okolici cesarjevi so se pa resno bali zanj. Nadvoj-vodinja Marija Valerija je bila v zadnjih dneh vedno pri cesarju. Na Dunaj se je pripeljala tudi starejša cesarjeva hči princesa in nadvojvodinja Gizela Bavarska. Prestolonaslednik in prestolonaslednica sta ostala trajno na Dunaju, V ponedeljek zvečer je šel cesar prvič prej spat kot sicer; nato šele je pričel kašljati. Prvi del noči do 1. ure ni bilo nobene motitve, nato je pa pričel kašljati. Mrzlica, ki ni ponehavala, je podnevi postajala nevarna. Popoldne se je stanje tako poslabšalo, da je moral cesar umreti. Nadvojvodinja Marija Valerija, ki je bila ves čas neprekinjeno pri smrtni postelji svojega cesarskega očeta, se je peljala nekoliko pred 8. uro zvečer na zahodni kolodvor, da čaka svojo hčer, ki je prihajala na Dunaj iz Wallsee, a se je takoj za. njo pripeljal neki dvorni uradnik in jo obvestil, naj se vrne v Schonbrunn, ker ni bilo več upati, da se ohrani cesarju življenje. Čez nekaj časa, ko se je vrnila nadvojvodinja, je izdihnih cesar svojo dušo. Prebivalstvo je v prvih večernih urah razširjeno poročilo, da postaja mrzlica močnejša, resno vznemirilo. Potem, ko je bil izdan večerni buletin, se žal ni moglo več dvomiti, da je cesarjeva bolezen težka. Kljub temu sc je trdno verovalo, da bo cesar premagal bolezen. V vseh cerkvah se je za njegovo ozdravljenje najgorečnejše molilo veliko ljudi. Poročilo, da je vladar umrl, se je razširilo šele okolu 11. ure ponoči v javnih lokalih in je ljudi naravnost osupnilo; verovati niso mogli, da bi bilo to res. Posebne izdaje listov so okolu polnoči javno naznanile, da je cesar umrl. Dunaj, 21. nov. »Fremdenblatt« poroča: Pri smrti cesarja so bili navzoči vsi na Dunaju bivajoči člani cesarske hiše, vsi dvorni dostojanstveniki, zunanji minister baron Burian, ministrski predsednik dr. pl. Korber, Baron Burian je zapustil Schonbrunn uro pozneje kot ostali. Ob postelji je opravila nadvojvodinja Marija Valerija molitve za umirajoče. žolosi po umrlem cesarju. Glasovi on cesarjevi smrl!. Dunaj, 22. nov. (K. u.) Globoka, bolestna žalost, ki jo čuti cela avstrijska rodbina narodov za najboljšim in najmodrejšim vladarjem, ki jc veliko nad dve človeški dobi milo in pravično vodil njeno usodo, žalost za cesarjem, katerega so njegovi narodi kot očeta ljubili in ki so izgubili najmilejše ž njim, se zrcali zvesto v vsem avstrijskem časojiisju. Ob mrtvaškem odru Slovenci о& mrivošKem оаги шт cesarje. U£- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 0/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. B. — Racan poštne aranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188. tega vladarja, ki je od dne, ko je nastopil vlado, prevzel najtežje breme in ki je vodil 68 let državno ladjo z varno roko, pod katerega vladanjem je država ua vseli poljih političnega in jav^ nega življenja, na gospodarskem polju, industriji in v umetnosti tako napredovala, da tega nihče ni slutil, molče vsa nasprotstva; vse časopisje izraža velikansko hvaležnost, ki jo je monarhija dolžna cesarju Francu Jožefu. Skoraj ni človeka, ki sc spominja rajnega cesarja, da ne bi omenjal ginljivih besedi cesarjevega okl:ca ob izbruhu vojske s Srbijo in ki bi ne naglašal, da ostane ime ■-•kralja miru« tudi po pretresljivih dogodkih zadnjih dveh let na večne čase. S toplimi simpatičnimi besedami in z gorečimi željami sreče pozdravlja vse časopisje mladega naslednika velikega cesarja, ki si je pridobil neomejeno ljubezen in spoštovanje cele vojne sile v sredi svojih vojakov, v gremcnju bojnih topov, katerega z njegovo prevzvišeno soprogo, ki si je s svojo srčno dobroto in prijaznostjo z ljudmi pridobila si ca vseh podanikov. Vse časopisje želi, naj bo usojeno mlademu cesarju, da postane srečen vladar, ki bo po slavnem miru skrbel za blagobit svojih narodov, za dušni in gospodarski napredek, da bo vodil monarhijo, ki bo izšla ojačena in pomlajena iz zmagovitega boja, sledeč zgledu rajnega vladarja znotraj in zunaj do novega sijaja in slave. Dunaj, 21. novembra. (K. u.) V neuradnem delu svoje posebne izdaje piše »Wie-ner Zeitung«; Cesarja Franca Jožefa I. ni več. Danes zvečer ob 9. uri je Njegovo Veličanstvo, prevideno s tolažili sv. vere, mirno v Gospogu zaspalo. Skoraj do zadnje ure so se srca branila krute misli, da bi mogel biti temu najdražjemu življenju sedaj določen konec, kajti z občudovanja vredno močjo je Najvišji rajni gospod kljuboval nadlogam starosti, ponovno premagal težke nevarnosti, ki so pretile njegovemu življenju, in razvijal toliko duševno svežost, tako neumorno in neupogljivo živel dolžnostim svojega visokega poslanstva, da se je zdela misel slovesa za zmirom popolnoma nepojmljiva. Zato deluje strašna istina kakor omamljajoč udarec. Genij domovine v žalosti kloni glavo. Vladarska hiša Habs-burško-Lotarinška je izgubila svojega nadvse spoštovanega poglavarja, narodi monarhije objokujejo nadvse ljubljenega vladarja, čigar dobrotljivost, modrost in izkušenost je bila vsem neprecenljiva posest. Sredi svetovne vojne je bil odpoklican, sredi težkih preizkušenj, ki so bile kljub njegovi miroljubnosti naložene njemu in njegovim ljudstvom. Ni mu bilo dano pozdraviti miru, pač pa je videl čudoviti razvoj moči svoje države, doživel je pomlajenje staročastit-Ijive monarhije v strašnem svetovnem požaru in prejel v tem najvišje plačilo svojega delovanja. Kaj je bil Franc Jožef I. svoji hiši in svoji državi, kaj je bil vsakemu izmed svojih državljanov, tega v tej uri, ko žal prevladuje srca in prvi naval bolesti onemogočuje mirno premišljevanje, ni mogoče primerno oceniti. Vsakemu posamezniku je, kakor bi mu bil vzet najboljši del njega samega, kajti kot osebno srečo in kot osebno posest je občutil vsak blagoslov, ki je izhajal iz tega vladarskega življenja. Vsem je bil Najvišji rajni cesar najživejša in najizdatnejša moč v državi, vir vsega dobrega, kar je bilo dano uživati živemu rodu, dobrotnik in oče domovine. In k čuvstvom goreče hvaležnosti se pridružuje sveti strah in občudovanje za bogoposlanega pokojnika, ki je nad šest in pol desetletij živel samo svojemu poslanstvu, čigar življenje je bilo polno nepregledne zgodovinske vesbine, in čigar začetki segajo v čas, ki je večini sodobnikov že davno zgodovina. Tako je bila osebnost Franca Jožefa I. obdana s sijajem, ki se Цз blestel še v poznih stoletjih. Staropodedo-vana dinastična vdanost narodov se združuje z zavestjo velikega zgodovinskega stališča cesarjevega in istočasno z vseskozi osebnim razmerjem državljanov do svojega prevzvišenega gospoda. V otroški ljubezni so se ozirali na velikega prenavljalca države, zavetje njene moči in veličine, voditelja na potih svobodnega razvoja. In kakor je bil vsakemu posamezniku upanje in zaupanje, tolažba in opora, tako so se ob njegovem velikem človeškem zgledu povzdigovala srca. Mračna tožba napolnjuje vse dežele monarhije in združuje v neizmerni žalosti Najvišjo cesarsko hišo z narodi. Trde preizkušnje nam je naložila Previdnost, najbolestnejše nam je usojeno sedaj, ko nas je zapustil cesar Franc Jožef I. Toda njegovo ime je neporušljiva posest. Kot najdragocenejšo zapuščino bodo rodovi častili njegov spomin in do najskrajnejših časov bo živel v vsaki hiši in v vsakem srcu spomin na njegovo modrost in dobrotljivost, na njegovo duševno veličino, na njegove moške čednosti, na viteštvo in nežni čut, ki ga je plemenitil, na njegovo sveto ljubezen za slabotne in zatirane, na zaupanje v Boga in stanovitnost, ki ju je ohranil v najtežjih dneh svojega življenja. Njegova plemenita, ožarjena duša, ki je odplavala v jasne višave, bo kot zaščitnik bdela nad njegovo hišo in njegovo državo. Zvesti narodi, katerim je posvetil vso svojo veliko ljubezen in svoja goreča prizadevanja, se zbirajo v tej usodni uri trdnejše nego kdaj prej krog prestola in obnavljajo globokoganjenega srca, a vendar močnega duha in v staropodedovani zvestobi staro prisego za presvitlo vladarsko hišo. Neraz-družljivo zedinjeni, kakor danes, bodo vsi stali na braniku za sijaj krone, za obstoj in varnost države, za slavo in veličino domovine. Berlin, 21. novembra. (K. uu.) »Norddeutsche Allgem. Zeitung« prinaša cesarju globokoobčuteno žalnico in pravi: V Lju-beznipolnem spoštovanjem se mud6 naše misli v tej uri ob viteško mili postavi cesarjevi, katero je v starih kakor v mladih letih obdajal nepopisen čar. Med vladarjem in njegovimi narodi je vladalo razmerje osebne iskrenosti, kakor se v svetovni zgodovini ni velikokrat ponavljalo. Gotovo je k temu mnogo pripomogla dolga doba vlade, ki obsega razvoj Avstro-Ogrske od časa, katerega začetkov nihče danes politično delavnih mož ni sodelujć doživel. Tako se je v cesarju in kralju vteleševala notranjih in zunanjih dogodkov prebogata zgodovinska doba. Narodom monarhije je bila častitljiva osebnost vladarjeva živa tradicija. Udanost vladarski hiši, ta stari od rodu do rodu podedu-joči se zaklad habsburške krone, se je poglobila v neomajno zvestobo, ki se je izkazala v državnem življenju monarhije kot vsem preizkušnjam kljubujoča nosilna moč, Cesar Franc Jožef I. je dajal zvestobo za zvestobo. Svojo visoko oblast je opravljal s celemu svetu očito vnemo. Delaven od ranega jutra, neutrudljiv delavec, vesten v najmanjšem in največjem, je bil vzor in zgled dolžnostim posvečenega vladarja. Iz najglobljega srca žalujejo danes hvaležni narodi nad njegovo smrtjo. V zvezi z nemško državo je bil avstr. cesar Franc Jožef varuh nespremenljive trdnosti. To je bil temelj mirovne politike, ki jo je v sporazumu s krmarjem nemške države ohranjal dolga desetletja v blagor Evrope. Kljub vsem znamenjem bližajočega se viharja in rastočih nevarnosti se je zdelo, da se bo njegova vlada v miru dovršila. Tedaj •o dali sarajevski streli iirom odmevajoče znamenje za strašno krizo, ki se je zlila nad Evropo. Na vojno tirajoče moči so nadvladale. Njihov prvi udarec je bil naperjen proti habsburški hiši. Šlo je za obstanek avstro - ogrske monarhije. Cesar Franc Jožef v tej najtežji preizkuinji ni omahoval. Četudi mu ni bilo več dano, da bi dovedel svoje narode do zadnje zmage in miru, je pa mogel to delo z mirnim zaupanjem položiti v mlade krepke roke svojega naslednika. Zmagovito kljubuje Av-stro-Ogrska vsem navalom sovražnikov. Jasno sveti Habsburga zvezda skozi oblake neviht in viharja. Habsburški cesarji Cesar Franc Jožef I. je izmed vseh habsburških knezov vladal najdlje: Friderik IV. je vladal 53 let 6 mescev, Leopold I. 46 let 9 mescev, Franc II. (kot avstrijski cesar Franc I.) 43 let, Marija Terezija 40 let 1 mesec, Kari V. 36 let 5 mescev, Kari VI. 29 let, Maksimilijan I. 25 let 5 mescev, Rudolf II. 25 let 3 mesece, Jožef II. (kot nemški cesar) 24 let 6 mescev, Ferdinand III. 20 let 2 mesca, Franc I. 20 let 1 mesec, Rudolf I. in Ferdinand II. sta vladala po 17 let 10 mescev, Maks II. 13 let 11 mescev, Ferdinand I., prednik našega cesarja, 12 let 9 mescev, Albert I. 9 let 10 mescev. Najkrajši čas sta vladala Leopold II. (1790—92) in Albert II., ki je bil cesar samo 1 leto 7 mescev. Zborovanje Izuršiinega odbora S.L.S. Izvršilni odbor S. L. S. je včeraj zboroval pod predsedstvom načelnika stranke dr. Š u s t e r š i č a. Udeležba je bila skoraj polnoštevilna. Zborovanje je trajalo od 10. ure dopoldne do 6. ure zvečer. Načelnik, otvorivši sejo, se je predvsem spominjal umrlih članov poslanca P o v š e t a in Andreja B e r i č i č a. Prvi, starosta Izvršilnega odbora, je od prvega početka stranke sem zvesto in modro deloval v strankinih vrstah in si zlasti pridobil s svojim gorečim delovanjem za dobrobit kmetskega stanu posebno zaupanje in ljubezen le-te-ga. Njegova smrt je odprla močno vrzel v stranki. Stranka mu ohrani hvaležen spomin. Naj v miru počiva! — Andrej Beri-č i č je bil mlad in navdušen sobojevnik stranke, ki je opravičeval najlepše nade. Kot vojak je dal na gališkem bojišču življenje za načela S. L. S. Čast njegovemu spominu. Lahka mu bodi zemlja! — Člani Iz. O. so se v znak sožalja dvignili raz sedeža in se je ta žalni pojav zabeležil na zapisnik. Nato se načelnik spominja vseh onih mnogoštevilnih somišljenikov, ki sc z ne-presežno hrabrostjo bojujejo na vseh frontah monarhije za program S. L. S.: Vse za vero, dom in cesarja. Čast in hvala junakom, stranka jim pošilja svoj pozdrav. Nato je načelnik stranke obširno obrazložil položaj v stranki in izven stranke ter povdarjal neobhodno potrebo, da se v teh veleresnih časih najožje strnijo stare, v boju in delu preizkušene vrste v starem redu. Nato se je vršila obsežna debata, ki je zadevala na eni strani notranjo organizacijo stranke, na drugi strani pa delovanje avtonomnih oblasti v deželi, koncentracijo slovenskih strank ter povratek ustavnega življenja v Avstriji. Izkazala se je, kakor vedno v resnih časih, popolna edinost S. L. S„ ki stoji tesno organizirana za svojim načelnikom. — Ker je glede na sedanje nenormalne razmere redno shajanje Iz. 0. zelo otežkočeno, se je v podporo načelniku in razbremenitve njegove odgovornosti ustanovil Ožji svet S, L. S., v katerega so se poleg načelnika izvolili sledeči člani Izvršilnega odbora: Anton Belec, Karol Dermastia, Jos. Gostinčar, Fran Jaklič, Evgen J a r c , Andrej K a -lan, Ivan K r e g a r, dr. Krek, dr. Lampe, Ivan Lavrenčič, dr. Pega n , Ivan P i b e r, Matej R i h a r, Anton Skubic, Josip Šiška in Iv. Traven. Ožji svet se bo shajal redoma vsak mesec pri načelniku stranke. Nanovo so se kooptirali v smislu strankinih pravil v Izvršilni odbor sledeči gg.: Ivan B e š t e r, Mihael Arko, Fr. B e r -n i k , Franc Traven in Franc V o v k o. Druge sklepe Izvršilnega odbora, v kolikor so namenjeni za javnost, objavimo prihodnjič. Ko je načelnik zaključil sejo, so se zborovalci razšli z navdušenimi klici: Živela Slovenska Ljudska Stranka! Zmagoslavno шт v Шштџ, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21, novembra. Uradno se poroča: Vojna skupina generalnega polkovnika nadvojvode Karol a. Na obeh straneh Schyla bojujoče se zavezniške sile so podile sovražnika dalje nazaj. Bližajo se Craiovi. Vzhodno od reke Alute smo se ustaliti na višinah južno od Scaueli. Severno od Kampolunga je sovražnik nadaljeval svoje napade. Njegovi napori so bili vnovič zaman. Pri armadi generala pl. Kovesza so nemški lovci v ozemlju Ludovo uspešno poizvedovali. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21, novembra. Veliki glavni stan: Vojna skupina generalnega polkovnika nadvojvode Karol a. V ozemlju Ludovo (Gozdni Karpati) so nemški lovci po načrtu poizvedovali. Ujeli so 40 mož. Razbremenilni sunek Rusov v sosednjem odseku se je krvavo izjalovil. Na vzhodnem robu Sedmograške so se le malo bojevali. Nemške in avstrijske čete so severno od Kampolunga odbile tudi ponoči ponovljene rumunske napade. Ob Aluti smo Rumunom v trdem boju iztrgali nekaj važnih krajev in utrjenih višin. Naša pehota stoji pred Craiovo, dosedanjem sedežu vrhovnega poveljstva rumunske nr-made. Vojna skupina maršala pl. Mackensen a. Berlin, 21. novembra. Veliki glavni stan: Izvzemši topovskega ognja nobenih posebnih dogodkov. Konštanco in Črnovodo so obstreljevali. Naše letalsko brodovje je metalo bombe na prometne naprave pri Bukareštu. Prvi generalni kvartirni mojster; pl, Ludendorff. Berlin, 21. nov. Veliki glavni stan: Krajovo smo vzclL Prvi generalni kvartirni mojsten pl. Ludendorff. > . BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 21. nov. Uradno: Sovražnik je razstrelil včeraj z bombami svoje transportne ladje, ki se nahajajo za otoki ne daleč od Kala-bata. Sovražnik slabo obstreljuje s topovi Silistro, Oltino, Rašovo in Črnovodo. V Dobrudži je slabo delovalo topništvo; boji so se bili tam med poizvedovalnimi oddelki in stražami. Na obali črnega morja sta danes zjutraj obstrcljavnla dva ruska rušil-ca svetilnik pri Lminehu, popoldne pa mesto Konstanco. Naše topništvo je prisililo sovražne ladje, da so se morale takoj umakniti na visoko morje. XXX Poročilo o zavzetju (Jraiove pove veliko. Pred štirimi dnevi šc v trdih, težkih bojih pri Targuiu so zavezniške čete p > zmagoviti bitki z največjo hitrostjo udarile v vlaško nižino in režejo sedaj življenjske žile, ki vežejo zahodno Vlaško z Bukareštom. Kako važno vlogo igra Craiova v vojski z zahodnimi sosedi Rumunije, nam pove pogled na zemljevid. Nič manj kot deset cest se steka v Craiovo, ki je poleg tega železniško križišče posebne važnosti. Craiova, nekoč glavno mesto male Vlaške, sedaj rumunskega okrožja Doliiu, leži ne daleč od reke Schyl ob železniških progah Turn-Severin — Ungheni in Craio-i va — Calafatu. Mesto ima 45.000 prebil valcev, je sedež prizivnega sodišča, poveljstva 1. armadnega zbora, več konzulovi in podkonzulov, ima licej, učiteljišče, obrtne šole, 29 cerkva, tri sinagoge in živahno žitno trgovino. Rusko uradno poročilo. 19. novembra. Na celi zahodni bojni črti spopadi med poizvedovalnimi oddelki. Rumunsko bojišče. Na Sedmograškem je sovražnik v dolinah Jiu in Alute napadel z znatnimi silami in potisnil rumunske čete nekoliko proti jugu nazaj. V dolini reke Targului so Rumuni pričeli z ofenzivo ifl vzeli nekaj višin. Z donavske bojne črte nič važnega. Oršova zopet osvojena. Posebni poročevalec »A Napa« poroča iz Oršove: Bavarci so se v soboto, dne 11. novembra, pripravili, da namočijo Or« šovo. Rumuni so se utrdili v papirnici; V nedeljo jih je bilo šele mogoče pregnati od tam. Ko so prodrli vojaki čez barikado, ki so jo bili zgradili Rumuni, je bežal osta« nek rumunskih čet čez Črno in je prepustil Oršovo zmagovalcem. Mesto je pod Ru* muni zelo veliko trpelo. Vojašnica je po* polnoma uničena. Beg iz Vlaške. Stockholm, 21, novembra. Iz Odese se poroča, da je v Vlaški takozvano naftnfl ozemlje skoraj brez ljudi. Cela krdela be« guncev so se rešila v vse smeri. Dela v. naftnih tvornicah so žc zdavnaj ustavili« Zaprli so tudi vse konservne tvornice. Ve* liko tvorničarjev, ki so bili milijonarji, S0 zdaj postali v pravem pomenu besede berači. Begunci poročajo, da so jim rumunski vojaki pripovedovali o nameravani novi nemški ofenzivi. Poročila, da dohajajo; nova, velika sovražna ojačenja, potrjujejo, da se sovražnik pripravlja na velik nastop« iv BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 21. nov. Uradno: Sovražna letala so metala bombe na naše postojanke pri Orfanu in na prostore pri Boku, a uspehov niso dosegli nobenih. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. novembra. Veliki glavni stan: Med jezerom Prespa in Črno tipa «o* vražnik s prednjimi četami nemško-bolgar* ske postojanke. Srbski sunki na posameznih točkah bojne črte Moglene, pripravljeni z močnim ognjem, so se izjalovili. Na po* plavljeni nižini ob Strumi spopadi med po* izve^ ovalnimi oddelki. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. O Bitolju. Francosko časopisje slavi v poročilih o bojih v Makedoniji pretirano zavzetje Bitolja in pravi, da bo Bitolj zdaj zopet postal glavno mesto kraljevine srbske, ki jo nameravajo zopet ustanoviti. Časopisje že piše, da se bo zopet ponovila državna samouprava dežele; srbski poslanci se bodo v kratkem zopet preselili na Krf in pričeli parlamentarno zborovati. Pašičeva vlada je baje že vse ukrenila, da bo zasedanje srbske skupščine na srbskih tleh kmalu omogočeno. V Macedoniji prevzame vodstvo Italija« Iz Stockholma poročajo 21. novem-; bra: Tukajšnji listi poročajo iz Parizat Italija bo v doglednem času igrala ve-: liko vlogo na macedonski fronti. V Pa--rizu se govori, da bo prevzel vrhovno poveljstvo v Macedoniji vojvoda Aosta, ki pride tjekaj na čelu veiike italijan-« ske armade. OflUil \m napad pri BlliflO. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. novembra. Uradno se poroča: V gostih vrstah izvedeni protinapad na jarke, ki so jih naše čete osvojile južno od Bilj, je bil odbit. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, Požar na največjem italijanskem tovornem parniku. Rotterdam, 21. novembra, Na največjem italijanskem tovornem parniku »Mi-laccio«, ki je plul, obložen z municijo in vojnim materijalom za laško vlado, iz Newyorka v Genovo, je v bližini Azorov nastal požar. Na ladji je bilo med dragim; 3900 zabojev razstrelilnih snovi, 400 zabojev bodeče žice, 1900 zabojev vojaških škornjev, dalje avtomobili in posamezni deli avtomobilov. O usodi parnika ni nobenih poročil. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. novembra. Veliki glavni stan: Vojna skupina kraljeviča Ruperta Bavarskega. Naša artiljerija z vidno dobrim učinkom obstreljuje sovražne baterije in opira-lišča. Živahen sovražni ogenj proti našim postojankam na obeh straneh Ancre in v gozdu St. Pierre-Vaast. Pehotnih bojev ni bilo. V Champagni in ob Mozi je ob večernih urah zopet oživelo topniško delovanje. Berlin, 21. nov. zvečer. Veliki glavni stan: Pri Somme močna megla. Bojevali so se le malo. Na mor]«. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. novembra. (Kor. ur.) Wolff poroča: Neki naš podmorski čoln je potopil 14. novembra v angleškem Kanalu iranco-sko stražno ladjo; najbrže je bila uničena ladja rušilka vrste Are ali Sope. Isti podmorski čoln je potopil poleg šestih sovražnih trgovskih ladij norveški parnik » Ull-vang«, ki je vozil vojno blago francoske vlade. Nesreča »Deutschlanda«. Amsterdam, 21. novembra. (Kor. ur.) Listi poročajo iz New Yorka, da so založili lastniki »Deutschlanda« 87.000 dolarjev, da lahko ladja odplove. Ra^i sodne razprave se je namreč ladja zadržala. »Deutschland« sme zato vsaki čas zapustiti Novi London. Poslaniki čelverozveze morali zanosili mene. Amsterdam, 21. novembra. (K. u.) Reuter poroča 20. t. m. iz Aten: Avstrijski, nemški, bolgarski in turški poslanik so se morali vkrcati v parnik, ker bi jih bili sicer s silo iztirali, kar jim je admiral Fournet neposredno naznanil. Kralj je vsako odgovornost odklonil. Špansko poslaništvo je sprejelo varstvo nemških, ameriško poslaništvo pa varstvo drugih podanikov. Atenski poročevalec »Timesa« poroča, da je naslovil admiral Fournet v nedeljo ob 7. uri zvečer noto poslanikom velesil, v kateri jih je prosil, naj zapuste mesto v sredo. Na krovu nekega parnika jih bodo najbrže prepeljali v Dedeagač. Nasilstvo Francozov proti Grški. Milan. (Kor. ur.) »Corriere della sera« poroča iz Aten: Kronski svet je sklenil, da odkloni zahteve francoskega admirala o izročitvi grškega orožja in streliva. Admiral je bil v dolgi av-dienci pri kralju, kateremu je predložil francoski poslanik brzojavko ministrskega predsednika Brianda, ki je na kralja posebno vplivala. izguHE Rumunov. Rumunska armada je v vojni pustila čisu od 10. do 18. novembra nad 20.000 ujetnikov v naših rokah, kar jc toliko kot najmanj 50.000 mož izgube na teden. Izza bitke pri Braševu je izgubil sovražnik v bojih, proti zmagovito pro-dirajočemu južnemu krilu pod vrhovnim poveljstvom prestolonaslednika nadvojvode Karla stoječih bojnih sil najmanj dva armadna zbora, izguba, katere ne bo mogel tako zlahka nadomestiti. Taka je za beseclolomncga sovražnika vojna, katero si je bil predstavljal — zanašajoč se na štiri velesile — kot vojaški izpreliod. Bazna poročila. Nemški zunanji minister odstopil. Berlin, 21. novembra. (K. u.) Wolff poroča: Kakor čujemo, je prosil prvi državni tajnik zunanjega urada, državni minister pl. Jagow iz zdravstvenih razlogov, da odstopi. Sledil mu bo državni podtajnik Zimermann. — Berlinski listi trde, da postane pl. Jagow veleposlanik na Dunaju. Civilna služba v Nemčiji. Berlr V fv u_) v današnji seji »veznega utrdilo zakonu glede na donu ...» pomoči. i za m-Newyorker Times« zastopajo odkrito nazor, da je napočil čas, da se sklene mir. Navedeni list ponatiskuje celo vrsto člankov, o katerih trdi, da so bili pisani v Londonu, o katerih izjavlja, da jih odobrujejo na obeh oblih sveta. Londonski »Times« pristavljajo, da se Anglija prejkoslej drži besedi, ki jih je nedavno govoril Asquith v Guilahallu, + Posveti škofov. Dunaj, 21. nov. (K. u.) Danes so se pričeli v lmezonad-Skofijski palači posveti škofijskega odbora, ki so se ga udeležili: oiomuški knezonadškof kardinal baron pl. Skr-bensky, ki je predsedoval, kardinal knezonadškof dr. Piffl, knezonadškof grof Huyn iz Prage, škof Roszler iz Št. Hipolita, škof Doubrava iz Kraljevega Gradca, ljubljanski knezoškof dr. Jeglič, vojni vikar škof Bjelik, goriški knezonadškof Sedej, škof Gfolner iz Linca, knezoškof Egger iz Briksna, krški knezoškof Hefter, vrataslavski knezoškof Bertram, poreški škof Peder-zolli, tržaški škof dr. Karlin, litmoviški škof Grosz, budjejeviški škof pl. Hul-ka in lvovski generalni vikar. + Cesar je imenoval, kakor poroča c. kr. korespondenčni urad, nadvojvodo Evgena za protektorja osrednje komisije za varstvo spomenikov. — Novi bankovci. Še pred božičem bodo izšli novi 50kronski bankovci, ki bodo podobni sedanjim lOOkronskim bankovcem. Enokronski bankovci izidejo decembra in bodo nekoliko manjši kot dve-kronski, Sedanje dvekronske bankovce bodo januarja najbrž vzeli iz prometa in izdali nove, ki bodo iz boljšega papirja. — Velika nesreča v Kranju. Danes zjutraj so našli g. Antona D r u k a r j a , hišnega posestnika, mizarskega mojstra in lastnika pogrebne.ga zavoda in njegovega 15 letnega sina Antona v njihovih posteljah mrtva. Po noči sta se zadušila od premo-govega plina iz peči, katero sta najbrže nevede popolnoma zaprla. — Ni še dolgo tega, kar je umrla pri tej hiši gospodinja, sedaj sta šla za njo še gospodar in sin. — Nesrečni rodbini naše iskreno sožalje. — 7. c. kr. avstr. razredna loterija. Žrebanje 1. razreda se vrši že 12. in 14. decembra t. 1. Srečke prodaja Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani, kot poslovmca c. kr, avstr. razredne loterije in njene podružnice v Splitu, Trstu, Celovcu, Gorici (sedaj v Ljubljani) in Celju. Cena srečk: 1I1 K 40.—, i/2 K 20 —, y4 K 10-—, Vs K 5--. LMaoske novice. Someščani! Avstrijo je zadela največja nesreča. Naš preblagi oče in gospodar, presvit-li cesar Franc Jožes I. je preminul. V viden znak naše globoke otroške žalosti razobesimo vsi žalne zastave, ki naj vise do vštetega dneva pogreba. V Ljubljani, dne 22. nov. 1916. Župan: dr. Ivan Tavčar. lj Ljubljana žaluje. Vsa Ljubljana je odeta v črno zastave. Tiha a globoka je žalost prebivalstva. Vslecl vojnih razmer vesti o cesarjevi smrti zvonovi niso naznanjali. Sožaljna seja ljubljanskega občinskega sveta povodom smrti Njegovega Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. se vrši jutri v četrtek ob 11. uri dopoldne v mestni dvorani. Dnevni red: Naznanila predsedstva. Mestna občina je položila na cesarjev spomenik venec. lj Vojaštvo priseže novemu cesarju jutri dopoldne. lj Desetletnica Gregorčičeve smrti. V petek 2i. t. m. bo preminilo 10 let, odkar je zatisnil trudne oči pesnik S. Gregorčič. V spomin blagega pokojnika se bo darovala na ta dan ob 8. uri zjutraj v trnovski cerkvi sv. maša, h kateri vse ljubljansko občinstvo najvljudneje vabimo. lj Prodaja moke strankam, Od četrtka naprej se bode prodajala strankam in sicer: v L, II., IV. in V. okraju bela moka št. 1 kilogram po 98 vin., v ostalih okrajih pa bela moka št. 0 kilogram po 1 K 18 vin. Na vsneih desnih deset odrezkov se dobi V4 kg moke. Veljavni so le odrezki močnih izkaznic za 82. in 83. teden. Ker ni na razpolago toliko enakovrstne moke, da bi bilo mogoče nakazati vsem 10. okrajen^ enako moko, dobe sedaj moko št. 1 oni okraji, ki so dobili predčasno moko št. 0, oni okraji pa, ki so dobili moko št. 1, dobe sedaj 0. lj Maščobne karte. Za III. maščobni mesec, to je za dobo od 26. novembra do vštetega 23. decembra t. 1. se bodo ma-S ščobne karte pri vseh desetih komisijah od- dajale v soboto, dne 25. novembra 1916, od ure zjutraj do 1. ure popoldne. To se daje upravičencem do izkaznic z doslav-kom na znan;.-;, da se zamudniki, če nimajo tehthega opravičevalnega razloga, kasneje ne bodo upoštevali. Izgubila se je danes dopoldne od pc-karije Bončar na Sv. Petra ccsti do Res-ljeve ccste črna denarnica z manjšo vsoto denarja. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi g. Katarini Bukovec, Resljeva cesta 13. vprašaj v wm шш, Predlog o varstvu nemštvn v vzhodni Prusiji sprejet. Berlin, 20. novembra. (Kor. urad.) Po govoru notranjega ministra preide zbornica v debato. Pachnike (napredna ljudska stranka) odklanja predlog Heydebranda in tovarišev glede varstva nemškega značaja vzhodnih pokrajin, kot predlog, ki ni pripraven za poravnavo nasprotij. Govornik nastopa proti dosedanji poljski politiki predlagateljev. V predlogu ni nobene točke, iz katere bi se dalo sklepati, da se opusti prejšnja pot. Nujno je treba nove orijentacije. Poljaki so storili v naši armadi svojo dolžnost, žrtvovali so kri in življenje za skupno domovino. Z raztegnitvijo državnopravne enakopravnosti tucli na pmske Poljake nc smemo več odlašati. Dosedanji izjemni zakoni so nevzdržljivi, treba jih jc po'om zakonodaje odstranili. Seveda pričakujemo od pruskih Poljakov pripoznavo zgodovinskega dejstva in pričakujemo od vzhodnih pokrajin, ki so tesno združene s Prusijo, da bodo delale skupno z nami za gospodarski in politični prospeh. Načelo narodne države ni nikjer dosledno in čisto izpeljano. Tudi Nemci se morajo zadovoljiti, da niso združeni v eni skupni državi. Na podlagi vzajemnega sporazuma je skupno delo mogoče. Baron pl. Zeidlitz (svobodni konservativec) govori za predlog. Poljsko ljudstvo izven naših meja bo imelo v teh dneh priliko dokazati, da bo tvorba narodne poljske samostojne države izpolnila najsrčnejše želje celokupnega ljudstva s tem, da bo sledilo klicu pod zastave v največjem številu in si tako na svoji strani izbojevalo neodvisnost. Govornik zagovaria politiko vzhodnih pokrajin in pozdravlja izjavo notranjega ministra o varstvu nemštva. Proklamacija z dne 5. t. m. je vzbudila v srcih Nemcev bojazen glede varstva nemških koristi. Naša častna dolžnost je, da poskrbimo, da se take in enake skrbi odstranijo. »Ostmarkenverein« je ponudil Poljakom roko v spravo. Vprašanje je, ali bo poljsko ljudstvo to spravo v besedi in dejanju tudi sprejelo. Vsi smo se naučili vc!'!:o v tej vojni. (Medklici: Ne vsi!) Izjava Poljakov. Poslanec Styczynski (Poljak) izjavi v imenu Poljakov: Popolno se zavedamo zgodovinskega momenta in čutimo težo naše odgovornosti v popolnem obsegu. Odločitev bo padla za vso dolgo prihodnjost ne samo za usodo poljskega naroda, ampak za razmerje poljskega naroda do Nemcev. Mi bi želeli, da bi našii to zavest o odgovornosti na vseh mestih. Mogoče, da ne bi bil teclaj stavljen tak predlog kot današnji. Na vsak način odklanjamo odgovornost za posledice razpravljanja o tem vprašanju. Kljub vsemu stoletnemu razcepljenju v različne državne dele ni izgubilo nikoli poljsko ljudstvo zavest narodne s.kupnosti in je vodilo vedno boj za narodno svobodo. Priznanje mednarodnega pomena poljskega vprašanja pomeni korak naprej h končni rešitvi tega vprašanja. In potrebo te delinitivne rešitve mora čutiti vsakdo. — Toda današnji predlog nas je potrdil v zavesti, d a s e je uresničila tolikokrat izražena bojazen in pomisleki, da bo samo en del poljskega ljudstva prišel v posest narodne svobode in da bo tudi še pri tem delu svoboda samo n o m i -n e 1 n a. Po volji predlagateljev, ki tvorijo večino zbornice, bo okovana nova tvorba poljske države s toliko sponami na polju vojaškega, gospodarskega in splošno političnega značaja, da bo prostost in svoboda poljske države samo navidezna. V splošnem pa dokazuje današnji predlog, d a predlagatelji vsak sporazum med nemškim in poljskim na- rodom naravnost odklanjajo. Če govore predlagatelji o poljsko govorečih Frusih in ce o pruskih Poljakih, nam odrekajo nr.šo narodnost. To smatramo v dana?,njih dneh kot izzivanje. Glede na jasni namen ргсЛо^а v a slovesno protestiramo in predlagamo poimensko gT.sovanje. Drniji govorniki. Pesi. Friedberg (nac. liberalec) govori v zmisiu predlogu in ga zagovarja. Posl. H e r o 1 d (centrum) izjavi, da glasuje njegova stranica proti predlogu. Centrum, ki je nastdpal vedno proti pruski antipolj-ski politiki, se ne strinja glede bojazni, ki se izražajo nasproti pruskim Poljakom. Tudi centrum želi preureditve poljske politike, da bo možno skupno mirno delovanje s Poljaki. S trobci (soc. demokrat) po-I udarja, da so socialni demokrati za osvobo-1 ditev Poljakov, toda poljsko ljudstvo ne J potrebuje tuje pomoči, ono se bo samo ; csvobodiio. Notranji minister sc jc izjavil, da moramo Poljake trdno v rokah držati. Če se to zgodi, potem ni tako?vana neodvisna Poljska nič drugega kot samo prevara. Govornik ne ve, ali si bodo Poljaki kaj takega dovolili. V daljšem izvajanju nastopa govornik cslro proti militarizmu, pioli vojni, in izraža misel za združenje vseh evropskih držav. V zbornici vlada veliko razburjenje. Predsednik pokliče govornika večkrat k redu. Notranji minister L o c b e 11 zavrača najodločnejše izvajanja govornika socialne demokracije. Nato sledi poimensko glasovanje. Predlog o v a r o v a n j u nemškega značaja vzhodnih pruskih po< krajin se sprejme z 180 g 1 a s o vi proti 10 4. Proti predlogu so glasovali Poljaki, centrum, napredna ljudska stranka, socialni demokrati in Danci. Trije poslanci so se vzdržali glasovanja. Žalost v Trstu. Tisi, 22. nov. (K. u.) Poročilo, da je cesar umrl, jc prišlo v Trst ob 10, uri zvežer; namestnik je o tem z razglasom obvestil prebivalstvo, kateremu je pridjal sledeče besede: Pretresen v najnotranjem srcu sLojc Avstrijci pri mrtvaškem odru svojega vroče ljubljenega cesarja, ki je skoraj sedem deseti letij delil s svojimi narodi žalost in selje, ki je bil vsakemu enako dober ljubeč o J c. Trst plaka za svojim Najvišjim gospodom zaščitnikom, ki jo pripadal najslavnejšim vladarjem na častitljivem, slavnem prestolu Iiabs-buržanov, ki je ščilil modro napredek tega mesta in postavil z mogočno roko temelj sedanji veličini mesta. Pre-! vevani hvaležnosti bomo vse večne j čase ohranili njegovo podobo v srcu. I Njegovemu duhu hočemo danes, na dan najglobokejše žalosti zvesto izpolnjevati svojo dolžnost, na čast in velikost Avstrije, kateri je rajnik posvetil do zadnjega zdihljaja vsako uro svojega življenja. — Žalostna novica je vso sloje tržaškega prebivalstva globoko pretresla. Vse hiše so že v jutranjih urah razobesile črne zastave. Listi so izšli črno obrobljeni in prinašajo članke, v katerih so kaže srčna ljubezen do pokojnega vladarja in hvaležnost, ker je vedno v tako obili meri skrbel za Trst in Primorsko. P>ir©da se HM S Њ Ш od vina in alkohola, zdravih in v dobrem stanu, tudi v partijah, toda no manj kot JOD skupaj. Ponudbe in vprašaDja na naslov: Ljubljana, pošml predal 149. 2748 2727 Sprejmejo se Џ, 0% m ш ш "г јнжлјл 'Љ fr, r. 1 tt i poštenih staršev, s primerno šolsko na-obrazbo, in ps*«!ajalke mešane stroke (veščo železnine imajo prednost. Hrana in stanovanje v hiši. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21. I Kranjska n. a. dež. življ. in rentne, nezg. iu jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje In smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvsna zavarovanja. i» Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udtfežba na dividendah pri življenskein zavarovanju že po prvem letu: Staire zavarovani koncem >е*;1 lyt4......,...................... . k m,qM 2гШ2?0;?Д«те!„ naj se v lastno ko.ist obrne do gori imenovane podružnice. — Pvospek'i zasloni iti po3!nine prosto. 1439 F MODNI SALON. Cenjenim damam priporočam svojo zalogo najnovejših klobukov. v zalogi novi žalni klobuki. L Odprto tudi v opoldanskih urah. Cene priznano nizke. Rozi Fabčič Rimska cesta 6. rdi IHIIKIllllllllll prodajalka IZZH_iL,ia—Hczaczir—je Prodafam večjo množino шипмишнн srednje starosti, iz poštene hiše, zmožna voditi trgovino samostojno, z večjo kavcijo, se takoj sprejme. Ponudbe z natančnim popisom pod „Dobra prilika" na up. t. lista. 2750 umetniških, krajevnih in za praznike 1000 ko-" ** r < raadov K 30-—, 1000 kom. boljše vrste K 40--. Odpošiljatev po povzetju. Naslov: Poštni predal štev. 153, Ljubljana I. CZ3EZ3CZZ3CZ2£^3CZZ2EZZ1CZ3 Trgovina z usnjem sprejme obeh deželnih jezikov vešfiega prodajalca ali prodajalko takoj v službo. — Kje pove upravništvo tega lista pod št. 2753. trgovina ali gostilna se kupi ali vzame v najem, ali pa samo prostori, za takoj oziroma pozneje. Ponudbe se prosijo ua upravo lista pod P. A. 2579 Dva dobro iznrjena iiiiiiHiumiiiniiiiiiuiiiiiuit v sprojme takoj v tr. delo Franc Lamovšek, Čevljarski mojster, Ljubljana, Tržaška cesta 5. S L petfalnl oddelek platna *f v trgovini RC, lastnica JRDUIGH ŠHRC IJ&sfellana, Selenburgova ul. 5 nudi se priložnost za dobri in ceni nakup: . - odelnah r|yh blazin pern, blazin pernic brisač žepnih robcev SS8F" Zimsko perilo sa vojake. 1№ '■tiš naprezaš fe Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na: m hiSi v najpremetnejši legi, z 8. stanovanji, proda ! jalno, veliko kletjo in ledenico, za vsako obr i pripravna. Kdo pove upravništo „Slovenca" pod St. Na znanjfe! Sicberl Josip, organist, Ribnica. V zalogi so Se sledeče skladbe: 1. 6 mnšnih za mešan zbor, partitura K 120, glasovi & 20 vin. 2. Božične pesmi, partitura 1 K 20 vin, glasovi ii SO vin 3 Postne in misijonske, partitura 2 K 30 vin., glasovi & 40 vin 4, 25 Marijinih, partitura 2 K, elasovi Ji 30 vin. 5 Lavretanske li'.auije (г-emeniške), partit. 30 v. 6. Litanije ev. Jožefa, partitura 20 vin. 7. Trije moški zbori, partitura 30 vin. Naroča se po dopisnici pri skladatelju, k! pošilja po povzetju poštnine prosto. 2732 9 In perilo: Жш dečke in deklice! za ljudi, ki imajo sorodnike v Ameriki! 2470 Kilor hoče stopiti v doiiko e sorodniki v Ameriki in dobiti od njili denarne podpore in pisma, naj spiše kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinske zadeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapiše naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtaUne v drug zavitek, na katerega naj poleg svojega natančnega naslova razločno vapiše tale naslov Непгу C. Zaro, Bankier per Adresse Dresdner Bank, Berlin W.56. Vrtine pletene jopice in dusogrelci z lokavi kakor tudi brez rokavov. Spnrfce fieB?se iz volne in svile, špodftla krila, pletena iz volne, crepe de sarte, svile, listra, klota, bati-sta itd. НошШзгг, srafae, ;'optee in drugo perilo, pleteno iz volne, bombaža in šifona. Predpasniki pisani, beli in črni v vseh modernih krojih. Stezniki v različnih kakovostih od najcenejših do najboljših flogaolce Črne in v modnih barvah, volnene, svilene, flor itd. GaffiaSe iz sukna, pletene in triko. Rokapfce glacć, pletene in triko. Žepni robci fz platna, šifona in batista. Srajce Ukane iz šifona in cefirja v najboljših kakovostih. Srajce za šport v vseh modernih oblikah. iz cefirja in nrnko. По£пг sraice v različnih oblikah. ElormaSno perilo kakor: srajce, jopice. hlače iz volne in bombaža. ТвгГЗ perilo, zdravniško priporočeno. Blogaoice volnene шако in bombažaste v različnih modnih barvah. Ooratniki in manSete, najboljši izdelek. Krauate, naramnice itd. v veliki izbiri. Rokaoice glacš, pletene in triko. Žepni robci v vseh kakovostih. Dokolenice, gamaše, rokaoice in druge v to stroko spadajoče potrebščine za zimski šport in turiste. Športne jopice za deklice. Soiterji za dečke v vseh kakovostih in velikostih. Športne Čepice v različnih oblikah in barvali. satnaše v vseh velikostih. !t!agaoice od najcenejše do najfinejše vrste, za vse starosti, iz volne, bombaža in flora. Biserni triko in normalno perilo kakor: hlače, jopice kombinaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih. Teira perilo za dojenčke, higijenično priznano kot najboljše. Predpasniki za deklice iz perilnega in belega blaga, kakor tudi za male dečke iz močnega moleskina. J ilajuečfa in napopolnejša izbira u tej stroki. Posebno priporočamo različno DOjaSkO perilo iz čiste volne in < elblodje dlake, dalje galoSe ameriškega in švedskega proizvoda v vseh velikostih, veliko zalogo delnlil plaSSeo od naje. do n jtinejših, in na'moderne Se bluze iz svile, baržuna in volne. Ljubljana, Mestni tri 10. £L & IL Skstflfl^fS Ljubljana, Mestni trg 10. Spscijalna !гдвшш m pletenine, trik&iažo in perilo. Na debelo in drobno! Na debelo in drobno! г 'л» j: vt/.vsen k! feo v kratkem začela z rednim poslovanjem sprejema že sedaj v svojih bančnih prostorih Šelenbnrgova ulica štev. 1 (v I. nadstropju, ker menfalnični prostori še niso dogotovljeni) pr PRIJAVE $89 m i'U pod originalnimi pogo]i.