tlTATKUl! Prodna, poglcjW MM ttttUki polif u«lm a k« Vftfe naročniiiA poU6». V tok časih «ploin«ga	con, potreba -
k UMt \	elovanj«. Skuiajt*
Imeti »a	vnaprej plačano.
■Mil -
GLAS NARODA

Ko. ;)i _ ftt, ^ ^ > TOLUME LIL — LET&IK LLL «e— ...... fr* «&. T	—	--
List slovenskih delavcev v Ameriki.
NEW YORK, TUESDAY, MAY 9.
Ad «f CMfreia *f
M. 117».
-........................c*	----- ------, -------—,	1944 — TOREK, 9. MAJA. 1944
BOJI NA KRIMU OBNOVLJEM
Pc 18-dnevnem premirju je rdeča armada zopet pričela z napadi in je razbila nemške utrdbe okoli Sevastopol. Dva dneva so divjali srditi boji, predno se je rdeča armada prebila skozi utrdbe iz jekla in cementa in boii se nadaljujejo v največji bližini mesta.
Hii'«i so pričeli nove napade'	---------
feMMj	li "ck konvoj za" Delavstvo 1J detroit-
skili tovarn stavka Štrajk se še vedno širi.
v nedeljo zjutraj z več sto težkimi topovi in 'bombniki, ki so omehčali <*brjunfbno črto, nakar •sta dve 'krimski armadi na 25 milj dolgi fronti, zlomili sovra atii odpor in napredovali štiri milje. < M »enem bila pretrgana. zadrt ja 'kopna zveza med in mi iwkimt postojankami na o-1x41 straneh zaliva.
S prvim večjim sunkom po H', aprilu je rdeča armada rdrufbila 12 silno močnih neni-hrkili |K>>tojauk, med njimi tudi Mratoško važno vas Inkennan,
patino od pristanišča. Potopi jenih je bilo še 7 'hitrih motornih ladij in patrolnih čolnov, mnoge drugih pa je bilo [»oškodovanih.
Med 12. aprilom in 6. majem so Rusi potopili 115 ladij ob južnem bregu Krima, med nji-Sevastopokkega n" transprotnih parnikov s H>o,(>00 tonami. 17 ladij pa poškodovali.
Moskovski radio je včeraj že 17. zaporedni dan naznanil, da
Iz Detroita, Micli., prihajajo poročila, ^ijsom katerih je tanukaj koncem minulega tedna nastal štrajk delovodij kar v s j «'ua jstili tovarnah hkrati, iSte-o, vilo štrajkarjev še v«*dno narava. (kajti t«*m -o so pridružili tudi d«'Iovodj<* v«-:ikiiu^kt- Fordove tovarne v Windsor ju,
Nemci skušajo uničiti podtalne sile
Office of War Information naznanja, da so nacijij svoje propagandno orožje obrnili proti patriotom, ki v zasedenih deželah delujejo podtalno ter hočejo uni citi te mogočne sile, ki se zoperstavljajo vpadniku.
Naciji skušajo na vse načine
dve milji vzhodno od vzliodnega konca Se\ i, in 1 jju/Uitnovfco. tri milje sever-no <*! S« v-toiw>la m dve milji nad nevernim b repo m zaliva. IMoskva je zavzetje Ljubimov-ke že naznanila 14. aprila, kar pomen i t da >o jo j»ozu«*je Nemci zopet zavzeli.
Rusi >o prišli na severni brc ur Seva>topol*keira zaliva, ki si- zxijeda vzhodno v Kriui. z zavzetjem svetilnika v Inker-mauu, poldrugo miljo severovzhodno od Seva-topola. Svetilnik stoji na višini na skraj nem severovzhodnem koncu zaliva., ki je dol'* ^iri milje in jardov širok. Z zavzetjem svetilnika so biii Nemci, ki še vinIoo drže severni breg zaliva, odrezani od armade, ki m- Ivor i na južnem fcreum v okolici Seva* t o pola.
I •
na fronti ni nobene važne iz- Ont.. oziroma v Ca nad i onstran premem!!Kot pravi Moskva,! reke Detroit.
;evero-jjt* rdeča armada v nedeljo na' V Packardovi tovarni v tu topola vst^i krajih fronte razbila .V2 kajenj«m mestu je pričelo nemških tankov ter izstrelila! Ktnijkatc 41 aeroplanov.
kakih n<K> delovali j. m >ieer v n<x* i ni«M 1 minulem
Berlin pravi, da so vzhodno',Vt ,ll;,mi 111	In «nfcij
od Sereta v severovzhodni RaJw' tu,]l JilvlJO. 'Ia namerava munski zavzeli neko važno vi-|M' l^ardovili delovodij šino. razbili 13 ruskih tankov! Pridružiti -tavkarjem. in ujeli vee Rusov. Nemški ra-jdio tudi trdi, da se j«' m**d |Prutom, iu Moldavo aprila
take, je 2. aprila holandski ra-
te., da prezgodaj pokažejo svoje roke in da povzročijo sme-do med prebivalstvom. Natančno pre iščite vse letake, ki pridi jo do vas."
Na Danskem Nemci že tri
zasejati zmenšjavo, spor in ue-zaupnost med ti-mi organizacijami. ki so se zvezale v svojem odporu proti iiacijcm. Naciji mislijo, da bodo te patriote
razcepili in jih ]x>-amezno pre-1 da so nemški aeroplani spustili-haja dežela maga'i, kakor >o to delali takoj nad Francijo letake, ki poziv-j Nemci ^o
ljajo probivahe, da se dvigne-1tirili vlak,
jo pro4i Nemn-em, kadar pride zil ni kdo, kot samo civilisti iti
o na-
prir-ela "defenzivna bitka'*, ki }»a je bila začasno vstavljena in da so Riusi s(ku.š:in z 20 in-fanterijskimi in mnogimi tan-«vnimi divizijami prebiti nemško «'*rto. pa se-^rm m posrečilo. Berlin pravi, da so v teh boji i i Rusi imeli težke izin^K* in so izertibili .>86 tankov.
Polnočno rusko poročilo naznanja, da so Rusi jugovzho-Jchio od Stanislava in južni so1)oto podnevi so ruski Poljski v 1x>jih na bajonet po-
ka
j mera vajo storiti tudi delovodje, ki so u-lužilM-Tii pri 15t iiriTs Aranirfaeturinir Co.. katerih j»-1 (K*), in ravno t«-ira mnenja je( tudi	delovodij, ki so zapo-
sleni pri Hudson Motor Car Co.
Tudi pri Desoto Warren Co., v katert* družbe tovaniali -»e izdelujejo aeroplani, je zastav-lcal(» 2S(X) delavcev, d oči m štrajka pri Repuft)lic Aircraft
v početku vojne, ko »o nemške tolp«* zasedle e'u» d« žrlo za dru-
Nemci so pri'V[; po radio izživljati jH^ltalnc oriraurzai*ije. da ->e dvignejo proti Nemeem, toda ti pozivi m> lažnivi, kajti i/ gledajo kot ,Ut prihaja jo iz zavezniških di-žav. S trm hočejo patriote samo izvabit*, da pridejo na plan in -<* prez-rodaj dviiniejo in bi jili Ni-nn i na ta iia^in moirli nairlo j>okončati.
Da pa se prepreči ta nacijsska nakana, ziivezniškr radio }x>-staje svarijo patriote ]>o vseli ziistHlenih dezela'li, da naj se ne puste spel jati na k d in da bodo že zavezniki naznanili, kdaj je pravi eas, da dvipnicjo in padejo "na v]ia<TiPka.
dio Oi-aiige iz I^ondotia jioslal! mesece širijo sami sail K) t a žo in h ieno svarilo. V svoji odda ji j uničujejo nevažne naprave, da za K v ropo je londonska radio bi prefbivalstvu postavili pred jjostaja IS. marca ]»osvarila,| cx'-i, v kaki znu^njavi se že na-
nekje v Franciji iz-v katerem se ni vo-
vpad, ne <la bi počakali na po- to so storili samo zato, da l>i sebna navodila jx> radio.	pr
t rašili franco s4:e železni-
Pononio svarimo, da bodo ear je, ki nameravajo pomairati Nemci vporahljali vse spletke! zaveznikom, kadar prične in zvijače, <la |»risit!ijo patrio-l vpad.
Nemški pritisk na partizane
aeroplani pazljivo stražili morje, da ne Iti iz Sevaš topola ]h>-* lM^£2Tiii 1 i Nemci in Ruintini, ki jih cenijo na nekako 2o.»KH>. Zopet so potopili 12 osišikih ladij, med njimi štiri transportne pa mike s skupno tonažo 10,0)0 ton.
bili 300 Neineev. Zapadno o<l Jasija na Rumunskem so Nemci napadli, toda proti večeru so "bili vrženi na-zaj v svoje prvotne postojanke. Pri tem so izgubili 40 tank m- rn mnogo vojakov je l>ii!o u>l>itih.
Corj>. 1.3(H) delavcev že več, kakor teden dni.
Edino mesto, ki ima občinsko centralno kurjavo za vse prebivalstvo
je Virginia, Minn. Ta naprava dovaja parno kurjavo v vse hiše, prodajalne, šole in cerkve, kar jih je v imenovanem mestu v državi Minnesoti.
Gozdni požari v državah New York in New
Jersev
Velikanska škoda ie bila povzročena vsled požarov. Dva požara še vedno div jata v newyorški državi.; major Velebit in major Voarel-Gozdni oddelek države New j nik< 1,e niorejo (biti intervju^
York javilja, da v jugoiztočnem ni- A V('sti in pozdravi, ki so
jih ti prinesli iz Jugoslavije so znatno razveseli i t ukajšne ju tco slovanske pristaše Tita. Medtem ko je materijalni položaj dežele sikrajno težak, morala
TITOVA VOJAŠKA MISIJA V LONDONU !
London, 3. maja (ONA) — Mlislijo, da je Titova vojaška delegacija, ki je ravnokar prispela v London, prinesla dobre vesti, kar se tiče situacije v Jugoslaviji.
(Zaradi strogo vojaškega značaja tega dbiska člani te misije, na čelu katere je generalni
delu države divja kar 14 velikih po, lnih požarov in da se je gozdarjem in prebivalstvu dosedoj posrečilo le »štiri požare omejita. Dva neomejena požara divjata v count v ju O-' U^tva še nikdar ni (bila bolj
ran.are, eden v countvju ' Sulli-j11* ^^ PraviJ°' da mreža
tv • svftlhodilni'h ororanizacij «es?a v
van in dva v Rockland <*ount_
Iz Trent ona, N, »J., se javlja [ da divja v Atlantic county ju, i in sw-e-r severno od Hamontona
najoddahiejse kote dežele.
Af ladisis'ke skupine jso ibiie posebno alkti\Tie, in člani teh sku-izvpfili izredno junaška
velikanski gozdni y>ožar, ki fllU
preti vnn-.ti 4000 akrov boro- ^11*1 Pmtl sovražniku. Celo vejjfa grozda, štiristo gasilcev P letJ1
ne i>rikljuei('i borecim se oddelkom,
Venera! Velelbit je Srb, ki je prakticiral advokaturo v Hrvatski pred vojno.
Ko so zavezniki izvinieli, da ofenzivo." nameravajo Nemci v Franciji izdati napačne pozive za vstajo, je prava t'rancoska }>od-talna. radio ]K>vtaja oznanila naislednje:
"Izvedeli snio, da nameravajo Nemci v trenutku, ko bo iz-krcavanje v teku, por«»čati v imenu Oaulistov ali komunistov . . . Njih namen je ja-en, «Ia hočejo sejati zmešnjavo in razkroj v <xlporu. Toda odpor jih 1m> preslepil v vseh t<di manevrih. Vi poznate zavezniške postaje, njihovo val no dolžino in glasove onih, ki trovore. Pri vsem tem pa je Francozom ]>o-treibno ]>ovedati. kakšnih sredstev se lx» sovražnik posluževal, da 'bo razširjal napačne vesti in dajal napačna navodila. Bodimo na straži."
Ko so nemški letalci nad Dansko raztrosili napačne le-
Nemci so pričdi nove napade na partizane po celi Jugoslaviji v o-f'ividnem namenu zdrobiti partizansko armado v ea>u, ko na ostalih frontah vlada primeroma mir.
"Naši oddelki nudijo odločen odpor," pravi glavni stan marsaLa Tita,'' in na mnogih krajih prehajajo celo v proti-
Poročilo po radio pravi, da >o partizani zavzeli Klandano v vzhodni Bosni in da se bore
po uii<*ah Beranija v Črni pro-ru
Glavni >tait maršala Tita tu-<1 i poroča, da general Draža Mihajlovič, vojni minister v vla«li kralja Petra, vodi dejansko kampanjo proti partizanom in da so partizani v velikem boju s četniki v Srbiji.
Poročilo izjavlja, da so partizani zaplenili neko povelje, v katerem ireneral "Mihajlovič poživlja vse Četniike in Srbe, da se bore skupno z nemškimi in bo'irarskimi vpadniki.
ZA TRAJNI MIR
Bitka nad Nemčijo
Včeraj ie nemška zračna sila zopet doživela težke iz. gube, ko je bilo izstreljenih 119 aeroplanov s topovi iz okoli 2000 ameriških aeroplanov, ki so dragi zaporedni dan napadli Berlin in med potjo tudi Braun. scweig, ki je zelo važno železniško križišče in ima tudi velike tovarne za aeroplane.
-Leteče trdnjave in dra^i------
bombniki so vrgli skozi debelo ameriški bombniki mesto zopet plast ofblakov mnogo ton 'bomb, napadli. Botnfl>e so posebno pa-toda letalci niso mogli videti dale na središče mesta. usi>e'ha.	Nek švedski potnik pravi, da
Iz južnih republik
Položaj v Argentini je še vedno zamotan
Spor med republiko G-uatemalo r"n angleško kolonijo B. Honduras bo poravnan td&oj po vojni.
Iz Gutaemala C i uda d, Griia-jdo L
so (bombe ^koro popolnoma porušile mogočno palačo, kjer je nastanjeno zračno ministrstvo maršala Goeringa.
Proti zavezniškim aeropla-nom pa se je zlasti pri Braun-sfiweigu dvignilo veliiko število nemških napadalnih aeroplanov, katerih je bilo že <vli mesec jako malo.
Nemsški aeroplani so se naravnost zaleteli v jato ameriških H>omJ!>nikov, ne meneč se 'za* topovski o^renj iz letečih
trdnjav. Nemški aeroplani so1 Uspešen lov na ribe
V pondeljek sta bili prisiljeni dve ameriški k»teči trdnjavi pristati na švedskem in posadki yta bi'fi internirani.
se naravnost samomorilno za^
Xk Cape May in drugih ribi
Peluffo. Z njim začno je temala. se javlja, da vlada te bil tudi zaprisežen argentinski reptiblike pneafcuje, da bode minister pravosodja, dr. Alber-
in i to mornarjev skuša požar omejili; tem se je včeraj tudi pridružilo še 40 vojelkov naše konjiče, ki je nastanjena v Port Itepulbliik, iblizo Atlantic Citv. Vsled tega požara so v nevarnosti mala mesteea Haminon-ton, Pleasant Milk, West Mills in Rofkwood. I>nr/j>xi RdeČeira Križa je poslala gasiticem premično kantino.
Tudi v county jih Atlantic, Monmouth, Ocean in Cape May dvjajo gozdni požarit ki'po niso talko afbsežni, kakor oni pri llammoflotonu.
člani -se aktivno udele žiujejo v delovanju teh skupin.
Kot poročajo, se širi osvo-j lt>odilno giljan je "-lofboko v Sr-jbijo. kjer je ministrski predsednik Purič omrznjen, in kjer obsojajo Mihajlovica zaradi odprtega sodetlovanja s sovražnikom.
Italjanski oddelki, ki se bore »\Titovih vrstaih, so se odlično 'Vbnesle. Dve vrsti Italjanov se1 bf>ri v Jugoslaviji, ena skupina, ki s se to j i iz bivših članov fašistične airmade, in dru^a, ki sestoji iz civilistov vštevši delavce iz severne Italije, ki so
vlada Zed. držav posredovala med Onatemalo in angleško kolonijo. British Honduras, gilede stpora radi meje. Tozadevno poročilo je prišlo kongresnemu odboru za inozemske zadeve v asihingtorai. Javlja se tudi, da Guateoiala še vedno nabira dokumente iz davnih dni, s katerimi (bo dokazala, da je po mednarodnem pravu ona lastnica spornega ozemlja ob meji
ob B. Honduras. ' « • •
to Baldriitfii. — S temi imenovanji namerava aurja-ntinska vlada končati dolgotrajno ml-nistersko (krizo, ki traja od 9. marea: nadalje, oziroma od dneva, ko je genorail Pdelmiro Parrel postal predsednik republike Argentine. Imenovanja o-menjenih dveh novih ministrov so pa prebivalstvo neljiVbo iz-nenadila, in javno mnenje je, da s tem v Arsrentini politična kriza nikakor ne bo končana, kajti olba; nova ministra sta pristaja generala Farrela, ki je, kaikor znano, z silo odstranil bivšega predsednika Argentine, generala Ramireza, ki je
letavali v bomlbnike. Dogodilo ških pristani«© Nove Anglije se se je celo, da se .{ie aerobian na- javlja, da tamoŽnji ribiči že ravnost -zaril v bombnik, nakar dolgo niso imeli take sreče pri sta o/ba v plamenih treščila na svojem poslu, kakor tc dni. V
Glasom poročil iz Montevideo, Uruguay, je novi minister inostranih del republike Argentine koncem minulega tedna
položil uradno zaprisego. No-1 ^ TiakTonjen zavetnikom.
vim ministrom inostranih del I Podprite vpad---kupite Atlantika do Pacifika
je bil imenovan general Orlan- en "extra" bond še ta teden! AtULntlka
zemljo.
Poročila, ki so prišla iz Berlina v Stockholm, pravijo, da je Berlin še gorel od napada v nedeljo, ko so v pondeljek
PRIZNANJE ZA TITA
Ob kiKHn prejšnjega tedna so imele ženske hrvatskega pOkoljenja v Pittsburghu zl>o-rovanje, na katerem so sklenile, da bodo delovale na to, da bo priznana Titova vlada. To Zborovanje, ki je bilo pivo te vrste, je sprejelo resolucijo, ki podpira za predsednika Roose-velta četrti termin. Na zborovanju je bilo 400 delegating, ki so izastopale svoja družt^ od
Vem človeštvo pričakuje, ila bo<le po sedanji vojni zavladaj trajni mir za vse narode s vel a, — mir ki bode trajal saj pol stoletja. Da se to doseže, — tako trdijo nekateri svetovni, o-ziroma mednarodni politiki, — morajo "veliki zavezniki"', o-ziroma Zed. države, Anglija in Rusija ]»oskrbeti, in naloga teh 4'velikih zaveznikov*' bod._-tudi, da nadzorujejo vse ma'e države v Evropi tekom vse dobe zgoraj omenjenega ''trajnega miru." —'Ako pa prid«* tekom prihodnjega pol stoletja med imenovanimi "velikimi državami" do spora, bo mir zopet v nevarnosti.
Nekateri poznavalci svetov nega j^ložaja v preteklosti so tudi mnenja, da "atlantski Carter" ni po polen, in da ga bode treba dokaj spremeniti. Tega mnenja je tudi ministr. predsednik Vel. Britanije, Churcli-ii«l, katerega so nedavno poslanci v angleškem parlamentu pozvali, naj poda kako dodatno izjavo glede omenjene svetovno-vnžne listine. Tem povodom jim je naznanil, da se potek sedanje svetovne vojne dokaj hitro spreminja, tako da bode trdba nekatere točke "čarterja" spremeniti, dočim ostane namen "čarterja*' tudi v bodoče nespremenjen.
General Jeremenko
Slavna ruska zmaga na Krimu, je pred vsem zasluga generala Andreja L. Jeremenka.
Skladiščih, kjer razpošiljajo ri-po iztočnih državah, jim vsded Obilega lova, primanjkuje delavcev, vsled česar se je javilo na delo na stotine dijakov vi jih £ol in drugih prostovoljcev. Celo ulični pometači se javili nadelo, in vojaki ter mornarji obrežne mornarice, pridejo redno pomagati svojem prostem času.
Premalo duhovnov
Število duhovnov metodisti-Čne veroizpovesti v Kansasu se redno manjša, in ker tudi k tebi 1 o semenii&čnikov redno nazaduje, bode pomanjkanje te vrste dušnih "pastirjev" trajalo saj še deset Jet. Istodobno pa število vernikov redno narašča.
General Jeremenko je tudi dokaj pripomogel, da so morali Nemci bežati iz Sta ling rada. Jeremenko je foil namreč poveljnik one ruske vojske, ki je prehodila o00 mlij dolgo pot po zasneženih Kalmuškili stepali in razdejala komunikacij.' Nemcev (Vb Stalingrad-Tmorer železnici. Kasneje je popolno m a porazil vojsko nemškega generala Mannsteina, ko je slednji skušal rediti nemško vojsko 300,000 mož, katera > bila Obkoljena v Stalingradu.
Tekom sedanje vojne je bil sedemkrat ranjen. Jeremenko je dovršil razne vojne Sode. meti temi tudi znano Frunze jeva a-kademijo. Ro<lom .ie iz Ukrajine, in ko mu je bilo deset let. odšel je delali na farme. Deset let kasneje, moral je k vojakom v carsko vojsko, in početkom prve svetovne vojne je bil desetnik. Kot desetnik Je bil ra njen pri Lvovu v Galiciji, vsled česar je bil odpužcen. Toda ko so Nemci tedaj dospeii v IT-fcrajino, orgnnizoval je svojo ^,jgerilja-četo, s katero se je ka ' sne je pridružil bolj^eviškim vojnim organizacijam oziroma četam, ki so se fborile za svobodo pod vodstvom znanega ka-zaskega generala Remjon Bu -denija. Od tedaj nadialje je dokaj hitro napredoval. Njegove osdbne žrtve tekom sedanje vojne so bile dokaj velike in tudi izvanredne, kajti (Nen*ii so mu ubili ženo in tudi enega izmed njegovih peterih otrok.
"GLAS NARODA ''—NEW YORK
■S-g-	I -- Ml .	, ■
TUESDAY, MAY 9, 1944
VSTANOVUEN L. 1893


"GLAS NARODA"
___(VOICK or THl gKOI'lR__
Ooapu/. (A OrporitfM)
IM VWX lfitk HTRRflT,
»4 mMfmm of »bor« NHW YORK li. N. I.
51st Year
fwljr »7
e»«ry d my except Saturday«. Burteja and Hcildara
AdnrtliuMBt on Af icePflt.
EA <lEl/> LVm IXUA LIST ZA ZI>RCŽEN1C DRŽAV* IN AM AJDO: f7.~; ZA POL LJTA MAO; ZA ČETRT LETA ta.—._
[j "Q>aa Narode'* laliaja *aakl dan layaemR aobot. nedelj ln prunlkov. "UIAS NARODAtU WE8T IStfc 8TREET, NEW YORR 11. N. ¥
CBebn t—124»
ŽUPNIK ORJLEMANSKI
IZ PARTIZANSKEGA TISKA
(Nadaljevanje.;
Vsi oni ki stoje še vedno ob mahati s svojo iniciativo in or-strani, morajo biti potom iiLO-j ganizacijskiini nar-veti. bilizacije poklicani, da vršej IJo drugi strani mora Naeio-svojo dolžnost v vrstah NOV jnalni komitet »jia/.it'. «la vodje
odzval federativnih enot ne prevzema-
in POJ. Kdor se
ni
- voji najeastnejči dolžnosti, 1k> jo nase odgovornosti, ki spa po pravici ožigosan kot stra-Jdajo v podrooje Vaeionalnega liopetee in izdajalec svoje do-!koiniteta osvobojen ja Jugosla-
vije, odnosu o central nega or gnna Jugoslavije. Taka razmejitev more izvršiti že .^edaj
kot
1 *oJ j -»ki župnik Stanislav Orleinanski iz Spriiigt ie il, I i jo pr»*d svojim odhodom i/. Moskve r«'kel, da se ji* predal, da je Jo~ip Malin prijazen do katoliške cerkve in da Tolj&ka po osvobojen ju ot*lr£ala svojo vero.
''o zatrdlin t»rlemaiiskt-na (n> Stalni <»-.tal prijaU«ljsk«» nagnjen katoliški <*erkvi. S svojim obiskom v Mo>kvi j«- Kev.
tua">ki zelo zadovoljen. V M>b<»to jo imel že drmri«" razu^o-■ - Stalinom in vrtanj mi komisarjem Vja«V*lav<jin Al. Molo-v<*m. Or emaiiH-ki je nad v se zadovoljen z demokratskim ^|>re-lnoni. ki ^a jt' bil dSeležeu v Moskvi. U Stalinu in MoLotovu ■ * r« k« I, da >la velika moža in da je u-vpeh njeyovoira obi>ka Večji !;«>t pa je pričakoval.
Teiown -vo j« hm Liv.-mja v jiuoiji je Kev. Orlezuauski obi-'xo tfvrni -tan poi.ixke arninde, ki se bori na strani rdeče ar-i m« le. 1/. okrajev o.i«»ii Tarnopola j«- predkral kim initio M k M i j h> I j »k ili p iu-t« »v « A jew.
■med vojno, toda gledati je tre-jzom (Titom) avi borbi.i ba. da se to vrti zelo pazljivo ( kom in poverjenikom za narod kar na de-.etti<o<- premolar hi odnosi r11 s P0!*'^!!! naedsebojnim ra-jno obrambo.	i iz^ubrio delo in zaslužek. Z nji
-minevanjem.	| v 0<1|t>4,tjaU AV.\<>Ja je re »j«"1""	tudi na iU.mV
Iz mnogih krajev, na primer jeeiio. da je Nacionalni komitet k,,rJi,<M'v; K	u>lnžbeni
iz Vojvodine in drugih, nam "Najvišji izvršni in zakonu- K" V "^zmeah. prid«. ob mnogokrat pridejo vprašanja jdajni organ narodne obla-t i, kaj bo z dotienimi pokrajina-j preko kater mi. Ali bodo imele svojo av-U\ojo i/.vr-n«
mov:ne. l>olžuo>t vsakega poštenega Slovenca. Srba. Hrvata. Muslimana, Črnogorca, Mo-cedonca itd., .je. da stori, kai mote v oni težki krv
V zvezi 7. narodnimi odnosi! pe kaže vsak dan verja potreba, da pride čim preje do jure, do pr znanja Nacionalnega komiteja kot edine zakonite vlade Jmrodavije. To odločno z:i-lktev*a.:o intere-i našega naro «la. ki so itak ž<- zado-li oškodovani 7. izdajalskim dolom jugoslovanske boimn-ke v ladc.
Ljud>ki denar, ki je bil pred . . in med sedanjo vojno naloženikako v zavezniških državah, je v kraj,4t ,,itSi' <i( rokah jugoslovanske begunske za sV°J°	"I"'«v«, ki .mi
vlade, ki ga neusmiljeno razsi- ,K>	praviee, ki
pa v svoje osebne svrhe in v s vrhe financiranja izdajalskih četnikov v domovini. Tako je,
prišlo do viSka tudi dejstvo.M'»"Kraj.ii«. ki to žele. ImhIo tla ne upi avicena vlada izkori-i,,x° ,U)1",lt*	fvtonomi-
šea ..d prej olhstoječe dogo\o-l |0- u"hl vprašanje avtonomije re in obvoze zaveznikov, in1"	kateri federativ
Rojake proaimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le priročne da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
• lei.
rega eWXO.I vrši Toziwlevni na« rti ~o ž.- i/>le-
iio fun»ke'jo,** in ki lani in glasom leli načrtov, -t-
ionomijo ali bodo pripadale ima 4iv>e lastnosti naro«lne via bod.* za liidro ..]ektri«"no napra-
neki drugi federativni edinici.jde. Nacionalni komitet j,- o- Ve takoj po vojni izdalo ouro-
Razumevano je. da so taka,/načen kot ''začasna narodna ntno >v<»|o fr. li ti-
v)>rašanja umestna, ker nam vlada"	i dolar j.v
kako-e I j mL-1 vo V vseh	1
miovine zanima ...
riei izraz "zaea>na	,
hitro prišel v rabo. Prešlo je kongre- /,. udobiil koti'-cm m:
v navado, da se Nacionalni ko- nuleira marca. Samo ob veleto.
mite imenuje tako za razliko kn Mis-otiri bodo /madii iie
„ . ..	, <»d ln irunske vlade" kralja kako 12 ali 13 ogromnih iez4»v
ti samo to: \ oivodma m druge u .. i- •	, ' -	.., . , .. .,
,	, . z < i i t P etra \ Kai u K< r po beseda m ravno toliko elektnčnrh
začasna'* lahko zavede <io tral ali takozvauib m-sporaziima pri oceni značaja plant-.". Nacionalnega komiteja kot narodne vlade. j<- treba nekoliko
in vsakdanji irovo t*.
rekah in
/.a
likal
milijonov ► ra/J hi d«- izda i
vlada ^♦.^».i.j.lKUMHiti. katoro	j,-
bo prinesla v>< mu pripadajo.
N;
i ono -vpra-

m Je
mor«-nio oane< odurovot i-
I brez vsake zveze z domovino111''"V15 }u\	l"^]5";1 ,,
nemoteno trosi	.h" odvisno od ljud-
in narodom n up ropaš«!
izjasnit: sin i sel teora pridev
narodno premo-;
Istva <am<-ira. oziroma
Ko je (")rlema*iski govoril o verskimi zatlevab v Rusiji, zenje.
i• keI, da j.- v ffeoljMki armadi v Rusiji pet katoliških duhov- i ''^.V Iul	'Io jugoslovan-|
i , i • i •	,• ' skih narodov vrš
ni hiisi.'il mi	>i rin-iili
ua j«-
tli škot v Luckil jc obljubil \'v } o jaških kapfanov.
o<i nje-
Tako ti begunci z ozi-]-°vi1.1 ^astojmikov ko .e bo po
vojni doloce\ala državna ure-4 lit;-v.
k a
PREMOGARJEM V UVAŽEVANJE
Načrti za uveljavo vodne sile v tovarnah v povojni dobi.
| * 'lasom statističnih poroči), I'ort-monthom. O., v katerih i katere je -estavil takozvani krajih -»daj ra'bi premog /a j "Bitumiuou- Coal Institute", potrebno parno -tfo in v tjo predsedni- '>ode kmalo po končani vojni >\i«ho lM»de izdalo aadaljnili
sii;Nf,«;t:i» z;( zgradbo tran>m -i>ke zveze z Atianto. <ja.
Izračunali -o, da slane hi dro-električna sila*po,H**' za kilovatno uro, i loč i m -tane i-1 a Količina proizvoda parm- sile D.l* '4. 11 it I roelekt ričut' naprav«*, ozirom i instalacije stanejo povprečno za v-aki kiovval ^'Jali.. dočim veljajo parne na prave i-t»- kakovosti in /.;t pro izvod : — t * - kilovatu«* - I«- $Š"».
Toila za prtiizvod milijona ki-lovvalov pot<>m hidr«»električniu na^oav. rabi p«*t delavi*f\ dolini -C rjibi "_!.*> dt'biv«*«-v /.; i-t: proizvod potom paru«- -ih
Na podiaiii zirorajšnjih pi rakunov, IkmIo nameravan«- hi d ro «-l«»kt rične naprav«* prihn ni le v-ako leto	> J M M» !«»
premoga. ka1«*r«*tja M*v«*«la n ' m m I«* t r< b;, kopati, kar /.op»-
** p«»\vi*r
I'ojeg teii a m ir:ga<*ijskih
>nu.|»- in-KaKo načrtov. !\at»--
rih
vsa i

• 1111« - > VoJ«»

da bo po*
|M*!J
arm
a«li
:e najnavad-
i neiŠi zločin, kajti Jugoslovan
Začasna vlada -e navadno imenuje tista, ki nastane med revolueijo- Taka revolucional-„. .	.. , ,	!'a vlada se s tem. da je revo-
!o je samo majhen del onih iucionaIiia. ne opira na stare
,•;„„,	i, i.; t i	i ! pomen ja. da ImmIo premoga r ji
i • n-tio «-ent ral«». ki oo dovajala 1	.	1
- " j izgubili na -v*»jem zaslužki IIMH-CIMII '«> |
zgradili' v-ako i<-to najina'ij -»mmh
«*h*Kt rn'*nj pogon varnani. k;iter«* ltoil«»
breg«»vih (••!< Whit«- in Ar Kan-a-. Tudi v državi Uklaho
oO
. dio govoril ixdjskemu narodu ter r« ^vojo težko osvobo«lilno vojno|osvobojenja
i'o A\ntnjem razgovorii - Stidinoin in Molotovom j« i urniki i/ 'M o. k ve po i ! * 1 da ni	zadržka, da Poljaki ne bi mogli po vojni v
tij ito.j tvu živeti z Ru.m in je Poljake pozval, «la ponutlijj Riieom svojo roko v prijateljstvo.
"Slovani ^iijo," je rekel Orleinanski. "in Poljska združena /• Rutsijo največja mIu na vzhodu. Ta zveza bo prine-ia muc«) flobrega tuko Poljski k«»t Rusiji in bo jamčila mir a na- za stoletja.
j .-ko ljudstvo potrebuje najbolj ogromnih nalog, ki stoje -edaj uz;ikoiljon; iristitucik teinveč ,MMiln /-r;,,|il)i ^ ^^ Orle ta denar ravno dandanes zaipred Nacionalnim komitejem uavpiutn<» ju,	h>'priprav	<l,,Va|ali' ••'"'litrieni po-oi
in ki bo po koncu te borhe Še p;ed organ: poseV>r.o potrelnMi za obnovo posebej. Ne na-o opustošene domov ine.
Jugoslavije in ■akega naroda
pnpr;
ji.ia nove (na ptimer na rod no i
neštetim novim tovarnam.
agales ''nunogarsk«* družite
na ra \ -
v-akega ^ j skupščino), ki bodo 1»onu
moremo prieako-.lIst.inoviti lPajno zak0I1it0 vla-fuo priznavajo, da j«- električni vati, da bi se ta vprašanja mo-|,lo Za^,ni 7naAaj take vlade'oziroma Imlro-električnl
ako računamo, da /.a-In/ p«»vprečen premolar h* po >1 pri vsaki toni nakopaii«*gn pt»-nioga.
Begunska vlada, ki je polna	^v ,0,H' da *ie	.^avjv.ekako pot,vb«-n v
.	i Narodno osvobodilnih odborov
j lie premagljivega sovrastva do .	. ..	....
-.in.nui .-...^a-^ . i j 4 , • • in na rod n ili organizacij m «*e
jugoslovanskega ljudstva, ki je
šlo brez in proti njeni volji v !*>j proti sovražniku, x^oskusa. I)rr:jrt liudje mojo tlon^ine: Zarja osvobojonja ž«-ida spravi svoje pristaše v raz-
•	sta j<i. < as ni več daleč, ko 4ki po t«'žkih dnevih — dnevih smr-rnega -uabv, bolesti in potreb** — priše! srečni dan >vobo<!«».
" >^'ve!c C5di"nžene države Ameriške' Živela V. S. S. R.* /i\ela .svobodna. m»odvisna in demokratska 1'oljska!"
l*-dj«: je Oj'l«nnaiMhki povedal, da j«- obiskal Zagorsk, kj«*r t ulj ki otroci, ki >o morali prod N«*m«*i polx'gniti, obiskujejo ol« in ^e uee v poljskem jeziku.
"4N>vorfite mi. «la vam k«^t nevtralen opazovale«! in prak c n Aiuerikitnc«* povem, da |hx! sedanjimi razmerami stvari 1 •	'biti iboljse. .Mi J*oljaki moramo biti hvaležni sovjet-
ki vl«Mli zn njeno naklonjenost.'*
"ajvečje zanimanj«' je zavladalo med javnostjo, ko je Or-niaiKki rekel, da Ixxlo boiloči dogodiki dokazali, da je Stalin ikloujeu katoliški cerkvi. Župnik Orleoianski jc z apostol-kiru upraviteljem v sovjetski Rusiji Rev. Leopoldom Braunom i/piavljal o »vojc konferenci s Stalinom. Rev. Hrauu je v Riui K že mid ileset let,
T'opolmnua bo mogoče dognati Orlemanskijev uspeli šele, id.u bo katolnska hierarhija v Združenih državah povedala ■■■-C mnenje. Svojemu škofu v Springfieldu Thoma-u Al.
•	»T* ai-vju bo Orfemanski j>odal natančno jKiročilo o svojem i jlovanju in o razgovoru s StaJinom iti Molotovom. Najvažnej-
pa je, «la je tJrlemanski trdno prepričan, da bodo pred-• »vniki sovjetske vlade držali sv«»jo obljuJwi in bo«lo katoli-i cerkvi v Ru-siji <lali pi»poiuo svoliodo.
Kot znano, se vsa ameriška javnost zanima za |>otovauje '.Upnika Orleman-koga r Hnsijo in kongresnik Ii«*sinski j.* vprašal državni <l«"i>artment. na k;^k način je Oriemanski «1«» bil potni list, da j«* niogc! jmtovati v Rusijo. Državni tajnik
•	o rdel I Hull jp l^siii-.k<*mn v pismu txl govoril nnsledujec
"Potovala sta (Orleinanski in l-ang) kot privatna ameriška državljana ter sta dobivala v 5voji lastni zasebni lastnosti. Nimata uradnega staleža in v nobenem o žiru nista predstavnika ali govornika vlade Zdnr/omti držav."
ne mednarodne otlbore, kjer gotovo ne bodo delali za interese ljudstva-- Ne moremo biti brezbrižni proti dejstvom. Moramo storiti vse. da se reši ta denar, da pridejo v te odbore ljudje, v katere ima naše ljudstvo zaupanje, to je taki. ki jih pošlje vanje Nacionalni komite o--vol>ojeiija Jugoslavije.
V ta namen je potrebno .stalno apelirati na pošteno mednarodno javnost in na zaveznike Smatramo, da imajo narodi Jugoslavije, ki doprinaAajo tako veliko žrtve v borbi za skupno za vezni-ko stva r, pravico. pričakovati. «ia bodo za-vozniške države č imp reje pre kinih- zveze z izdajalsko be-
in narodnih organizacij in lega naroda-
Odgovornost AVNOJa in Na cionalnega komiteja osvoboje-nt>a
Jugoslavije pit-d ljud- drugi zakoniti vladi stvoni jo velika, toda prepričan -eni. «Ja IkmIo s pomočjo
pogon •žavahj
na naloga priprava za ustanav ki nimajo premo^ovih rovov.! ljanje novih ali <pn obnavljanje toda kljub temu -o premogovei starih institucij (na primer iz-družb«' v skrbeli .a!e«le njihove-j vršj-tev volitev za skupščino) obstanka tekom liodočili h't.1 in «la potem prepusti mesto kajti naravna posledica zgoraj
ljudstva rešili vse naloge rav-
omenjeiiih naprav, 1m>«I«* »lokaj
A3 i jo Nacionalni komitet ta slaUo »pHivala na njihov«- po j ka začasna revolueionaliia via- v trgovskem pf*gledu. <Vgarj v	. da? Pogled na razvoj politi«*- posledica bode. da Ik> prišlo na
no tako, kakor so nas. heroj- n;h doffodkov< ki so* privedli	prmiiossnrjev ob /a-lu-
skt partizani in prodno t)svo- (lo usljllmvitv<1 yacioiiallie;ra žek Na tis,»če tovarn in sličinh ]»odlina vojska Jugoslavije - kon|it mmi ,K| <ln, odffovor liaprav porabi .edaj ,a m ijo-pnmix-jo vseh rodoljubnih Ijm' na u> Y )ra;anjo Kako	m. toI1 |irt.ni0!fn. t!lko Za eb-k
stov Jugoslav-10 mogli voditi	nlzviialo?	trič,m razsvetljav«, v ra/t.ih
.	'	( x»- i	, ... . . mestih, kakor tudi pri <leln v
b«i.	Aa<-<Mtno osvobodilna borba	,	, •
TrTO. j je že od začetka zahtevala svo- ,aZl1,!lJ ^varnah za promet *	i jo borbeno narodno oblast. Xaj poulieml, zelezme.
(članek dr. Ribnikarja. p«»«l- '>olj:a oblika zanjo so bili na-! Glasom ž«- izd«'lamh načrtov ptvd-ednika Narodno vlade, ""lno osvobodilni odbori. TzŠli 1Kk1o napeljali transmi
hidratiiične zvezi ______ ___utouom. Tenn
[za to dva pogoja: izhajali so iz
. .	, ljudstva in služili so borbi za
Karale er nase prve narodne
tiskan v partizanskem čnsopi- ^' borbo, -o postali kal pra-'električne su "Nova Jugoslavija" št. I.'ve narodne oblasti. Imeli so ,„ (M| Tre
t n
S O NA R T REKORDI
N O V F. SLOVENSKE PLOŠČE
.l»-rr\ VV. Kopriišfk	in iij«*s«»t iirkcslrr
M \V.(i,1iHK Polka
i .W 1'orn "f	TI
J. »t pa flilaiu) in»rrl«)
W« rfilifiK IV al t It V\ ijt* Pojo Rupntrk »««♦>•
Mr.?n: i.fii
• il* i" »i« o j.et'pJ'.i
M.irlrt« — polka
&7f. T«*r»zlnkl» — polk* Na pl uilnrab—valfvk
Lepe Melodije
l>iM|ii**snr 1 iii\«Ms»it>- l .nnluiri« a Oiitsl»-r
M-'.TI Na Marijan«-«'. ll,a K i«- iijiijc mžliV Mari<"k;i	|h-IL.i
7.1 t	cenik In r.«tn«
obrnite na
JOHN MARSICH, Inr
4M W.	ST..	NEW VORK
1. marca 1944:
vlade.
Vi lahko začenjate kupovati Vojne Hranilne Bond© 2 Um* da kupujete znamke za le 10 centov.
bi lavnetako tudi tlakom! papir in druge tiskar-akt potrebščina. Da si rojaki saaigurajo redno dopott^aj^je fista, lahko gredo upravzuitvu na roke s tam, da imajo« vedno, če le mogoče, vna-proj^plaČano naročnino. ALIKE BI OBHOVILI SVOJO NAROČNINO ŠE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upravništvu nepotrebne stroške?
gunsk.) vlado m omogočile, da Kt„ se ^ ^Vntifašistično \V nasi narodi pridejo do svoje- nal0tijiega OSVobojenja Juga premoženja - da IkvIo »i-V^vije na ovojem drugem za vt'zui'ki vz,k,stavil, normalne MMianjM in novembra odnos, z Nacionalnim komite VM:l kollstituiraIo v vr]lovno .^m osvoboje nja Jugoslav,^. ' z;ikono(,ajno in izvrŠM(J ol)last
Čeprav se bo vprašanje no- Jugoslavije, je izbralo svoje tranje uredbo Jugoslavije re- predhodni št vo, ki j«» na svoj: -ševalo šele po o-vobojenju do- prvi seji imienovulo Nacionalni uiovine od okupatorja, vendar komitet osvobojenja Jngosla-je že danes treba storiti vse,vije •/ maršalom Josi<]>om Bro-]H>t tebne korake in dela, ne sa-nw) za to «la lx> delo lažje x>o vojni, nego zato, ker je to iztrebilo že danes zaradi uspešnejšega napredka narodno o-■svobodilue borbe. Vprašanje federacije je nioiogim znano samo kjt beseda, ki predstavlja nekaj, kar je «amo nekoliko bolje, ue-go je bila stara Jugoslavija; vendar pa mnogim ni ja no, kaj resnično znaei za našo domovino \ celoti in kaj za,
>ak narod posebej. U-'S speŠno raejasnjevanje tega poj ma se ne more izvršiti samo s piopagando, temveč mora biti podprto s praktičnim delom, oziroma z rešenjem raznih vprašanj, ki spadajo v področje federativne ureditve. Nacionalni konutet osVobojenja Jugoslavije mora že sedaj ne samo prepustiti' v«e zadeve notranje rrprave, ki- spadajo v področje federativne enote, tej enoti, temveč mora ji tudi po-
pridobitev narodnih teženj. (Na«hi 1 i« ■ v a nje p r iliod n .i i č.)
Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini.
im^'UlffiC^gFutk:!
imajo velik uspeh
0
TO JE KN.II<;A, KI JO BOSTE KADI
IZKOČU.I S< )SKt)t . I) V JO PREČIT A
%
THE INCREDIBLE
IHHBIIHB ^mi,
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
4'Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po po&ti.
Ker Je zaloc« teti knjiža' zel«» ouiejeii«. j»» prii^n^ljivo. <la poSljlte naročilo i»rej ko un»goiV. K u:ir«Mvilu |»rili»?.iit* v doltrpin znvltku gotovino oz. 7.u:«uike I Združen Ib i|r?.iiv>. N:«riK%itH tabko j»rl:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
SIC Went 18th Street	New York It. N. Y.
T.LA8 NARODA "—NEW YORE
TUESDAY, MAY 9, 1944
V8TANOTUEN L. 1893
Kratka Dnevna Zgodba
SVETOVNI PRVAK
Lepaki so vabili i \elikiiui gubljeno, iker rešitev letala je
črkami na tekmo, na kateri se bo odločilo, kdo bo postal ''krali neba.'* ali klavni pilot I'Vaaqps Detroyat ali nemški a Oni pilot Fieseler. Na programu je#biio, da bo-•ta tekmeca izmenjala letali. Določeno j«* bilo, da nekaj dni pred tekmo letita vt»a'k četrt ire na letalu svojetra nasprotnika.
Nki letališče j«* ravnokar pri-!»«•! v avtomobilu francoski 1'ivak v zračnih akrobacijah 'K*trovat in lahkotno skočil iki ia. Nemški a) m t al je bil prijavljen 1 vzlet. Tekmeca -e piijuzno poaultavila iu lietroyat je hitro stopil v gar-U robc, da bi se pripravil za •i- Medu »lil ko je oblaeil svo-**pajaca'' je premišljeval ' pok ret ill, ki jih bo moral čez
napraviti v zračnih.M**dtcni Uo Ne »mete mislili. daj iič»o<-nike, je
le vprašanje naključja. Kariera Uetrovata je znana^,r^'neiil ,llorJu
je kmalu imel v rokah. Ka raz polago ima 15 minut za študi-ranje lastnosti letala in za najtežje akrobacije-
-Pred vzletom si je napisal na listič papirja vse figrure, katere mora izvršiti v prostranem Ko je dosegel
.Je š<» precej mlad in je že leta 1!»:;:; imel za seboj 4000 ur letanja in to največ v akrobacijah. Je preizkuševalni pilot pri to-va iii Moraiv. kar je zelo nevaren posel.. Ivntaiu je l>etro-
1(XK) metrov je polagoma začel izvajati akrobacija, ki jili je delal na -vojem letalu.
-Vse gre v redu. Težke figure »o te nizale druga za drugo, izvajane z izredno lahkoto.
Ne, to iilu ni šlo v glavo Zastonj bi bilo vse njegovo razla-
ZAHVAL4 IN PROŠNJA
Slovencem širom Amerike
ganje in pojasnjevanje njego- -	~ .
» 11 i It r«A	k : lJ>krena zalivala za vse knjige.
vat zaslovel daleč na okoli. Z| IWtroyat je vedno bolj občudoval letalo svojega tekmeca; res. ura v izredna niaŠina. Pro gram, predviden za-danes, je oko raj izčrpan. Ostalo mu je minut easa. Tedaj se je od-ločil. bo na K i esc le rje vei 11 letalu poizkusil akrobacijo, ki mu je vedno uspela na njegovem aparatu, katere pa Fieise-i<r sam na svojem gotovo še ni pokiizal — hrbtni wri. Ako
ver strani je dobival vabila na razna tekmovanja. Kmalu ^e j«1 približa! svetovnim pilotom in za«V| je tekmovati za naslov prv« ira zračnejra akrobata na <wtu. Tedaj io veljal za iifij-lw»ljšetra pilota Nemec Pieseler. I ako .ie bil določen dan ktol^M 1!trt. »ko bosta |M»me-tila dva najlMtljša Kie«^*1er in IMrovnt.
I Vt royal je oblekel. Po-»mu še to n^pe, ima mnogo upa-'t.-i je -topil iz slaeilnice iu i<e »tja na smaiiO. Ker pa svojih
napol:! k Kieselerjenui letalu..
i je i>e popravljal mislil na izietlno
< lo; pal
pre«! tekiim tekmi
inlovščiiio, kateie bo zau-samo svojemu mehaniku
tRtkam nizko, makn.iena kole
! re nu te k
v išiaah.
11 m -h i akrobacijami, ki vedno zadiv jo letalca, mi.-li samo na ••ast in slavo. Kaj še! 1 detroyat dela, računa iu premišljuje. Potomec je stare lodovine, .i -e je proslavila a svojimi od ieuimi jahači in zaradi tega ia pteeizno>t že v krvi. Kajti a loki: tela stvar zahteva tako v.-liko preciznost in treznih lisli, kakor ravno zračne akro
•«<*ijc .	In*. vesel m simpatičen.
1M royal jih obožuje »Sam zna niti besede francoski ,je preizkusni pilot, in ve, kakiš-j tudi Detroyat nima pojma o uo važno vlogo igrajo akroba- nemš -ui. Poslužujeta se tol-< je v letalstvu. »Vpiav tega mača iu preko njega dajeta nekat* ri nočejo razumeti. V drug drugemu tehnična pojas-aktobucijah -e izkaže trdnost nila o svojih letalih in o načinu
kart ši iii hotel vnaprej odkriti. je sklenil, da vzame večjo višino in se malo oddalji od letališču.
Doseirel je višino 13lX» me-iii Fieselerju po trov. Prišel jo trenutek. IV 11 rova t h> obrnil letalo na hrlxd.
vega skoka, nihoe ga ne bi nuo- . , , ... gel razumeti. Nebi bil niti	*le poslahza vojneujet-
vreden naloge, ki so mu jo po^ ^eblovvi**, kl ^ ^luz,U v verili	M alijari.sk i armadi. Kar sem
Ali' tudi umneti bi bilo ne- d1ob1i,lI,selH	i: S Mar:
unttio. Zemlja se je vedno l>olj *ha}} 1 VO)ixA u™Jl1,Il..slcers 82 približevala, -vedno bolj meti- "^veutkov, 20, kuj g, pove-la. Treba se bo odwzati in to f^ronmne in druge zabavne
hitro. Detrovat, je tipaje iskal	F okf* f* ,drU^e
z roko na pasu, ki ga je držal	kate,e P^lnye človek
i - i, i .	da si doživi vero.. Rrs orišlt za sedež. zajJonKo. katera ga
bo osvobodila. Totla zaponka >e tti dala odpret:.
Njeg<iva teža jv tako pritisnila na vezi. da >»■ je sp«'cialni n^ehatiizem, kateri se da v nor-
i pozivi veto., lies, prišlo je lej>o -tevilo knjig, ali kaj je to za 4 al: 5 talx>iiščU Ni do-' volj. Vem pa, da je še m:no-gt> knjig, katere leže zaprašene in pozabljene v kakem kotu — poiščite in pošljite na moj
malnein letu z lahnim priti~-Jnaslov, jaz vam drage volji kom odpreti, vtem položaju) povratni stroške za poštnino hrbtneira wrija zatalcnil in irti' ni bilo mogoče odpivti. Kon
Ima precej raz-<a m srebrna,
eano je. Čaka ira si*;u:na smrt.
fjjmi.ie. ki še niso preživeli podobnih trenutkov, ne veruje jo, česa se človek takrat spomni in - kakšno brzino ^e vrstijo misli. Kar ji* Detrovat vee-J krat bral in slišal. i<> je -edajj ol>čutil na sebi. Dol.ua vr-ta njemu dragih spominov ie drvela z divjo brzino ^kivzi možgane.
Spomnil se j.; svojih mladih klosti. Ali (11 j* gov a glava ga je težila ka-nojramj.. Malo neprijeten objkor svinec, zaradi tega divje-r-ntek takem položaju vsakima vvtenja, ki *ra ji- liot<*l ia&tr-
IK-troyat ogleduje nemško lejZemlia je zdrknila nad njego--let in svoje pretek talo o«! v>eli strani. Zdi >e rnu vo glavo in nebo je imel pod, njegova glava ga je
zaokrožena krila. Fieseler sto-j izgub" za trenutek orientaeijo.jgati iz letala. Bobnenje okoli ji pred njim, ostrih potez na-IXetroyat počakal, da se je njega ga je ž«- čisto oglušilo. V obrazu in razmršenih piavihjzbral in seilaj pa. da vidimo.j grlu je samo neko premikanje
Ne I kakšen je ta "hrbtni \vr'\.,r [barv, kakor v snu; stvarnost in' Pliti je popolnoma odvzet >e je mešaht s sanjami, resnič-
Detrovat čaka izgubo brzine in dela i>te pokrete kakor na
t f la in spodobnost pilota.
Kadar I detroyat sam v zra-i.ii -tetlira tsi ali oni lik, je po-lai n učenjaku, ki v svojem la ' ■ ;it<'i iiu tlela za dobrobit člo-e «\ t Kakor imajo ljudje v o j« bolezni, jetiko ali raka. ako mul tudi letalstvo svoje: /uubo l»i-zine, drsenj** na krilo ii -ti a-ni ploščati vri. Letalo |»ada \ majhnih krogih oziro-in-a |urabili proti zemlji Pri < i en vrtenju >e napravi oko-
pilotovanja.
Dk'tioyat so usede v letalo in preizku-i krmila. Krilca ustrezajo vsakemu tudi najmanjše-H14.1 gil u krmilne palice brez vsa kega upora. I metalo mu veiln«.» bolj ugaja. Gotovo je ta aparat grajen samo za akro-bac.je. iK'troyat je zadovoljen.
Fieseler sie vzpne na prste iti primakne svoj obraz k robu -edeža in pojasnjuje še zadnje
nost 7. navideznim. Vse ltean-se mavričnih liarv so mu pie-svojem letalu, kadar ga lioeo salo pre<l očm". dočini mn je ra postaviti v	;zuni o?tal jas«m. Sklenil je, da
Gotovo je- Letalo -e je pi-e-]80 1)0 Lo.H? <l°	-^kunde.
vrglo na glavo.- Detroyat je t]o za,lnjc desetinke sekunde, začutil na de>nem licu močan' .<Mati pokrete. d:i sunek vetra in letalo se je za-;lr '^j^nil tti strašni, btvz-čelo vrteti. Trup ni bil v na-1 zra<"'1li »rosfor. Dodal je plin vpičnem položaju, ampak na-|5n 7'01*4
Najlejuša hvala slovenski tiskovni družbi Glas Naroda, ki >o velikodušno darovali čez 75 knjig. Nato, lepa hvala posameznim darovalcem in pa družinam Toda do v« »lite, da vas še enkrat pro-in», ne pošiljajte starih raztrganih knjig, ne po šiljajte časopisov al: revij (mn gazines) ker ni dovoljeno; pošljite samo (čepra-v stare) mo-litveuike, in knjige dobro o-hranjenc. Ne pošiljajte knjig v tujem jeziku, niti ne takih, ki pi-ejo tt elektriki, brzojavti. telefonu, v o ja Škili napravah posebno pa ne, čeprav je nedolžna povest o spijonaži. ket j knjige so v-e pregledane in uničene.
65 LETNI SE JE POROČIL Z 24 LETNO.
Kenosha, Wis, — Petiušest-desetUetni milijonar Oskar Zetk, po poklicu inženir in izumitelj, in 24 letna Adele Sirk ]K> poklicu stenograferka, sta -•e te tlni poročila in sicer 14 dni po tem, ko sta se potom dopisovanja spoznala. To dopis« »vanje se je mod njima pričelo vsled sličnosti njunih insen.
.Mis-* Zirk. ki je bila zaposlena v neki tovarni v Caldwell. N. J. opazila je Zerkovo ime v nekem li-tu, in ker je njegovo ime skoraj ravno tako. kako: njeno, iilu je enostavno pisala ter ga vprašala o njegov i h prednikih, kajti bila je prepričana, da sta si v daljnem sorodstvu- V tem pismu mti je naznanila o ovojih prednikih v
Angliji, naznanila mu je, da je bil njen prastari oče Richard Kiniil v. član dvora kraljice Vi<*torije in da je bil nje pia-stati btric. Rev. John Carter, nekoč škof v Londonu.
Zerk, ki je naravno takoj odgovoril, ji j«* naznanil, da je on rodom iz Dunaja, da je tekom prve -vetovne vojtiQ slržil ko>i stotnik v avstrijski vojski, iu da je sedaj v\Kenoshi, kjer je in ženir in izumitelj. Potem -ta si poslala medsebojno svoji sliki nakar je pri-el k Mj-^-Zirkovej maiteri \ Caldwell od koder so vsi trije odpotovali v Kenosho, kjer sta se poročila.
Ze: k je dosedaj dobil nad
K) patentov zti svoje iznme .kateri -o v-"i avtomotime kn |ko\o«ti. Njemu je f>."> kt. do čim je njegova soproga -tara 24 let	m
Ako pa nimate knjig, vam bi svetoval še bolj pa prosil sle-deče: Naj se kdo spomni s kakim darom in sicer nasi sloven ski časopisi so z^elo pripravljeni pošiljati tem fantom svoje časopise po en izvod, na svoje stroške, vendar j»a en izvod ne zado-tuje. zato prosim denarne p'isrpevke. da se naroči več izvodov slovenskih časopisov v Breznsoeš- ''no taborišče. Darove bom me-
gnjen proti zemlji, katero je1,a 'letalo mada nevzdrz-Oetioyat vedno videl pod se-P10 Jnr,u zemlji. l>troyata s<
'x>j. To je hrbtni wri. Brez! dvoma
V tej akrobaciji ki je še malo znana, je preživljal iste občutke, kakor pri navadnem
malenkosti. Z druge strani!Tam ^ t''llt.il 3ll<^a11
je polastil oIhttj. No^x-ne koristi niiri:« od borbe. Ne kaže mu
sečno objavil «v enem ali dveh časopisih. Prosim pa, darujte po svoji moči. Tk>sedaj sem dobil $2.00. Prosim, da datova-
dmgega. kakor iwmo počaka j valec imenuje, za kateri časo-ft «mrt.	;]>is daruje. Opominjam še to.
iili povi«.in brezzraeen . .	. . , - boriti^lv na -vdež ori hrbtnem tnu
y...... i; r ,. tolma«'	ravno tako mislotijeti. 1 V I,tl	Pri nujnem
/auni: katetega kinu-	J Uvnin se hm ip i»riti«L- nivni>e»1! vejf
»e morejo delovati. fV pa-
e' do v ploščati vvri -J	> IMroyat spusti
J*' iif--
Z I V I IZVIRI
Spiaal IVAN MATIČIČ
Knjiga je svojevrsten jm» jav v slovenski književnosti. kajti v ti ji j«- v K5 dolgih poglavjih opisanih l.'» rodov slovenskega naroda m! davnih jMnVtkov v starem wlovanstvii do da»>as-njega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SL0VENIC PUBL. COMPANY
216 W. 18th Street New York 11
Dobro je. Detrovat naočnike na oči, kretnja, ki o-značnje trenutek, ko se letalec oddaljuje od ljudi, da se dvigne v zračne višave-
Fieseler Š*. enkrat preizkusi vezi. s katerimi je Detiovat privezan k letalu Te vezi so življenjsko vprašanje za zračne akrobate. lVtrovat s<» zahvali in Fie-eb»r se odmakne.
Kontakt! Vs<* gre v hmIu Motor je bil že prej v teku in je takoj vžgal. Visoka trava za letalom začne valovati, bičana od vetra, ki ga je delal propeler Motor lM»bni nekaj sekund f»od polnim plinom in na to utihne.
V rodu! Odstranite eokle! Lahko letalo se je takoj odlepilo od zx-mlje Detrovat ga
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
KoJlClca daj« poljudna narodu*, tako (>o«*atl • inerlAkl državljan ( V »loven-Vini \	On« M centov
Doibite pri Knjigami Slove 11 ie Publishing (V, 210 West ISth Street. New York 11, N. Y.
Sk<izi možgane mu je beižna slika.. Pred očmi so se mu prikazale razvaline tijego-
vvriju se pa je pritisk prenesel j™?* lotala 111 on- V4's r«^bit in v pritisk na vezi. Če bi se te' raztrgan. ln>1j podoben kupu strgale, bi ga vrglo z letala "lesa kakor človeku. Njegovi kakor kamten iz prače.	. jpiijatelji so pritekli in začude-
Ali vezi so trdne. Fieseler,110 gledajo razbito letalo. Zaje imel prav, ko jih je preiz-!^'^ sl,cr1- V-a beda steguje k usti pred poletom-	jj.o njem doljri roki <'e bo ostal
Letalo je medtem iiapravilo|živ- 11,4 1)0 I,ikdar l^abil te peli kri g. dva-kroga, tri kroge, '^"^e slike.
zletela ^jige in revije, ki so ko 'munistične. s oil Provost maršala zavrnjene in uničene, zato ne pošiljajte jih I
Se enkrat prav iskrena hvala. a za naprej prosim!
Rev Pij J. Petric, OFM
St. Ma t ks Place New York. N Y.
Vse g ie v redu.	j Zakaj >e je Fieserlejevo leta
Nenadoma postanejo koiiianjlo naenkrat vzravnalo? Detro-de kakor divje. Letalo se zaje-1vat vam tega ne more poja»ni-da v zrak in obrati postaja,jo ii, ker ve samo, da je naenkrat vedno hitrejši. Pazi!
Detrovat je takoj pomislil na ploščati wni. ki je najstraš-ii' jš; vprašaj za n<ikaitera letala. na katerega še ne more nobeden odgovoriti; ploščati
začuti!, da so komande postale trde in da so odgovorile na nje gov gib.
Gotovo ji« letalo zašlo v močne struje, ki -o med jadralnimi letalci poznane kot termični wri smrtna bolezen aviatitke..vzgomiki- Ta struju je zadela /ovnn bo v iRadio City Music kateri že tako dolgo iščejo)na trup in izpolnila strašni	<M'st:« in ^sta Ave..
NOV FILM
SineČi bil v posebni predstavi prikazovan zastotpnikom 111 jezičnih listov nov film po imenu "The White OlitTs »» Dover, *T v katerem v glavnih vlogah nastopajo Trene Dunne, Alan Marshall. Roddv MeiDo-wal in Frank Morgan- Film je vsestransko zanimiv. Prika-
NOVA IZDAJA -
Hammondov
SVETOVNI
A T L A 8
V njem najdete Mmljevid« v««ga ffvota, ki no tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so ▼ barvah Cena 60 centov Naročite pri: "G L A S U NARODA", 216 We«t I8th Street, H*m York II. N. Y.
HIUilUllUlIlIllllUliMUllllIlIIIllIlUIIIlf
zd ravnika.
Detrovat .K' izgubil hladnokrvnost in je delal vse potrebne pokrete, s katerim, je upal. da Ivo izvlekel letalo iz wrija. Sunkovito je dodajal in od vzame plin in ol>enom s hrbtnimi }K»kieti rok iti nog i-ikal ogla. pod katerim bi komande ponovno odgovarjale..
Vse zastonj. Komande so ostale brez ml pora. kakor mrtve. Letalo ne leti več. ampak je j »o stalo vse drugo prej kakor leteči stroj, magari katkšen voz, avto ali — mrtvaška ra-kev. Nenadoma je prepuščeno zemeljski privlačnosti, začelo padati z vedno večjo brzino proti zemlji.
T*etroyat je vse poiskusil in uvidel je. da ne more ničesar več storiti. Prišel je trenutek poslednjega aduta: skočiti iz letala "u si s >padalo>m rešiti življenje. Ali tedaj se je nekaj v njegovi du£i postavilo po\ robn tej misli
bre/iziačni prostor, ki je olxla-jal rep in knnila tako, »la >o komande odgovorile na Detrovat ov gib. Detrovat ni izgubil niti trenutka. Pijan od veselja je poslušal, potem ko je zravnal letalo kakih 80 metrov nad zemljo, kako je žvižgal rešilni veter okoli žic. Pod njim so drsela polja, hiše, drevoredi m travniki.
S polnim plinom je Detroyat priletel na svoje letališče. Naredil je še nekaj akrobacij, da ne bi izgubil zaupanja vase. Dve minuti kasneje in še preden je preteklo 15 minut, se je syustil na letališče, ki se je bleščalo v jutranjem solncu, točno pred nogie smejoČega se Fie-selerja
6 tem letalon 1>o znova vzletel po jutrišnjim pred 100 ti-soč gledalci, s tem letalom« se bo boril za pehar in naslov prvega letalca na svetu.
Na tekmovanju je zmtigal
da naj zapusti Detrovat in «i osvojil pehar, tn-ko lepo Fiesekrjevo letalo.'K temu mu je napripomn-du naj ga pusti, da bo treščilo! get hrbtni wri, katerega Fi<> na zemljo, da bi priznal, da'seler « pvojim letalom ni mo ga ni mogel izvleči iz wrija? gel ponoviti-.
New York City nričeusi trtek dne 11, main-
v ce-
A. F. Svet.
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK
U dmje poljudna navodila, kak«
ameriški državi i an.
Poleg Tpraianj, ki Jlb navirtno ■odolkl itaTijo pri isptni tm dr-Cavljanitvo. TBehuJ" knjlSIca 8e ▼ IT. delu nekaj vairlh letnic U cgodOTlue ZSedtnjerilh dr%ar, t III. delu pod nartoToni K*/.nn. pa proglaa n»KMlTlaD<*r.t. lTnt«va Zedl-nJpnLb drža t, LIdcoIhot uovor r Oettywborgn. Predani k I Z«|lnje-nlb driir ta Poedlo« rtrt»r«.
Om knJliU-t >
samo 60 centov.
In M dobi pri: SLOVBNIC rCRLISHlMi CO.
«]i W«wt IKtk Bi-.
Nnr Varfc 11. V V.
* -NAJBOLJŠI PRIJATELJ L[ V NESREČI VAM JE: '
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
It R A T S K A, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
-	—---j	—----—	•---	——: j M
Sprejema možke in ženske v letih od 1 6. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti.£
Članstvo: 64,500
Premoženje: $11,000,000.00
Za ožje informacije jjlcde zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNP )
< J lavni stan:
Z657-59 S. Law.ndale Ave.. Chicago. 111.
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI /
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO	^^ ** ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki je zbudila pozornost VM»gra ani^riAkega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj na* predli o in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel fas, da Združene di'ža%e pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njiho> vega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.

"What's Your Name
"floveSki odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . Vitanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazi) veliki
ameriški dnevuik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
P<»ftHJani Money OrdPr zh f.............. za lastnoročno
podpisano (t > knjigo (J) :
Moje Ime ..........
St., ulica all Box 8t. . Mesto In država .....
Glas Naroda"
216 \V. 18th STREET NEW YORK 11. N. Y

§
Wl.gr ta, ■■ stz	r^f
234848539023532348485353532353232323485353234848485353530200
\
"OLAS NAHODA*—NVW TOKE
TUESDAY, MAY 9, 1914
PROKLETfl
Spisal EMILE EICH.EBOURO I* francoščine prestavil J. L.
(30) .
seveda, jaz sem se dal obtožiti, in obsoditi — jaz sani m tako hotel. Zagavaijati s*', dokazati, da sem nedolžen, ro lahko bi mi to bilo! Naj h: bil gospodn preiskovalnemu dniku le lesnico poved?! Toda jaz i^ein bil prisegel ubo-iiiu umirajočemu mladeniču. In potem tudi nisem hotel •policija iztakntr pravega krivca; ne, tega nisem hotel! Ali, . sem k temu potreboval res velikega poguma, železne \o-i e. Ti sodniki so tako «tra»tii, mrtveca bi pi ipravili k govoru. \ dobro sem premislil, kaj dolgu jeni svojemu dobrotniku go-i odu Mellieru ter spomni! mn ne tudi rane v svojem src u, >e kivavi: Genevieve je dvomila nad mano; moja žena me niza krivega! O Bog, ko sta prišla žandarja prijet me, da . na je Genevieve *avpila: Moj jo nedolžen, prilegam *v;»-» i, da Jean Renaud ni morilec! — potem ne vem, če br bil i.iel še pogum ravnati tako, kakor ceni ravnal! Akoprav ** ::oam zahvaliti gospodu Mellieru za življenje in ']» dobrotnik Tie dal bi se vendar potem zatežiti in obsoditi, potem Tie bi mogel molčati. Pa Genevieve sama nje je obdolžila! Ka, ni je potem bilo na drugent? Naj me imajo za roparja, za
•	lorilea, za hudobnika! ('jetnik' sen; tudi že postal- Kaj mi . <• nuir. ko me moja žena ima /a »nožnega zlobnih činov! Ona
» a pVati. In mislite 11 da >eni le vrstico dobri od nje? Ona me je že pozabila!"
44VI se motite, Jean R?naud! Genevieve misli zmerom •in vas ter joka nepienehcma!"
'V: ujet »tka se zasvetijo in na obrazu se mu pokaže izraz pokončne miline.
44 Vi ste jo v deli V povpraša s tresočim -e glasom. "Ka-i:o sp kaj ima?"
"Ona trpi — brezupna je!"
"I/boga Genevieve! Da je sama, izvestno bi lažje pre-n i šala, pa kmalu bode o t rečiek tu in potem — kaj le hoče ieeti potem T '*ž
**To naj t«' pa nič n" skrbi,*' odgovori Ron ve na t. <4Tvo /ena in tvoj otrok ne !>:»sta trj>ela ]Hjnwinjkan#ja. Zato sem j »z tukaj!"	1
1 "jetnik piime roke Kant ena tore ter jih krčevito stisne i :ed svojimi.
4*Ah," reče, <4vi ne ve»te, kako dobro mi dene jo vaše be-
•	de. Zdi se m: sl.oro, kakor da nisem veČ4 pomilovanja eden. In, če pomislim, da sem oče, da bodem imel otroka!
Težko je vendar prenašati, i^osjmxI Pierre! I'boga žena! kdar je ne bodem videl. »a kako bodem vedno mislil na njo, 't kake je l>odem. ne da hi slutila, ljub i! i Ko doraste otrok bo razumel stvar, poten; mu v *dno bodo povedali: Tvoj
•	Jenn Rennud je v zanosu! — Pa no-li re«, go»pod Pierre, *• 'eni gojile te k mojemu otroku in mu poiečete in izveste mu f-llicof"
"Jean Rennud. kakor hitro doraste tvo.j otrok, in bode •uel varovat' skrivnost, hočem to storiti — prisegami ti!" "Ti k rat bodem pač težko še živel: pa vsaj ne bode moj
•	i'ok preklinjal spomine r.r svojega očeta! — Pa zdaj še eno,
I»od Pier:e: kako se kaj ima gospodična Lucila po vsem i 'ii. kar se je zgodilo?"
Rouvenat ves v -zadregi povesi oči.
"'Predno me od vedo na moje pokorisče, bi rad videl go-•<lieno Lucilo, ker imam ji nekaj povedati." nadaljuje Jean
Kerni od.
"Gospodične Lucile se zmerom ni domov," odvrne Rou-
•	;iat. "Stvar se tiče pisem ki si jih vzel v St. Irunu v sobi »•dadega moža ne lit"
"Da- Ali to bila pisma, tega ne vem! Saj ne znam tati; in da prav znam, ne bi jih pogledal!", *4 Ali *i jih sežgal ?*'
Po kratkem obotavljanju odgovori Jean Renaud "iDa!"
"Ali mi ne moreš zaupati, kaj imaš povedati gospodični 1,učili?" povp aša Rouvenat.
"Ne. Jaz imam največje zaupanje v vas. gospod Pierre I i tega ne smem; prisegel sem!"*
Cs*.« je bil dovoljen obiskovalcu v ječi, je potekel.. Ključ / škriplje v ključavnici, vrata se odpro in zapiralec molčeč )h ikaže na pragu. Oba moža se jokajoč objameta.
"Me xapustite mi Žene in otroka," zavpije Jean Renand, in ne pozabljajte, kar ste mi obljubili!"
"Ričunajte name!" odgovori Pierre Rouvenat ter oktavi ffliea.
Tri dni po svoji vrnitvi na seuillonsko pristavo, se je
t lorre Rouvenat ravno r.apravljal da Genevievi prinese no-
v ™ o njenem možu, ko se neka žena iz Civrvja mimogrede ovlasi na pris-tavi.
IVnesla mn je tožno novico. Jacques Mellier je bil navzoč. In ta novica je btlq zanj drug ndarec.
Kiualn potem, ko se je izvedela obsodba Jeana Renauda,
•	legla Genevieve, močno l>olna, v posteljo. Dtve sosedin ji - a se menjavali, da sta ji vedno stregli. Nista je pustili niti Minute «ame V minuli »oči je Genevieve rodila, nekaj tednov pnexrodr.j, dekVco. majhno in nežno kakor pui»eico, o
Mteri je pa zdravnik iz~ek*I, da je popolnoma razvita in da 1 o Živela.	'
Mlada mati je želela videti wvojega otroka. Položili so ta* v naročje.. Zdajci io obide silen obup in bridko začne <«t\ Ko ljudje to vidijo, zazdi se jim dobro, da ji odvza-i^Jo otroka. rhe uri pozneje je Genevieve po hudem (krču i/dihnils trojo dušo v naročju zdravnikovem
"Zdaj pa ljudje ne vdo, kaj bi počeli z ubogo malo siro-<o/» w«če lena rz CWryja "Vsi pravijo, da bi bila ereča za onogo ►tvarioo, da ni pri*!a na svet, ali da prej ko slej sledi materi!"
^ Nato ft lena odstrani.
(Nadaljevanj« prihodnjič.)
TSTANOVLJEN L. 1893
KAKŠNA NAJ BO JUGOSLAVIJA? -Piše Matija Corel, Brooklyn, N. Y.
(Nadaljevanje.)
In 'ker nismo prišli v Ame- t išče Bogu v počasti Kajee bi riko kot politični« agentje u- ltzle po svetišču in pajki/ bi stvar jati nove forme drž .ve, piedli svoje mneže, ki bi kinča-anipak iz edinega -lazloga, da le namesto rož glave svetni-si ohranimo našo eksistenco.*ikoni.
zato nimamo nobenega povoda! Pravijo da je Bog povsod in se poglabljati v agitacije za da brez njegove volje ne padel spremembo ameriške ustavne.'niti las iz glave. Torej tudi vi To je naloga tukaj rojenili in'puščav i prebiva božje bitje in vzgojenih, katerih duša, meso ako je temu tako potem tudi v in kri je ameriška (kaikor je naši pameti mora biti in v Hit-
naša jugoslovanska). V katerih veje resnični ameriški duh, ti naj preurejujejo ustavo in postave.
Za nami pa so prišli tudi
lerjevih možganih mora biti.
In tako je. l>ržava je nas! tempelj in država je narod;' državljani so pa država; kajti I ti tvorijo državo in ti zidajo'
svečeniki. Z kakšnim name-1svetišča; zato ti so prvi, ker j tioni ti prišli! S trebuhom brez dnžavljanov ne bi bilo dr-'

žave, niti cerkve, niti ameri«' ški dolarjev ne bi bilo in či-•sto za gotovo da Jugoslovanovf niti na^ih svečenikov tukaj ne bi bilo. In Bog je med držav-ljani prav takšen, kakor dr-j žavljani in njegovi svečeniki.!
za kruhom kakor ml; ali so prišli, da nas bodo tukaj V7<a-iali kot dobre ameriške državljane. ali pa so prišli kot kaki ^gentj^? V zadnjem slučaju Tiaj 1 >i o>tali 'za mejo, odkoder ^o prišli. Ako pa so nrišli sem
kot nafii nčiteiii, ali) dušni Ako ga ti predstavijo v pravi pastirji, potem naj bi se malo plemeniti duši iu državljani so l>olj poglobili v ameriško vzgo- plenueniti, či^to zagotovo da io, kajti stvar tako izgleda, da vlada med državljani nevidno1 orezirajo i is+o. kar je v Asne-'plenaecito bitje. So pa držav-•■iUI naj<lražje.	j ljani lazposajeni. Ako lažejo,
JZa podlacro si bodemo vzj-li kradejo, ubijajo, so prevzetni koledar Ave Maria iz leta 1944.'ia nevoščljivi, ali je mogoče Na strani 115—11« se rnzfprav da med njimi prebiva Bog? Ti-Ijrt o ameriški zastari, ki tako'sli tesnični Kristus*? — Ab>o-
?use:
44A!i ameriška zastava -pada v cerkev* — Zgornje vpra-:arije je stalo pred menoj, ko
iutiio ne! Tisto plemenito bitje Zgine in ga nadomesti muh peklenski vrag!
In Amerika! — Ako se nia-
cin stopil v Xew Yorkn v ve-j likom zmeša pantet, ali more; liko lepo katoliško cerkev, pa biti tisti plemeniti Bog pamet
sta potegnili nase mojo pozornost dve ocromn: ameriški zastavi. viseči spredaj v 4<pro7-biterju" skoraj od stropa do tal na vsnki strani oltarja.
ten.' Kaj še. Ako bi Amerika fepala in molila, pa križem rok držala, prišli l>i vragovi in j>o-nietali bi plemenite može za piot in postavili bi na čelo ti-
"Stveda sem že poprej bil ste razuzdane mtalike. Rekli
io vprašanih več naših deklet se je odzvala samo Pa tel li.
• Natančneje glede prve zmagovalke te t (fen e itd.. I*) v •kratkem v tem listu poročano.
Sirka predstavlja Mt><. Betty < i ruble, ki igra glavno vlogo v omenjenem filmu "Pin \~ p j Girl", kateri ^e prične prika yovati z jutrišnjem <lnem v iRoxy srledališ«*!!. A. F. Svi t
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini: — Pošljite Vaš dar še dane* Sloven-' skemu Pomožnemu -dboru. ! 1840 W. 22nd Place, Chica go, ni.
videl v cerkvah, tudi blizu oltarja, ameriške zastave. Toda ker so bile primeroma majhne :n nevsiljive, sem jih morda komaj opazil, ali 7>a vsaj <poseb ne pozornosti niso vzbudile. Op i dve, ki jih omenjam v* prvih vrstah tega spisa, sta pa bili res tako ogromni, da mi
bi: To je vaš Bog, tega častite,j ako i« ne, pa bodemo sekali' glave, kakor so to delali po-' v-od
IZato narod in njegovi vodite Iji so tisti činitelji. tki ustvarjajo plemenita bitja in Bog prebiva med njimi samo tajco dolgo, dokler so njihove duše
je prišlo na misel: Če bi bil jaz plemenite, in ti mu zidajo sve-župnik te cerkve, bi prav gotovo ne vrseli tam--"
!Ne bi pisal teli odstavkov, č ko bi se ne tikali ameriške
tišča. in ti si zamislijo svojo zastavo in ta je njih simbol! Kljukasti križ je simibol laži. tatvine in pobijanja. Ameri-zastave. Zato na to kritiko,ška za^tava je pa simbol svo-nai si čitatelji sami raz-offijo bode. ki so si jo zamislili ista-
po svoje. Kjij je več državnega: zastava ali cerkev? — Ali so to dobri državljani, ako gredo v Rim vprašat, Če je dovoljeno nesti v cerkev ameriško zastavo T
ti Amerikanci i>red 150 leti V nji so zaponadene vse pleme nite ide.H», in tako dolgo, dokler l>o ta zastava slonela na tistih človočan>kih principih, bo imela prednost pred vsako
zvezi > kazanjem Tv\en-j7 Avenui* \ New Yorku. Tekme tieth i'<Miturv Vuk teelmico!or > >o se udeležila dekleta '-'>'> raz /kino-slike 'Tin l'|» Girl'*, je n li držav. Za Slovenijo, o-lno-3»ila včeraj vprizorj«-na tekma -no Jugoslavijo je na tej tekmi za lepa dekleta v pos'opju nastopila Mi-> Jennie f>atelli Roxy gledali-ea na ">1 «'esti in i/. Brooklyna. N. V. Dasi j«> l»i-
m k Itlju^iif *IHW»
slovenske pesmi: SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA
V PESMARICI
1.	— m«>*ict «i*»r a tiari.
ton auni<iHti**v>'rr) t. 1'oHrm — tiiiiAUt ih<r
I. Ivihk't ik* — m»>4kl «t)«r
4 ritoftWI zvon — m»-*arii ihor
i P»>ml»«lfi«|i« — nifUnrit lU.r. ■
hiirltw »um<<i<|>r\'*nt C l.lra t — t» «tln 9VV«. moAki 1r> lnrinni tl.Of
7. Liro IF — fh m**M»nl tu>r II Alfarit^kf	— *n moAkl In
triukl flair. » bariton u -fT»off|i**vom
9 KantulH iz fPHlmj. 1?« — molki
»bor
1« H<W*t — m« »hin""|»'»», meAanl shrr In #pr«>mlj»vitn|*m
KlMA^tr«
11 Prh It ii	— ti Mtni<>,iirv» m»-
•»nI tlxir In mirt-miJ»-vanJ»i
r*M«ovlr« ali «>f»»i
t
<'KA\ SAMO
50 centov
KUllAM
Tu «« k<Mir*-rtii<* |i«*«mt /» n»«»ikt* in nii^itfir ihnrc. Ujl^r«' j»> ncla*-bil In v «amoiHl<'llti I/iIhI VIA-TK4 I. IIOIJHK. organi«! in pi-iiiviNlja pri »v. Vida. I "lr» inland. Ohln.
Nnn^ite iti /.hlrkn |ir1
KNJU.AKNI SI OVKNM CI'KL. CO Ml* AN V 2in West IStI, Street New York 11. N. Y.
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Tako piše. da so nekoč pred cerkveno kasto. Kajti cerkev 30 leti iz Amerike v Rim> vpra- je institucija, država je pa kon šali, ali je dovoljeno nesti v stituciia in to konstitueijo po cerkev ameriško znstavo. amerifti ustavi tvori narod.
Katere države so izločane iz cerkve, da nimajo pravice i7r obešat', zastav vsaj tam, kjer se opravlja služba božja?
Tako piše na strani 116, da prav za prav nobena državna zastava naj označuje katerokoli dr.žavo, ne spada v cerkev in k slu-žbi božji.
Ali je zastava Bogu zoprna, pravijo, da Bog in duše ne potrebujejo ne take ne drugačne zastave.
Ali je državna zastava po-svietnost, ali se nagiiblje k Bogu? Kje naj visi ameriška zastava v cerkvi? Ka:j pa je prav 7a prav državna zastava in ikako je njeno naziranje napram Bogu ali našemu Kristusu?
Pomislite in presodite dobro tri vprašanja in preudari-te, ako ne bi bilo na prostoru Amerike, kjer prebiva 130 milijonov- ljudi žive duše. Recimo od Atlantika pa do Pacifika, od Kan«de do Mehike, bi bila sama divjina, na kateri bi »e pasli samo bivoli, levi in tiari bi gospodovali po pragozdovih, pa nobenega krščenega bitja ne bi bilo.- Ali misli.t>e. da bi stala tam kaka cerkev ? In ako bi? Komu bi v glavo padlo, da bi sezidal tam cerkev v FTedi pustinje, pa ne bi bilo 1500 milj žive duše na okoli Kdo bi tam molil Boga v sredi
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Kreutzerjeva sonata
Spisal I j. N'. Tolstoj
Narod po ameriški ustavi je Domače živali prvi, kajti na njem slonijo 'Vsaj »i>?«ai namir FetgH dejstva, dobra ali slaba. In'« cerkev je samo prizidek, zato je podlost, ako se začnejo svečeniki vpraševati, ali spada ameriška zastava V cerkev, ali katera ima prednost, ali cerkvena, papežova ali pa ameriška.. Vsaiki državi, naj si bode katerakoli hoče, njena zastava je prva. To je altar naroda in' 6
3
Andrej Ternovc
Spinal Ivan Albreht
z nobeno stvarjo na svetu ne morejo državljani bolj počastiti svojega Boga in okinčati -svo je ceikve. kot ls s^vojo ustavo, katera jim .je najdražja in ta1 g je prva pred vsemi drugimi.lprayjjjce Ta naj visi na altar ju, kajti za' njo so skriti principi narodove du£e. In za njo je sik rit Bog, ako je bila zami-sljena iz plemenit« duše naroda. Vse dnir ge pa naj visijo v ozadju pri vratih.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Spillinan
[j Zapisal H. Majar
10
Dedek je pravil
Spisal Julij Slapftak
19
Študent naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
22
Balade in romance
Spisal A. Askere
35
Praski Judek
Spillmannova povest Pre-vel Josip Vole
I < i R E
28
Magda
< Ipr«
A!o1*l1 llemer
29
Peterčkove poslednje sanje
(Ifrra 1 — PavH <;«.Un
23
Zbrani spisi za mladino
Splsuil Kiig»*Ilierr Cariffl
24
Andersonove pripovedke za mladino
Priredila T'lva
30
j Potopljeni zvon
lltri-it' _ (ifrbart Haiipfniaiin
31
Revizor
U«ra» — N i kol h j Va*l!jevi<?
14
32
Spodobni ljudje
< Igrra )
I.. LiiKjvec
puščave in kdo bi kinčal erve- sv rhe.
Izvoz krompirja v osrednji zapad
Iz Trenton, N. J., «e poroča, da imajo farmerji v južnih delili države New Jersey, še toliko lanskega krompirja na razpolago, da gtai sedaj izvažajo kar po 15 Železnikih voz dnevno v države osrednjega za pad a, kjer se ta, lanski pridelek spremeni v alkohol za industrijske
12
Frank Baron Trenk
Po raznih virih napisal <JJuro Pandurič
13
Pariški zlatar
Poalorenll Silvester K.
18
Mladim srcem
Drugi zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spinal K«aver MeBkn
Podprite napadi — Kupuj-1 tabonde Vojnega posojila.
za mladino Spisal Silver»ttr KoSotnik	33 Črne maske (Ijrra » — I>. Andrejev
15 Suneški invalid Spisal Silv-ftter KoSutnlk	
	34 Antingone 'Iifra 1 Poslovenil C. Oolar
17 Vojnimir ali poganstvo in krst spisal Josip Ogrlnee	
	Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, j<> oni. ki ga niste kupili 1
25 Duhovni boj (Izdala druZha sv. Mohorja) L. Skupoll	36 Sveti Just njrni — Spisal dr. F Petronlo
26 Denar Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr. Albin Ogrla	38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Ijfra l — J. Krhežnlkln F. Rojr
't^WKor Je zaloga teb knjig zelo omejena, Je pri naročilu priporočljivo ome-'IS^niti veC zbirk,'da nam bo na ta način mogoče vsakega zadovoljiti.