Poštnina plačana V gotovinL Leto XV., štev. I84 iJpravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL3. - Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2453. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. LJubljana, nedelja 12. avgusta 1934 Cena 2.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.-Za inozemstvo Din 40.—. • Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uiica 5. Telefon 3122, 3123. 8124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Fatalno italijansko pokroviteljstvo Podkancelar Starhemberg, brez dvoma eden najvplivnejših članov nove avstrijske vlade, je dal novinarjem daljše izjave o momentanem položaju v Avstriji. Za inozemstvo je poleg dejstva, da je podkancelar skoro briskantno odklonil spravljive glasove, ki se v zadnjem času oglašajo iz Nemčije, posebno zanimivo in značilno, da Starhemberg tudi te prilike ni izpustil, da ne bi poveličeval Italije in njene podpore Avstriji. Brez dvoma je, da se ima sedanji režim v Avstriji mnogo zahvaliti Italiji. Ravno sedaj mu hočejo iz Rima, ako so točne zadnje vesti, zopet storiti veliko uslugo, ki naj dvigne ugled režima pred domačim prebivalstvom. Proti vsem mednarodnim običajem bo baie italijansko poslaništvo na Dunaju povišano v veleposlaništvo, torej v institucijo, kakršno navadno vzdržujejo le velesile pri drugih velesilah. Seveda bo potem, se bolj v nasprotstvu z mednarodnimi običaji, tudi dunajsko poslaništvo v Rimu povišano v veleposlaništvo. Take in slične usluge z italijanske strani na korist avstrijskega režima se vrste dam za dnem. Veliko pa je vprašanje, ali so to tudi usluge Avstriji in njenemu prebivalstvu. Neodvisnost in suverena samostojnost Avstrije nista zagaran tirani samo po Italiji. Za njima stoji danes ogromna večina Evrope, zlasti pa ves železni blok miru s Francijo in Malo anianto na čelu. Ta garancija avstrijske samostojnosti je prav gotovo večja in važnejša kakor italijanska. Brez dvoma pa je tudi mnogo manj nesebična in zato za Avstrijo mnogo boljša in bolj koristna. Ni Avstrija prva država, ki se sonči v žarkih fašističnega Rima. Par držav je že pred njo uživalo italijansko zaščito in italijansko prijateljstvo. Vse so morale izkusiti, da rimski protektorat ni ved>no prijeten in ne koristen. Spoznati so morale, da znano italijansko geslo »sacro egoismo« ni le prazna beseda. Dovolj je, ako opozorimo na primer Albanije, kjer se je ravno v najnovejšem času jasno pokazalo, kako fatalne so italijanske službene simpatije. Tudi Avstrija utegne prej ali slej to izkusiti na lastni koži. Svarilne primere ima že v svoji lastni nedavni zgodovini. Dokler avstrijski režimi še niso bili tako brezpogojno uslužni Rimu, so iz Italije radodarno zalagali z orožjem in municijo takrat še opozicionalne hajmverovce, ne da bi pomislili, da lahko to orožje pride v roke tudi drugim revolucionarjem. Mnogo, zelo mnogo krvi v avstrijskih državljanskih vojnah je bilo prelite z italijanskim orožjem. Do sedaj se ni še nikjer pokazalo, da bi Italija res hotela dobro narodom, ki jih je vzela pod svoj protektorat. Povsod je gledala le na lastno korist in je svoje »miljence« trajno držala v trzavicah. 2ielo malo je verjetno, da bi bila Avstrija v tem pogledu izjema. Značilen primer, kako je Italiji samo na tem, da obdrži Avstrijo v kolonijal-ni odvisnosti od sebe, smo zopet doživeli pretekle dni. Ko je bil Hitler v Benetkah obiskal Mussolinija, so bili italijanski listi polni hvale o njem in nemškem narodnem socializmu. Po hitler-jevskem puču v Avstriji pa je fašistični tisk čez noč padel v nasprotni ekstrem. Ni se zadovoljil s tem, da bi zavračal in kritiziral hitlerjevsko politiko v Avstriji, marveč je hitlerizem kot ta'k označeval z najostrejšimi besedami za barbarstvo in vandalizem. Naenkrat pa so fe napadom na Nemčijo pridružili napadi na Jugoslavijo. Italijanski listi so začeli brez vsakega dokaza sprva nami-gavati in kasneje naravnost trditi, da je imela naša država svoje prste v avstrijskih zmedah. Kdor bi verjel italijanskim listom, bi moral misliti, da smo hitlerjevski upor povzročili iz Jugoslavije. Verjetno je, da je te napade v precejšnji meri povzročilo staro neprija-teljstvo italijanskega časopisja do naše države. Vendar ni šlo samo za to. Kakor nevrastenični napadi na Nemčijo, je bila tudi kampanja proti Jugoslaviji dobro premišljena. Njen cilj je bil dvojen. Ta kampanja naj bi odvrnila pozornost italijanske in po možnosti tudi druge javnosti od neizpodbitnega dejstva, da zadene glavna odgovornost za trzavice v Avstriji Italijo samo. Istočasno naj bi se s tem zabil nov klin nezaupanja med Jugoslavijo in Avstrijo. To se je zdelo Italijanom tem bolj potrebno, ker se je že takoj ob izbruhu avstrijskih nemirov pokazalo, kako do skrajnosti korektna in lojalna je jugo-slovenska politika napram AvstrijL Italijanska namera se je zopet enkrat temeljito izjalovila. Da bi bili mi kakorkoli, četudi samo indirektno udeleženi pri avstrijskih nemirih, tega pač noben resen človek ne verjame. Da pa je bilo naše zadržanje skoz in skoz korektno in lojalno, je takoj po puču priznala tudi avstrijska vlada sama in s tem najbolje demantirala pisanje fašističnega tiska. Želeti je le treba, da bi se tudi avstrijska javnost iz te izkušnje kaj naučila in da bi čimprej spoznala, kako dvomljive vrednosti in kako fatalno je pokroviteljstvo Italije, Sprave med Avstrijo hi Nemčijo še ni pričakovati Avstrijski odgovor na nemške spravne geste - Podkancelar Starhemberg še vedno ostro napada Nemčijo in poveličuje Italijo -Starhemberg napoveduje za jesen nov hitlerjevski upor Dunaj, 11. avgusta, d. Podkancelar Starhemberg je podal zastopnikom tiska daljšo izjavo o varnostnih razmerah v Avstriji, pri čemer je ugotovil, da zadoščajo sredstva vlade za zavrnitev vsakega napada na javno varnost, mir in red v državi. Vlada je trdno odločena brezobzirno uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za radikalno ob-•računanje z narodno-socialističnimi terorističnimi tolpami, ki ogra:"ajo notranji mir. Odločena je neomajno, da ne bo v nobenih okoliščinah izkazovala noumestne milosti in da se ne bo pustila z nobenimi kompromisnimi pogajanji ali s sliCnimi akcijami odvrniti od namere, da zagotovi v Avstriji varne razmere. Gre za teroristično politično banditstvo, ki je predvsem zaradi tega nevarno, ker sede njeni pravi voditelji izven Avstrije in so nedostopni avstrijskim oblastem in ker ima vodstvo tega političnega banditstva na razpolago sredstva, predvsem denarna, s kakršnimi žal zastopniki avstrijske zakonite oblasti ne razpolagajo in kakršna so možna le v okvinu države s 60 milijoni prebivalcev. Brez dvoma je dokazano dejstvo, da obstoja tesna zveza med odličnimi predstavniki v Nemčiji in med dogodki 25. julija ter poznejših dni v Avstriji. Prijeti kuriT-ji, ki so imeli nalogo, vzpostaviti zvezo .med vo'Vtvom avstrijskih terorističnih tolp. ki ima svoj sedež v Nemčiji, in avstrijskimi organizacijami, predvsem pa gradivo, ki so ga našli pri njih, dokazujejo, da je treba iskati povzročitelje dogodkov onstran meje. Na južnem Koroškem so nastopale čete narodno-socialističnih teroristov, ki so bili domačinom nepoznani in ki so vzbujali pozornost s svojo se-verno-nemško izgovariavo. Pri prevratni-kih, prijetih na Koroškem, so našli strojne puške, katerih nemški izvor je ugotovljen. Za avstrijskimi teroristi je pač stalo vodstvo, ki je bilo v inozemstvu varno pred avstrijsko oblastjo, kar je seveda zelo otežkočilo pobijanje teroristične akcije. Narodni socializem, je nadaljeval podkancelar. nikakor ne predstavlja v Avstriji ljudskega pokreta. Nasprotno se more ugotoviti naraščanje izrecne avstrisjke patriotske zavesti. Tragična smrt kancelarja Dollfussa je vzbudila v prebivalstvu fanatično voljo, di brani do poslednjega diha Avstrijo proti vsakemu »izenačenju« in proti narodnemu socializmu vsakršne vrste. Ohranitev neodvisne Avstrije je glavni pogoj za ohranitev svetovnega miru. Na strani vladnih čet je bilo v zadnjih bojih 95 smrtnih žrt^v, med njimi 61 pripadnikov prostovoljnih obrambnih formacij. Dvom v ohranitev reda in miru Avstriji je neopravičen. Seveda ni mogoče danes obljubljati, da ne bo nikdar več eksplodirala kaka bomba. Obljubiti pa morem, da bo v razmeroma kratkem času temeljito obračunano z vsemi teroristi. Končno je Starhemberg izjavil, da uživa Avstrija v svoji borbi simpatije vsega sveta. Posebno je odločilno vplivalo na razvoj dogodkov v Avstriji odločno in odkrito stališče Italije ter italijanske vlade. To prijateljsko zadržanje in zavezništvo bo Avstrija vedno hvaležno priznavala. Na vprašanje nekega novinarja je izjavil podkancelar Starhemberg, da je on sam prepričan monarhist, da pa restavracijsko vprašanje sedaj ni aktualno. Prepričan je, da je pretežna večina prebivalstva bolj monarhistično razpoložena. Restavracija je mednarodno vprašanje in se zato sedaj še ne more izvesti. Dobro ve da se stališče Male antante v tem pogledu ni spremenilo. V razpustitev avstrijske legije v Nemči- Močna volilna propaganda za hitlerjevski plebiscit Od ponedeljka dalje se bo stopnjevala od dneva do dneva in dosegla višek v petek z velikim Hitlerjevim govorom Berlin, 11. avgusta. č. Državmi notranji minister je izdal vse odredbe za zaščito voli teh Lotkailov in vol.lcev pri ljudskem glasovanj«, ki bo prihodnjo nedeljo. Odredba pravi, da morajo volitve na zahtevo zveznega kancelarja in državnega voditelja Adoifa Hitlerja poteči brez vsaikega pritiska in popolnoma tajno. Vsako prigovarjanje na voliščih je prepovedano in se bo agitacija pred volilnimi lokali za vsako ceno preprečila. Med tem se vlada in narodno socialistična stranka pripravljata na širokopotezno akcijo. Glavna volilna kampanja se bo pričela v ponedeljek iin bo trajala ves teden. V vseh večjih krajah se bodo vršila velika volilna zborovanja, na katerih bodo kot glavni govorraki nastopili člani vlade. Za plebiscit bodo stavili v akcijo ves ogromni propagandni aparat narodno socialističnega režima. Volilni imeniki so že sestavile-ni ia pregledani. Glasovanje se bo vršilo 19. avgusta od 8. do 17. Volilna kampanja bo dosegla vrhunec s Hitlerjevim govorom po radiju v petek 17. t m. zvečer. Njegov govor bodo prenašale vse nemške positaje. Vlada je izdala geslo, da mora ta govor čuti ves nemški narod. Zato bodo na vseh t-rgilh, po vseli ulicah in v javnih lokalih namestili zvočnike. Stranka je že izdala ogromne letake, ki poaivaiio Ijiudistvo k plebiscitu. Posamezne organizacije so izdaje tudi nebroj pozivov svojiiim članom, da oddajo svoje gtasovmice za Hitlerja. Romanje na Hindenburgov grob ffoheosteifl, 11. avgusta- AA. Vsak dan prihajajo ie vseh strani Nemčije v vdikih množicah avtomobil, avttofousi in posebni vlaki s tisoči, ki se hočejo pokloniti pokojnemu maršailu Hindembungu. Hindenlbiir-gov grob je pokrit s tisoči svežih vencev. Listi poročajo, da bo na grobu pokojnega maršaia Hindemburga po njegovi izrecni vodji stal saimo napis: »Paul v. Hindenburg 1847—'1934«. Nemški protest proti napadom sovjetskih listov Berlin, 11. avgusta č. Nemški odpravnik poslov v Moskvi je vložil pri kamisarjatii ®a zunanje zadeve oster pismen protest proti napadom ruskega tiska na nemška industrijska podjetja. Vzrok za ta protest je obsodba skupine inženjerjev Ural-Ma-šaval. Obsojeni so bili, češ da so pod vplivom tujih podjetij v tovarni sabotirali delo. Ruski tisk je menil, da so inozemska podjetja na ta način hotela priti do novih naročil na račun ruske države. Tisk je posredno napadal predvsem znano nemško tiraao jKrugp ia je trdil, da je to podjetje dalo iniciativo za sabotažno akcijo. Rnski listi tudi trdijo, da se sabotaža tudi sedaj Po obsodbi omenjene skupine inženjerjev še vedno nadaljuje. Pruski princ izginil Pariz, 11. avgusta. AA. Listi poročajo, da ie pruski princ Leopold izginil. Nemške oblasti ga še niso mogle najti. Princ je živel navadno v svojem dvorcu v Nemčiji. V zadnjem časa pa se je mudil v Lucanu v Italiji. Maksimiranje cen Berlin, 11. avgusta. AA. Minister za narodno gospodarstvo ie izdal uredbo, s katero prepoveduje zvezam izdelovalcev, da bi dogovorno povišali cene živil in drugih izdelkov, ki so za življenje neobhodno potrebni. Cene smejo povišati le z dovoljenjem pristojnih oblastev. Ta uredba velja zdaj! za vse pridelke in izdelke brez razlike. Angleški tovarnarji bojkotirajo Nemčijo Manchester, 11. avgusta AA. Tukajšnji tovarnarji in izvozniki bombaža v Nemčijo so soglasmo sklenili, da še dalje prekinejo vsake trgovsfce stike z Nemčijo. Pri svojem sklepu bodo vztrajali vse dotlej, dokler Nemčija ne poravna svojih preostalih dolgov. Posebna resolucija obsoja sporazum, ki so ga te dni sklenili v Berlinu in ki ureja samo plačilo glede bodočih medsebojnih poslov. Vprašanje dosedanjih dolgov pa pušča v nemar. Dokler to vprašanje ne bo rešeno, zahtevajo v resoluciji, naj angleška vlada pridrži za te dolgove potrdboe zneske v svojem Iklirinškem uradu. Kupičenje vojnih sirovin London, 11. avgusta, g. »Momingpost« opozarja javnost na okoliščino, da skuša Nemčija, ki ne more plačevati svojih trgovskih dolgov, nakupiti v inozemstvu velike množine kavčuka, ki ga hoče plačati šele potem, ko bi bil predelan. Ker ima Nemčiia že sedaj v zalogi ogromne množine izdelanega kavčuka, sklepa list, da si hoče Nemčija za primer vojne nakopičiti čim večje zaloge sirovin. To se sklepa tudi iz tega, ker je Nemčija postavila tudi glede petroleja in kositra slične ponudbe, ki so jih angleški iz^ozničarji deloma tudi že sprejeli. Hud vihar v Rokavskem preMvu London, 11. avgusta. A A. V Rokavskem prelivu in ob vzhodni obali Velike Britanije je divjal snoči hud vihar. Raznim manjšim ladjam so morali priskočiti na pomoč rešilni čolni. Iz Clactona so davi odposlali rešilno ladjo, da poišče izletniški parni k »Clacton Oueen« s 600 potniki, ki so ga pogrešali. Parnik pa je davi ob 4. srečno pristal s šesturno zakasnitvijo. Na krovu so bili vsi zdravi, ji Starhemberg ne veruje. Nasprotno je mnenja, da bodo narodni socialisti ponovili prevratni poizkus in se zato tudi pripravlja za udušenje prihodnjega narodno socialističnega prevrata. Svoje delo usmerja tako, da bo kos temu dogodku, do katerega ima priti še pred koncem leta. Prepričan je, da obstoja pri udeležencih zadnjih nemirov volja še enkrat in v mnogo močnejšem obsegu ponoviti prevrat. Starhemberg odpotoval v Rim Dunaj, li. avgusta, č. Zvezni podkancelar knez Starhemberg je davi odpotoval v Rim Listi poročajo, da namerava posetiti tabor avstrijske mladine na Lidu di Roma. Kancelarjev povratek iz Pešte Dunaj, 11. avgusta. AA. Avstrijski zvezni kancelar Schuschnigg se je snoči ob 17.53 vrnil z letalom na Dunaj, ž njim je prispela njegova soproga in spremstvo. Madžarsko sodelovanje z Avstrijo Pariz, 11. avgusta, č. Londonski poročevalec lista »Echo de Pariš« je zbral angleške informacije o rezultatih poslednjih razgovorov avstrijskega zveznega kancelarja Schuschnigga in madžarskega ministrskega predsednika generala Gombos a v Budimpešti. »Echo de Pariš« pravi, da sta se oba v vseh vprašanjih popolnoma sporazumela. V političnem pogledu ostaneta Madžarska in Avstrija še nadalje ločeni državi, v gospodarskem pa bosta skušali -ustvariti najtesnejše vzajemno sodelovanje. Schuschniggova telesna straža Dunaj, 11. avgusta. wk. Kakor zatrjujejo^ je zvezni kancelar dr. Schuschnigg na priporočilo svojih prijateljev pristal na to, da si osnuje osebno s^ardo, ki jo bodo sestavljali bivši častniki tako zvanih cesarskih strelcev. Telesna garda bo oborožena s strojf-ninii pištolami in bo stražila kancelarja ne samo na Dunaju, temveč ga spremljala tudi na vseh potovanji!1. Italijansko veleposlaništvo na Dunaju? Pariz, 11. avgusta. AA. Nocojšnji listi poročajo iz Rima, da namerava italijanska vlada spremeniti svoje poslaništvo na Dunaja v veleposlaništvo, da bi s tem dala večji poudarek odnošajem med Avstrijo in Italijo in tako paralizirala zbližanje med Avstrijo in Nemčijo, ki bi utegnilo nastati po Pape-novem prizadevanju. Kot najresnejši kandidat za italijanskega veleposlanika na Dunaju se omenjr. sedanji državni tajnik v ziv nanjem ministrstva Suvich. Če bo Italija ustanovila na Dunaju veleposlaništvo, bo isto storila tudi Avstrija v Rimu. V tem primeru bo imenovan za avstrijskega zastopnika v Rimu sedanji poslanik v Pariza baron Egger - Mollwald. ki je bil že pred osmimi leti poslanik v Rimu. Rintelenovo stanje se je izboljšalo j Dunaj. 11. avgusta. wk. Zdravstveno stanje bivšega rimskega poslanika dr. Rintelena se je vidno izboljšalo. Embolija je popustila in dar govora se je bolniku povrniL Dr. Rintelen policijsko ne bo več zaslišan, ker je vsa zadeva sedaj že pred sodiščem. Zaplenjeno imetje društva medicincev Dunaj, 11. avgusta, č. Po odredbi vlade je dunajska polici ia zaplenila imetje dunajskega društva medicincev, ki ie imelo svoj sedež na univerzi. Glede razlogov za to odredbo pravijo, da je bilo društvo razdeljeno v dve skupini. Prva ie simpatizirala z narodnimi socialisti, druga pa s komunisti in je imela celo tajne zveze s komunistično inter-nacionalo. Rusija je že prijavila vstop v Društvo narodov? Nepotrjene ženevske vesti že v sekretariatu DN, da Ženeva, 11. avgusta, d. Tu so se razširile še nepotrjene vesti, da ie ruska vlada že zaprosila pri tajništvu Društva narodov za sprejem v Društvo narodov, vendar pa je tajništvo dolžno, da ohrani to v največji tajnosti. Vendar v tajništvu ne zanikujejo, da so prejeli tako vlogo. Vzrok, da čuvajo prošnjo Rusije za sprejem v Driištro narodov še v tajnosti, je baje dejstvo, ker se more še vedno računati z odklonilnim stališčem ene in druge države in ker hoče Rusija ostati v položaja, da bi v tem primeru svojo prošnjo prav tako skrivaj umaknila. Francija in Rusija Pariz, 11. avgusta AA. Na banketu v čast ruskim letalcem je odpravnik poslov ruskega poslaništva Rosen berg pozdravil Herriota, letalskega ministra Denaina in francoskega poslanika v Moskvi Allphanda ikot prvoboritelja za francosko rusko zbližanje. Vodja ruskih letalcev Unšliht je govoril o zanimanju, ki vlada v Rusiji za napredek francoskega letalstva. Herriot je v svojem govoru opozoril na napredek, ki ga je ugotovil med svojim nedavnim potovanjem po Rusiji ter poudaril da se zbliževanje med Rusio in Francijo vrši v duhu miru. Ureditev ruskih dolgov v Ameriki Washington, 11. avgusta. AA. Po daljši konferenci z ameriškim državnim tajnikom za zunanje zadeve Hullom je ruski poslanik Trojenovski izjavil, da so pogajanja pravijo, da je ruska nota pa mora ostati še tajna glede ruskih dolgov Zedinjenim državam že v toliki meri napredovala, da bodo čez par dni končana. Konferenca baltiških držav Berlin, 11. avgusta, g. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Kovna, da bo v kratkem sklicana druga konferenca baltiških držav. O kraju in času, kdaj se bo konferenca vršila, še niso znane podrobnosti. Razpravljali bodo vsekakor o čim tesnejši združitvi baltiških držav in vzhodni pogodbi. Letalski obmejni incidenti v Sibiriji Moskva, 11. avgusta, g. V zadnjem času so japonska vojaška letala često preletavala rusko mejo. Protesti Sovjetske unije zaradi teh obmejnih prestopkov niso imeli nobenega uspeha. Zadnjič je neko japonsko bombno letalo dne 29. julija priletelo skoraj 30 km daleč nad rusko ozemlje. Ruske oblasti so zaradi tega predložile japonski in tudi mandžurski vladi energične proteste. Japonsko prodiranje na zapad Tokio, 11. avgusta, č. Japonska vlada je sklenila v bližnjih dneh ustanoviti svoje konzulate v Jeruzalemu, Damasku in Bei-rutu. Pozneje nameravajo ustanoviti japonske konzulate tudi v Smirni in drugih maloazijskih mestih. Japonska vlada se trudi razširiti japonske gospodarske zveze po vsej zapadni Aziji. Fuzija madžarskih klerikalcev In fašistov Fridriechovi krščanski socialci se bodo združili s stranko puščičastega križa, vsi skupaj pa ne bodo dosti pomenili BtufimpeSta, 11. avgusta, g. Veliko pozornost je zbudilo v političnih krofih dejstvo, da je bivši ministrski predsednik in vodja krščansko - socaline gospodarske stranke Štefan Friedrich pristal na fuzijo tako zvane stranke puščičastega križa, ki je sedali razdeljena v več taborov. Friedrich je izjavili, da se njegova stranka bori v znamenju ljubezni do bližnjega za čistost javnega življenja, za pravičnost in za vsakdanji kruh. S tem geslom je pripravljen sprejeti v svojo stranko vse pristaše stranke puščičastega križa. V toku prihodnjega tedna bo priredila stranka poslanca Friedricha več zborovanj, na katerih bo proglasila fuzijo svoie stranke z madžarskimi fašisti. V političnih krogih menijo, da gre pri tem za manever Štefana Friedricha, ki hoče ojačiti svojo skoraj razpadlo stranko s pristaši fašističnega banja. Na vsak načn bo imela ta fuzija za posledico, da bodo madžarski fašisti popolnoma izginili s političnega pozorišča. Pokret je bil v zadnjem času zaradi mnogih izstopov in izključitev že itak zelo šibak, tako da se ni prav vedelo, kdo je še njegov pristaš in kdo ne. Huda bolezen grškega državnika Atene, 11. avgusta. A A. Zdravstveno stanje bivšega predsednika grške republike admirala Konduriotisa vznemirja njegovo okolico. Admiral je obolel na uremiji. Kongres esperantistov Stockholm, 11. avgusta. AA. Tu so zaključili mednarodni kongres esperantistov. Za predsednika svetovne organizacije ie azvoijen Parižan Bastien. Prihodnji kon-gfes bo. x Rimu L 1935. ----- Boj morilki jetiki Minister dr. Fran* Novak o državni akciji za organizirano borbo proti Jetiki — V Jugoslaviji umre za jetiko vsak dan sto ljudi Beograd, 11. avgusta. AA. V zvezi z ustanovitvijo odseka za tuberkulozo v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje jo minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Firan Novak dal listom tole izjavo: Dosedanje delo v borbi proti tuberkulozi v naši državi ne ustreza popolnoma. Podatki, ki jih imamo, dokazujejo, da je tuberkuloza veliko ljudsko zlo, soc:alina bolezen v pravem simishi fce-sede. Zato so .potrebni najresnejšii ukrepi za njeno sistematično zatiranje. Rešitev fcaiko velikega vprašanja pa predpostavi i a obstoj organa ali strokovno osebo, k.i mora poznati vsa pota, po katerih se razširja tuberkuloza ne k kot medicinski, marveč tudi kot socialni pojav. Po primeru drugih ku-ltumih držav, ki so se že prej oborožile s številnimi ustanovami za boBbo proti tuberkulozi in s tem m-očno znižate odstotek tuberkuiozai.h obolenj, je zdaj začela to vprašanje reševati tuidi naša država. Prevzel sem iniciativni! predllog iz resolucije prvega j'iigosiio venskega kongresa proti tuberkulozi in ustanovil v ministrstvu za socialno politiko in narodmo zdravje odsek za tuberkulozo. Za šefa tega potrebnega im koristnega odseka- sem imenoval dr. Ivana Ma-tka, bivšega docenta medicinske fakultete v P,ragi in šefa oddelka v mariborski bolnici. Znan je kot strokovnjak za praktično pobijanje te bolezni. G. dr. Mačko je že prevzel svojo dolžnost Misel za -ustanovitev odseka za tuberkulozo sem dob i že od svojega predhodnika. Želim pa po možnosti u jovič (Jug.) 12.60, 5. Jeglič (Ilir.) 12.47, 6. Stepišnik (Ilir.) 12.45. Skok v daljino: Ta disciplina je prinesla nov jugoslovenski rekord odlično razpoloženega dr. Buratoviča, ki je za 2 cm izboljšal stari rekord inž. Kallaya. Rezultati: L dr. Buratovič (Con.) 6.98 (nov jugoslovenski rekord), 2. Cvijetič (Haišk) 6.64, 3. inž. Branko Kallav, (Maraton. Zagreb) 6.45, 4 Miokovič (BSK) 6.44, 5. Bankovič (BSK) 6.07, 6. Korče (Prim.) 5.91. Presenetila je slaba forma inž. Kallaya, pa tudi Miokoviča, ki skače sicer 6.70. Martini ni nastopit Skok v višino: Rezultati: 1. dr. Burato-vic (Cone.) 175, 2. Martini (Prim.) 175, 3. Telesko (Pa.) 165, 4. Zgur (Prim.) 165, 5. Tončič (Hašk) 165. Martini je zasedel drugo mesto po borbi za mesta, ker je Buratovič preskočil 180. Slabe so znamke Zgurja in Teleska, ki 6ka-četa sicer 175 cm, kar gre očividno na račun premalo prožnega odskočišča. Tek 1500 m: Na startu ni bilo Krevsa, ki pride šele jutri v ZagTtfb. Zato je bila borba zelo negotova. Rezultati: 1. Goršek (Prim.) 4:18.1, 2. Deči (Pa.) 4:18.1, 3. Czurda (Prim.) 4:22. 4. Muraus (Želez., Maribor), 5. Osterman (Ilir.), 6. Markušič (Slavija, Varaždin). Goršek vidno napreduje; Deči je tekel taktično dobro, Czurda se je štedil do 3. kroga, kar ga je stalo mesto. Met diska: Rezultati: 1. dr. Manojlovič (Con.) 42.16, 2. dr. Narančič (Con.) 41.71, 3. Kleut (Jug.) 40.93, 5. Stepišnik (Ilir.) 40.05. 6. Jeglič (II.) 36.89, 6. Kovačevič (Cone.) 36.41. Izboren rezultat je dosegel Stepišnik, ki je kot prvi Slovenec vrgel preko 40 m. Izrazito slabo je metel Kleut Predteki na 200 m: I. predtek: 1. Kovačič (Prim.) 23.4. 2. Štefanovič (Jug.) 24.4, 3. Bičan i č (Zašk) 24.5. II. predtek: 1. Bauer (Pa.) 23.1, 2. MAl-eisen (Rapid) 24, 3. Dremil (Cone.) 24.1. Tek 400 m: I. predtek: 1. Banščak (Pa.) 52.9. 2. Zorga Aleš (Prim.) 33.6, 3. Miihl-eisen (Rapid) 53.7. Czurda je odpadel za prša. II. predtek: 1. Nikhazi (Pa.) 53.6, 2. Štefanovič (Jug) 54.5, 3. Madjarevič (Con.) 54.9. Rekorder Tuoan (Hašk) je bil šele na zadnjem mestu. Finale: 1. Nikhazi (Pa.) 52.2, 2. Banščak (Pa.) 53, 3. Madjarevič (Con.) 53.5, 4. Zor-ga A. (Prim.), 5. Miihleisen (Rapid). Met diska, helenski stil: 1. Kleut (Jug.) 37.96 (nov jugoslovenski rekord), 2. Bojovič (Jug.) 36.51, 3. dr. Narančič (Con.) 36.44. 4. Kovačevič (Con.) 34.18, 5. Petrušič (Sašk Sarajevo) 33.72, 6. Jeglič (Ilirija) 32.51. Tekmovanje se bo končalo jutri popoldne. Moto-dirke v Mariboru Maribor, 11. avgusta. Motoklub Maribor je priredil danes v okviru Mariborskega tedna motociklistične dirke na krožni progi Maribor - Kamnica - Maribor. Rezultati so bili naslednji: Turna vozila: 2 kroga (13 km): 1. inž. Kancler 10.28. na Indi-anu 750 kub. cm, 2. čančar 13.30, na Pu-chu 650, 3. Simonič 14.50 na Savole 350 Športna vozila do 250 kub. cm: dva kroga (13 km): 1. Breznik 10.15, na Puchu 250, 2. Alojzij Cerič 10:22.2, na ESA, 3. Hinko Cerič 11:20 na Puchu 250. Organizacija ie bila odlična in vsa proga dobro zavarovana Jugoslavija v treh finalih v Luzerau Luzern, 11. avgusta, p. Danes so se nadaljevale izbirne tekme za svetovno veslaško prvenstvo. Jugoslavija se je v skiffu plasirala za finale. Tudi v tekmah osmer-cev je dosegla drugo mesto in se plasirala za finale, tako da bo sodelovala v finalnih tekmah v skiffu z Italijo, Švico, Poljsko, Nemčijo in Francijo, v csmercu pa z Italijo. Dansko, Madžarsko, Švico in Nemčijo ter v štirici s krmarjem z Nemčijo, Madžarsko, Italijo. Francijo in Švico. Finalne tekme bodo jutri. Podrobni rezultati so bili: Skiff : 1. Amanti (It.) 7:52; 2. Stipa. novič (Jug.) 7:55.8; 3. Mora (Španija) 7:59.6. čehosiovak je prišel prepozno na start. Dvojka s krmarjem: 1. Poljska 8 :123; 2. Švica 814.2; 3. Belgija 8:44.6- 4. Španija 8 :47.2. štirica brez krmarja: 1. Francija 6:43.4; 2. Holandska 6:44.6, 3.Jugoslavija 6:4S.4 4. Poljska 6:56.6. Osmerci: I. serija: Jugoslavija 6:15; n. serija: Nemčija 6:23.2. Šahovski turnir v Beogradu Beograd, 11. avgusta p. Snoči se je odigralo 6. kolo s čimer je končana prva tretjina turnirja Glavna borba se je doslej vršila med ljubljanskimi in zagrebškimi šahisti. Tudi včeraj zastopnika slovenskih šahiistov nista imela sreče. šorM je podlegel Grenčanskemu, ki mu je pomagala njegova velika turnirska rutina, šorli ee je branil z indijansko obrambo in je nasprotnika popolma nad igral. Do obupnega položaja je zašel beti z napadom, ki pa ga je Šorli .preveč podcenjeval. Ot> prekinitvi se je omašel pred matom, ki je bil sicer ubran-Ijiv, dati pa je moral kmeta, isar je v nadaljevanju Odločilo. Stkošek -je Igral proti Riž. Diedinskemu in je imel že dobljeno partijo. V francoski obrambi je nasprotnika docela bkAiral in že je iagledalo. da si bo osvojil zajetega konja. Da bi se rešil časovne stiske, je ponavljal večkrat zaporedoma isto potezo in pri tem prekoračil dopustno število takih potez. Vodja turnirja je nato partijo ma ®ahtevo inž. Diadšnskeea proglasil za remis. Nikolič je premasal Maksimoviča, Matvejev je s lahkoto porazil Careva, Broder in Vukovič sta se sporazumela za remis, Rajkovič pa je partijo proti Pavliču prekinil im izstopil iz turnirja z izgovorom, da je bolan, majbrže pa so ga trije zaporedni porazi deprimiralt Ostale partije niso bile zanimive. Stanje po 6. kola Je naslednje: Br5der 5. Schreiber 4 in pol (1), Sorti, Feuer 4 in pol Dizdinsky, Vukovič, Sikošek, Grenčarski 4, Matvejev Nikolič 3 in pol, Jurišič, Petrovič 2 in pol, Pavlič 2 (1), Rajkovič 1 in pol (1), Bayer 1 in pol, Carev pol, Nagyanelyku-ti 0 (1), Maksimovič 0. Danes se bo igralo sedmo kolo. Jutri bo zaradi kongresa j-ug-oslovenske šahovske zveze turnir prekinjen. Kongres se b0 pričel dopoldne v dvorani Kolarčeve univerze. Ljubljanski šahovski klub bosta zastopala Sikošek in šorli. Pogreb ministra Sušnika ne bo iz mrtvašnice splošne bolnice, kakor je bito včeraj javljeno, marveč iz hiše žalosti v Frančiškanski ulici št 2 (hotel Union) danes ob 16. Mestna kolonija ob morju v Sv. Jakov-Šiljevica se bo vrnila v Ljubljano v torek z dolenjskim večernim vlakom ob 22.36. Otroci z Galjevke. Dolenjske ceste in bližnje okolice dolenjskega kolodvora se bodo oddali staršem, če jih pridejo čakat, že na dolžniškem kolodvoru. Vsi ostali kolonisti bodo izstopili na glavnem kolodvoru in se opozarjajjo starši, da pridejo ponje Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Začasno nekoliko bolj oblačno, zlasti v severnih krajih države. Na jugu bolj vedro, toplo in precej: stalno. Novosadska vremenska napoved za nedeljo: Prevladovalo bo vedro in toplo vreme, novo naoblačenje na zapadu e kratkotrajnimi nevihtamt Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V splošnem večje poslabšanje. V višjih legah nevihte, morda z dežjem in padec temperature. Močnejši zatpadni vetrovi. mm ZA LASTNO IZDELOVANJE ALKAL1ČNE VODE ZA PREBAVO DOMA Maši krafi Nov delokrog dr. Ivana Matka BeogTad, 11. avgusta. Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je, kakor znano, ustanovljen inšpektorat za organizacijo proti-tuberkulozne borbe v naši državi. Vodstvo te velevažne ustanove je poverjeno g. dr. Ivanu M a t k u. Osebnost tega po vsej Jugoslaviji in tudi preko njenih meja znanega zdravnika je močno jamstvo za velike uspehe inšpektorata. Dr. Ivan Matko, kl se je rodil 25. ju-.(Eja 1885 v Rajhenburgu ter dovršil medicinske študije 1911 na Dunaju, ima za seboj že ogromno dela in tudi mnogo uspehov zlasti pri pobijanju tuberkuloze in pri largami zoran ju sistematične borbe proti tej ssavratni morilki bednega človeštva. Dr. Matko se je temeljito izobrazoval najprej s hospitacijami na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice, potem na 'kliniki prof. Ortnerja za notranje bolezni jna Dunaju, leta. 1914 je bil demonstrator j na dunajski medicinski kliniki, med vojno ido L 1916 asistent na oddelku prof. Stej-»skala v garnizijski bolnišnici št- 1 na Dunaju, pozneje šef-zdravnik notranjega oddelka nadvojvode Rainerjeve bolnišnice na "Dunaju, šef infekcijskega oddelka II. du-jnajske g-arnizšjske bolnišnice, do konca 'vojne pa šef centralne bolnišnice za malarijo v Hretzing-u. Poleg1 tega je od leta ;1917 do 1918 delal v patološkem institutu prof. Paltaufa ter v kemičnem institutu prof Paulija in prof. Freunda. V začetku leta 1919 je bil šef-zd ravnik začasne vojaške bolnišnice v Mariboru, od 1. junija 1919 pa primarij internega oddelka mariborske splošne bolnišnice ter član državnega zdravstvenega sveta. Avgrjsta 1920 je postaj privatni docent za patologijo in terapijo notranjih bolezni! na medicinski fakulteti Karlove univerze v Pragi, v novembru 1920 prvi asistent na kliniki prof. Syllabe, leta 1921 je bil osebni zdravnik prezidenta Masaryka, na kliniki pa je imel praktičen tečaj o obolenju ledvic. Konec leta 1921 je hospitiral tudi na fizikaličnem institutu prof. Dessauerja v Frankfurtu. Iozbraževal se je tudi s posetom zdravniških kongTesov in konferenc v Pragi, Beogradu, Rimu, Osilu in Nizzi ter z mnogimi študijskimi potovanji. Pred štirimi leti je prepotoval nordijske in baltiške države. Konec leta 1921 je ustanovil mariborsko protituberkulozno ligo, ki je pod njegovim vodstvom organizirala protituberkulozni dispanzer in dogradila tuberkulozni oddelek v mariborski bolnišnici. Dalje je sodeloval pri ustanovitvi počitniške kolonije pri Sv. Martinu na Pohorju in pri gradnji kopališča na mariborskem otoku. Ogromno je tudi njegovo publicistično delovanje. Pomembne razprave ni pri občeval samo v vseh domačih zdravniških glasilih, temveč tudi v mnogih dunajskih, praških in berlinskih medicinskih revijah, poljudne poučne razprave pa v mnogih domačih in tujih listih. Samostojno pa so izšla med drugimi naslednja njegova dela: Osnovna navodila za zdravljenje malarije, Boj proti jetiki (1919), Cilja in naloge protituber-kuloznega ambulatorija, Pouk o jetiški (1912), Pomen zraka, vode in svetlobe za človeški organizem (1-926), Protituberkulozni dispanzer v socialno-higienski borbi proti jetiki (1930), Katekizem o tuberkulozi, O Bangovi bolezni (1931), Perkusija in avskultacija, Problem stigmatizacije v medicinski luči (1933) in še nekaj drugih del, od katerih so bila nekatera nagrajena tudi iz ustanove kneza Lichtensteina. Važno je tudi njegovo sodelovanje pri psihoanalitičnem slovarju. Taki in še mnogi drugi podatki iz poklicnega delovanja dr. Matka pa še ne morejo ustvariti popolne slike tega iniciativnega in požrtvovalnega ljudskega zdravnika, močno podobnega Sondeliju, ki ga je Sinclair Lewis tako sijajno očrta 1 v svojem romanu »Arrowsmith«. Dr. Matko je namreč tip vnetega raziskovalca, žiTokopoteznega organizatorja, prepričevalnega govornika, velikega idealista in iskrenega človekoljuba. — tg. Zračiti promet Ljubljane lepo narašča V deževnem ljubljanskem jutru stopajo potniki na ljubljanskem letališču v aeroplan, da jih popelje na solnčni Jadran Promet potnikov, ki prihajajo z letali v Ljubljano ali iz Ljubljane odhajajo, je bil že lani nad vse pričakovanje velik, še bolj s»e je razmahnil letos; že sedaj, ko je potekla komaj dobra polovica sezone, je nad-kriHl lanski celotni promet. Glavna zasluga za to gre zvezd Ljubljana - Sušak, ki tako v finančnem, kakor zlasti v časovnem oziru nad vse ugodna; vožnja z aero-planom traja komaj pol ure, z vlakom pa tastih 11 ur; cena za vožnjo je nižja od JU. razreda brzovlaka. Zaradi tega so redki dnevi, veliko tromotorno letalo, ki rvskrbuje zračni promet z Ljubljano, za jjrogo Ljubljana—Sušak ne bi bSto razprodano. Veliko zanimanje aa zračno zvezo z Jadranom je bilo tudi vzrok, da je bila za^ časno opuščena direktna zveza med Ljubljano in Zagrebom in da vozi letalo iz Ljubljane in v Ljubljano -vedno preko Su-&aka. Tudi kdor hoče potovati iz Ljubljane v BeogTad, se mora peljati preko Su-gaka. vendar pa je vozndna tako znižana, cla pride le za malenkost dražja, kakor je bila določena voznina ea direktni pofet Ljubljana - Beograd. V naslednjem navajamo o letošnjem £»rometu nekaj podrobnih številk, ki bodo čitatelje gotovo zanimale Na progi Ljubljana—Zagreb je potovanja v maju 43, v jimiju 45, v juliju (do uki-rtjenja direktne zveze sredi meseca) pa 20 potnikov; v obratni smeri ZagTeb— t jubljana so bole te številke 43, 53 in 25. Skupaj je bilo torej v odtetu 106 in v do-letu 121 potnikov. Na progK I.juMja»¥»—SoSak je brilo v maju 69, v juniju 120, v juliju 185 in v avgustu (do 9. t. m.) 79 potnikov, v obratni smeri Sušak—Ljubljana pa 55, 101, 193 ta 59. Skupaj je bilo v odletu 453 in v do-tetu 408 potnikov. Na progi Ljubljana—Celovec je bilo od 1. julija do 9. avgitsta 28, v obratni smeri pa 31 potnfkov. Da ta proga ni bolje fre-kventirana so deloma vzrok politične razmere v Avstriji, deloma pa dejstvo, da še ni ustvarjena »račna zveza iz Celovca v Salzburg in MUnchen. Ko se bo prihodnje leto to zgodilo, bo imela tudi proga Celovec—-Ljubljana več potnikov. V letošnji letalski sezoni do 9. t m. je, kakor kažejo Številke, odpotovalo z letali te Ljubljane 580, odpotovalo pa 560 potnikov. Pri slabosti je naravna »Franz Jo šefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske bolezni soglasno prav milo učinkojuc način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grien-Sca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Otvoritev prvega kopališča SPD v Mežici 15. t. m. bo v Mežici pri lepem vremenu svečana otvo •itev najmodernejšega letnega kopališča, prvega, ki ga je dogradilo SPD v naši kraljevini. Kopališče obstoji is dveh deljenih bazenov in ogrejevaini-ka, ki pa na sliki ni vključen. Vsi rije objekti so zvezani z ca 4 m širokim betonskim pločnikom in ločeni od ostalega kopališkega prostora z žično mrežo. Dimenzije velikega bazena odgovarjajo pravilom plavalnega saveza ter se bodo že na dan otvoritve vršile velike plavalne in skakalne tekme. Kopališče leži 500 m nad morjem v idilični gorski Mežici na vznožju kraljestva kralja Matjaža, ki je letoviščarjem tako priljubljeno. V primeru slabega vremena se otvoritev preloži na 19. avgust. Usmerite 15. t. m. svoj.izlet z idilično Mežico k otvoritvi modernega letnega kopališča, ki ga tudi lahko spojite z posetom stare sive Pece Ob otvoritvi javne knjižnice za dvorski okraj Nova ureditev Muzejskega trga ee poma-lem bliža svoji dovršitvi. Na kraju, ki je bil še do nedavna eden najbolj zanemarjenih kotov Ljubljane, je v nekaj tednih zrasel eden najlepših parkov in najlepših trgov. V onem delu ob nunskem obzidju, ki je bil do zadnjega ograjen z visoko zidan« ograjo, je bilo treba podreti samo par starih šup in obzidje, pa se je odprl izredno lep naravni log. Izravnali so zemljo pod drev- jem, zdaj planirajo še trate pred muzejskim poslopjem, po diagonali trga so zgradili široko lepo cesto iz Knafljeve v Šubičevo ulico. Obenem preurejajo tudi gornji del Knafljeve ulice. Ob krajih so postavili robnike in z enakimi robniki so opremili tudi fronto trga pred muzejem. Ko bodo uredili še okolico renovirane palače Hranilnice dravske banovine, bo Muzejski trg eden najbolj estetsko urejenih delov Ljubljane. Nove ceste v Halozah SiromaSne, novi a prelepe vinorodne Haloze gradijo cestni zvezi — Vsaj nekaj zaslužka dve Krasne so naše tujskem prometu Kdor je bil enkrat Ptuj, 11. avgusta, vinorodne Haloze, le v so .premalo cenjene, v Halozah, jih je gotovo vzljubil in se tudi kaj rad vrača v naše vinske gorice. V Halozah živi pretežna večina prebivalstva v revščini, saj se preživlja edino z vimičarstvom. Marsikdaj nima naš Haložan denarja niti za potrebno dnevno hrano koruzo, še manj za sol. Mnogokrat mora jesti neslan krompir, da o zabeli niti ne govorimo, a živalska sol mu je najcenejša. Posebno zadnja leta kaj hudo preganja iiaše Haloze nesreča za nesrečo. Kar jim ni pobila toča, je vzela kakšna bolezen na trsih. Da se kolikor toliko opomore revščini, se je izvedla že pred leti akcija za zgradbo potrebnih cest, da se da eni strani revnemu prebivalstvu zaslužka, na drugi strani pa pridoibijo naše Haloze boljše prometne zveze, da se tudd v teh slikovitih vinskih goricah odpre tujski promet, h čemer naj bi pripomogla še primerna propaganda. Olepševalno in tujsko prometna društvo v Ptuju je v prvi vrsti poklicano za to. Že pred štirimi leti se je pričela gradfca moderne ceste Zavrč—Turški vrh—Klenov-nik. ki bo edina in najkrajša cestna zveaa preko vtaorodtnih Haloz na eadraviližče Klemovnik ki dalje naprej iz Zagrebom. Cesta se gradi v podaljšku že obstoječe ceste od iDmbrave do Neumama proti savski banovini ▼ dolžini 4 km. Voda ob krasnih vinogradih v serpentinah preko hriba Drenovca d« meje savske banovine. Na vrhu hriba, na meji dravske im savske banovine je s ceste slikovit razgled ne samo .po lopah vinskih goricah, maTveč tndi Po Ptujskem polju ta savski banov in L Na eni strani gorice, na drugi strani pcrzdovi ln slikovita ptujska pokrajina. Cesta no bo samo veJikega gospodarskega ta prometnega pomena, imarveč i>o brtt> Oreno-vec ©wa izletniška točka, saj je cesta ie danes dcfcila od domačnov priimek »Na promenadi«. Gradfca ceste se vrSi k* sredstev banske oprave, sreskega cestnega odbora v Ptuju. banovtaskega bednoetnega sklada ta državnega gradibenega fonda ta bo predvidoma že letos dovršena. Želeti je le še, da se tudi naši sosedje v savski banovini »sanejo ta pričnejo z gradbo ceste do Kle-novnika, da bo cesta lahko ob svojem času v celoti izročena proanetn. Druga zelo važna cesta v Halozah se gradi v Leskovcu preko Trafelovega hriba na Podlehnik. Gradba se je pričela šele letos pomladi ta delo zelo dobro napreduje. Zgrajene Je ie nad poldrugi km ceste. Trasa vodi akfczi STettaje Haloze v lepi dolinici in v obloženih serpentinah č lahko rešijo dve osebi naenkrat. Naša večja slika prikazuje Bolfa, kako vleče potaplja jočega se kopalca za roko k obrežju. Na drugI sliki pa je Ivo Podobnik s svojim rešiteljem Rolfom na kopnem. Jubilej Franca Serajnika Pri mariborski Glasbeni Matici se vneto in uspešno udejstvuje že 15 let g. Franc Serajnik kot učitelj violine in viole. Rodil se je 6. avgusta 1874 v Št. I!ju na Koroškem, učiteljišče pa je dovršil v Mariboru, kjer je že kot dijak v dveh letih z najboljšim uspehom dovršil tudi šolo Filharmoničnega društva ter se nato udejstvoval kot vodja godalnega kvarteta. S Središča, kjer je dolga leta učiteljeva!, je ustanovil narodno godbo, ki uživa še danes daleč po domovini Muzejski trg je povsem prenovljen Z dograditvijo obeh teh važnih cest, je pričakovati, da se bo tujski promet v naših Halozah dvignil, s čimer zoiatno pomagamo revnemu ljudstvu, ker bo na ta način lažje prišlo do zaslužka. — Ker se je že veliko v javnosti govorilo in kritiziralo, zlasti od strani naših nasprotnikov, kam se daje denar, ki se steka r razne fonde, naj jim služi ta dopis v informacije s pojasnilom, da so bili za cestne gradbe v ptujskem oKraju rotirani že milijoni, saj se ne gradita iz teh fondov samo omenjeni cesti, marveč tudi nekatere ceste v ormoškem okraju, predvsem Ivanjkovci—Lahonci—Stanovno, dalje Ob-rež—šalonci—Sv. Miklavž itd. Razen tega se je izvršilo še veliko rekonstrukcij ta drugih manjših popravil na občinskih cestah. Ljubljana, U. avgusla Pred 26 leti je položil pokojni dr. Ivan Oražen temelj javni dvorski knjižnici, ki je vso dolgo dobo svojega obstoja uspešno vršila kulturno nalogo in se je kljub raznim neprilikam in težkim časom razvila do današnjega obsega. Odkar je bil na zadnjem občnem zboru izvoljen nov odbor, se kaže napredek društvenega delovanja vsepovsod, osobito pa v kjnižnici, ki šteje danes nad 12.000 knjig. Poleg tega, da je društvo najelo nove prostore, ki popolnoma ustrezajo zahtevam moderne knjižnice, se je tudi število novih knjig znatno dvignilo. Zato je društvo izdalo nov dodatek k imeniku iz leta 1929. Vsak, še tako razvajen čitatelj bo našel v njem nekaj, kar bo ustrezalo njegovim željam. Vsa nova oprema in nakup novih knjig pa stane mnogo denarja, zato prosi društvo vse dosedanje, prejšnje in nove odjemalce, da knjižnico s svojim obiskom po-caste. Saj vemo, da nismo mogli vsakomur in vsestranskim zahtevam ustreči. Vzrok te mu pa ni bila naša brezbrižnost in malomarnost, marveč naše šibko gmotno stanje in ne prav primerni poslovni lokali. Z darili in rednimi mesečnimi prispevki prijateljev naše knjižnice, kakor tudi s tekočimi dohodki pa nam jo bo mogoče obdržati in spopolnjevati. Potrudili se bomo, da zadovoljimo svoje cenjene odjemalce. Da pa tudi na zunaj pokažemo svojo dobro voljo, bomo priredili to nedeljo dopoldne ob 11. uri javno otvoritev knjižnice, popoldne pa veselico s srečolovom in keg-lanjem za dobitke pod naslovom »Dvorski sejem« pri Birku na Borštnikovem trgu, kamor vse prijatelje društva in knjižnice vljudno vabimo. Naši zavedni trgovci so nam postregli s prav lepimi darili. Naš priznani akademski slikar g. prof. Saša Šantel je podaril originalno svoje delo, vredno več sto dinarjev. Vsem darovalcem bodi izrečena prav srčna zahvala. Prosimo cenjeno občinstvo, zlasti prebivalce dvorskega okraja, naj ne prezrejo našega povabila. Saj s svojo udeležbo podpirajo naše kulturno delo, ki ima namen širiti med ljudstvom srčno kulturno in mu nuditi prijetno razvedrilo. Iz zapiskov „letoviščarja" sredi rjave revolucije Preživel sem nedavne dneve rjave vstaje na Du.naju. Kar je bilo pomebnega, sem zabeležil v dnevnik. Morda vas bo zanimalo nekaj drobcev. Sreda 25. Kakor po navadi se.m šel p0poldne po Ringu. Pred Opero sem se usedel na klop in opazoval promet, ki je tu sila živahen. Poleg mene je sedel mlad par in se zaljubljeno držal za roke. Poslušal sem pogovor in se zabaval ob enem. Fant je pripovedoval dekletu po večini smešnice. Med drugimi tole: »Was ist das; ich sage dir nicht, -vvas ich dir sage, Sondern was ich dir sage, sage ich dir, damit du mir sagst, vas ich dir nicht sage?« Ker dekle ni vedeio odgovora, ji je povedal: »Uganka«. čez nekaj hipov opazim, kako so se začeli ljudje sumljivo obirati po gručah in si nekaj pripovedovati. Brž se pomešam mednje in ujamem, da se nekje streljajo. Slišal sem tudi ime Johamnesgasse. Ker ta ulica ni daleč, sem se brž odločil iti pogledat. Med potjo me prehiti vojaški oklop-ni avtomobil in četa oboroženih stražnikov. Ko pridem tja, najdem že polno radovednežev, ki se prerivajo, da bi kaj videli. Nekateri so stali na avtomobilih, drugi so se vzpenjali po vodnjaku na Tegetthofu. Vsakih par minut se je zaslišalo streljanje iz pušk, nato je zaregljala strojnica. Tudi po pol minute je trajalo streljanje, ki je prav močno odmevalo po ulicah. Gledali smo in se -zabavali. Naenkrat vse v Ibeg! Trgovci so spuščali rolete in se zapirali v trgovine. Nastala je prava panika. Vse je mislilo, da se bo začelo streljanje po ulicah, v resnici pa so vojaki skušali zajeti gledalce, da bd ugotovili, če nima kdo pri sebi orožja. Brž sem skočil na tramvaj in se odpeljal domov. Med potjo sem že opazil čete vojaštva, policije in heimwehrovcev, peš, na avtomobilih, na motorjih in na konjih, kako so obletavali mesto. Vse je vrelo- Kolodvori so bili zastraženi. Pred vhodom so stale strojnice in puške v piramide postavljene. V kratkih nrah je bil ves Dunaj v znamenju vojne. Kol-porterji so vpoli po ulicah. Miajale so n0ve izdaje, že se je govorilo, da je Dollfuss nevarno ranjen. četrtek 26. Ko se zjutraj prebudim, izaslišim pod oknom peketanje konjskih kopit. Pogledam ln opazim dva vojaka, ki jašeta s puško čez ramo in s sabljo ob boku ponosna po ulici. Takoj nato mi prinese gossvodinja jutranjik in 'berem: *>Dollfuss umorjen, dr. Ri.ntelen napravil samomor, nemški poslanik pdbegnil v Nemčijo«. Radovednost me je takoj pognala na ulico. Vozila so danes brzela hitreje, drugače pa je bilo malo ljudi po cestah. Nekje sem videl zastraženo hišo, drugje žično pregrajo po cestah, črne zastave eo visele bolj redko. Dunajčani se niso hoteli prenaglili, ker nis0 vedeli, kdo bo zmagal. Govorilo se je o velikih bojih na deželi, o tem, da se je pripeljal na Dunaj Mussolini z Dollfussovo ženo, da so italijanske čete že prestopile mejob da stojijo pripravljeni na meji Jugoslovani in čehii in še kaj. Ko se vrnem domov, dobim gospodinjo v skrivnostnem pogovora s sosedo. Obe sta s strahom pričakovali dogodkov, ki so se imeli vsak čas izvršiti. Pripovedovale so o velikem klanju na štajerskem m Koroškem in da vozijo avtomobili veliko ranjencev v mesto. Zvečer sedim v sobi in prebiram posebno večerno izdajo, kar potrka nekdo na vrata. Bil je moj sostanovalec — uradnik. Ves navdušen mi je hitel pripovedovati o zmagah nacionalistov v Leobnu, Lienzu in drugje, kjer da so že gospodarji položaja. Govoril je o Avstriji, kako je majhna država in da v svetu nič ne pomeni. O njenih voditeljih, kako da so vsi neznatni in nepomembni ljudje. Da so Dolltoss, Fey .in Starhemberg morilci in popolni ignoranti. Zabavljal je čez ves ustroj iin povedal, kako so ti ljudje prišli v vlado. Pri vseh volitvah so pogoreli in da se vzdržujejo samo s terorjem. Rekel je, da je vse zadovoljno, ko je Dollfuss mrtev, da se je sedaj Dunaj oddahnil. Ko sem ga vprašal, kaj utegne priti je pričel risati na mizo kljukasti križ. -T0 bo sedaj!« je rekel. Napovedoval je za soboto zvečer aii pa nedeljo zjutraj krvave boje na Dunaju, ki bodo vse drugačni kakor so bili februarja. ■ Poslušal sem njegov izbruh navdušenosti do konca. Petek, 27. črne zastave so visele po vsem mestu. Zvonovi s0 zvonili. V izložbah trgovin in uradov je bila slika pokojnega kancelarja okrašena -z rožami in s prižganimi svečami ob krajeh. 'Izšla je posebna izdaja: Hitlerjevo pismo von Papenu. . Dollfussovo truplo je ležalo v mestni hiši, kamor so ga hodile kropit nepregledne množice ljudstva od 9. dopoldne do 6. zvečer Po šest do devet v eni vrsti je stalo vse od Bergtheatra mimo parlamenta, do mestne hiše. Jaz sem čakal dve uri m pol. Vreme se je med tem naravnost igralo. Zdaj je zapeklo solnce, da je vse zevalo od vročine, kmalu potem pa se je ulita ploha, da smo bili mahoma do kože premočeni. Prepodilo pa nas ni. Razvila se je prava trgovina. Ves čas so nas obletavali prodajalci. Ponujali so: vodo, kruh, slaščice, pivo, slike pokojnega, posebne izdaje časopisov. Zastraženi od policistov smo se počasi pomikali korak za korakom. Vedno večja vrsta nas je bila. Ob 4. popoldne je že segala od univerze. Takrat je bilo vsega skupaj v vrsti lahko rečem, 130.000 ljudi. Po kioskih so b;Ji nabiti novi plakati z vsebino? .Naš voditelj je mrtev. Padel je rx>d roko morilcev, padel ®a avstrijsko svobodo in" mir. Mi obtožujemo pred vsem svetom resnične morilce, ki sedijo v varnosti onkraj meje in jih kličemo pred sodisče vsega sveta!... Ko so pritisnili naj<«je sodelavce kanclerjeve in uradnistvo kot talce z nabitimi samokresi k zidu, so poklicali poslanika nemškega rajha v posredovanje in zaščito. Zahtevali so prost odhod v Nemčijo. Nikoli ne bi mogli avstrijski nacionalist: napraviti toliko tolovaj-stev, če jim ne rl!?uss, Ti hodiš pred nami danes kakor burnih na Dunaju vedno * boju za državno in kulturno samostojnost, ki je sveta podlaga boljši bodočnosti, podlaga nemškega in evropskega miru«. Podpis: »Avstrija«. Seveda so bili ta plakati naravnost oblegani in so izzvali polno različnih komentarjev. Pozno ponoči je imel v radiu Starhemberg velik govor, če ste ga čuli, dobro, če ne, pa tudi. Sobota 28. Sobice me je vzbudilo. Dep dan je. Na vogalu ulice hodi straža z nasajenim bajonetom svojo običajno pot gor in dol. Zdaj teče življenje že malo t>olj umerjeno. Električna je nabito polna. Avtomobili in motorji šviga>o na vse kraje. Vojaštvo ima svoje pohode. Ulice so polne ljudi. Prava slika velemesta. Pred mestno hišo je da.nes še več ljudstva kakor včeraj. Od šestih zjutraj do pol dvanajstih 0r>oldne je občinstvu dovoljen obisk Dollfussovega mrtvaškega odra. čete heimwehrovcev, gasilcev, železničarjev so z venci in zastavami odkorakale proti mestni hiši. Vse je v pripravah za pogreb. Ne bom opisoval pogreba, saj ste brali o njem. Povem naj samo, kaj pravijo Dunajčani. Eden največjih pogrebov v pogledu množice ljudstva in resnične žalosti je bil 1. 1912, ko je umrl socialistični voditelj Schuhmayer. Kar se tiče pompa, ceremonij in veličastja j* bil brez dvoma največji pogreb cesarja Franca Jožefa. Tretji po veličini pa je bil Dollfussov pogreb zaradi zanimanja občinstva, nepreglednih vrst korporacij in društev, gorečnosti heimweh-rovcev, oboroženo6ti vojaštva (saj je bil ves pogreb v senci bajonetov in pušk), ki je bilo vsak hip pripravljeno streljati. Avtomobili policistov so obkroževali sprevod. Nad mestom je krožilo 12 letal s črnimi zastavami. Pogreb je trajal nad tri ure. Ves ta čas so morale hiti zaprte vse trgovine in vsi javni lokali, zato pa so bile pozneje gostilne in kavarne odprte pozno v noč. Napetost, ki je nastopila v sredo opoldne, je v soboto zvečer za polovico popustila. Straže in vojaštvo, vse se je na ulicah razredčilo. Pozno ponoči sem se vračal domov. Pred Gothejem, ki mogočno sedi na opernem Ringu, sem se ustavil in opazoval mesto, ki je Ibajno razsvetljeno počivalo po današnjem velikem dogodku. Vsa okna so bila razsvetljena mrtvemu na čast. V nekaterih hišah je prav v vsakem oknu gorela sveča. Bil je prekrasen pogled. Zvezde so žarele in vse je bik> res bajno lepo. O Dunaj. Dunaj! Kaj vse je žo doživel, odkar ga je rešil Jan Sobieski! Strahn in grozi pa je vselej sledilo »gamiitlioh« zadovoljstvo. Gledal sem Gotheja in se spomnil njegove pesmi: t'ber allen Giofeln ist Ruh ... A zunaj na deželi je še tekla bratska kri. Zdravko Ocvirk Gospodarstvo Dotok zlata k Narodni banki čvrsta tendenca dinarja, ki se kaže že drugi mesec zlasti na svobodnem deviznem trgu, je ugodno vplivala tudi na stanje naše' Narodne banke. Kakor je »Jutro« že poročalo, je padec tečajev svobodnih deviz povzročil, da je pričelo v večji meri pritekati zlato k Narodni banki, in to ne samo zlato naše domače produkcije. Iz izkaza Narodne banke od 8. t. m. je razvidno, da se je v prvi četrtini avgusta povečal zlat} zaklad Narodne banke za 9 milijonov Din (kar ustreza količini 190 kg čistega zlata), dočim je znašalo povečanje v zadnji četrtini julija 3.9 milijona Din, v tretji Četrtini julija 2.5 milijona Din in v drugi četrtini julija 1.3 milijona Din. Skupaj je znašal pritok zlata k Narodni banki od 8. julija do 8. avgusta 16.7 milijona Din (preko 300 kg). Devizne rezerve so v prvi četrtini julija sicer za malenkost nazadovale, in sicer za 0.5 na 103.5 milijona, zato pa se je prav znatno povečala rezerva deviz, ki se ne vštejejo v podlago, in sicer za 14.8 na 34.3 miMjana Din, tako da je ta posebna devizna rezerva, ki služi za plačevanje anuitet državnih posojil v inozemstvu, dosegla zopet normalno stanje. V prvem letošnjem četrtletju ni bila devizna bilanca Narodne banke baš ugodna. Da poveča svoje devizne rezerve, ki so padle 8. februarja na 73 milijonov, je Narodna banka sredi februarja prodala za 30 milijonov Din zla.ta, v začetku aprila pa za nadaljnjih 22.5 milijona Din. Zlata in devizna podlaga se je v prvem letošnjem četrtletju zmanjšala za 66 milijonov dinarjev in je dosegila ob koncu marca naj- Bančni in zavarovalni zavodi dravske banovine v skupnem združenju Na drugi redni skapščini 20. julija letoe je sklenilo Udruženje bančnih zavodov za dravsko banovino, da omogoči pristop zavar rovalnic z izpremembo pravil in imena v Udiuženje bančnih in zavarovalnih zavodov za dravsko banovino. Ko je Zbornica za 101 odobrila te izpremembe in dopolnitve pravil se je vršila 10. t. m. izredna skupščina udruženja v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke v navzočnosti zastopnika Zbornice za TOI, zborničnega tajtnika 2- dr. Ivana Plessa. Na te> skupščini eo bili izvoljeni v upravo in v nadzorni odbor tudi zastopniki zavarovalnic. V upravi udruženja so zdaj naslednji zastopniki bančnih in zavarovalnih zavodov: predsednik dr. Ivan Slokar, generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke; prvi podpredsednik Avgust Toeti, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo; dragi" podpredsednik dr. Fran Pavlin, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke; člani: dr. Ivan Bole, generalni ravnatelji zavarovalne banke »Slavije«; dr. Josip Dermastia, generalni tajnik Vzajemne zavarovalnice in predsednik Krajevne zveze zavarovalnic; Josip Smertnik, ravnatelj Celjske posojiL, d. d.; dr. Djuka Vrbanič, ravnatelj ljubljanske podružnice Prve hrvatske štedionice. Člani nadzorstva eo: Stanislav Briški, prokurist Prometne banke; -Josip Ljubic, ravnatelj ljubljianeke podrjžnice Jugoslavenske banke; dr. Leon Skala, ravnateli Zedinjene zavarovalnice v Ljubljani. S tem je po zgledu drugih banovin izvršena spojitev bančnih in zavarovalnih podjetij dravske banovine v eno, od obrtnega •zakona predpisano prisilno združbo. Nova tržišča za naš les V zvezi z našim včerajšnjim člankom poa gornjim naslovom so zanimive naslednje številke o količini našega izvoza lesa v letošnjem prvem polletju v primeri z lanskim izvozom v istem razdobju: Izvoz gradbenega lesa v vagonih. prvo polletje razlika 1934. 1933. Italija 28.473 24.312 + 17 °/o Španija 2 846 2.072 + 37 J/o Anglija 2.019 962 + 110 o Madžarska 1.641 990 + 65°'» Grčija 1.497 882 + 70 9/o Alžir 1.449 1.433 + 1V t Tunie 1.170 791 + 48"/» Avstrija 790 246 + 221 "/o Egipt 703 240 + 193 ®/s Argentina 584 779 — 25°/o Francija 516 814 — 36°/o Nemčija 330 172 + 91 °/s ostale države 1.891 1.221 4- 55°/o skupaj 43.9:6 35.014 + 25°/» Gornje številke nam kažejo, da se je pri nižje stanje 1840 milijonov. To zmanjšanje podlage so povzročila zlasti odplačila Francoski banki in Banki za mednarodna plačila na račun prejšnjih deviznih kreditov. že v aprilu pa se je devizna situacija bistveno spremenila, že ob koncu aprila je zopetno povečanje deviznih rezerv omogočilo Narodni banki, da je lahko pretvorila za 18 milijonov Din deviz znova v zlato. Danes so vse prejšnje izgube zlata zopet nadomeščene in je zlata rezerva Narodne banke prvikrat prekoračila *«oto 1800 milijonov Din. Zlati zaklad je letos dosegel najvišje stanje 8. aprila in se je od tedaj dvignil od 1743.2 na 18Q0.6 milijona Din. Skupna zlata in devizna podlaga pa znaša sedaj 1904.4 milijona Din nasproti 1840.2 milijona Din ob koncu marca, tako da se je povečala za 64.2 milijona dinarjev. Ostale postavke izkaza Narodne banke ne kažejo večjih sprememb. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru je nazadovala za 11.2 na 247.2 milijona Din. Posojila na menice so se povečala za 2.8 na 158i2.3 milijona Din, lombardna posojila pa za 0.1 na 238.2 milijona Din. Obtok bankovcev se je le malo povečal, in sicer za 7.2 na 4177.2 milijona Din, obveznosti na pokaz pa so'narasle za 18.0 na 1178.3 milijona Din (obveznosti na pokaz po žirovnih računih so se povečale za 26.5 na 480.4 milij. Din), obveznosti z rokom pa so padle za 4.6 na 861.3 milijona Din. Kritveno razmerje je ostalo nespremenjeno (v zlatu in devizah 35.55%. v samem zlatu pa 33.62%). roupucui ('uvrsuiuiju lldctfua ie.WY.tt sjiaiLur- nega lesa za 25°/o naš izvoz v Italijo povečal le za 17 °/o, torej pod povprečjem. Znatno je napredoval izvoe v Egipt in Avstrijo, ki se je potrojil, in izvoz v Anglijo, ki 6e jle podvojil. Prav občutno se je dvignil tjdi izvoz v Grčijo, Madžarsko in Španijo. Nazadoval pa je izvoz le v Francijo in Argentino. Gospodarske vesti = Izvoz jabolk v Nemčijo. Kakor znano, eo sedaj težkoče pri izvozu jabolk v Nem-čik> odstranjene, in 6icer na prizadevanje narodnih poslancev, zlasti pa senatorja dr. Ploia. Mariborski izvozniki so prejeli izvoz-niče za 100 vagonov jabolk. Doslej je bilo odposlanih iz mariborske okolice v Nemčijo 25 vagonov jabolk. = Prva razstava Z^eie jugoslovenskih hranilnic na jesenskem velesejmu. Prejeli smo: Živimo v čas j, ki je prinesel mnogo izprememb v gospodarskem življenju in a tem tudi v živi (en ju nele posameznikov, temveč tudi državnih in samoupravnih edinie Zanimanje za gospodarske probleme se je razsiriio iz ozkega območja strokovnjakov med ves narod, ki je zdaj opazil, kako tesno je vse zvezano med seboj v gospodarstvu, kako smo vedno bolj odvisni drug od drj-gega. Morda je ie6, da je tudi prej ta medsebojna povezanost obstajala, vendar se ljudje niso zanjo tako zanimali, dokler ni bilo večjih izprememb. Pokazalo pa se je tudi v zadnjem času, kako malo je poučen naš narod o gospodarskih problemih. Zato ee je Zveza jugoelovenskih hranilnic v Ljubljani odločila, da s svojo razstavo pokaže predvsem ozko povezanost kreditnega sistema m ostalih panog gosodaretva. Upaano torej, da bo tudi ta razstava dvignila ugled velesejma. ki redno prireja razne splošno važne ia ▼animive razstav* .... = Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu nam poroča z dne 10. L m.: Zaradi ugodnih vremenskih razmer se je splošno izboljšalo stanje hmeljskih nasadov in zaradi tega so boljši upi na letino. Ker tudi od toče poškodovani nasadi ne bodo bre« pridelka, se letošnja letina lahko ceni na oriblizno 12.000 kvintalov po 50 k«. Pri podbiranju dobljeno blago glede oblike in bairve ni brez napak, vendar je zanesljivo, da bo blago občega obiranja, ki ee bo pričelo do 19. t. m., prvovrstne kakovost« = Prijav© razstavljaleer za jesenski vele-sejem (od 1. do 10. septembra) sprejema uprava velesejma v Ljjbljani samo še do 15. t. m. Ker ie samo še nekaj razstavnega prostora na razpolago, naj tvrdke s priia-vami pohitijo. ^ _ , _ , . = Plačilna bilanca Češkoslovaške za leto 1933. ie spet aktivna. Ist Prage poročajo, da je bila češkoslovaška plačilna bilanca lani epet aktivna, in sieer aa 232 milijonov Kč, medtem ko ie bila v L 1932. pasivna za 32 milijonov Kč. Dohodki it trgovinskega in plačilnega prometa s tujino eo znašali v letj 1933. 7879 milijonov Kč nasproti 10.536 inili-ionom v 1. 1932. in nasproti 27.170 milijonom v rekordnem letu 1928. Trgovina s tujino sama je bila lani* pasifiia 48 milijonov Kč (izvoz 5890, a rrmm 8039 milijonov Kč). — Svinjsko meso is Madžarske je predrago za Italijo. Iz Rima poročajo: Neka italijanska uvozna tvrdka je skupno z neko madžarsko izvozno tvrdko stavila madžarske- mu uradu za trgovino s tojfino ponudbo n nakup večjih množin svinjskega mesa. Izkazalo pa ee je, da cene Italijanom ne kon- venirajo. Meeo naj bi se uvozilo za vojaško prehrano. = Ruski les za Madiarslao. V pristen išče Brailo je prispelo s parniki 1500 ton ruskega lesa, ki ga bodo z vlačilci spravili po Du-navu v Bjdimpeslo. = Veljamo* rumunskih bankovec t P« 1000 lejev. Runrmeki konzulat v Ljubljani objavlja, da ostaneta po naredbi Romunske narodne banke od dne 31. julija letos dalje v veljavi le dve vrsti bankovcev po 1000 lejev. in sicer bankovci predzadnje izdaje v večbarvnem tisku in novega tipa e portretom kralja Karola II. _ Japonska išče odjemalce za svoje blago na Balkanu. Iz Londona poročajo: Posebna japonska komisija se bo napotila v države Bližnjega vzhoda in Balkana, da poišče nove trge za japonsko blago. Potovanje priredi Zveza izvoznikov bombažnega in umetno-svilenega blaga. — Učinek srebrnega zakona na ameriške žitne borze. Iz \Vashingtona poročajo: Sklep predsednika Roosevelta, da se srebro nacionalizira in se s tem vse zasebno srebro pokupi po ceni 50.01 centa za unčo, je oživljajoče učinkoval na žitna tržišča. Žitne cene so se v petek dvignile za en cent pri bushe-lu. Turščica pa se je podražila celo za tri cente. Srebro v zasebni lasti se ceni na 150 do 200 milijonov unč. = Pogajanja za izvoz pšenice in tnrščiee t Češkoslovaško. Pred dnevi je bil v Pragi načelnik našega ministrstva trgovine in industrije Milivoj Pilja in se tam razgovarjal s Češkoslovaško žitno družbo, ki ima monopol za trgovino z žitom v Češkoslovaški, glede izvoza naše pšenice in t jrščice v Češkoslovaško. Ta razgovor je imel uspeh in ie v petek dospelo v Beograd zastopstvo Češkoslovaške žitne drjžbe. sestoječe iz predsednika dr. Feierabenda in podpredsednika Zelenke, ki 6e bosta pogajala z našim mini-etretvom za trgovino in industrijo, kmetijskim ministrstvom, Prizadom in Narodno banko. Ceškolovaška zastopnika imata pooblastilo, da skleneta v Beogradu kupčijo za potrebne količine pšenice in turščice. Kolikor je znano, nameravajo Cehoelovaki zaenkrat uvoziti 5000 vagonov pšenice in toliko turščice. V petek eo stopili v veljavo povišani carinski dodatki na uvoz ječmena^ rži in ovsa v Češkoslovaško. Povišani carinski dodatek znaša 30 Kč. Carina na pšenico se ni povišala. = Dobave. Gradbeni oddelek železniške direkcije v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 2900 kg jekla, 3000 kg železa S. M. in 4000 kg klinastega železa; splošni oddelek iste direkcije sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 11.500 pol konceptnega papirja in 15.000 pol pisarniškega papirja. III- oddelek vojno-teh ničnega zavoda v Zagrebu sprejema do 5. septembra ponudbe glede dobave 160.000 zakovic. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 17. septembra ponudbe glede dobave 15.600 kg železne pločevine, 360 m jadrnine, 7 kg merlina in 20 garnitur dežnih oblek. Dne 11. septembra bo pri upravi policije v Zagrebu ofertna licitacija glede dobave 30 zimskih kožuhov. Dne 10. septembra bo pri ekonomskem oddelku generalne železniške direkcije v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 20.000 kg svinca. 10.000 kg antimo-na: 11. septembra pa glede dobave 9589 pol-žastib peres za lokomotive in 750 spiralnih peres za vagone. Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu bodo naslednje ofertne licitacije: 21. L m. elede dobave raznih zdravil; 22. t. m. glede dobave 2000 rjih; 23. t. m. glede dobave 50 emajliranih loncev. 100 kuhinjskih posod: 24. t. m. glede dobave 600 vreten kirurgičnega sukanca in 1000 brizgalk; 25. t. m. glede dobave raznih zdravil in olji; 29. t. m. glede dobave 700 zdravniških plaščev; 30. t. m. glede dobave desinfekcijskih sredstev, mila in olja za mazanje poda; 4. septembra glede dobave papirja, papirnatih predpasnikov, kartonskih škatljic in drueega. = Dražba lesa bo 16. t. m. ob 11. dopoldne pri šumski upravi v Bohinjski Bistrici. Oglas in pogoji na vpogled v Zbornici za TOD v Ljubljani. = Oddaja raznih del bo pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljjbljani na ofertnih licitacijah, in sicer: 13. t m. glede popravila vojašnice dvor6ke 6traže na Bledu; 16. in 17, t. m. glede oddaje krovskih del na objektih vojašnice kralja Aleksandra I. v Ljubljeni: 26. t. m. pa glede oddaje naprave drenažs v skladišču vojašnice v Škofiji Loki. Pogoji so na vpogled pri inženjer-skem oddelku te komande. Položaj na naših borzah Ljubljana, 11. aprila. Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden promet 2.17 milijona nasproti 2.81, 2.90, 4.24 in 2.05 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Oficielni devizni tečaji so se od ponedeljka do sobote malce popravili za Amsterdam, Berlin in Bruselj. Newyork je znat-neje oslabeL Kot vzrok za slabljienje dolarja se poleg neugodnega gospodarskega ooio-žaja navaja Rooeeveltova namera znižani« zlate paritete za dolfTr. Ostali devizni tečaji so bil včeraj na isti višini kakor v ponedeljek. V privatnem kli,ringu je avstrijski šiling nazadoval v Ljubljani in Zagreb j. V Ljubljani je notiral v ponedeljek 8.10 do 8.20, včeraj pa 7.95 — S.0£5. V Zagrebu se je trgoval v ponedeljek po 8.02, a včeraj po 7.9750. Grški boni ne kažejo znatnejših izprememb. V Zagrebu so ee neznatno okrepili na 28.00. Močno pa ee je v privatnem kliringu med tednom dvignil funt šterling, ki se je zaključeval v ponedeljek v Zagrebu po 229.05, naraščal ves teden ter se trgoval včeraj po 241.K. Španske pezete so ee ponujale včeraj v Zagrebu po 610, medtem ko so se v ponedeljek trgovale po 607.50. Madžarski pe figi so se v ZagTebu trgovali po 10.10. "" Na efektnih borzah je bila Vojna škoda precej čvrsta. Na zagrebškem efektnem tr/.i-šču se je trgovala za kaeo v ponedeljtek po 319 in 320, a včeraj po 325 in 326. Devize Curih. Pariz 20.20, London 15.4125. New-vork 303.50, Bruselj 71.90. Milan 26.27, Madrid 41.8750. Amsterdam 207.40. Beri m 119.60, Dunai 72.73 (56.70), Stockholm 79.-17, Praga 12.73, Varšava 57.90, Atene 2.92, Bukarešta 3-03. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu). Beograd 12.65. London 27.14, Milan 46.16, Newyork 531.82, Pariz 35.56, Praga 21.72. Curih 175.66; 100 S v zlatu 128. Blagovna tržišča 2IT0. + Chicago (11. t. m.) Začetni tečaii: pšenica: za september 104, za december 108, za maj 110.50: tnršfica: za september 86. + Winnipeg (11. t. m) Začetni tečaji: pšenica: za avgust 90.50, za oktober 91, za december 95. + Norosadska blagovna bflT-ja (11- t. m-) Tendenca neizpremenjena. Promet erednji-Pšenica: baška okolica Novi Sad, srednje-baška, gornjebaška in gornj?banateka 104 do 106; baška okolica Sombor 102 — baška. ladja Tisa in Begej 115 _ 117^0; slavonska 102.50 — 105; sremska lfrl — V^n baška in banatska, ladja Dunav 112.50 do 115 (vse nova, 79 kg. 2%). Oves-, baški, sremski in slavonski 62.50 — 05: banatski 60 — 62.50 baški, ladja 68 — 70. Rž: baška 80 — 82.50. Ječmen: baški iri sremski novi, 65/66 kg 92.50 — 95; baški jari, 67/68 kg 102.50 — 105. Turščica: baška 85 — 87; baška okolica Sombor 86 — 88; banatska 83 do S5; sremska, pariteta Indjija 85 — 86; baška. ladja Šid 94 _ 95; bačka, ladja Tisa in Dunav 95 — 96. Moka: baška in banatska >0g£ in »Oggc 180 — 200; >2« 160-180; >5« 140 — 160; >6« 120 — 14—; >7< 105 do 110; >8« 105 — 107.50; sremska in slavonska »0g€ in >0gg« 180 — 190; >2« 160-170; >5< 140 _ i6o; ,6« 120 — 140; >7« 105 do 110; >8« 105 — 107.50. Fižol: baški in sremski, brez vreč, 2°/o 125 — 130. Otrobi: baški in eremeki, v jutastih vrečah 74 _ 76; banatski, v jutastih vrečah 72 — 74; baški, ladja 80 — 82. VINO. + Banatsko vinsko tržišče (11. t m) V Vrecu slabo poslovanje. Gostilničarji kjpu-jeo vino le za najnujnejšo potrebo. Zgf!« cene slabijo. Trgujeio 6e: navadna bela vina (elankamenka in dinka) po 2 do 2.60, navadna črna vina po 2.40 do 3. otelo po 1-80 do 2-20. kvalitetna vina pa po 2.70 do 3-80 Din. Predlanska vina so nekoliko dražja. Zaloge vin so še precejšnje. Gmotna neodvisnost zdravnika Je eden izmed pogojev narodnega zdravstvenega napredka LJubljana, 11. avgusta. Prijatelji in sotrudniki dr. Andrije štamparja, upokojenega načelnika centralne zdravstvene uprave v Jugoslaviji, so ob 10 letnici njegovega, delovanja v naši zdravstveni službi izdali lepo opremljeno publikacijo, ki razpravlja o evoluciji zdravstva v naši državi. O delovanju dr. šbamparja je "opitni daljši prispevek profesor higijene na beograjski medicinski fakulteti dr. Jovanovič-Batut. Ta stari borec za narodno zdravje, ki se je uspešno udejstvoval ie v predvojni Srbiji, je prvi opozarjal na potrebo sistematične in dobro organizirane službe za varstvo in napredek narodnega zdravja, in je zasadi tega tudi najbolj upravičen za presojo higienske službe in njenih delavcev v povojni dobi. Edina možnost napredka admvstvene službe med narodom, obenem pa tudi najboljša opora samim zdravnikom, je bila uzakonitev zdravstvene službe. Pri nas zdravstvena služba sama ni popolnoma uzakonjena, so pa uzakonjeni njeni temelji in se tako nudi individualnim pokretom široko polje udejstvovanja. Naša zdravstvena služba je mnogo prispevala k dviganju zdravstvenega in kulturnega nivoja naroda, kar je za narod in državo silno važno. Udejstvovala se je na ta način, da 90 bila v mnogih zapuščenih pokrajinah izvedena praktična higienska dela, kakor vodnjaki, vodovodi, gnojišča, regulacije cest itd. Javna, sredstva ne bi zadostovala za vsa taka dela, ljudstvo pa je naglo uvidelo velike koristi takih zdravstvenih naprav je tudi samo prispevalo mnogo gmotnih sredstev k dovršit vi. Mnogo se je doseglo s pomočjo brezobrestnih posoja občinam in s sodelovanjem zdravstvenih zadrug v južnih krajih, ki skrbijo aa adEaratmeni napredek pcdroCU n* zadružni podlagi. Kmetje so sploh postal najboljši sotrudniki našega zdravstvenega pokreta. Zdravstvena služba je ponekod doletela na hude težave tudi zaradi starega sistema, po katerem je bil vsak zdravnik gmotno odvisen od bolnika, to je od »voje privatne prakse. Naš zdravstveni pokret pa se je zavzel za načelo, naj bo zdravnik gmotno neodvisen in naj ne čaka na bolnike v svoji ordinaciji, temveč naj jih išče doma ter jim. nudi vso potrebno pomoč. To načelo se mora sploh uveljaviti v najpopolnejši meri. Skupnost mora skrbeti za zdravnika, da bo s svojo pomočjo na razpolago vsem trpečim. Dr. štampar je sam napisal daljšo razpravo o zdravstveni službi ter v njej navedel, da so bili izdatki za napredek narodnega zdravja zelo majhni napram splošnim državnim izdatkom in da niso nikdar prekoračili 3 odstotkov vsega, državnega proračuna. V primerjavi z izdatki drugih držav za narodno zdravje so naši izdatki neznatni. Pri vsem tem pa so bile vendarle z malimi sredstvi ustanovljene mnoge ustanove, ki kažejo vse velike napredke. Z delom teh ustanov je znatno znižano število smrtnih primerov od raznih nalezljivih bolezni in tudi sila mnogih epidemij je znatno zmanjšana. Posebno veliki uspehi pa so bili doseženi na področju narodne prosvete v vprašanjih zdravstva. Uspehi asanacije naših vasi so prodrli tudi do najvišjih svetovnih zdravstvenih ustanov. Tako je Društva narodov ob ustanovitvi mednarodne šole narodnega zdravja v Parizu sklenilo, da se bodo nekateri tečaji te šole vršili v Zagrebu v ta-mošnji šoli narodnega zdravja. To bodo praktični tečaji za delo in raziskovanje na terenu za obiskovalce pariške šole. To ja artfflm BriiraMftfo nnft a^v^gem službi. 20 let po ruški Golgoti Spomini na trpljenje cele vrste mož in žen Ob postanku svetovne vojne se menda furor teutonicus nikjer ni tako izživljal ikakor v naših severnih krajih, kjer so narodno zavedni ljudje bili izpostavljeni najhujšemu preganjanju. Zlasti so bile prizadete starodavne Ruše, ki so dale že takrat največje število žrtev. V Ruše, ki 6o dobile epiteton »mali Beograd«, se je nasprotnik najbolj besno zaganjal. Začetek vseh pregonov je bil v Rušah dan 13. avgusta 1914. Bilo je ob petih zjutraj, ko se je na tihem zbralo 16 vojakov so bili nepopisno psovani in celo dejansko napadeni, bar je žandanmerija mirno trpela. Iz Maribora so odvedli aretirane Ruša-ne v Gradec, kjer so Jih zaprli v posamezne celice. Tam ao prebili dva meseca pod večnim zasliševanjem, stalnim izsiljevanjem in grožnjami. Ravnali so z njimi kakor z najslabšimi kriminalnimi tipi, ki jih že čaka smnt na vislicah. Polkovnik Hatzi in major avditor Seeliger sta si sproti izmišljala vsa mogoča sredstva, da bi spravila uboge ujetnike iz ravnotežja in do ln žandarjev, da naskočijo vse nacionalno misleče Rušane, ki bi jih slučajno zalotili. Posrečilo se jim je ujeti 17 zavednih slovenskih mož in žen. Bili so to: posestnica ga. Bečela, posestnica ga. Ozvaldova (je umrla), posestnca ga. Glaserjeva, ga. Sen-kovičeva, soproga šolskega nadzornika, (Učiteljica gdč. Novakova (je umrla), učiteljica gdč. Lasbaharjeva (je umrla), zasebni ca ga. Goriškova, uradnica Milka Šmido va, trgovec Miha Sernc (je umrl), veleposestnik Lingeij posestnik Bečela, posestnik Alojzij Glaser, veleposestnik Viktor Glaser, kaplan -lic (je umrl), industrijec Hinko Po-pračnik, šolski nadzornik Senkovič, učitelj Stani, učitelj Lesjak in nadučitelj Las-baher (je umrl.) Gnali so jih na žandarme-rijsko postajo, jih po štiri in štiri vk krnili ■in spravili na kolodvor, nato so jih odvedli £ tovornim vlakom najprej v Maribor in potem v GTadec. Ali je treba omeniti, da so bili ujetniki spotoma izpostavljeni najhujšemu terorju s strani nahujskane sodrge? Zlasti na koroškem kolodvoru v Mariboru priznanja. Ves čas ujetništva so bili zaprti Rušani v mučni negotovosti iza svoje življenje in za usodo svojcev, o dveh mesecih trpljenja Jim je zasijalo solnce svobode. Vrnili so se domov, toda ostali so tudi še v naprej pod najstrožjim nadzorstvom. V dobrem ki hvaležnem spominu jim je ostal iz časa ujetništva avditor Freiheim z Dranaja, zelo plemenit človek, ki jim je šel na rdko, v kolikor je pač le mogel. Rušani se danes še z bolestjo spominjajo ■tistih dni nacionalnega trpljenja, navdaja pa jih sladka zavest, da je bilo žrtvovanje potrebno za nacionalno svobodo, ki smo jo vendarle dočakali. Junaštvo naših vrlih Rušanov moramo danes tembolj ceniti, ker so manifestirali nacionalno zavednost takrat, ko jih ni ščitila nobena roka. A tisti, ki so nacionalno zavedne Rušane ovajali in gonili v bližino vislic, še danes mirno žive med nami in nihče jim ni skrivil niti lasu. še ugledni so. Slovenska prizanes-ljivost in dobrosrčnost je pač zlata vredna. Struge povsem obnovljene Razveseljiv uspeh akcijskega odbora za pomoč po-plavi!encem — Tudi tu so se znašli nehvaležni stran- karji Struge, 11. avgusta. Vsej javnosti je gotovo še v spominu velika povodenj, ki je tako strašno prizadejala vas Struge na Dolenjskem. Prav gotovo ni bilo lansko jesen kraja v Sloveniji, ki bi bil tako hudo prizadet po elementarni katastrofi kakor so bile baš Struge. Položaj vaščanov je bil v začetku obupen. Uničen je bil ves živež na polju in v žitnicah. razdejana so bila gospodarska in stanovanjska poslopja in Stružanom je grozila lakota, bolezen in bližajoča se zima. Pa je priskočila siromakom na pomoč država in kr. banska uprava v Ljubljani. Osnovan je bil »Pomožni odbor«, ki je takoj pričel z razdeljevanjem živil, ki so bila nabavljena iz d.rž. in banov, podpore ter zbirk privatnikov. Priskočil je na pomoč tudi Rdeči križ in Stružani so bili preskrbljeni z najpotrebnejšim živežem in obleko. Tako so se ljudje prebili s podarjenim čez zimo in prav gotovo je imel marsikateri letošnjo zimo več hrane kakor prejšnja leta. Pomožni odbor se je trudil rta vse načine, da bi zadovoljil vaščane, vedno je mislil na vsako paro, ki bi se mogla dobiti ali prihraniti pri nakupu živil. Ali kakor pri 1 vsaki dobrodelni akciji, so se tudi v Strugah dobili nehvaležni ljudje, ki so iz osebnih in političnih razlogov pričeli zabavljati čez pomožni odbor in njegove člane. Intrigirati sc pričeli pri višjih oblastvih in celo na ministrstvu. Njihovim neresničnostim so nasedli tudi nekateri tedniki, ki so morali pozneje svoje prehitro objavljene neresnice preklicati in popraviti. Člani pomožnega odbora pa niso gledali ne na levo ne na desno, marveč so požrtvovalno 'vršili svoj človekoljubni posel. Delo pomožnega odbora, ki je neposredno pod kontrolo oblasti, je bilo tudi večkrat pregledano in je vedno dobilo priznanje. Vedno in povsod hočejo nekateri hujskači kritizirati delo pomožnega odbora, širša javnost pa ne ve, da je v Strugah tudi tako zvana »Katoliška akcija«, ki ima isti namen — lajšati bolečine lačnim in obupanim. Ugotoviti se mora, da je katoliška akcija v Strugah prav gotovo prejela večje vsote denarja, namenjene poplav-Ijencem, kakor pomožni odbor, čudno je samo, da so bili deležni njihovih blagoslovov le nekateri, medtem, ko je pomožni odbor delil darove vsem prizadetim brez •razlike. Ve se le toliko, da je bilo razdeljene nekaj obleke in popravljenih za par tisoč dinarjev konjskih komatov! Ne vem, ali je ali ni potrebno ob času, ko ljudje gladurjejo, popravljati konjske komate in to celo takim gospodarjem, ki konj sploh nimajo! Seveda o tem ne piše noben list in tudi nihče ne sprašuje, kdo bo pregledal delo in razdeljevanje živeža katoliške akcije v Strugah. Pač pa se vedno obrekuje pomožni odbor, čeprav vsi vedo, da je imenovani odbor neposredno pod kontrolo nadzornih oblastev. Morda ti ljudje zato toliko govore o »nepravičnem« razdeljevanju živil pomožnega odbora, da bi odvrnili pozornost javnosti od dela katoliške akcije v Strugah ?! Po mojem mnenju bd se našel odgovor, če bi prizadeti činitelji pregledali, kaj in komu je razdeljevala in koga podpirala katoliška akcija v Strugah! Istočasno z delom pomožnega odbora, je bil imenovan od kr. banske uprave tudi »Akcijski odbor za vzpostavitev po povod-nji poškodovanih poslopij«, ki mu načelu je bdvši župan Fran Hočevar, tehnično vodstvo pa je v rokah neumornega inž. Skubdca. Položaj g. tehničnega pristava je zelo težak in nehvaležen. Kredit, namenjen za vzpostavitev poslopij, ni velik, če pa bi videla javnost koliko gospodarskih in stanovanjskih poslopij se je obnovilo in popravilo, bd se čudila, da je s tem denarjem možno toliko vzpostaviti. S kreditom, ki bi v Ljubljani zadostoval komaj za srednjo vilo, »e je popravilo nad 100 poslopij, nanovo pa sezidalo 10 novih stanovanjskih hišic. Akcijskemu odboru vse priznanje, kajti rešil je svojo nalogo nad vse odlično. Iz razvalin je vzpostavil lepa poslopja, odgovarjajoča vsem arhitektonskim, gradbenim in higienskim predpisom. Vse delo se je izvršilo z domačimi zidarji in delavci. Kaj se je napravilo v Strugah, ve le tisti, ki je videl razdiranje vode, ki je videl, kaj je prizadejzal vodni element poslopjem in ki je videl stanje Strug pred povodnjo in danes še ne leto dni po nesreči. Jaz sam, ki sem videl Struge v času katastrofe in sedaj, ko so že obnovitvena dela pri kraju, sem še čudil in gledal za sledovi vode, ki jih ni več. Pogovarjajoč se z vaščani, sem uvidel, da so vsi z delom akcijskega in pomožnega odbora zadovoljni in veseli, da lahko prebivajo v svojih, sedaj ličnih hišicah. Nikoli niso mislili, da jim bo v tolikšni meri priskočila na pomoč država, kr. banska uprava in vsa javnost. Zaprosili so me, naj se v njihovem imenu po tej poti zahvalim vsem, ki so jim v času nesreče in obupa priskočili na pomoč. Vsem onim pa, ki povsod izrabljajo nesrečo bližnjih, naj bo to v svarilo in opomin s prošnjo, naj vsako svoje obrekovanje utemelje, sicer jim bodo morali zamašiti usta prizadeti. H koncu bi še pripomnil, da je bilo tudi napredovanje vzpostavitvenih del pred dobrim mesecem pregledano po strokovnjakih kr. banske uprave, ki je z zadovoljstvom ugotovila lep uspeh Akcijskega odbora. Spominska plošča ideologu in junaku Avgustu Jenku Ljubljana, 11. avgusta. Te dni poteka 20 let od prve odločilnej-še bitke v začetku svetovne vojne, od bitke med Srbi in Avstrijci na Cer planini V noči od 16. na 17. avgusta 1914 so Srbi z nadčloveškim naporom odbili Avstrijce s Cera. Med blizu 2000 žrtvami srbske voj- ske je padel tudi prvi slovenski dobrovoljec v srbskih četah Avgust Jenko. Spomenik na Ceru pokriva skupni grob znanih in neznanih junakov; med njimi leže tudi Jenkove kosti. Jenkovi predvojni ^(ftadoit na $\a(ku in aoCmcu vam daje Ni VE A 1 Pred solnčenjem morate svoje tek) drgniti s Nives kremo ali Ni-vea oljem. S tem zmanjšate nevarnost solnčarice a dobite obenem prekrasno bronasto barvo kože. NIVEA *ta $\aku in tetneu! Vse fako lepo čisfo — Y3.2.-34. W0C3 apefifno! tAize, stoli, stolice, deske iz gladkega, nepleskanega lesa — kako lepo in hkrati tudi občutljivo za uma-zanost in madeže! KAJ STORITI! Ako se hoče, da bo vse lepo čisto, malo Vima na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet sveti! ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV tovariši, starešinski »Preporod« in dobrovoljci bodo vzidali na Jenkovi rojstni hiši v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 7 spominsko ploščo. Tam se je rodil Jenko 8. aprila 1894 kot sin posestnika in pekovskega mojstra. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani na bivši I. državni (sedaj klasični) gimnaziji L 1912. V začetku leta 1912. je bil kot osmošolec med prvimi organizatorji - kladivarji jugoslovenskega pokreta med slovensko mladino. Postal je idejno in filozofsko najgloblji organizator revolucionarnega pokreta za kulturno, politično in gospodarsko osvobo jenje vseh južnih Slovanov. Pomagal je ustanoviti za sistematično propagando pokreta na vsem slovanskem jugu list »Preporod« (1912—13). Pisal je pod psevdonimom Nare Sanov izmed vseh najtehtnejše 51anke. Visoko šoto je študiral na Dunaju, potem v Pragi. Ko je na Dunaju utrl teren za novi pokret med slovenskim, hrvatskim in srbskim di-jaštvom, pripravil komite jugoslovanskih društev in drugo, je šel leta 1913. snovat enotno organizacijo v Prago. Deloval Je tam v »Adriji«. leta 1914. je ustanovil »Glas Juga«, revijo za teoretično razpravljanje in znanstveno poglobitev nove ideje. Po dveh številkah je oblast to revijo prepovedala. Jenko je ustanovil nov klub in revijo »Jugoslavijo«. V tem so ga prehiteli dogodki, ki so pomenili začetek svetovne vojne. Deset dni po sarajevskem atentatu je pribežal v Beograd in odšel v Solun, odkoder je ob napovedi vojne vstopil v srbsko vojsko kot dobrovoljec - četaš. V 4. četi IV. bataljona 2. prekobrojnega polka kombinirane divizije pri prišel 14. avgusta v odločilno bitko pod Cerom. Pri vasi Te-kerišu je tretji dan bitke padel v odločilnem boju najboljši izmed najboljših. Pripravlja se Jenkov zbornik z življenjepisom, izborom Jenkovih člankov in poljubnimi prispevki o Jenku. K sodelovanju so vabljeni vsi, ki žele kaj napisati ali svetovati. Obvestila so naprošena do prvega septembra na naslov: Starešinski Pre- • porod, Ljubljana. Tomanova ulica 3. —■ Odkritje spominske plošče bo v četrtek, 16. avgusta ob 21. uri (ob 9. uri zvečer). Svečanost, bo pietetna, tiha. kakor je bSo tiho darovano življenje najplemenitejšega v boju za našo svobodo. Skromni kamen naj bo staremu in novemu rodu goreč spomin nanj, ki smo mu vsi dolžni hvaležnosti dela ln žrtve. JNAD »Jadran" za svojo 15 letnico Ljubljana, 11. avgusta. V boja za svoje pravice se narodi, zatirani od onemoglega gospodstva nosilcev starega, fevdalizma, niso strašili najtežjih žrtev za dosego svojih idealov. Odzvali so se klicu Napoleona na skupen boj za njihove pravice proti fevdalnim gospodarjem Evrope in ljubezen do domovine in narodnega jezika jih je družila in vodila v borbo maščevanja, iz katere je morala vzkliti resnična svoboda, lepša in boljša bodočnost. Odpor slovanskih narodov proti neprija-teljski politični taktiki, proti sistematičnemu zatiranju, ubijanju vere v njihovo kulturno moč in sposobnost je naraščal od dne do dne in dokazal, da so Slovani tako močni, da lahko sami odločajo o svoji usodi. Vsi obupni poskusi »Slovane pritisniti k steni« so se izjalovili. Zavest, da je samo ono pošteno in častno, kar se pridobi z lastno močjo in ne kot dar iz rok zatiralca, je bila gonilna sila naših prednikov v njihovi borbi. Težka je bila ta borba, a velika je bila zmaga. V času. ko je trpljenje našega, v stoletnem robstvu izmučenega naroda prikipelo do roba življenja in smrti, ko se je sleherna, v hrepenenju po svobodi zaklicana beseda zasledovala in maščevala z ječo in z vislicami, je tudi slovenskem delu jugoslovenskega naroda, ki se je dobro zavedal svoje svete pravice do svobodnega življenja, posijalo zlato sonce svobode. Po dolgih stoletjih je prišla ta svoboda na slovensko zemljo in prinesla uresniče- } nje velikih idej. med katerimi je gotovo najplemenitejša ideja slovenske univerze, že v prvih mesecih našega zedinjenja je bratsko razumevanje želj celotnega slovenstva omogočilo zakon z dne 23. julija 1919, ki ustanavlja univerzo v Ljubljani. Neposredno po ustanovitvi univerze so se zbrali akademiki, ki so študirali v Pragi, Gradcu in na Dunaju, združeni v »Sloveniji«, »Adriji« in »Taboru«, ter ustanovili Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« s sedežem v Ljubljani. Pomembna je ta doba za povojno jugoslovensko orientirano generacijo, ki ji je bila ljubezen do jugoslovanske skupnosti, do države osnovno izhodišče pri vsem njenem delu. Kljub težkim prilikam, v katerih je živela ta mladina, ni oklevala, ampak se je oprijela konstruktivnega dela. zavedajoč se svojih mladostnih sil in svoje odgovorne bodočnosti. Da bo proslava 15 letnice čim močnejša, se je odbor odločil, da se v nizu svojih prireditev spomni tudi padlih borcev za naše morje, za naš Jadran, ki ga prav tako ljubi, kakor divne planine svoje ožje domovine. V ta namen bo društvo poklonilo mestu Krku na otoku Krku dvoglave-ga kraljevega orla kot simbol čuječnosti akademske mladine iz severnih krajev velike Jugoslavije, kakor tudi kot izraz za-hvalnosti in čuječnosti vse narodno zavedne jugoslovenske javnosti. Mi mladi bomo šli naprej preko jadranske orientacije k veliki pomorski Jugoslaviji. JNAD »Jadran«. Ilnjl in Gdanjsku Varšava, v začetku avgusta. Bil sem povabljen, da bi letos predaval na počitniških »Mednarodnih akademskih predavanjih«, ki ee vrše sedaj že tri leta v Gdin+i ob poljskem Baltiškem morjj. Odzval sem se vabilu ter v drugi polovici iuli-ja imel tam 6 predavanj o Jugoslaviji. 0 instituciji teh predavanj ne bem poročal; le to omenjam, da je polovica predavanj posvečena pravnim in gospodarskim znanostim, a polovica kultjram slovanskih narodov; v teni-le slovanskem instituti sem predaval j,az. Tudi o Gdinii sami ne bom govoiil; dosti znana je že pri vas ta luka, ki jo je v teku desetih let tako rekoč iz ničesar ustvarila poljska delavnost in podjetnost. Naj poročam dane« o drjgih stvareh, ki sem jih za svojega bivanja v Gdinji opazil in ki se mi zde omembe vredne. Teden dece. Nekega dne 6em se iz Gdiiijie z železnico odpljal ~v Kartuze. mestece kašubske zemlje, 40 km daleč od Gdinje. tako imenovano po samostanu kartuzijancev. V vlaku sem opazil, da imata dve gospe za otroke, ki sta iih' imeli s seboj, neke posebne vozne karte. Zvedel sem. da je bil to baš »teden dece«, t. j. vsaka odrasla oseba je ta teden mogla 6 seboi imeti do največ četvero otrok (svojih ali tujih) do 14. leta starosti, ki so imeli brezplačno enkratno vožnjo kamorkoli v vsej Poljski. Vožnja je za otroke velika radost in lahko si mislimo, kako prijeten ostane zlasti bednejšim otrokom spomin na vožnjo. ki jim jo je dala »ojčizma« (domovina). To ie sicer >Lntere6iran< zaoatak domoljub- ja. ali je zelo realen. »Intereeiranoet« se lahko izgibi, državljanski čut pa ostane. Taborenje »Prednje straže«. V Kartuzah, kjer sem poselil najuglednejšo današnjo osebnost kašubskega ljudstva, zdravnika m literata g. dr. Aleksandra Majikovskega, sem videl na hribu sredi šume »logorovanje« (taborenje) »prednje straže«; tako se imenuje organizacija srednješolske omladine, ki ima državotvorni pra-vec, ideologijo maršala Pilsudskega. Pa tako logorovanje ni samo disciplinirano življenje in zdravo delo sredi prirode, nego pomeni tudi utrjevanje v državljanskem mišljenju. Pod vodstvom inštruktorjev ali inštruktorje se dnevno vree referati o temah, ki ee tičejo državljanskega in nacionalnega življenja; referati so spojeni z diskusijami. Takih »logorov« »prednje straže« je na Poljskem mnogo. Mladina je v njih posebno izbrana. Država plačuje vse stroške za te »logore«, še celo na železnici plača mladina »tja« in »nazaj« 6amo petino navadne voznine. Tako mladež rano ihti, kdo in kaj je domovina. V »svobodnem mestu«. V nedeljo 22. julija je naša »visoka šola« napravila iz Gdinje izlet v Gdanjsk, ki leži samo 21 km južno od Gdinje ob samem ustju Visle. »Svobodno mesto« Gdanjsk, »freie Stadt Danzig«, s celim svojim teritorijem, ki se širi posebno dalje proti juga ob delti Visle, šteje 350.000 prebivalcev; velika večina je nemška, manjšina je poljska. Gdanjsk ni samostalna država (saj nima svoje vnanje politike, nego njeno vnanjo politiko zastopa Poljska), a tudi ni pravni del poljske države. Poljska ima v Gdanjsku svojega generalnega komisarja, a kadar si on in pa senat »svobodne varoši« prideta navzkriž, odločuje »visoki komisar« Društva narodov. Zadosti prilike za trenja in prepire! Za primer: Ce Poljska hoče v mestu imeti svoje poštne škaitle! Ali če gre za to, katera policija naj v luki red dela! Ali če bi šlo za pomnožen je vojaške posadke. ki jo ima Poljska v enem delu luke, na tako zvani Westerplatte! Skozi stoletja in stoletja je kašabski fcrhet v Gdan.'|sk nosil in vozil svojo robo na trg; tudi danes jo nosi in vozi, saj je carinsko ozemlje eno, — ali kaj to pomaga, ko pa mu potem mestna policija stanje na trgu draže zaračuna nego kmetu z gdanjBkega teritorija. Gdanjsk z Nemčijo nima carinske skupnosti; kljub tema se baje v Gdanjsku obilno pijejo nemška vina. Tako da se da »mimoiti« vsak zakon, če nimajo oni, ki ga vrše, dobre volje. »Hodi desno!« Toda pustimo razlaganje! Voditelj, ki nas j|e na kolodvoru v Gdanjsku sprejel, hiti. Na kolodvoru se Poljak lahko orientira; zakaj železniška direkcija je poljska in napisi so vsi dvojezični. Ali v mestu samem je vse strogo nemško, danes hitlerjevsko! Koliko košulj! Naš voditelj nam jie našteval vse mogoče barve, ki pomenijo razne hit-lerjevske organizacije. »Gospoda, desno hoditi!« nam zabičuje reditelj, »zakaj sicer bo vsak plačal 3 goldinarje kazni.« (3 gdanski goldinarji = kakšnih 6 poljskih zlotih ali naših 54 D in — to bi bila občutna kazen). »Torej strogo desno!« Stojimo pred starimi mestnimi vrati nedaleč od kolodvora: z vrat nas pozdravlja poljski beli orel in kip poljskega kralja, zdi ee mi Sobieekega, ki je s svojo Mar:-šenfeo rad prihajal sem nad Baltiško morje*. Ko smo prešli celo staro mesto, smo imeli pred seboj druga zgodovinska vrata »zeie-na vrata«, a z njih se dviga kip poljskega kralja Zigmunta Avgusta, zadnjega Jagje-loviča, ki je sem in na Litvo prihajal na tov. Od onih prvih do teh drugih vrat smo šli skozi Lange Gasse; tu se izpred magistrata dviga visoko zopet kip poljskega kralja in v sosednem Artusovem dvoru v dvorani, polni zgodovinskih spominov, pričajo bel' orli in kipi poljskih kraljev o poljski pro-šlosti Gdanjska. Gdanjsk ima to redko lastnost, da je staro mesto obenem sodobno: centralni stari Gdanjsk je tjdi danes središče življenja. Zato je vse mesto tako zanimivo. Ulice inia-jo stara imena; cehovskih časov 6pominia n. pr. Hosenmachergasse, Muhlgasse v sredini mesta spoininia časov, ko so tukaj bili še mlini; dve reki namreč tečeta skozi mesto: Radunja in Mlotava, prva se izlJuo uprizoril Sokol tfll. v ponedeljek 13. t. m. ob pol 9. ma letnem telovadišču v podaljšani Aškerčevi utici Jurčičeve »Rokovnjače«. Vstop.nima bo tako nizka, da si bo Igro vsakdo lahko ogledal. Sodelovala bo godlba mariborskega orkestra ,pod taktirko Kou-delke. a— Društvo jugoslovenskih akademikov ipriredd v ponedeljek 13. t. m. ekskurzijo v Tschelligijevo pivovarno. Zbirališče ob 9. na glavnem kolodvoru. a— Tečaj za odpravo ječanja in drugih govornih motenj po priznani metodi dr. S. Lowa priredi v Mariboru o. Vilko Mazi, strokovni učitelj ljubljanske gluhonemni-ce. Interesenti dobe brezplačna pojasnila v torek 14 in sredo 15. t_ m., vsakokrat od 9. do 12. dopoldne v prostorih Legatovega trgovskega tečaja, Vrazova 4, kjer se bo vršil tudi tečaj. a— Ponarejeni tisočaki. Našim čitate-Ijem je še prav gotovo dobro v spominu zadeva ponarejanja tisočakov, v katero je bil zapleten brezposelni ekonom Anton Kokot, ki je ponarejal denar pri posestniku Kurniku v Jarenini. Kokot in še nekateri njegovi tovariši so bili obsojeni zaradi tega pred mariborskim okrožnim sodiščem. Takrat so našli samo nekaj slabo ponarejenih stotakov. Te dni pa so prišli orožniki pri Sv. Lenartu v Slov. goricah na sled ponarejevalski aferi, ki z obscxfbo Kokota še ni bila končana. Aretirali so znanega brezposelnega delavca Antona Orgolica, ki je bil tudi nekdaj zapleten v neko ponarejevalsko afero, in ta jim je pokazal, kje so skriti ponarejeni tisočaki, ki jih je izdelal Kokot. a—Vlom v pisarno dr. Reissmsna. V noči na petek so neznani vdomilci s ponarejenimi ključi vdrli v odvetniško pisarno g. dir. Reissmana na Aleksandrovi cesti in odnesli iz nekega predala 80 Din in prenosljiv pisalni stroj znamke »Remington«. Iz Kranja DR. IVAN ERŽEN zobozdravnik v Kranju 6696 ne ordinira od 14. 8. do 2. 9. 1934. PROIZVOD UNION, ZAGREB Iz Novega mesta n— Združenje mesarjev in klobaaičarjev za novomeški s rez sporoča: Ker se je prometna davek za ®aklano živino zvišal od 3 i>a 5%, pridobninski davek ter občinske pristojbine za 100 in celo več odstotkov Ln ker je padla cena kožam za 2 Din, loju za 1 Din pri kg, so mesarji primorami zvišati z 11. t. m. ceno prvovrstni govedini za 2 dinarja pri kg. (Din 8—10). Zvišanje oen. je postalo neizogibno z ozirom na občutno zvišanje "davčnih dajatev, na drugi strani pa se je s tem obvarovalo našega kmeta pred nadaljnjim padanjem cen goveji živimi, ki je že itak dosegla skrajno nizko mero. Iz življenja na deželi MORAVČE. Lepe Moravče obiskuje vsako leto več letoviščarjev. Dotok tujcev se bo še povečal, ko se zgradii nova cesta Moravče—Kandrše, s katero bo zveea.110 znano zdravilišče Medija—Izlake im Zagorje. Ce pa bodo Moravče hotele tujski promet v izdatni meri povečati, bodo morali vodilni lokalni faktorji misliti na zgraditev kopališča, katerega ne samo tujci, temveč tudi domačini pogrešajo. Letos je prišel prvič letovat v Moravče g. prof. Franček Serajnik iz Maribora, ki je pred odhodom, prejšnji četrtek priredil za do mače pevsko društvo violinski koncert. •Izvajal je obširen in pester program, obsegajoč 11 točk. Pri klavirju ga je spremljal precizno im dovršeno g. Stanko T -X . . Višnja gora, 11. avgusta Na Peščenjaku pri Višnji gori se je popoldne okrog 16. primerila huda nesreča. Kakor vsako soboto, je bil tudi danes avtomobilski promet dokaj močnejši. Bližnje mednarodne avtomobilske dirke so privabi-,e n« Progo tudi več tujih avtomobilov. Od Ljubljane proti Višnji gori sta se danes popoldne peljala tudi dva ljubljanska kolesarja. Na klancu pri ovinku nad Jurje-vo gostilno pa se je pojavila pred njima Nikoli odprti Pristen somo v modrem ovitku. francoska limuzina, ki je hitela v smeri proti Ljubljani. V naglici so se hoteli drug drugemu umakniti. Prvi kolesar je utekel nesreči, drugi pa je z vso silo zadel v odbijač avtomobila in padel. Kolo je bilo vse razbito. Kolesar si je sicer rešil življenje, dobil pa je hude poškodbe na obeh kolenih in si je tudi zlomil desnico. Z avtomobilom so ga pripeljali v Višnjo goro, kjer ga je obvezal dr. Jože Petrič. Tudi avto je bil poškodovan. Ubito je močno prednje steklo in desna svetilka je močno zvita. Višnjegorski orožniki so takoj ugotovili dejanski stan, narednik Marf pa se je z avtomobilom odpeljal v Liublja-no zaradi nadaljnjih odredb. Poškodovanega kolesarja so z večernim vlakom odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Nesrečo je zakrivil francoski avtomobilist. Otosfcusna sfeftfe. Sokol v Dol. Toplicah ima sicer ovire v svojem poslovanju zaradi neprimerne telovadnice in pomanjkanja prostorov, vendar pa vestno vrši svoje naloge. V letošnjem poletju je priredil že dve telovadni akademiji v kopališki restavraciji: 13. maja mladinsko akademijo, na kateri je nastopila deca v 14 točkah in igrah; 24. junija pa je bila akademija v proslavo Vidovega dne. Pri akademiji je nastopil mešan zbor društva ter vse telovadeče članstvo s prostimi m jami. Kakor prva prireditev, tako je tudi ta akademija lepo uspela ter dokazala, da je društvo kljub oviram v lepem razmahu. — Na praznik 15. t. m. pa priredi Sokol svoj javni letni nastop v kopališkem parku ob 3. popoldne s sodelovanjem godbenega društva iz Novega mesta. — V Kratkem času si bo društvo zgradilo prepotrebno telovadnico. Sokolska župa Ljubljana — prosvetni odbor priredi v dneh od 20. do 26. t. m HI. prosvetni tečaj. Pozivamo vse župne edimice, da svoje udeležence .prijavijo najkasneje do 15. t. m., ker se poznejše prijave ne bo upoštevalo. ŽPO. Uniformiranje naših gasilcev Pod tem naslovom je nekdo napisal v nedeljskem »Slovencu« (5. t. m.) članek, ki ne odgovarja resnici. Iz članka ugotavljam, da dopisnik zelo slabo pozna gasilske zadeve, tičoče se nove organizacije in zakona. Značilno za njega je, da niti ne ve, kedaj je bil zakon sprejet. On pravi že uvodoma, da je Narodna skupščina letos sprejela zakon o gasilcih, res pa je, da je bil zakon že 15. julija lanskega leta sankcioniran in je še istega meseca stopil v veljavo. V službenem listu kr. banske uprave dravske banovine je bil objavljen v št. 477/75 iz leta 1933. Dalje pravi dopisnik, da je starešinska zveza v Beogradu izdala pravilnik za poenotenje uniforme vseh gasilcev v državi. Predpis o uniformi je bil sprejet na seji uprave gasilskega saveza kraljevine Jugoslavije 25., 26. in 27. marca 1934. Ta predpis je bil odobren z rešitvijo g. ministra za telesno vzgojo O. Br. 1685 od 19. IV. 1934., ter je stopil v veljavo z dnem objave. Toliko g. člankarju v točnejšo informacijo. Trditev g. dopisnikarja, da se vrši za kulisami srdit boj in ali naj starešinska zveza odstopi od te svoje zahteve ali ne, je absolutno brez vsake podlage, kajti za kuU-sami se v naših vrstah ne dela ničesar, iz-vzemši »Slovenčevega« dopisnika, ki poskuša za kulisami ustvariti nekako neraz oloženje v naših vrstah. Menda ga najbo-jezi, da bo moral tudi njegov tako priljubljeni avstrijski »Waffenrock« v pokoj med staro šaro. Pa tudi za to je še dovolj časa, saj ima še s predpisom podaljšano življenje do leta 1939. Da so poslali ljubljanski trgovci z gasilskimi potrebščinami vsem gasilskim četam nekako opozorilo, naj si ne nabavljajo potrebščin, je popolnoma pravilno. Ta gesta trgovcev je res, lahko rečem gesta trgovca kristjana, ki hoče na ta način obvarovati svojega odjemalca škode, katero bi lahko s prenagljenjem napravil svojemu kupcu. Ako so si že napravili tako škodo predstavniki zajednice, to še ni tako hudo, saj bo trpel le njihov lastni žep. Težje bi pa bilo, ako bi si vsi začeli nabavljati novost, ki bi pa ne bila še perfektna. Kakor sem pa že uvodoma omenil, je stopil predpis o uniformi že pred meseci v veljavo in s tem je stvar definitivna. Dopisniku ne bo težko uganiti, kje so si predstavniki zajednice in saveza nabavili nove kroje, saj ti kroji niso novi. saj je vendar kroj ostal tak, kakršen je bil, le distinkcije, pas in kapa so novi; če želi dopisnik vedeti, kje se to dobi, sem mu rade volje vsak čas na razpolago. Saj razumem dopisnika, ko pravi, da so ti kroji podobni ljubljanski policiji ali nekdanjim in morda še današnjim kočevskim in spodnještajerskim nemčurskim krojem. Ne razumem ga le v toliko, kam on prišteva svoj »Waffenrock«. Mogoče k bivši avstrijski ljubljanski policiji aH pa h kaki takozvani »burgwache«. Ali bi bilo to res tako hudo, ako bi bila naša uniforma slič-na ljubljanski policiji. Prav nič nas bi ne bilo treba biti sram zaradi podobnosti naše uniforme z uniformo naše narodne poli- niča OOLOGNE - »SOIB DE PARIŠ« ~ Je savlta sedaj r originalni fekatllci. PUDRA »SOIR DE PARIŠ« Izkoristite torej to edinstveno priliko ln" Prt svojem parfumerju po normalni ceni ta odlični puder! Naša kompletna serija »Soir de Parlfic se dobiva v vseh trgovinami te stroke. BOURJOIS parfumeur-paris ©•pot i BELA VART, ZAGREB. Smičildoiova 23 Počastitev človekoljubja Ormož, 11. avgusta. Križniški red ima v Ormožu svojo bolnišnico, ki že nad 30 let uspešno deluje med prebivalstvom ormoškega okraja. V tej bolnišnici je pred 15 leti nastopil zdrav- niško službeno mesto g. dr. Anton H r o -vat, mlad »dravnifc in globoko čuteč človekoljub. S svojim lSletnim delom, ki je •bilo tesno spojeno z novonastalo jugosk>-vensko provinoijo usmiljenih sester križni-škega reda, si je g. ordimarij bolnišnice pridobil splošni ugled in veliko spoštovanje Danes prihajajo v bolnišnico bolniki ne samo iz ormoške neposredne okolice, ampak je njegovo ime znano daleč po širnem Prekmurju in Dravskem polju. V najtežjih primerih prihajajo bolniki k njemu. Splošno spoštovanje uživa pri vseh slojih prebivalstva zaradi svoje vešče roke pri najtežjih operativnih primerih in pa zaradi svoje dobrosrčnosti do revežev. Domače mesto Ormož je spoznalo vse velike zmožnosti g. dr. Hrovata in mu svoje zaupanje pokazalo še s temi, da mu je poverilo posle mestnega župana. Ko je 1. avgusta t 1. poteklo 15 let, odkar g. dr. Hrovat v ormoški bolnišnici z velikim uspehom deluje, mu je izrekel svoje priznanje tudi veliki mojster križniške-ga reda, gospod opat Pavel Heider s tem, da ga je imenoval za svojega sanitetnega svetnika. Tudi mi se pridružujemo čestitkam. ki jih je g. doktor prejel. Da bi še immogo let deloval v splošno korist je želja vsega prebivalstva obširnega ormoškega okraja Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" „Peglezen" nova gradbena zanimivost Ljubljane Nova pridobitev na lepoti Ljubljane je znani »Peglezen« ali sLi-kalnik« ob začetku Poljanske ceste, ki je bil zgrajen po načrtih arhitekta Josipa Plečnika Zgradba je domala gotova, le v notranjosti imajo ša manjša dela. V pritličju so lični trgovski lokali, ki bodo gotovo kmalu oddani, ker v bližini ni nikjer sličnih. Pred hišo pa sedaj obnavljajo tro-toarje, ki bodo zaradi dvotirne tramvajske proge precej ozki. Obvestilo. Do nadaljnjega prodajamo iz našega skladišča v Ljubljani vsako poljubno količino Snper visokovrednega Portland cementa znamke „T E M P L E" po ceni Din 70.— za 100 kg Ia Portland cementa znamke „T I T A N" po ceni Din 66.— za 100 kg „ A L PEKO" Trgovsko - industrijska družba Ljubljana Masarykova cesta štev. 23. — Telefon štev. 29-30. 6513 L. Wo!H: 71 Ctarragran Roman Garragan je zapustil bančno poslopje in krenil v pisarno velike paroplovne družbe, da bi si zagotovil prostor na prvem parniku. Zvedel je, da odrine jutri nenavadno udobna in hitra ladja in da po srečnem naključju še lahko dobi izredno lepo kabino, zakaj gentle-man, ki je najel to kabino, slaven filmski režiser, bo jutri zadržan in ne bo mogel odpotovati. Garragan, ves vesel, da more tako hitro obrniti Ameriki hrbet, je seveda vzel kabino filmskega režiserja. Nato je obedoval v kar neprijetno razkošnem restoranu, v katerega je bil zašel, ne da bi se pomišljal, in mahoma začutil nekakšno ogorčenje nad deželo, ki ji je bil dolžnik za toliko bogastva. Kako brezmiselno so ti ljudje pritrjevali življenju! Kako zadovoljni so bili s seboj! Kolikanj so ljubili svoje dolarje! Kako otroško so bili ponosni na tehniške spretnosti! V tej deželi, ki ji je vladalo rekaj trustov, okuženi s širokopotezno korupcijo, posejani z jet-nišnicami, v tej deželi lažnive svobode, ki so jo s pendreki branili nezaželjenih mnenj — v tej deželi naj bi bila prihodnost človeškega rodu. Tisočkrat ne, je pomislil Garragan. Tu je bil konec. Prihodnost je bila na vzhodu, če ne drugod, pa v Rusiji. Garragana je bilo nekoliko sram teh mogočnih misli, v katerili je spoznal prazno igro brezdelnih možganov ali pa izžarevanje svoje nejevolje. Kaj mu je bilo mar Amerike in prihodnosti človeškega rodu? Cilj, ki se je vroče gnal za njim, je bil dosežen — h kaj zdaj? Ali je bil zdaj srečen? Prvikrat je zaslutil, da je hrepenenje vse in da izpolnitev nič ne pomeni. Krenil je po Peti aveniji, je prišel do prodajalne Macphersonove družbe, kjer je bil pred davnim, davnim časom povprašal po Mr. Macphersonu, in obstal pred izložbami nekaterih velikih draguljarjev. V eni izmed njih je bila na črnem žametu razprostrta brez-primerno krasna biserna ogrlica. Ali je ne bi kupil za Nikolino? Ne, si je dejal, Nikolini se niti ne bi prilegala, tej hčer potsdam-skega polkovnika Queissa. Osmešil bi se, če bi se s takimi biseri vrnil k njej. Garragan se je odvrnil in korakal dalje, mučeč se z nejevoljo, ki ni mogel dognati njenega vzroka. Ko je drugi dan stopil na ladjo in so ga s posebnim spoštovanjem spremili v njegovo sijajno kabino, je začutil silno mržnjo do razkošja v tem salončku, ki je bil videti, kakor da bi ga pozdravljal in se globoko priklanjal njegovim dolarjem. Vsi kosi pohištva so se spoštljivo smehljali: pripravljeni smo ti služiti. Garragana je bilo te kabine sram. Danes ni mogel razumeti, da ga je nekoč srce bolelo, ker se je moral voziti v drugem razredu. Ali ni bila ta razdelitev po razredih vobče nečloveška? Ali ni imel vsak potnik iste pravice do snažne postelje in oddeljenega prostorčka? Mar niso bili vsi enaki? Take komunistične misli so obhajale Garragana, kakor vsakega premišljujočega bogataša. Tudi na povratku se ni z nikomer izmed potnikov bliže seznanil, ampak se je vdajal svojim mislim, ki so ga obvijale kakor gosta koprena. Bele ko je bilo med ladjo in Ameriko nekaj dni vožnje, lepega, prečudno blagega zgodnjepoletnega večera, je postalo v Garraganu vse jasno. Breme, ki ga je v Newyorku tiščalo k tlom, je izginilo, vsa teža je padla od njega, pota, ki ga je usoda vodila po njih, so mu posrtala razumljiva. V tej uri spoznanja ee mu je odkrilo, zakaj je bil tako miren in ravnodušen, ko je gledal Gloriji v oči, čeprav jo je nedavno prej še hotel ubiti. Bog je vodil njegovo srce. Bog mu je bil poslal Nikolino, da ga Je rešila. Šele zdaj je vedel Garragan, kolikanj ljubi Nikolino, kj jo je dotlej samo želel. Ves kesan je poskočil in stekel v pisarno, brzojavit Nikolinij do tistega trenutka ji še ni bil dal glasu o sebi. Kakor mladenič, poln blaženega upanja, se je vrnil na svoj prostor in se z močnimi očmi zagledal preko morja Prihodnjost ie ležala pred njim, svetla kakor polje v jutrnjem sulncu. Hrepenenje po svoji lastni zemlji se je vnelo v njem, pradavno koprnenje, ki je še izza njegovih škotskih prednikov spalo v njegovi krvi, so je spet zbudilo. Nič več ni hotel graditi strojev, nič več biti tehnik, nič več izumljati, biti je hotel baron Jožef Garragan. stati na svojih lastnih tleh in gledati okoli sebe travnike, konje in pse. Tako je sanjal Garragan v večerno zarjo, in misel, da zdaj lahko uresniči svoje sanje, mu je toli radostno prevzemala srce, da bi bil najrajši zavriskal. 32 Ko je stopila Nikolina na postajni pločnik Lehrtskega kolodvora, je takoj zagledala starega Ewedinga, ki je čakal že pol ure. Ewe-ding jo je spoštljivo pozdravil. Nikolina je stopila k starcu in z bleščečimi očmi vprašala: >Nu, Eweding, kdo je imel prav? Ali se baron vrača li ne?< Eweding, ki ni zaupal hudobni usodi, je skoraj zaklinjajoče odvrnil: »Gospoda barona še ni tu, gospodična.« »Ali čez pet minut bo tukaj, Eweding, stari nejeverni Tomaž !< P O R Nauki iz Pešte T šc nekaj kritičnih beležk našega posebnega poročevalca s plavalnega troboja Italija—Jugoslavija—Madžarska iFešta je za namri. Uspeli, po toČKah izražen, Ka mas ni Ifcdla. če 'bi hoteli rabiti obrabljeno frazo, bi reikli morda, da je bila to dobra šola za nas. Pa -tudi šola ni bila. Samo krepka lekcija, pridiga učiteljeva šo-larčku, ki je bdi nepazljiv, ki je površno napisal svojo nalogo. * že pri sestavi reprezentance je bOo grehov. če že ni bito -dano našemu saveeu, da bi v Pešto povedel Vilfana, naj bi se vsaj bil pobrigal, da bi v?se9 s selboj Grki- zlasti Ziherl. Savez ju na splošno začudenje in negodovanje ni vzel s seboj, češ mi nistrstvo je dovolilo start v Magdeburgu samo water-polo moštvu. Pred nedavnim smo v nekem listal črtali, da je ministrstvo na predlog saveza dovolilo v Magde-bumgu start water-polo mcžtvu. Ali ne bi bil mogel savez predlagati tudi Ziherla in Gazzarija? Uverjeai smo, da bi jima bilo ministrstvo start dovolilo, zlasti po njunem uspehu v Pešti! Naša plavalna odprava na groba Neznanega junaka v Budimpešti »lira, brezpogojno pa bi bil moral potovati Hribar, ne pa, da se postavlja v državno reprezentanco junior, 'Ki je v vsem življenju preplaval progo 200 m samo enkrat, v Budimpešti pa pri 150 m izstopil. Saj je Hribar v torek zvečer, ko je plaval proti Grkiniču, dokazal, da spada v reprezentanco predvsem on. Toda če bi bil šel Hribar, bi bil moral izpasrt.i Strmac, ki pa je Za-grefcčan, Concordijaš režLmovec! Z vratarjem ^ater-polo moštva tudi ni S!0 v redu. Strmca in Matošiča so postavili v reprezentanco zato, .ker sta se bila kvalificirala na državnem prvenstvu, «i je edino bilo izbirno tekmovanje za sestavo reprezentance. Hribarja se nI bilo vzelo v poštev, ker se je bil kvalificiral šele dva dni kasneje. Na državnem prvenstvu je bil najboljši vratar Čadež — to so prignali tudi Jugaši — za njim pa ČUTlica (Jug). Ona dva sta ftudli bila nominirana v reprezentanco. Pa je savez ugotovil po izpovedih nekaterih igračev, da je boljši od obeh Jadranaš Mihovilovič. Pozvali so njega .in čaidež, ki fci se je že pripeljal do Zagreba, je moral nazaj v Ljubljano mesto v Pešto. — Res je &>il Mihovilovič boljši, toda aaiKaj ni čurli-ea odšel domov? Morda zato, ker je bil vodja potovanja g. Nardelli, predsednik Juga? Prav tako savez, dasi opozorjen na to, nd hotel vzeti Fuxa s seboj. Obe tetami, v katerih je Cvetkovič — zlasti proti Italiji — precej odpovedal, sta pokazali, kako 'bi bil Fux v Pesti potreben. Dr. Bibiča ml., ki je v Pešto potoval na svoje stroške, je bil naenkrat nominiran v moštvo za Magde-burg. Dasi se je vedelo, da je on najnevarnejši in najuspešnejši igrač Jugovega napada, v Pešti ni bil postavljen! * Vodja ekipe mr. Praunsperger je v Budimpešti večkrat izgubil glavo- Taktični vodja pota Nardelli se je vse bolj interesi-ral za reprezentativne posle in vso administracijo prepuščal Pra.unspergerju, ki je bil preobremenjen, razen tega pa je še imel večne finančne skrbi. Zato je skrb za ekipo prerad .zanemarjal. Naši plavači niso v Pešti imeli nobenega pravilnega treninga, samo .dvakrat so se bili šli kopat. V dneh, ko je bilo tekmovanje, je bila večerja po tekmovanju. Povsem samo ob sebi umevn0 je, da bi bili morali te dni plavači imeti izdatno južino. Pa na to ni nihče mislil in ubogi fantje so morali vztrajati brez jedi od kosila, ki je bilo nekako cib 13. pa do večerje, ki je nekako o polnoči prišla na vrsto, torej celih enajst ut! Morda je to tudi vzrok slabih rezultatov? Gazzari in Ziherl sta bila najuspešnejša naša tekmovalca v Pešti. Od enajstih točk. ki smo jih dobili, sta jih samo ona prinesla šest. Tudi njuna absolutna kvaliteta je odlična — zaostala sta z neznatno razliko renomiranim tekmecem-—prav tako bi bila lahko zmagala. V Magdeburgu bi imela tepe izglede. Predvsem pa bi bila tam lahko marsikaj videla in se marsičesa naučila. Pred dvema letoma, ko smo bili .porazili Avstrijo, je avstrijski strokovnjak Pattuzzi Takrat smo ®aslužili to. Sedaj gre ta krilatica Italijanom. Zdi se, da so v plavanju eski prihajajoča nacija in ,ne ibo trajalo menda dolgo, ko bo tudi Madžarom v craw-In, kjer so prednjačili in trenutno še pred-njaoijo v Evropi, odklenkalo. Italijamd imajo izvrstno šolo, lep, uglajen stil in, kar je morda vredno največ, -trdno, do skrajnosti trmasto voljo. Pa dobro organizacijo in izdatno pomoč od države. Zanimivo je, kako so izbirali in izbrali svoje reprezentante za prsno plavanje: priredili so po vseh mestih izbirna tekmovanja, nato pa šest ali sedem najboljših s teh tekmovanj pozvali na skupen trening pod, vodstvom dveh trenerjev v nekem .malem mestecu blizu Rima. Med termi tekmovalci se je v teku 14 dna vršilo devet izbirnih tekmovanj, ki so dala končno veljavno ofba dva 'zastopnika aa Pešto. In za ekipo, ki je šla v Magdefburg, so dobili podporo 35.000 lir, njihov savez pa je dobil podporo še posebej! • "VVater-polo je na Madžarskem pravi narodni šport. Dolgo vrsto let so že Madžari v water-pohi prvaki sveta, čudili smo se temu svojčas — sedaj se pa oni, ki smo Ibili v Pešti, ne čudimo več. Pešta sama je .polna kopališč. Nešteto toplih izvirov je izrabljenih na umne načine, da dobavljajo vodo bazenom. Water-polo se v teh bazenih goji, kot svojčas pri nas nogomet na bivšem tivolskem igrišču. V »Ozasarfiirdoudne« sm0 videli ob robu kopališča drugega poleg drugega Obešene na ograjo gole v vodi pa staro in mlado v borbi za žogo. Venomer, neprenehoma. Ko se naveliča eden, pa že pride na njegovo mesto drugi, žoge in gole dajejo na razpolago kopališča. Spadajo k inventarju in se jih vsakdo lahlko poslužii. Kopalci imajo pred water-poIisti spoštovanje. Gledajo in si prizadevajo, da jih ne motijo in jim niso na poti. Nikomur ne pride niti na misel, da bi se pritožil, če mu slučajno prileti žoga v glavo ali če ga vneti watenpolist »povozi«. Smatra to za svoj greh in svojo nerodnost in on je tisti, ki se opraviči. — In pri nas, na Iliriji, v »športnem kopališču«? Ubogi igrači, nikdar ne vedo, kako bi svoj trening, ki tako traja k večjemu eno uro, spravili pod streho, da ne bi bili komu na poti in da ne bi bilo pritožb. Prvi dan je prisostvoval tekmovanju sam državni upravitelj Horthy v spremstvu svojega sina, ki je predsednil^ madžarskega plavalnega saveza. Prisoten je bil tudi zastopnik italijanskega poslaništva, naš poslanik g. min. Vučkovič pa osebno. G ministra je naša kompletna reprezentanca .pozdravila tudi v prostorih poslaništva. V nevezanem, prijateljskem razgovoru smo z g. poslanikom prerešetali nekatera pereča vprašanja. Marsikaj z našega plavalnega športa, o čemer je bil le enostransko informiran iz časopisja, smo mu razjasnili in pri slovesu nam je obljubil, da nas pride pogledat na playališče. Bil je mož beseda! • Madžari so naši reprezentanci pripravili ta. aranžirali res prijetno bivanje r Pesti. Kot bi nam hoteli pokazati, da treba tako sprejeti goste, ne pa kot so bili oni sprejeti v Splitu. Povsod so bili z nami, čim več so nam hoteli pokazati, čim več nuditi Videli smo Pešto, obiskali Horthyjev dvorec, plavali v obeh najlepših budimpeštan-skih luksuznih kopališčih, v kopališču St. Gellert in v impozantni lopi na Margare-•tinem otoku, ogledali smo si vzorne športne naprave MAC in njegovo razkošno klubsko palačo, v kateri je bil po končanem tekmovanju slavnostni banket. Le skromno smo se mogli za vso pozornost oddolžiti Madžarom s tem, da je naša poinoštevilna reprezentanca .položila venec na grob neznanega junaka in se tiho poklonila spominu padlih. Veliko spominsko plaketo z reliefom por-tala kopališča na Margaretinem otoku, ki ga je v lastni režiji zgradil madžarski plavalni savez — so Madžari poklonili našemu savezu Kot bi nam bili hoteli podariti trajen opomin: tu je pot do uspehov — gradite kopališča, postavljajte športne bazene, krite lope! žal životari naš savez v tako skromnih razmerah, da je najbrže tudi ta opomin prišel na napačni naslov. —sič. Danes na dirkališče! Dirke 2SK Hermesa bodo ob 1$. na dirkališču v šiški številne prijave, napete točke Na dirki, ki obsega vrsto zanimivih točk, bodo startali: šoštarko, Cisar, Kopie-Kralj, Boškovičeva šeandlova, Muler za L hrvatski moto-klub v Zagrebu; inž. Lota in Cerič za Moto-klub v Mariboru; Wresnig za moto sekcijo Peruna v Mariboru; Erjavec, Lapajne, Holy, Miklavčič za MK Ilirijo v Ljubljani; Starič, Skopec, Stepančič, Jelovčan, fcagarjeva, Prešeren, Jakopič i. dr. za moto-sekcijo Hermesa v Ljubljani. Važen finale na igrišču Reke Na novem igrišču ob Tržaški cesti bo ob 17. finale za vstop v podsavezni razred med mariborsko Svobodo in Reko Danes se bo na novem igrišču Reke ob Tržaški cesti odločila zadnja borba, ki naj prinese Mariboru odnosno Ljubljani novega zastopnika v podsavezni ligi. V boj gre Svotxx3a z naskokom treh golov in kompletnim moštvom, ki beleži v letošnji sezoni nepretrgano verigo zmag. V boj gre torej lahko ravnodušno in še mnogo bolj, ker bo pripeljala s seboj moč- no četo navijačev. Drugačen je položaj Reke. Dva igralca sta blezdrana, dva suspendirana — p»a fantje ne obupavajo, temveč so bolj ko kdaj poprej odločeni, da bi rešili čast Ljubljane in ji priborili drugega zastopnika v podsavezni ligi. Tekma se bo pričela ob 17. V predtekmi bosta nastopili obe rezervL Največja motociklistična prireditev v sezoni Ljubeljska dirka na praznik 15. avgusta ob 10. dopoldne. Kakor smo povzeli iz razgovora s predsedstvom MK Ilirije, so vse priprave za dirko končane, tako da se nam obeta izreden športni užitek. Ljubeljska proga je po zaslugi stavbnega svetnika g. inž. Emmerja v najboljšem stanju, tako da upravičeno pričakujemo, da bodo vsi vozači lahko izboljšali dozdaj dosežene čase, čeprav so že ti skoraj na skrajni meji možnosti. V naslednjem podajamo nekaj imen dirkačev! Predvsem moramo imenovati rekorderja ljubeljske proge Uroiča. ki bo tudi letos prišel z najboljšimi motorji. Dalje Ce-coni iz Beljaka, Orthuber z Dunaja i. dr. Prijavil se je tudi Hubman iz Gradca, ki je zasedel pri letošnji dirki na Klausenpass ob najhujši mednarodni konkurenci III. mesto. Razen teh se udeleži prireditve vsa elita naših domačih moto-dirkačev, kakor tudi u Zagreba in Maribora. Zato velja za sredo, dne 15. t. m. edina deviza: Vsi na Ljubelj! — Železniška zveza z jutranjim turistovskim vlakom je izredno ugodna. Med Tržičem in Sv. Ano bodo stalno obratovali avtobusi ter so tudi ljubljanski avto izvoščki obljubili prevzeti vožnje po zelo ugodnih cenah. Vsa pojasnila pri tajništvu kluba Miklošičeva 15 (tel. 2066). V nekaj vrstah O kvalifikacijskih tekmah na evropskem veslaškem prvenstvu v Luzernu smo že včeraj kratko poročali med brzojavnimi vestmi. Presenečenje dneva je bilo. da so mnogi favoriti zaostali na slabih mestih in prišli v poštev le še za tolažilne tekme. Zaradi boljšega pregleda objavljamo rezultate prvega dneva podrobnejše: v štirici s krmarjem: v I. skupini 1. Madžarska 7:02.6; 2. Jugoslavija 7:03.2; 3. Nemčija; v II. skupini: 1. Italija 6:55.6; 2. Švica in Francija 7:01.4: v skiffu: v I. skupini: 1. Švica 7:42; 2. Poljska 7:49; 3. Jugoslavija 8:03.2; v II. skupini: 1. Nemčija 7:42.6; 2. Francija; 3. ČSR. v dvojki s krmarjem: v I. skupini: 1. Madžarska 8:05; 2. Francija 8.07; 3. Poljska 8:17.8; v II. skupini: 1. Italija 8:19.6; 2. Ho-andska 8:26.8; 3. Belgija; v štirici brez krmarja: v I. skupini: 1. Švica 6:41; 2. Italija 6:42; 3. Francija 6:43; 4. Jugoslavija 6:51.2; v II. skupini: 1. Nemčija 6:41.8; 2. Madžarska 6:49.8; 3. Holandska ►i:54; v osmercu: v I. skupini: 1. Italija 6:12.6; 2. Danska 6:15.6; 3. Francija 6:25.2; v II. skupini: 1. Madžarska 6:10.4; 2. Švica 6:12.2; 3. Nemčija 6:14; 4. 4. Jugoslavija 6:17. Zmaga naših hazenašic na svetovni prvenstveni tekmi v Londonu je šele zdaj prav odjeknila po našem tisku. Vsi listi objavljajo slike zmagovite družine in obetajo vsej hazeni šele zdaj pravi razmah. Minister za telesno vzgojo dr. Angje-linovič je poslal družini preko londonskega poslaništva brzojavne čestitke. V Zagrebu pripravljajo naši družinici. ki si je sredi velikega sveta izvojevala tako častno zmago. svečan sprejem. Beograjski listi že lansirajo prve vesti o slabem uspehu nogometnih tekem po ligah in načrtu, da bi se spet povrnili v podsavez-na prvenstva, češ da so za današnje prilike najbolj rentabilna. Sprememba sistema naj bi se izvedla skupno ali vsaj kmalu potem, ko bo tudi ves naš nogometni šport dobil novo organizacijo — v smislu načrtov in navodil, ki jih je o priliki imenovania nove uprave JNS izdal minister za telesno vzgojo. Morda bomo po številnih ponesrečenih poskusih vendarle našli način tekmovanja v nogometu, s katerim bo zadovoljna vsaj ona večina klubov, ki je dozdaj krojila usodo množici malih nogometnih klubov po državi. Spored balkanskih iger V. balkanske igre se bodo vršile po naslednjem sporedu: v nedeljo 26. avgu®ta: ob 15.30 defile reprezentanc in svečana otvoritev, ob 16. predtekmovanja na 100 metrov in obenem aii pa dalje met diska, tek na 800 m. skok v višino, met kopja, tek na 10.000 m, finale na 100 m in štafeta 4X400 m; v Soboto 1. septembra: ob 16. predteki na 200 m, na 400 m z zaprekami, skok v daljino, tek na 5000 m, met krogle, tek 200 m finale, tek 400 m z zaprekami finale in balkanska štafeta (800 X 400 X 200X100); v nedeljo 2. Septembra: ob 12.30 odhod maratonskih tekačev, ob 15. 400 m predtek, skoki ob palici, met diska, hel stila, predtek za 110 m z zaprekami, tek 1500 m, troskok, met kladiva. tek 400 m finale, štafeta 4X100 m in nato prihod maratonskih tekačev, svečani zaključek in razdelitev nagrad. Službeno iz L.NP (te predsedstva). Dovoli se prva poskusna tekma SK Triglav (Hrastnik) : Delavec dne 12. avgusta v Hrastniku. — Dvigneta se suspenza Korotan u - Kranj, ker je dostavil zahtevani zapisnik o zaslišanju, Laškemu, ker je poravnal obveznosti nasproti AtLetikom. —• Odobri se prijateljska tekma Kamnik : Korotan - Ljubljana, 12. avgusta v Kamniku. — Vzame se na znanje prireditev športnega dne Amaterja 15. avgusta v Trbovljah in se za to priliko odobri tekma Amater : Lluo1 jana H.; naproša se podsavezni kapetan, da sestavi moštvo Ljubljena n. — Citajo se za Triglav (Hrastnik) s tem, da bodo verificirani, ko bo klub sprejet v članstvo JNS: Slavko Fla-zar, Milko Majcen, Franc Kotnik. Alojz B1agotinšek, Ferdo Zorčič, Stane Klenov-šek, Franc Zorčič. Martin Mlinanč. Ivan Kotnik, Pavle Baslar, Stanoje Stanojlovič, Ernest PofHčnik, Miloš Vastič, Franc Kel-ner, Vladimir Majcen; opozarja se Triglav, da sme nastopiti samo v poskusnih tekmah samo z igralci, ki doslej še niso bili verificirani za drug klub. — Namesto zadržanega Zupanca se določa za službujočega na tekmi Reka : Svoboda Maribor Skalar — Opozarjata se Krški in Delavec na ponovne objave v saveznem glasilu Sportisti zadnjič v Sportisti od 10. avgu-■»ta. n*» posledice, ki bodo zade^ klube, ki niso dostavili statističnih pol MZFVN, in °e oozivata, da poli nemudoma pošljeta ^odsavezu — Prihodnia seja p. o. bo zaradi praznil-a v torek 14. avgusta: po poslovni seji bo seja upravnega odbora. — Stanko. I r JSžS - komisar za LP (služben«). Do-oisi g. Baltesarja in gdč. Ruplove * dne 10. t. m. aa odstopajo JS2S v dalojl poato- pek. — Potrjuje se prejem dopisa SK Ptuja ter se bo postopalo po njem. — Verificirajo se s pravico takojšnjega nastopa hazenašice: Hočevar Mira za TKD Ateno, Ljubljana Trauti Spruschina in Madi Vali Osenjak za SK Ptuj, Ptuj. — Glede na to, da stvari bivšega LP niso bile pravočasno oddane ter niso znani naslovi za večino članov bivšega u. o. LP, se po tej poti vljudno naprošajo, da se izvolijo zgla-siti v damski sobi kavarne sEmona« zaradi izjave, ki jo zahteva savez (in katera je vezana na termin), in sicer v ponedeljek dne 13. t. m. ob 19.: gg. dr. Bradač, Sturz, Jane, ga. Jelenčeva; ob 19.30 gg. Kermarvner, Karba. Kušar, ga.. Svetliči-čeva: ob 20. g?. Stepišnik, Jurman in ga. Adlešičeva. — Izjave za savez bo vzel na zapisnik g. Schneller. SK Slovan. Danes ob 16.30 naj bodo na igrišču Primorja: Frarietič, saus, Grm, Smrekar, Lado, Sinkule, GaJle, Ključec, Vasiljevič. Poznik, Rozman I. in U., Jova-novič. — Ob 17.30 pa: Moša I. in H., Mar-chiotti I., Kobal, Uhan, Kolarič, Thuma, Jankovič, Gerjol, Keravec in Stojanovič. — v ponedeijek redna oa borova seja v klubovi soba pri Krušiču, strogo obvezna za vse gg. odbornike. Tajnik I. se opozarja, da uredi vse v smislu sklepa seje z dne 30. p. m. SK Mars. Danes ob 8.30 naj bodo na igrišču Jadrana igralci: Ive, Ban, Dolinar, Lili, Pogačar Stane, Zavrl, Ivo, Zupančič Tone, Vrhove, Strnad, Žigon, Klemenčič. Trček I., Zadnik. SK Svoboda - Ljubljana. Za gostovanje v škofji Loki se mora zbrati na glavnem kolodvoru najkasneje ob 11.30 naslednje moštvo: Udovič, škerjanc, Drapek, Ribič, Dovgan, Dežman, Pole, Brajer, Samar, Zemljak. Povh in Skapin. Vsi ostali igralci in člani kluba se zberejo na igrišču Reke. — O0 8.30 morajo biti na igrišču Pa-nonije igralci: Sušteršič, Vinšek, Zemljak, Habiiht I. in n. Samar, Babnik, Petrič, Le-giša, Povh. Janežič. — Točno! SK iHra. Danes ob 9. trening-tekma juniorjev z Reko na njihovem igrišču. Igralo se bo v modrih dresih, ki naj ga vsak prinese s seboj. VATO v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 29 Lovišče t Wifmi Ljubljane, m-fl^i bo!ezni odf.ojrm. roizTed-be: Tavčarjev« 13 defiro, •H telefon 905?. 1*1643-37 L.iubljana, Medvedova cesta 8, telefon 2444 (poleg gor. kolodvora) Prodamo avtomobile, motorna kolesa (Indian in Harley Davidson s prikolico, BSA solo), kolesa, šivalne stroje, opreme za kopalnice, štedilnike, kavarniški inventar. trgovske oprave, pisalne mize. spalne divane ia zofe. vseh vrst pohištva, klavirje, harmonike ln druga glasbila, razne tehnične. stK>rtne. gospodinjske predmete itd. Sprejemamo v prodajo vse vrste premičnin! Informacije dobite brezplačno tudi v Realitetni pisarni Gra-šek, Ljubljana, Gledališka 4. 6685 Kompletna tvornica nogavic in parna barvarn i ea v lastni zgradbi v Beogradu se proda zaradi opustitve. Kapaciteta 1500 tucatov mesečno. Potreben kapital Din 500.000.—. Vprašajte na: Farizič, Vrazova 83, Beograd. Vsak hišni posestnik^ ki hoče prepleskati svojo hišo, naj se z zaupanjem obrne za nasvete in za cene na trgovino barv, lakov R. HAFNER Šiška, Celovška cesta 61. 6693 ^Specijalna popravljal niča" JtoiSor Plinarn iška ulica 17. Prevzema vsa popravila in žigosanje! / Kraljestvo mode Lepi našivi na jesenskih oblekah Jesenska moda nam vsako leto prinese množico novega okrasja. Letos bomo videli tudi na oblačilih mnogo vezenin, poleg te-ca pa tudi zanimive našive, ki dajejo oblekam povsem nov in originalen videz. V ta namen nam moda nudi toliko razno-ličnih port. kakor že dolgo ne. Po potrebi Bi i okusu se bodo dame odločile za medle nli bleščeče vrste ali pa za apartne povoščene porte. ki jim daje tanka voščena plast poseben, lakast sijaj. Poleg gladkih so nam na izbiro še v zor čas te in izbočene porte. Izredno važen je tudi način, kako porte prišijemo. Z originalno in okjsno nameščenimi našivi namreč dosežemo presenetljivo lepe učinke. Tudi barva našivov ima veliko vlogo; večinoma izberemo isto barvo, kakor jo ima obleka ali pa lep odtenek doiične barve. Čudno je, s kakšno vnemo ee modni saloni vsi naenkrat poprime jo te ali one zamisli. V letošnjih pripravah za jesensko mocmo kolekcijo zavzemajo ravno porte najbolj važno mesto. Sto in sto prinih rok je na delu, da cbšij-e jesenske modele s tem novim okrasjem: porte na oblekah, porte na kostumih, na plaščih - obeta se nam torej prava pravcata poplava port! Oglejmo si nekoliko to novo in vendar r-taro okrasje, ki ho v kratkem zanimalo vse elegantne žene! Vedno znova se pojsvliajo v modi obleke i malim kazakom - tako zvanim >krilcem«, ker so mladostne in obenem profinjeno ele- gantne, tako da ustrezajo vsem željam. Tak model izredno poživijo lepe porte, ki v večkratnih vrstah obrobljajo jkrtfce« in ozki vratni izrez. Namestimo jih tudi ob robu krila in kot okrasje v obliki loka ukrojenih manšet (1. skica). Druga skica nam predočuje, kako originalno učinkujejo prepleteno našite porte. V to svrho eo najbolj prikladne vzorčaste VTste, ki bolj poudarijo prepleteni vzorec, kakor pa navadne, gladke porte. Prepleteni našivi na tričetrtinskih rokavih, ob pasu in na robu krila delujejo posebno okusno (2. skica). Splošno pozornost zasluži jesenski kostum iz pepita blaga, ki ga okrasimo z lakastimi portami. Posebno učinkovitt je valovito ukrojeni, s portami pošiti ovratnik, ki se končuje v miniaturno kravato. Dva volana apartno zaključujeta gladko in o>zko krilo. Sem spadajo svetle kožna te rokavice, ki iih na okrajcih obrobimo z enakimi portami (3. skica). Tudi pri lepih jesenskih plaščih se poslužujemo tega okrasja. Našivi so tukaj nameščeni nad širokim krznenim robom in se navzgor zožujejo. Na isti način eo pošiti tudi rokavi. Seveda pride za tak model v poštev le medlo blago, odkoder se bleščeče ■porte posebno učinkovito odražajo (zadnja ekica). Važno je. da paizimo na diskretnost takih našivov. Vsako pretiravanje bi pokvarilo lepi učinek. Vljudno naznanjam, da bom na vzpodbudo cenjenih dam, po predhodnem, z odličnim uspehom položenem mojstrskem izpitu o tvorila 17. avgusta na Mestnem trgu 3 (poleg rotovža) svoj lasnicarski salon MARY izključno samo za dame. Kakor sem se že v svojstvu pomočnice vedno in v vsakem oziru potrudila zadovoljiti cenjene dame, bom ta svoj trud, spretnost in marljivost v svoji samostojni cbrti podvojila in bom z vso vestnostjo skrbela, ustreči v prav vsakem pogledu cenj. damam, k čemur mi bodo še prav posebno pripomogla vsa razpoložljiva moderna lasničarska tehnična sredstva. Za dosedanje zaupanje in naklonjenost, ki so mi jo cenjene dame izkazovale na mojem dosedanjem službenem mestu, se najiskreneje zahvaljujem in vljudno prosim, da mi svojo naklonjenost in zaupanje ohranijo in me posečajo odslej v mojem lastnem, novo otvorjenem salonu. 6635 Za prijazne posete se najvdaneje priporoča SALON MARY, MARICA ŽIROVNIK. Baržunasto okrasje spada med najbolj zanimive novosti nove jesenske mode. Zlasti v zvezi z lepim, medlim volnenim blagom je žametno okrasje najbolj učinkovito. Seveda bo prevladovalo črno blago, kombinirano e črnim baržimoin, v tej sestavi pa bomo videli tudi nekatere lepe jesenske barve. Naša slika predstavlja Kopalci in turisti1 Uporabljajte za solnčenje dr. Kmetovo mazilc tU OLJE. — Dobi se v vseb lekarnah in drogerijab po 10 Din. Obleka s telovnikom ■ je izredno praktična za jesenske sprehode in izlete in če nas vse ne vara, ee bo kmalu j udomačila zlasti pri mlajših damah. Tudi » tjkaj eo na.ilboli priljubljena vzorčasta bla- t ga, ker so najmanj dovzetna za razne i tako obleko iz finega blaga, ki ima ovratnik s pentljo iz baržuna. Prav tako so bar-žjnaete tudi originalne manšete, ki so ukrojene po srednjeveškem vzorcu. Ta lepa in elegantna obleka je vredna, da jo obdržimo v spominu. iNG-j-inantN NU+sofUNK mmm LJUBLJANO Levstikova ulica na Vrtači ■II «••■■»' ■in «»««■■! ■ui >•■■«;« m m i Illian madeže. Telovnik našega modela je prekrižan ter zapet z dvema okroglima gumboma, opremljen je s širokimi reverji, kakor stari bidermajerski telovniki. Krilo ima globoko gubo in zanimive žepe. K takim oblekam nosimo preproste bluze iz pralne flanele, ki jo izberemo tako, da ee v barvi prilega k vzorčastemu blagu obleke. Zdravniška posvetovalnica F. K. Predvsem morate s primerno dieto, ki naj bo pretežno vegetarična, skrbeti za redno odvajanje, katero po potrebi lahko pospešite še e tem, da na tešoe izniiete kozarec vode in če še to ne bi pomagalo, pomešate vodo z grenko eoljo. Hrano uživajte v malih, zato pa večkratnih oh^sv,. Potrebna zdravila bi se rm mogla predpisati samo na podlagi zdravniške preiskave. — S. A. Perniciozna anemija, ki obetoja v zmanjšanju rdečih krvnih telesc. je sicer resno obolenje, vendar je ozdravljenje ali vsaj izboljšanj lahko mogoče. Kot specifično sredstvo ee uporabljajo sedaj jertna: 120—140 gramov kuhanih govejih ali telečjih jeter, 120 g nemastnega govejega mesa. V*—kg sadja. 300 g zelenjave, malo sladkorja. 40 g sirovega masla. 1 .jajce, 2 čaši mleka, moč-nate iedi, prepečenca in krompirja po volji. Zaradi boljše prebave na- ee po vsaki jedi vzame Acidol - Pepein. Jetra ne smejo biti pečena ali pražena: uživa se jih lahko kot pire. paete*e, haše ali pa tudi sirova z različnimi -začimbami. <> se jeter ne more i uživati, potem s^ uporabljajo različni ek-| strakti. ki so v prometu, najboljše v obliki iniekcii (Campolon). V času. ko ee bolezen I poboliša. so priporočljivi preparati arzena j in železai in Pa bivanje v visoko ležečih | krajih. Vedno pa mora ostati bolnik pod zdravniško kontrolo. — L s- Opisani "ojavi so živčnega izvora in niso tako re«ni in ob-vipni, kakor si prestavljate. Z dobro voljo si morate zone t pridobiti zziupanje v samega sebe. Priporočamo vam veliko Mnja jia svežem zraku in hladne ko^1*. Zvečer pe ogibajte težkih iedi in alkoholnih "i'ač. Fostavo si lahko izboljšate z redno telovadbo. Po novem zakonu rabite za ženitev zdravniško spričevalo in pri tej priliki se lahko ugotove morebitne organska napake. _ Elen. Z. Pri belem toku so se dobro obnesle Devegan tablete. Ni izključeno, da je beli tok tudi vzrok opisani pomanjkljivosti, tako, da bi ta po ozdravljenju belega perila prestala. Vendar vam pa priporočamo zdravniško preiskavo, ker je možen še kakšen drug vzrok (nepravilna lega maternice, vnetja itd.), da ne zanosite. — Maja. Ker ie po združenju nastopilo že trikrat redno perilo, je nosečnost praktično izključena. — Sončne peg«. Pege je mogoče odstraniti, vendar navadno le za neka>j časa. Po končanem telesnem razvoju pa običajno trajno izginejo. Vsa sredstva, ki odstranjuiejo pege. imajo isti cilj. da bi ee koža,, z njimi namazana, olupila. Seveda se pa barvilno zrn-ce čez nekaj časa na isti način razporedili v njej in pege se. posebno poleti, zopet pojavijo. Za odstranjevanje večjih, ne preveč številnih peg pride v poštev koncentrarana katbolova kislina, ki se nanaša previdno s koničasto' stekleno iglo na posamezne pege. Če ee pojavi močnejše vnetje kože, dajte obkladke z ocetnokieloglino in potem prilagajte c.inkovo pasto. — Ce eo pa pege goste in številne, morate kožno plast, kjer eo pege, bolj previdno in počasi pripraviti do tega, da se odloči in je zato veliko sredstev na razpolago, n. pr.: Ichthvola, rdeče gline, k i-marene esence, po 10 gramov. — A. R. Ker ee omenjeno sredstvo ne uporablja na laseh, zato tudi zaradi njega ne morejo izpadati lasje ali pa osiveti. rnr Naročite — čitafte „LJUBLJANSKI ZVON" Radio Nedelja, 12. avgusta. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Pustišek). — 9: Versko predavanje (dr. Regalat Čebulj). — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Plošče. —.10: Trbovlje (L. Mrzel). 10.30: Radio - orkester, vmes harmonika (g. Fonda). — 12: Cas, plošče. _ 16: 0 konjereji (dr. Veble Fr.). — 16.30:: Slovenski vokalni kvintet, vmes plošče — 20: Pevski koncert g. Franzla. — 20.30: Radio - orkester. — 21.30: Dva harmonikarja krožita domače (Bregant in Vampel). — 22: Čas, poročila, lahka glasba. Ponedeljek- 13. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 19: Prekmur-je (Vilko Novak). — 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomi'Jf.Magajna). — 20: Samospevi gdč. Vedralove, vmes citraški trio >Vesnec. — 21: Radio - orkester. — 22: Čas, poročila, lahka glasba. BEOGRAD 18: Narodna glasba. — 18.30: Ruske pesmi. — 19.10: Plošče. _ 19.25: Iz operete »Grofica Marica«. — 22.20: Verdijeva opera »Traviata« na ploščah. — 22: Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Wagnerjeva opera »Tristan in Ieolda« na ploščah. — PRAGA 19.10: Plošče. — 19.15: Prenos iz Brna. — i9.50: Orkestralen koncert. — 20.45: Komorna glaeba. — 21.15: Slušna igra. — 22.15: Pesmi. — 22.35: Plošče. — BRNO 19.30: Saksofon. — 19.50: Program iz Prage. _ VARŠAVA 19.40: Plošče. — 20.12: Lahka glasba. — 21.12: Orkestralen koncert. _ 22.15: Plesna nr.izika. — DUNAJ 12: Plošče. — 16.40: Koncert solistov. — 17.30: Lahka glasba na ploščah. — 19.30: Orkester dunajskih simfonikov. — 20.30: Program po napovedi. — 21.15: ^re-nade. — 22.50: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — BERLIN 20.15: Mozart — oče ln sin. — 21: Glasbeno - literaren program. — 22.50: Komorna glasba. — KČNIGSBERC. 19: Pevski koncert. — 20.10: Večer eerenad. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — MCHLACKER 20.10: Švabske pesmi. — 20.45: Klavirski koncert. — 21.15: >Triumf baroka«. — 22: Schumamnove klavirske skladbe. — 23: Lahka in plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 17: Koncert vojaške cojbe. — 18.50: Ciganska kapela. — 21: Prenos z Dunaja. — 22.30: Jazz. — 23.20: Ciganska godba. — 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Mešan glasbeni program. Torek. 14. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 19: Otroški kotiček (Cirila Medvedova) _ 19.30: V kraljestva Blegaša (Rudolf Dostal). — 20: Radio - orkester, vmes čelo in klarinet eolo. — 21.30: Godba na harmoniko (g. Stanko). — 22.10: Čas, poročila. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 18.30: Narodne oesmi. — 19.20: Salonski kvartet. — 2030: Slušna igra. — 21: Beethovnova IX. simfonija na ploščah. — 22.10: Lahka godba orkestra. — 23.10: Plesna muzika na ploščah. — ZAGRER 12.30: Plošče. _ 20.15: Pevski koncert. — 20.45: Klavirske skladbe. — 21 15: Pesmi za bas. — 21.45: Plošče. — 22.15: Godba za ples. — PRAGA 20.15: Pester program. — 2010: Poletna nastrojenja v glasbi. — 20.55: Prenos iz Brna. — 21.15: Orkaster mandolm, — 21.35: Klavirski koncert. — 22.15: Lahka in plesna glasba. — BRNO 19.35: Pesmi. — 19.55: Prenos iz Prage. — 20.55: Moravski pevski kvartet. — 21.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 19.40: Plošče — 20.12: Operetni veoer. — 22.30: Godba za plea — DUNAJ 12: Plošče. _ 16.15: Otroški pevski zbor. — 16.40: Plošče. — 18: Klavirski koncert. — 19.30: Iz romantičnih oper. — 21.25: Živalske zgodbe. — 22.50: Nočni koncert orkestra. — BERLIN 20.15: >Geniji in njihovo dekx. — 21.20: >V deželi črnih gorat. — 22.50: Lahka "lasba na ploščah. — K5NIGSBERG 19: Koncert orkestra in solistov. — 20.15: Program kakor v Berlinu. — 22.40: Plesna muzika. — MCHLACKER 20.15: Prenos iz Berlina. _ 21.15: Mešan glasbeni program. — 23: Lahka glaeba. — 24: Nočni koncert — BUDIM. PEŠTA 17.30: Koncert oparne-a orkestra. — 18.20: Pesmi. — 20: Dramski večer. — 22: Koncert ciganske kapele. — RIM 17.15: Popoldanski koncert. — 20.10: Plošče. — 20.45: Komorna glasba. — 21.30: Igra. — 22.15: Godba za ples. * A Urejuje dr. Milan Vidmar Mariborski turnir je v polnem teku. Med inozemskimi udeleženci vidimo vse mojstre, ki smo jih od početka pričakovali, razen Thomasa, ki je pač rajši ostal na Dunaju. Zagrebški šah zastopa v Mariboru dr. Drez- ga. Ko pišem te vrstice, imam pred seboj samo poročila o prvih kolih. Pa mi ne ugaja vest, da je g. Kramer zbolel in da bo moral zaradi tega izstopiti iz turnirja. Te neprijetnosti mariborski šahovski klub ni zaslužil. Pred desetletji se je v turnirjih pogosto pojavljala mučna prikazen udeležencev, ki so po dveh, treh partijah izginili. Zboleli so. Toda prirejevalci velikih turnirjev so kmalu našli zdravilo. Danes igra tudi resno bolan udeleženec do konca, če je začel. Saj bi si sicer zaprl za vselej pot v tur-nirsko areno. Tudi naši turnirji morajo doseči mednarodno višino. Mednarodnega kova prav gotovo. Bolan udeleženec naj ne začenja in naj ne zaseda dragocenega mesta. Igralec, ki zboli med turnirjem, naj zdrži. V Ujpe-šti mi je zdravnik v sredini turnirja prepovedal nadaljnjo igro. Nisem ga ubogal. Nisem hotel delati neprilik. Po svoji preteklosti se mi ni bilo bati, da mi bo izstop zaprl turnirsko areno. Smatral sem pa za svojo dolžnost da ne motim prireditve, ki je zahtevala težkih žrtev. * V Curihu je svetovni prvak dr. Aljehin pokazal, da še čvrsto sedi na svojem prestolu. Njegova zmaga je sijajna. Ves šahovski svet jo občuduje. Malokdo pa občuduje pogum, ki se je Aljehin z njim spustil v boj. V Curihu je prvak imel borbo kar na treh frontah. Pokazati je moral pred vsem, da zares gospodari svoji generacijL Bogoljubov, Njemcovič in Bernstein so precej uporni podložniki. Krotil in ukrotil jih je. Nevarna je bila Aljehinu fronta proti mladini. Dr. Euwe, ki skuša posegati po šahovskem žezlu, je prvaka v krasni partiji porazil. Flohr je hotel resno pobasati prvo nagrado. No, tudi mladinsko fronto je nazadnje Aljehin ugnal. Po mojem mnenju se je Aljehin v Curihu, ko je šel v boj. najbolj bal preteklosti — Laskerja. Stari lev ga je 1. 1924. v New Yorku naklestil. Lasker je tudi s Capablanco precej nemilo ravnal. V New Yorku 1. 1924. in v Moskvi 1. 1925. Aljehin je naposled moral vsaj enkrat poraziti Laskerja. Neprijetno bi bilo, če bi se bil poskus v Curihu ponesrečil. Stari lev še grize. Ugriznil je n. pr. dr. Euweja. Kaj bi rekel svet, če bi Aljehin ne zmogel starca? Pa ga je zmogel, še celo brez težav. V dokaj kratki partiji. Zdi se mi, da je ravno ta partija iz curiškega turnirja najbolj zanimala šahovski svet. Zato jo danes prinašam. Je prav živa in lepa. Beli: dr. A. Aljehin. Črni: dr. E. Lasker. 1. d2—d4 d7—d5 2. c2—o4 e7—e6 3. Sgl—f3 Sg8—f6 Lasker brani damin gambit vedno z »or- todoksno« obrambo. 4. Sbl—c3 Lf8—e7 5. Lcl—g5 Sb8—d7 Kakor navadno, igra Lasker tudi to pot otvoritev brez teoretične pozicije. Po nepotrebnem si je zaprl pot od vsega početka v variante slovanske obrambe, kasneje pa pot v Pillsburyjevo obrambo. 6. e2—e3 0—0 7. Tal—cl c7—c6 8. Lfl—d3 --- To je po mojem mnenju najmočnejša poteza. 8 .------d5Xc4 Črni igra sedaj znani »razbremenilni sistem«, ki ga je uvedel Capablanca. 9. Ld3 X c4 Sf6—d5 Capablanca izsiljuje tako zamenjavo lovcev, ki odpira pot potezi e6—e5. 10. Lg5Xe7 Dd8Xe7 11. Sc3—e4 --- Običajnejša je varianta: 11. 0—0, Sd5X c3; Tel Xc3, e6—e5, ki vodi do težkih za-pletljajev. Aljehin jc pred leti uvedel igrano potezo, ki mogoče zares najbolj pritiska na črni tabor. 11 .------Sd5—f6 S to potezo ponuja prav za prav črni remi: 12. Se4—c3, Sf6—d5: 13. Sc3—e4, Sd5— f6 itd. 12. Se4—g3 e6—e5? Neverjetno! Capablanca je v dvoboju z Aljehinom igral De7—b4+ in izsilil zamenjavo dam. Laskerju očividno ne diši težka končnica. Zakaj ne? Svojčas je ravno s takimi končnicami žel naiveč Tisnphov. Lasker je star. 13. 0—0! --- Prepušča nasprotniku težko skrb v središču in z njo težko odločitev. 13 .------e5Xd4 Črni izroča nasprotniku brez boja središče. 14. Sg3—f5! De7—d8 15. Sf3Xd4 --- OrtoVas naredifepe! Čista in lepa ostane koža, če si umivate obraz in roke vedno samo z milom — ki je tako poceni: STELLA TOALETNO MILO V črnem taboru je točka d6 silno slabotna. 15 .------Sd7—e5 16. Lc4—b3 Lc8Xf5 17. Sd4Xf5 Dd8—b6 ? Zakaj beži črni iz srede? Nerazumljivo! Lasker je v tej važni partiji brez moči 18. Ddl—d6! --- Gospodar igre, začenja beli takoj silen napad. 18 .------Se5—d7 Skakač ne more na g6 zaradi odgovora Sf5—h6 + . 19. Tfl—dl Ta8—dS 20. Dd6—g3 --- Grozi mat. 20 .------g7—g6 21. Dg3—g5! --- Silna poteza. 21 .------Kg8—h8 22. Sf5—d6 Kh8—g7 23. e3—e4 --- Vsaka poteza udar s kolom. 23 .------Sf6—g8 Črni bi rad igral h7—h6, oziroma f7—f6. 24. Tdl—d3!! —-- Preprečuje oboje. 24 .------f 7—f6 ? Na 24.---h7—h6? bi seveda sledilo 25. Sd6—f5 + , Kg8—h7; 26. Sf5Xh6, Sg8Xh6; 27. Td3—h3. 25. Sd6—f5-f! Kg7—h8 Na videz izgubi sedaj beli figuro. Toda Aljehin je pripravil presenetljiv odgovor. 26. Dg5Xg6!! —-- Grozi mat. Na 26.---h7Xg6 sled! 27. Td3—h3+, Sg8—h6; 2S. Th3Xh6 mat. Črni se je zato vdal. Vremenski pregled Velika depresija se nam je bila proti koncu prejšnjega tedna vendale približala ter nam v solboto naklonila nekaj dežja. T»da v noči od sobote na nedeljo se je s toliko naglico oddaljila od nas, da je prehitri celo vremenske napovedi, ki so za nedeljo imele pripravljeno še slabo vreme, pač ker je v soboto zvečer še vse kazalo na slabo. No, kljub vsemu nas je nedelja presenetila z najlepšim vremenom in nihče se ni pritoževal nad tem. Toda samo eno središče veliseja do-presijskega območja je bilo šlo mimo nas. Nad oceanom je ostalo drugo središče in se nam v začetku tedna bližalo precej na hitro, toda ne naravnost, marveč po ovinku čez Francijo. Pod vplivom te depres je se je v torek naše vreme znova slabšalo; južnozapad.ni veter je kakor običajno gnal razgreti zrak iznad Sredozemskega morja v osrednje evropske predele, a v sredo smo že s približanjem depresijskega središča dobili znova dež. Tudi v četrtek je deževalo, .za»caj ciklon se je bil uredil tako, da je obsegal več plitvih jeder, kar prinaša nesimpatičino, k neprestanem spreminjanju in k menjavi med dežjem in solncem nagnjeno vreme. šele proti koncu tedna se je znova obrnilo; depresijski sistem se je oddaljil tja proti Rusiji, kjer imajo že ves teden slabo, hlarimo in deževno vreme, čez našs kraje se je rs..-cgnil sprva visok zračni priti&K ter nam .naglo izboljšal vreme, kakor malo poprej v zapadni Evropi. Toda posebne vročine tndi drugod ni nikjer; vsa Evropa ima tudi sedaj pretežno hladnejše in splot k slabemu nagnjeno vreme. Niti sredozemske dežele se letos ne morejo pritoževati nad vročino. Stanovitnega vremena bržkone tudi sedaj še ne bo. Zakaj nad AJantskim oceanom se je pojavil nov ciklon, ki se je že sredi tedna u taboril tam daleč pri Islandiji. Polagoma se priimka k Evropi, pripravljajoč se, da raztegne končno čez njo svoje običajne darove, ki pomenijo novo pooblačitev in končno dež. Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk. predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & MikeS, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129, ? JUTRO« §t 184 TO rffeddjo, 12. TUL Žarki umirajočih Obstoj nekrohiotičnih valov, ki naznanjajo smrt, dokazan Okulistična literatura je polna primerov, da so se bližnjim sorodnikom ali dobrim prijateljem prikazovali umirajoči ali jim dali na kakšen drug način spoznati, da odhajajo na oni svet. Okultiati raalagajo takšne pojave s tem, da ostavlja telo v trenutku smrti neka emanacija, nekakšno astralno telo ali brezžičnim valovom podobno izžarevanje, ki je tudi vzrok takšnim skrivnostnim sporočilom na daljavo. Znanost se je tej razlagi doslej upirala z vsemi štirimi kajti takšnega izžarevanja ni mogla dognati. Naj bo pa z okultnimi sporočili umirajočih kakor koli, kar se tiče njih izžarevanja, ga mora znanost sedaj priznati. Odkril ga je namreč ruski raziskovalec Lepeškin in mu dal ime »nekrobiotično iz- žarevanje«. Navidezno protislovje v imenu se da pojasniti s tem, da ne izvira to izžarevanje niti iz popolnoma zdrave in žive protoplazne, niti iz popolnoma mrtve, temveč da nastajajo v njej baš v kratkem razdobju, ko protoplazma odmira. Dokaz, da ti žarki v umirajoči stanici v resnici nastajajo, je podal Lepeškin s kemičnimi poskusi, s poskusi s kemičnimi snovmi, ki so se v bližini, torej ne v neposrednem dotiku umirajočega tkiva spreminjale. Ugotovil je tudi njih značaj in valovno dolžino. Prav za prav niso nobeni novi žarki, ker spadajo v območje za človeško oko nevidnih ultravioletnih žarkov. Po lastnostih so zelo slični življenjskim žarkom, ki jih je odkril prof. Guvrič in ki pospešujejo delitev stanic ali z drugimi besedami rast organizma. Razlika je le v tem, da velik je svet? Učenjaki imajo o njegovi velikosti zelo različna mnenja Ljudje so si v teku časa obliko in velikost sveta predstavljali zelo različno. Šele v novejšem času so znanstveniki na podlagi svojih opazovanj in iz njih izvirajočih teorij skušali preračunati pravo velikost sveta. Pri tem pridemo do tako velikanskih vrednosti, da dajejo celo v astronomskih enotah, svetlobnih letih, številčne nestvore x mnogimi .premnogimi ničlami. Svetlobno leto ni časovna mera, temveč prostornin-ska. Izraža pot, ki jo svetlobni žarek opravi v enem letu. V kilometrih bi dalo to 300.000 krat 3*600 krat 24 krat 365 km ali okroglo devet bilijonov kilometrov. To daljavo naj si vsak predstavlja, kakor more in zna. Po Archenboldu bi bil premer vesoljstva 3800 milijonov svetlobnih let, torej 3S00 milijonov krat o bilijonov kilometrov. Ilubble računa velikost sveta na 200 milijard svetlobnih let. Curtis celo na 2000 milijard. Kakor vidimo, gredo razna nazirania zelo narazen. Vsekako pa je pot, ki jo je napravilo naše osončje v 3 milijardah let, odkar je nastalo, proti tem številkam smešno majhna. Znaša namreč komaj 300.000 svetlobnih let, kakor trdi inž. Pigal v neki strokovni reviji. V njegovi razpravi je še polno številčnih podatkov, ki morajo zanimati vsakega izobraženega človeka. Tako zvemo, da znaša premer vodnega molekula 25 milijardink centimetra, kožica milnega mehurja pa je 6 milijonink milimetra »debela«, premer bacila influence je 4 deset ti-sočink milimetra v širino in trikrat toliko v dolžino. Jeans računa starost sonca na 7 bilijonov let, stalnico Sirius pa na bilijon let. Sončna masa je 322.000 krat večja od zemeljske mase, masa vsega vesoljstva pa je po de Sittterju 5000 trilijonov krati večja od sončne mase, po Hubblu pa 100.000 trilijonov krat večja. In s tem bi bili spet pri izmerah sveta, o čemer pa vemo še prav malo gotovega navzlic velikim izsledkom moderne znanosti. Me jemljite bilk v usta! Nedolžna razvada izletnikov lahko povzroči smrt Večkrat se čita, še češče pa sliši, da so umrli otroci, pa tudi odrasle osebe, ki so vtrgale bilko ali klas in ga vzele v usta ter ga iz razvade žvečile, še vedno je majhno število ljudi, ki vedo, da je to početje zelo nevarno otrokom in odraslim. Bilke in klasi vsebujejo namreč neke vrste gobe iz rodu aetinomices in če pride takšna kal, ki se da razločiti samo z drobnogledom, v usta, izzove bolezen, ki se konča smrtno. Na isti način nam lahko postanejo usodne drevesne veje. če jih držimo v ustih in žvečimo. V tem primeru se seveda ne okužimo z gobo, marveč z mlekom, ki je pod lubjem, to pa je strupeno. Na Angleškem so nedavno našli na vrtu mrtvega otroka s kostanjevo vejico v roki. Nihče ni mogel dognati, kako je otrok umrl. Oblasti, ki so domnevale, da je kdo otroka ubil, so odredile strogo preiskavo, in ta je pokazala, da je otrok žvečil vejo in se zastrupil. Na mestu, kjer rasejo listi iz veje, se namreč nabirajo strupeni alkaloidi, ki popolnoma Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčiee sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. m zadoščajo za človekovo smrt. Strup, ki ga izloča lubj-e na ranjenih mestih vej, pa je nevaren samo otrokom, dočim postane goba iz rodu actinomices opas-na tudi odraslim osebam. Zato naj bodo lj-udje, zlasti izletniki, previdni in naj ne jemljejo v usta bilk, ker lahko plačajo to navidez nedolžno reč z življenjem! Mehurji na nogah Po močnem potenju nog ali po slaibi obutvi se v poletnem času ob robih stopal in na podplatih kaj radi napravijo mehurji, ki jih ne smemo brez nadaljnjega prebosti in iztisniti, da se ne napravijo nevarne otekline. Koža mehurja je dobra zaščita zoper ponesnaženje, zato je najbolje, da damo mehurju, naj se sam posuši, in da pospešimo ta proces s čestim naprašenjem noge z dobrim pudrom. Paziti moramo tudi na to, da je obutev v redu, ne prevelika, ne premajhna, nogavice ne smejo delati gub in tiščati. Dobro je tudi, da v čevlje natresemo smukca. Včasi zahtevajo mehurji, da za nekoliko dni opustimo navadno obutev in si stopalo obvežemo po vseh pravilih, potem ko smo nabreklo mesto namazali s salicilovim ali borovim vazelinom. Ko so se mehurji osušili, moramo s smotrenim mazanjem nqg s forma^inovim ali salicilovim alkoholom zjutraj in zvečer ter z drugimi sredstvi odpraviti potenje nog, če je to vzrok mehurjev. Prebodene in iztisnjene mehurje moramo s pravilno kirurgično obvezo čuvaJti pred infekcijo. Najmlajši zakonski par na Francoskem delujejo Gurvičevi žarki ves čas, ko organizem rase, Lepeškinovi pa samo med umiranjem. Prav za prav bi jih bilo pričakovati. Organizem oziroma njegove Staniče sprejemajo od zunaj žarke vse svoje življenje, naravno je, da jih v trenutku smrti spet oddado. Prav tako je umljtvo, da nastopajo takšni žarki tudi v rasah — kjer jih je Lepeškin tudi najprej odkril. Tu je dosti stanic. ki umirajo in potrebno je nekaj, kar bi v okolici rane pospeševalo nastanek novih stanic, njih delitev, njih rast To nalogo imajo — kakor Gurvičevi žarki — baš nekrobiotični žarki. Iz tega je razviden njih pomen za vsa žtva bitja. Nekrobiotični žarki nimajo tedaj nič skrivnostnega na sebi. Dali so oni tisti, ki povzročajo pojave, o tem pa znanost danes še ne more soditi. ŠPORTNE in VETRNE JOPIČE bajaco obleke, lahke obleke iz volne, fresca ali platna bouret itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta. Novi niponski ministrski predsednik admiral Keisnko O kad a prebira x velikim zanimanjem časniška poročila o položaju med Ntponsko ln Rusijo OferesUna Plcquefc in Emil Resson, ki štejeta skupaj samo 31 le* iMk. uK Zora vodo proti Rivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA L OREL ZAGREB, Radiceva (Dnga) ulica 82 Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las. 63 Psi in gospodarska kriza V prvih šestih mesecih tega leta so na Dunaju izdali 64.746 pasjih znamk. Ker na mlade pse znamk ni treba, je smatrati, da bo ostalo to število letos precej neiz-premenjeno. A tudi v tem številu se kaže kakor povsod učinek gospodarske krize. Dočim je bilo še L 1932. na Dunaju prijavljenih 71.555 psov, je to število lansko teto padlo na 68.596, letos pa znaša padec nasproti predlanskemu letu že okroglo 7000 živali ali 10 odstotkov. Ljudje pač nimajo več toliko sredstev, da bd skrbeh živalim za hrano in plačevali meje davke. Davek znaša 12 šilingov letno (okrog 100 Din), a tudi to je vsota, s katero je treba v današnjih prilikah računati. Cedsflje več je ljudi, ki prihajajo, čeprav s težkim srcem, v društvo za zaščito živali in prosijo, da bi prevzeto njihove pse in jih spravilo pri kakšnem človeku, M ima živeli rad in zanje lahko skrbi. Društvo za zaščito živali napravi, kar more, da bd ljudem omogočilo obdržanje psov. Med drugim ima pravico razdeliti vsako leto 9000 pasjih znamk po mi^ni ceni 3 do 5 šilingov. Že v jeseni prejema prošnje za te znamke, in sicer vsako leto okrog 15 000 prošenj. Vseh seveda ne more zadovoljiti. Ima pa tudi pravico, da pobira od vseh oseb, ki vsega davka na mah ne zmorejo, ta davek v obrokih do meseca maja. Znamko za psa dobd lastnik potem, ko je plačal vso vsoto, med tem časom pa prejme potrdilo, s katerim se lahko izkaže pred policijo aii konjačem, da mu psa ne po bereta. Kriza učinkuje še drugače na rejo psov. Včaai je rejec za lepega plemenskega psa lahko dobfl 200 do 500 šilingov, sedaj pa so cene tako padle, da marsikdo opušča ta vir dohodka. (Zanimivi bi bili n. pr. zadevni podatki v Ljubljani, kjer se menda množe razne pasje mrcine, lepdh plemenska! psov pa je zmerom manj.) Mac Donald na počitnicah v Kanadi AngleSM ministrski predsednik s svojo hčerjo Ishbel in kanadskim predsednikom vlade ob prihodu v Quebecu Kmet — učenjak in vitez Raziskuje starine in orje zemljo Švedsko ljudstvo pozna že dolgo Olafa Christofferssona, preprostega kmeta iz dežele Schonen, ki je pa obenem eden največjih švedskih arheologov. Njegova raz-iskavanja so že pred desetletji vzbujala pozornost stockholmske Akademije znanosti, a sedaj je vlada 70 letnega starca v priznanje njegovih zaslug imenovala za viteza Vazovega reda. Kmet učenjak je s tem postal plemič, čast, ki gotovo ni vsakdanja in bi more biti zvezana le z izrednimi zaslugami. Te zasluge pa ima Christoffersson prav gotovo. Njegova skromna kmečka hiša v Scho-nenu sliči bolj zanimivemu muzeju nego bivališču. Vse sobe so napolnjene z najdragocenejšimi predmeti iz zgodovinske dobe švedske dežele. Učenjak za plugom je izkopal na stotine sekir, kopij, zapestnic in drugih predmetov, neko kameni to sekiro cenijo na 16.000 let, neki ostanki praživali spadajo v ledeno dobo. A to še davno ni vse, kar je Cbristoffersson z naravnost čudovitim darom za takšna odkritja našel v svojem dolgem življenju. Veliki muzeji v Stockholmu in Lundu imajo nešteto stvari, ki jim jih je Christoffersson daroval, mestu Trallerborgu pa je te dni poklonil Zbirko kakšnih 4000 predragocenih najdb. Na nenavaden način je Christoffersson postal to, kar je. Že kot majhen deček je iskal starinske predmete, ki mu jih je pa mati običajno vrgla med smeti. Ko je nekoč dobil neko arheološko knjigo, jo je moral skrivati po vseh kotih, da jo je lahko študiral. Sam se je učii tujih jezikov, da je lahko bral dela tujih arheologov. Danes ima knjižnico, ki obsega okrog 3000 strokovnih knjig, a tudi sam je napisal več del, ki poročajo o njegovih rrcjdbah in o navadah ter življenju prednikov. Kdor se hoče seznaniti s starošvedsko zgodovino, ne more mimo teh knjig. Pri vsem tem pa je Christoffersson ostal tisti preprosti kmet, kakršni so bili že dolga stoletja njegovi predniki na tem kosu zemlje. Orje. seje m zanje prav tako. kakor oni. Nikoli si ni mislil, da ga bodo povzdignili v plemiški stan, a to je v -resnici zasluženo priznanje za njegovo delo. Prevažanje blaga z letalom V New Torku uporabljajo letala za lokalne transporte blaga (Na sliki Wafl Street) »Pristna" bojišča Italijanska vlada, ki ne ve, kaj bi počela z zlatom, ki obiluje v njenih blagajnah, se je odločila, da bo dala celo vrsto bojjšč iz svetovne vojne restarvrirati v obliki, kakršno so imele tedaj. Prošlo nedeljo so »tvorili z velikimi si a vnostmi bojišče na Monte Grappi, in sicer tako zrvano galerijo Viktorja Emanuela, ki so jo vojaki zgradili 1917. Sedaj je opremljena kakor takrat, samo topove in strojnice morajo še pripeljati tja. Letalo }e ukradel Na letaiišče v Motokovu na Poljskem je prišel te dni rezervni četovodja nekega poljskega letalskega polka Antonowicz, ki so ga pred kratkim odpustili iz službe *i ukazal nekemu delavcu, naj mu napom benemske tanke enega izmed letal, še preden so ga utegnili vprašati, kaj namerava, je spravil motor v tek in vzletel pred očmi presenečenih navzočnih. šele zdaj so malo povpraševali, kaj je s tem poletom, ln se je izkazalo, da ni imel Antonowicz sploh nobene pravice vstopiti v letalo. Vsem letališčem na Poljskem so naročili, naj ga takoj aretirajo, če bi kje pristal. V pozni večerni uri je moral Antooowicz pristati v bližini vasi Ost rov m so ga tudi aretirali. Zatrjeval je, da je hotel izvesti sstno poskusno vožnjo z tetaflom in se potem vrniti v Moko-tov. Zagovarja/ti pa se bo moral zaradi tatvine letala. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET ANEKDOTA Pokojni maršal Lyautey, kodon-jzator Maroka, je nekega dne obdjskaii nekega arabskega kaida. svojega prijatelja. Mož je silno hvalil razmere, ki so nastale po<4 novo upravo: »Ljudje sedaj lahko mimo obdelujejo svoje njive, ne da bi se jim bilo bati roparjev; živina, konji. velblocS so sedaj varni.« Ob slovesni je kaid gosta spremil do duri. Noč je bila krasna, polna zvezd, brez lune. Na pragu se zazre kaid v pokrajino, ki je počivala v nočni temi, potem vzdihne: »In vendar! če bi ne bito vas... Kakšna lepa noč za krajJutra< f||n * „ _ odgovor, priložite UM 3* ▼ mamKan. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavlfati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Politehnični institut v Parizu Jugoslovenska sekcija Višja tehnična šola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice MONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV INŽENJERJEV IN INŽENJERJEV v elektro - strojnem in stavbno - arhitektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Suchet, Pariš (16e) 94 Lesni manipulant zmožen vseh lesnih manipulacij, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 201(30-2 Službo dobi B.eseda l Din. davek 2 Din sik šifro ali dajanje na alova 5 U*n. Najmanjši znesek 17 Din. Služkinjo Tiijemo kuhe, hipnih dei in ■vrta, sprejmem v Zgornji Šiški, Kosovo po-ije 200. 20036-1 Prodajalke delikatesne stroke, prvovrstne računarice, leplim nastopam, iščem. V poštev pridejo le prvovrstne moči. Ponudibe pod iitro »Stalno« na podružnico »Ju.tra« v Mariboru 20575-1 V trgovini s vse oskrbo v hiši. že !im mesto učenke. Stara (trn 14 let. močo« in zdrava. Končala sem 3 razredi! meščanske šole s prav dobrim uspehom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 20638-14 Učit. abiturientko B znanjem kla-virja, sprejmem s 1. septembrom k fantku osnovne šole. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vzgojiteljica Mi učiteljica«. 2018S-1 2 klobučar, delavca popolnoma samostojna in isurjena v izdelavi ženskih klobukov, išče Mil. Popov. Beograd, Franouska ul. 5 20560-1 Pletilsko podjetje ia grebško, išče za strojmo pletenj« roika-vic spretno rn izkušeno moč. Ponudbe na naslov B-ača Hiršler, Zagreb. Gajeva ulica št.. 3 306844 Trgovski pomočnik jTKMu*e stroke im dež. pride kov, samostojen, vojaščine prost, d^bi stalno mesto. Ponudbe na podruž-n,i »Jutra« v Maribora ped značko >Samost*>jon«. 20667-1 Prvovrstno kuharico Sprejmem Za gospodinjstvo v VTji o« Gorenjskem. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »G oren ipko«. 19089-1 Več pletilj » ^Sd delo »prejme Ea.vmik Anton, Skofja Loka 20467-1 Trg. pomočnico in učenko eprejmeim v trgovino Fcuiefra blasa. s kavcijo. Vodila bi ma.iihrao podvtiž-nico in g^t.ilno. Ponudibe pos'at-i z zahtevo plače in 6 sliko na oglasni oddelek »Jatra« pod »Noi.ran ->ko<. 30640-1 Služkinjo s spospodinjsiko v »■Vesn:«, ki zna d-o-bro ku-ba-ti in popravljati parketne sobe. išče trgovec n« deželi. Ponudbe je -po-cfta-ti s sliko !n navedbo p'ače n« nglapni oddo-leik ».Ttvt-n« pod šifro »Pamo-rtojna«. 20692/1 Radiotehnika spodobnega, ki ima prakso tudi v prodaji, sprejmem. Zmožni nemške korespon-denc-e imajo prednost. — Ponudbe -pod »Sposoben tehnik« na oglasni oddeleik »Jutri«. 20683-1 Trg. pomočnika zuvožinega slovenščine in nemščine, sprejme galanterijska trgovina. pismene ponudbe s podailki in zahtevami pod »Zmožen pomočnik« na oglasni oddelek »Jutra 20692/1 Manufakturisti! Kateri gospod hnče zamenjati službo za stalno sliiž-bo v Ljubljani. Poinudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod »MattufaJohuristc. 20679/1 Prodajalko za specerijsko trgovino iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kavcije zmožna«. 20719-1 Strojne pletilje izurjene, perfdfctne, takoj sprejme »Pletenina«, Cellov ii.3, cesta 14 — dvoriščne. 207844 Natakarica dobi službo. Naslov v o?! odd. »Juitra«. 20725- beseda 1 Din davek 2 Din Slfro all dajanje na slova d Din. Najmanjš; znesek 17 Din Za vajence najboljša rzg-o.e in oskr ba.. Mesei.no 330 Din. — Obrtniški va.jensk] d-oim, Lipičeva ulica štev. 2. 104-14 Vajenko veščo slovenskega rn nemškega jezika, sprejmem ta koj v trgovino. Aleksan-der Weisc.ii, Loče pri Polj-čanah. 20583-44 V trgovino se sprejme kot mala pomoč mlado dekle, bi vajoča v Ljubljani. La-pajne, Rimska c. 24. 20324 Trg. vajenca zdravega in krepkega, v trgovino mešanega blaga sprejme Norbert Zanier & siiiea št. 9D850-1 Konfekcijska šivilja izurjena v šivanju moških in ženskih srajc, predpasnikov itd. ee sprejme takoj v trgovino. Ponudbe na podruž nico »Jutra« v Celju pod značko: »Konfekcija«. 20885-1 Fanta p-odajo sira po frrrejmr-m. Mn :b"n kav*-'1« potrebna. Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« pod Šifro »Si-«. 20770.1 Več dobrih kuharic ki bi opravljalo tudi druga hišna dela, išče posredovalnica v šelen-burgovi ulici 7/1. Brez poselna dekleta dobe prenočišče. Naroča se list »Gospodinjska pomočnica«. 20872-1 Dekle za vse pridno im polteno, ki sna tmdi nekaj kuha,ti. sprejme t * k o j Kari Coidscbnig, umetni m!in. Kram pri Mariboru. Plača po dog«vwu 30880-tl Stalno službo dobijo agllne in poč teme osebe za ra',peča vanje novega, življenjsko potrebnega predmeta mesečno plačo 1200 Din ln 5 odst. provizijo. Ponudbe z znamko na podružnico »Jut.ra« v Mariboru pod »Resno. 20893-1 G. Th. Rotman: Peter Plaveč ia Janko Rjaveč potujeta okoli sveta Peter in Janko nista vedela o vseim tem ničesar. Prenočila sta na travniku pod jel-ševim grmom, kjer so ju komarji opikali, da je bilo joj. Najhujše je bilo pa to, da sta morala drugo jutr0 8 praznima želodcema kreniti dalje, »če bi mogla vsaj kje kaj zaslužiti!« je stokal Peter. — »Nemara tamle!« je rekel Janko in pokazal na mladega moža, ki je sedsl na velikem kov-čegu. Bil je »leni Jaka«, hlapec v modni trgovini za gospode. Vajenca sprejmem za zlatarsfko oitrt Naslov v oglasnem oddeOku »Jutra«. 20649-44 Krojaškega vajenca pridnega in poštenega sprejme takoj Pavel Vr-tačniik v Ljubljani, Tvr-ševa (Dunajska) cest« 47, 20541-44 Mesto učenke v trg o. vini išče dekle, ti je radi likvidacije ostalo brez elnzbe po 1 *A lotu učne dobe. Naslon v ogl. oddelku »Jutra«. 20613-44 Učenko popolnoma zdravo, ki rna dobro račtunaiti, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Franjo Peterkovič, Pregrada. 20639-44 Vajenca ki ima najmanj 3 srednje ali meščanske šole — t.e>r hrano in stanovanje doma. sprejme etarwved*en« trgovina s spec.erijskiun, kolonija-lnim in materija,]-nim blagom, v cemtm mesta. Naslov pove ojrlasri oddelek »Jartra«. 204,79-44 Pek. učenca sprejmem takoj z vso oskrbo. Prednost taki z dobro vzgojo. — Vrečko, Pišeee pri Brežicah. 20481-44 Učenca sprejmem s 1. septembrom v špecerijsko trgovino. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ><1. september 1964«. 20485-44 Staršem vajencev! Pošlji,te svoje sinove v s&rbno vzgojo i-n dobro prebrano za 330 Din mesečno v Obrtniški vajenski dom, Licnfcev« ulic« št. ?. 194-44 Vajenca Vi ima veselje do tap<*tim-ške o-brtiu sprejme Za,k na j-5 pik. LinMjame, Selonbnr-gova nlice štev. 4. 20737-14 Katera gospodinja bi sprejela revno _ dekle kot služkinjo, prosti majhni pači. Naslov v oiglas. oddelku »Jutra«. 20542-2 Šivilja ki bi dopoldne- pomagala v kuhinji." popoldne pa šivala, ki je tnidii Ljubiteljica. otrok, želi siužibo. Naslov pove ogla«, odde.l-ek »Juitra«. 30678-3 Krojaški krojilec »pecijalist za športskr> panogo, z večetno prakso, sedaj nam"ščon kot poslovodja v isti stroki, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značiko »Zanesljiv krojač«. enbVano. Po-nndtbe na oa^n^ni oddeleik »Jutra t pod S-fro »V<*+#n vajene*«. ?0f¥>i>-i4 Pek. pomočnik ki bi z lastnim kolesom razna 5nl tudi kruh — ž-eli r»rem«nit.i službo. — S. S., Št. Vid nad LjnW:a.TW 8. 20777-2 Brivski pomočnik starejši, doiberr delavec striže tndi bnW, išče stal-no službo ta.koi. Vprašati Lonča re Din za Mre ali da ante naslova 3Din w»t munllf »TI®««1P 1? mn Knjlgovodja- bilancist slovenski. #rbo+irvaškf tn n-emSki korespondenc — t d-oj^r>letoo prakso v trgovin: :d Industriji, popolnoma samostojen, leli premeniti mesto takoi aW pozneje. Onj. pomudbe pod »Perfnkten« na oglas, id delek »Jutra«. 20177-2 Krojaški! pomočnik mi'«d, samostojen v izdelavi velikih in malih finih kosov, išče trajno službo. Cenj. ponudbe na naslov: Tomo H a d e 1 a. Maribor. Zlata krona, Vetrinjska 12 500—1000 Din naerade dam osebi ki mi preskrbi shižbo mestne elektrarne, vodovoda, nllnarne. tramvala — .cJuge, Inkssun^a r>or-tirla. — Orem tudi \7 L^nbHane. Govorim s'o-vpTisko in ni«»«te1 mitortlh. z {rolo+nri pr^lrsn v 1nO-zemstm. p«mskl. 35 cfs" 1r»Ti v Tseh Honl. TKHl »V.. e+a-i -no t cVoca v^et"*!" o.A T TI«1 Po-^^dlHo Ti« 1 - | o-^^nlrt^f ..Tn + —1 * pc^l č'' - n 20679-21 »Močan io zdjav«. 90(746-2 Mesto sluge skladiščnik« ali ka.j slične-ga iščem. Imam kavcijo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 20864-2 Kontoristinia z večletno prakso v indm-strijskem podjetju, zmožaia slovenščine, nemščime in srbohrvaščine, stenografije in strojepisja ter vseh pisarniških d*4. išče primerno službo. — Cenjene ponudb« na oglasni oddelok »Jutra« pod »Skromni zahtevki«. 20897-2 Dobra, samostojna kuharica z znanjem več Jezikov :n dobrimi spričevali, srednjih let, želi službo k boljši družini brez otrok v mestu. Na«topi takoj. Mimi Sobernik, Sp. Dupiek. pošta Vur-berg pri Ptuju. 20891-2 Zaslužek Beseda 1 Oln. davek 2 Din za Slfro all dajanje na slova > Oln. Najmanjši znesek n Din. Pozor! Obrezujem (piociraim), cepini drevesa iin vrtnice točno in pocemi. Strokovnjak. Ročna dolina X/12. 20610-3 Velik zaslužek bres lastnega kapitala nu (iimo vsa kom ur. posebno na deželi 1 Dopi«« * znamko ta odgovor os: Peres.m. Ljub Ijana. poštni predal 807 166-3 Maserka starejša, govori popolnoma nemško, se priporoča cenj. damam. Vzame tudi šivanje perila na dom. Ostrellč. Stari trg U. 20836-3 & i eseda 1 Oln davek 2 Din za Slfro all dajanje na ulova S Din. Najmanjš' znesek 17 Din. ntiak) 13 Din J. Čehova šoferska šola za poklicne šoferje In amaterja, TyrSer« ee»t* M — garaža Jugoauto. 134-4 Angleško in francosko konverzacijo daje izobražena mlada deklica z državno diplomo, ki si je pridobila jezikovno znanje v inozemstvu. Več v Gajevi u';ci št. 5, vrata 513, vea-k dan med 2.—1. i*ro. 20630/4 Prodam kolesa, moška, ženska, stara, nova, pletilne stroje 8 - 32 - 35 - 60, šivalne stroje, razne motorje, velike, male, peč na oglje, peresa. Jeklena, aluminij, bron, magnetniki. — Kristan Franc, Tyrševa 54. 20853-6 Vinske sode in razno pohištvo pf-.ia Franc Granda. Vran- sko. 20®?7 -6 Otroške vozičke in kolesa kupite poceni in tt»di na obroke pri S. K E BOLJ i DRUG., Vošnjakova al. 4. asi. septembrom se preseli na GosjKeve>wk o r*^ sto št. ,13. »4-6 Star štedilnik s pečmi ca,mi, prodam m 300 I>im. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30691-6 Bencinskih sodov več dobro ohranjenih prodam. Ponudbe i navedbo cene in komadov odvzema na oglasni oddelek Jutra pod značko »Sodi«. 20500-5 Otroški vozički Večje (fcrtijo twvi4) vo ličkov letošnje fabrikacije radi opustitve teb modelov »slo poceni proda Tribuni F. B. L., Ljubljana, Karlovška e. št. 4. 20004-6 Hodim« Vam ta majber denar 4obr» • b I a 611 a A. Presker LJablJaoa. Sv. Petra eeata 133 Starih špul večjo mnoiT-no kupi K S<*«, Mcctni trg štev. 18. Ietoum se sprejme tudi učenka ia pletiljstvo, 20670-7 Železen štedilnik dobro ohranjen, kupi Kramar, Herbenateiooia 9 (ta Suidiononi). 207«o-7 »Prilika« je samo Kersnikova 7 poleg Sl&miča, kjer ugodno prodaste all kupite vso premičnino. — Kupimo kolesa, računske. pisalne, šivalne stroje, avtomatične tehtnice itd. Prodamo komN pletne spalnice, slike, gospodinjske predmete porcelan, klavir itd. Po tovarniških cenah dobavljamo vsako količino žimo, puh, perje. 20792-7 Oblačila Beseda 1 Dtn davek 2 Din za Sltrc all dajanje na slova S Din. NiimanJšJ znesek 17 Uin Otroške oblekce za do&ke in deklice, štajerske hlačke in jankerje v vseh velikostih nudi največji izbiri po najnižjih conah F. I. Goričai- na Sv. Petra oetti štev. 20. 19720-13 Črno obleko fino, dobro ohranjeno prodam, Poizv-e se na Sv Petra cesti Žt. 20793-13 Otroške vozičke in kolesa kupite počen-, in Codt oa obroke prt S Rebolj & drug. Vošnjakova aJica 4. 84-6 Gospodinje, gostilne in obrtniki n« camodšt« offodne prilik«. Radč teprsantov« » loge prodaj« la skladišča Stanko r.orjaočfft. le*«^ nina. Rcsljsva cesta 8 pr Zmajskem mooru. po naj n-žjii cenah. Vbod ▼ akia liš&e akori dvorite«. ieo-6 Otroško posteljo belo ples/kan o, ugodno prodam. Zibertova ulica št. 29, pritličje, levo. 80606/6 4 oleandri orvetoči. naprodaj na Za loški ceeti št. 10. 207(12-6 Leica Model II« ugodno prodam. Naslov v oglasn«an oddelku »Jutra«. 207C6-6 Otroško posteljico lepo. otroško ban-o. rroč mik in drtiiro prodam. — Karlovška cesta 1. 2CT4L-6 Otroški voziček doK-o ob-an jim, p o e e n prodam. N.is'(n- porve i>gl oddelek i Jutra«. 20760-6 Železno posteljo zložljivo, proda Ja n <-žič Totiaona ulica štev. 16. 20756-6 Od 550 Din naprej dobit« moderne globoke otroške vozičke v tovarni otroških voaičkov Kucler & Co. Celovška < cest« 28, poleg pivovarne »Union«. ao?45-6 Šoferska šola I. Gaberščik t>5»9i komisar m Šoferske «pite, Ljubljana. Sl-omško-nl'ca štev. 6 — ?a>-aže 6tunwca. 20891-4 Sedaj ie čas saienja vrtnih jagod! Ssdike vrtnih jagod — sorte: kralj AJbort. na jde-belejša in bogato rodeča vrsta, oddaja po 50 sadik M 10 Dim Poljak. Cesta na Rožnik 47. 30719 6 20 1 dobrega mleka dnevno na dom postavimo po Din 1.76 liter. — Ponudbe na -og'asm oddelek »Jutra« pod »Mi-eko«. 30766-6 tfeseda 1 Din davek 2 Din za šifro alt dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek TJ Dtn Potnika vpetjanrga v industriji perica, koomfekciji ki man« fajkturi, sprejme *akoj za Štajersko in Medjimurje. proti provi«iji. vpeljan« stara tvrdka. Avto prilike predmost. Ponudbe na ogl. •>ddelek »Jutra« pod šifre »Dober zastopnik«. 80508-5 Prodam rieseds 1 Dtn. davek 2 Din za Slfro all dajanje na slova 5 Din NaJmantSi znesek 17 otn Parni kotel Xido, 72 litrov, 4 a«m., zamenjam za večjega proti dopačilu. emveint. prodam. — Prah, Kranj. 90646-6 Zaradi selitve po nizki ceni prodam: gostiln, mize. sboJe. klopi. ™m«ro. stekleno onnarioo za p»«ivo. gramofone, kredenco, predsobno steno, vinske sode. stensko igro in ročni voziček. Stamiče-va ulic« 2 — Bežigrad. 20)06-6 Zobozdravniški stol sistem »Bock« ln moško kolo znamke »Diir-kopp« poceni naprodaj. Poizve se prt R. Kle-menčlč, Privoz 3. 20796-6 Tehtnico skoraj novo, brezutežno, najnovejši sistem, nosilnost do 250 kg. prodam ali zamenjr m decimalno od 300 do 500 kg. Remlc Adolf. Mirna peč. 20794-6 Plinsko peč doiro ohranjen**, hi iee-ETKi. belo emajJ-irano posteljo p*emi prodam. Norei tmg St 5/2. 50000-6 Fotoaparat 4.5 krat 6, t = 3.5. Compur zaklop. odličen, ugodno prodam Naslov v osi. odd. »Jutra«. 20848-6 Beseda I Din davek 2 Din za Slfro all dajanje na •lova 5 Din Naimanlši znesek 17 Dtn Telefonski aparat kupi Gtašek, Gleda':ška 4 80787-7 Mizarski skobelnfk dobro obranjeo, kupim. — Naslov pov« oglasni oddelek .»Jutra*. 20756-7 r/ Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro alt dajanje na slova 3 Din. Najmanjši znesek 11 Din Različno pohištvo zaradi preselitve naprodaj v Ljubljani, Stari trg 31/1 desno. 30701-12 Pohištvo Na obroke m na hranilne knjižice. — Šperane orehove spalnice, črešnjeve šperane ......23fK> Din pteskane......1SO0 „ omare........ 400 „ postelj« ...... 200 „ nočne omarice . . 130 „ kuhinjske oprave . 850 „ kuh. kredence . vložki ...... medraci ..... Sprejemaj« a« vsakovrstna popravila po konkurenčnih oenah. Vse drugo pohištvo dobite najceneje samo pri mizarstva »SAVA« Kolodvorska o.lioa 18. Miklošičev« cesta 6. Telefon 7780. 20881-12 425 „ 90 „ 230 Krasno spalnico lz orehovine. po zelo nizki ceni proda D. Lan-coš. mizarstvo, Wolfova ulica št. 12. 20851-12 Prehrana Jeseda 1 Dtn. davek 2 Dtn sa Slfro alt dajanje na *lova 5 Din. Najmanjš: znesek 17 Din. Dečka za svojega želi oddati nezakonska mati. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«, 20627-14 Beseda i Din davek 2 Din za Slfro all dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Bukova in hrastova drva ©apamice in okroglice, — kmpim. P-mudbe posati na Josip Oeoiin, Laško. 20681/15 Dobavo 60 m drv razpisuje ponovno uprava Oražnovega dijaškega doma. Pogoji so na vpogled pri hišniku, Wolfo-va ul. St. 12. 20843-15 V najem Seseda 1 Din davek 2 Din Slfro all dajanje na *lova 8 Din. Najmanjši znesek .•» Dtn Zlatarski lokal dobro vpeljan, oddam takoj v najem. — Terezija Golob, Kranj štev. 1.72. 20581-0.7 Mizarji! Takoj odda m v najem večjo in d-bro vpeljano mizarsko delavnico z vsem inventarjem in 6troji. Za najemnino se sprejmejo tadi hranita« knjižice. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celjw pod mačko »Redka prilika«. 20674-17 Motor s prikolico aii t*«o za prikolico, dobro obran jeni ga kupim. l*ou-udbe e točnim opit»"in prosim p.«d šifro »ijotovi.utt lOi« na oglas, oddelek »Jutra«. 206ii-i0 Predno se odločite za n&kup mn igo a vRim«-b la, zahteiva.jte [»onudibo za svetovt>o.zi»an.> prvovrstno angleško znamiko »M'nrris« pri Viktor Bo-hine, Ljuib-;jana, Tvrlova ct«:o 31. S0751-10 Dvosedežen avto znamke Peugeot, športni tip, letnik 1928. ugodno prodam. Davek plačan-! Vprašati: LJubljana, Bežigrad 13. 20807-10 Motorno kolo znamke Peugeot. 175 K., prodam. Franc Rus. Celovška 43. 30874-10 Kam pa,kam 7 Beseda i Din davek 2 Din za Slfro all dajanje na slova 5 Dm. Najmanj« znesek 17 Din. Danes vsi k Čarmanu Zg. šiška. Dobre piške, izvrstna vina, domača zabava. Vljudno vabi restavracija Urbančlč. 20707-18 Hranilne vloge va«b baok kupujemo bi prodajamo oajpovoljmej« m promputo. Bankareko poslovni uvod -Od-kupnina«. 20871-19 Izobraženi osebi s kavcijo do 25.000 Dir. v gotovini, oddam dobro vpeljano trgovino na deželi, na račun za samostojno vodstvo. Ponudbe nei podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Stalno mesto«. 20886-19 Pozor! Dobro idočo restavracijo v najprom-etne-jši ulici cenitra Ljubljane oddam takoj. — Večletna pogodba. velik promet, lepi prostori ;n vrt. 7ja odkup inventarja potrebna gotovina. — P-o-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pod:et<>n-na« ' 2057,1-19 Vložno knjigo Kmetske posojilnice ljubljanske okolice z vlogo 100.000 Din prodam najboljšemu ponudniku samo proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« v Liublja-ni pod značko: »Gotovina 70.000«. 20882-16 Lokali Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro aU dajanje na 85«. 2074040 Kolodvorsko restavracijo uvedeno, s prekraenim vrtom. stanovanjem in ostalimi prostori ter celokupnim inventarjem prodam zaradi bolezni. — Javi ee lahko budi družabnik (ca). Zagreb, Samoboreki kolo-drvor. restavracija. 2059C-19 V »Pegleznu« na Poljanski eestii štev. 1 oddam ie nekaj trgovskih lokalov. 20066-19 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za Slfro all dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enodružinsko vilo v Mednu oddam v najem ali tudi prodc.ni. Vprašajte: Tabor 5, pritličje desno, a.i Medno š«ev. 37. 20545-20 Hišo s trgovino že obstoječo 30 let. z gostilno, oddam t najem a vnem inventarjem. Pojasnila daje Franc Jurešič, Cešence, poš>ta Cerklje ob Krki. H9S29-20 Novo hišo na Viču blizu tnamaejHke proge, z 2 d/vosobnima stanovanjema in ograjenim vrtom prodam za 1117.000 Din. Hipoteka Mestne hranilnice 54.000. — Imformacije daje Avgust Robežnlk, gostilničar tw Viču. 204*1-20 V Novem mestu prodam pritl-ičino hišo Z vrtom. Naslova gob* a. oJ. št. lil. 20431-20 Manjše posestvo z vsemi priTiklinami, 20 minut od Šmarjeških Toplic oddam za več let r raiem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 204a0-20 Hišo imos+anovarajsko, v bTi-žimi kolodvora v St. Vidu aii Medvodah krapim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod sEnoetanovanjska«. 20547-30 Parcelo 600 m3 ved »k o, v krasni legi, ta.koj prodam pm-ti gotovini in hranilni knjižici. Felber, Podimil-ščaik ov» št. lil. 20348*0 Mesnica in preka-jevalnica v Zagrebu, prav dobro uvedena in s podružnico, dobro donosna, se iz rodbinskih razlogov zelo ugodno proda ali sprejme kompanjon. Potrebnih je okoli 350.000 Dtn. »Argus«, Boškovideoa 6, Zagreb. 3O60O-.19 Pekarna na prometnem kraja z vsem inventarjean se odda takoj. — A-rrtion Novak, Šmartno pri Litiji. 30685/19 Društvo išče lokal prostoren, cenen, bolj v sredini LJubljane, za 1. september. Ponudbe pod Točni plačniki« na ogl. odd. »Jutra«. 20791-19 Lokal za točilnico n« prometnem kraju Ljubljane oddam. Nasorv pove ogiaani oddelek »Jutra«. 20713-39 Skladišče prostorno, subo in beton i-ra.n tlak. v sredini mest« oddam. Poizve se v trgovini I. Perdam, K-ekov trg. 20734-19 Lep trgovski lokal centra mesta, pripraven tndi m pisarmv, oddam na TjTŠeri cesti Štev. 36 20852-10 Gostilno na račun !85e zakon. Dar brei otrok, ki že 18 let. vn ta-j»-m. Več pove t,t- »Pa sredmik«. Va-a%d:n Ka čičev« 3, telefon 73 20555-20 Novo hišo Av od nižinsko, z velikim vrnem. ueodno prodom. — Pojasnila daje Ivan Novak. Rof.na dofina. crt^a rs št. 43. 20615-20 Dvostanovanj. hi5o i velikim vrtom, pripravno za obrtnika ali vpo-kojenca, 5 minut od postaje poceni proda Colner Edv., Šmanje - Sevnica. 19687-20 Enonadstropno hišo dvostanovanjsko — zraven tudi prostor za delavna©« irodam. — Pojasnila daje "afner, Škofljica. 20007-20 Hišo r dobro idofo pekarno. ob državni cesti, z mesarskimi in gostilniškimi lokali. 4 orale zeml";šča, proda »Rapdc. Maribor. Gosposka ulic« 2S. 200036-20 S Vilo ono- aHii d v-osta nova-n ;Fk o. t Ljubljani ali najbližji okolici kupim. Nekaj hipoteke željene. os-« i o plačam v gotovini. Poeredo valci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mirna lega«. 20140-20 Enodružinsko hišo z vrtom prodam. Elektrika, vodovod v hiši. Vpraša Cerkvena ulica 25. Trnovo. 20700/20 Trgovska hiša t Zagrebu v Ilici. veliki lokali, poslovni prostori ki stanovanja, 750 kvad. sež-njev vrt« i.n dvorišča, d-o-naAa 8 odstotkov čistih, naprodaj za cca. 6.000.000 Din. Dolg 2,500.000 Din Prve hrvatske štediomic-e. Prodaja, »Argus«, BoSko-vioeva 6, Zagreb. 206S7/20 Hiša v Zagrebu novozgrajena. tik Zbora. 25 let davka prosta za lokale in poslovne prostore. s krasnimi stanovanji, vhodom za vozove, dvoriščem, d ona?« 9% čistih, na.nrodaj za 2.700.000 Km. »Argus«, B-škovičerra 6 — Zaereb 86-34. 20688-20 Nov hotel ▼ velikem mestu Bačke. • 40 moderno ure letnim i sohemi, vsem komfortom. inventarjem itd. proda za ca. 3.500.000 TVn »Arsrus«, Zajreb, Boškovičeva fi. 20689-20 Vila v Zagrebu (Tuštinac), pripravna za f®'»t išče, nov« in s 7 komfortnimi sobami. centralna kurjava. 2400 kvadratnih sežn:ev vinograda, vrta i.n eadonnoniVi. naprodaj za 9O0.000 TV.n. — Vred nosit 2.000.000 TVn. — »Argns«. Za 7~eb. P««SV<*ri-if-va 6. 31-42 20691-20 Prodam parcele e kra«no lepo. tričef-t u-e od pos*a:e MMno a!? Medvod. 2 r>;n kv. m. Trfo'-m-icve d-a;e: D-novšek. Wolfo«va u-'ica 12. na.. 2063?-20 Hišico z vrtom za počiitrrVe knir>'m na oVoke od St. V:da do Mfdvod. ; t k'. Ponudbe v* no.'. od.d. Jutra pod »Ob-ok«. 20624-20 Posestvo IX tn pol oralov, Sv. Peter pri Mariboru, sado-nosnUt, njive, gozd, pašniki, stanovanjsko in vi-ničarsko poslopje, hlevi, vse arondirano. Tričetrt ure od glavnega trga, četrt uie od mestne avtobusne postaje, naprodaj. Vprašati: Maribor, Aleksandrova cesta 57/1., -.rata 3. 20388-20 Hiša T vrtom u?od no na o-ode-'. 7/v.ngen Jo-nei. P^dm^a Trfo št,. 8. p. J Goremjfko. 20686-20 Prodam parcelo ob l>n.n ■> v V cesti bi'711 Studie. Na«lov povp oddelek »Jutra«. 30870-20 Hišo pod Rožnikom nad kapelico. 4 e."j'be, elektrika m parket, z vrtom oddam s septembrom. Naslov pove oglastti oddelek > Jutra«. 20S78-20 Vogalno palačo trlnadstropno. krasno, novo zidano, prodam v centru Ljubljane. Letni donos 145.000 Din. Cena 1.100.000. Hipoteka 300 tisoč, se lahko prevza me, ostanek v gotovini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Rentabilno«. 20896-20 Nad 150 razli&mh posesteo-, mlinov, žag. velik« izbira stanovanjskih im trgovskih hiš na najboljših točkah v Mariboru. prodaja posredovalnica Godina Iva.n. Maribor. Tat.tenbac.bove ulica 19. 20065/20 Dvostanovanjska hiša nova. 7. lokalom, na prometni cesti periferije Pitu-:a. se ugodno proda. — Na »lov ori og'«e/nem oddelku »Jutra« v Lj'trbl:aim. 20684/20 Trgovska hiša pp poceni pr-oda v imdu-s«iri:(=ikem kraju v D'avir=ki d-olini na vrlo dobrem m r-. Ponudbe na Publioi-tas, Zagreb, pod »SS201.« 20694-20 Majhna hiša z njivo, sredi vasi blizu Litije ugodno naprodaj. — Poiave Anton Poga- jen. Gradiške Laze — Litva. ali Pavel Poglajen, Zad, mren a ul. 1, Kodelje-vo, Lju-bl a.na. 20739-20 Stavbno parcelo pr-odam. Lju.bljana. Poljaji-ska cesta au 711. 20754-20 Vogalno hišo enonadstropno. k orofortmo, pripraivmo tudi za obrt, s .parketom, elektriko, plinom, vodovodom im vrtom, pet sob. dva kabineta, veranda, priviklime — iahiko dvostaminvarejt-ka — za kmji-žice 1-,'tuM je'nekih zavndoiv proda m. Ljubi:ana-Moste Cislarjeva 15. 20723-iO Sedemstanovanjsko hišo novozidano, 3 dvosobna, 4 enosobna stanovanj a s kabinetom. parket, vrt. Cena 240.000 Din, proda Realitetna pisarna Adamič. Vošn.jakova 4, Ljubljana. 20701-20 VHa z majhno ekonomijo v ljubljanski okolici ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Domačija« na ogl. odd. »Jutra«. 20764-20 Imetniku vlož. knjižice Jugosl. banke in nekaj gotovine, se nudi ugodna prilika za nakup hiše v predmestju Ljubljane. S hišo se event. proda tudi uvedeno dobička-nosno podjetje ali sprejme družabnika. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Redka prilika 22«. 20799-20 Enonadstrop. vilo novo, davka prosto, tik kotodvora v mestu na Štajerskem prodam prod plaiiliu v hranilnih knjižicah Mfrtne hranilnice Maribor, do treh četrtin, ostalo v gotovimi. Naslov nove oglas, oddelek Juva 20414-20 Enodružinsko vilo centra no, plin. garaža, v>rt im ba2en4 ugodsio prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« »od šifro »Ljubljana, ves komfont«. 20602-30 Visokopritlično hršo novo, tristanovanjsko, zelo ugodno prodam. — Zg. šiška 230. — Prva tramvajska postaja od mitnice. 20820 20 Prodam hišo umetne slike in uro štopa^ico. Herman, Ježi-ca pri Ljubljani. 20855-20 S tanovanje iesedn 1 Din davelt 2 Dm ?.& Slfro ali dajanje na slova S Din Natmanlš' *n«J«tr«« pod »Udoboo«. 20S67-31/a Dvosob. stanovanie za 550 Din mesečno cdda s 1. septembrom C i g 1 i 6. Mestni trg 11. 20847-31 Trisob. stanovanje komfortno, s kope'.nioo in pliimiOm, v vili oddam mirm-i stranki s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutr««. 20S56-31 2 stanovanji dvo- in trisobno, komfortno, z vsemi prltlklinami. elektrika, plin, oddam septembra oziroma novembra meseca. — Informacije: Tržaška 8. 00839-21 Stanovanja HeaMis J ntn da»Ht ar>lr. ?a šifro ali dajanje na »lova S Din. NalmanlS Tiesrt ''1 Din Dvosob. st<»HO"ot*' v centru mesta iščom z novembrom. Ponudbe na oglas, oddplptk »Jutra« pod značko »Redno plačam«. 2053(7-31/a Stanovanje —4s nbno. išče ma-jbna dtni^^na za oktober ali pozneje. Cenj. ponudlbe na osrlns. oddelek »Ju-tra« pod Zdravo stanovam:p«. 20602-31/a Komfortno stanovanie dveh velikih sob. ali dveh velikih sob ln kabineta, iščem za november. — Solnčna lega — periferija izključena. Ponudbe na on-suein-o 6 kopalnico išče boljša trič.aiišta droein« na Mirju ali v Roži>i dolina. Ponudbe pod »Za november« na oglasni oddelek »Jutra«. 20728-33« Stanovanje dvo- ali trisobno Išče miren zakonski par brez otrok za 1. november. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. oddelek »Jutra« pod »Siguren plačnik 22« 20768-21a Tričlanska družina uradniška, išče do 25 minut od Poljanske gimnazije s 1. septembrom stanovanje 2 sob, kabineta, predsobe, pritiklln. Ponudbe in ceno na Korošec Karol, Zagorje ob Savi. 20708-21a Stanovanja Iščejo stranke potom Realitet-ne pisarne Grašek, Gledališka 4. Hišni posestniki prijavite! 20790-21« Dvosob. stanovanje snažno s kuhinjo in pri-tiklinaml Iščeta novopo-ročenca s 1. septembrom za Bežigradom ali Sp. šiški. Ponudbe pod »Lepo« na ogl. odd. »Jutra« 20783-21a Dvosob. stanovanje s kopalnico, iščem za 15. soptemher. Vrt zažoljen. — Ponudbe z navedbo cen« na ogasni oddelek »Jutra-c pod šifro »Mala d.ružina«. 20799-31/a Enosob. stanovanje z« takoj ali do 1. novembra, ne daleč od centra išče vdova — aktivna državna uslu2bei>ka z odraslo hčerko. Ponudbe z navedbo cene ne oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kletno ali podstrešno i«kl jm-20801-31/» Enosob. stanovanje po možnosti t kabinetom, išče samostojna gospe t* 1. september. Ponudbe n» oglas, oddelek »Jutra< pod »Ena oseba 19&4« 3063&31M Stanovanje sobe, kabineta ln pritiklln ali dvosobnega s pritiklinami in plinom, išče v najbližji okolici mesta ali centra zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stanovanje za solidnega«. 20.001-21a Stanovanje štiri- ali trisobno ln večji kabinet išče zdravnik v centru za oktober. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »7«. 20845-21» Dvosob. stanovanje ■ prltlklinami. po možnosti b souporabo vrte, iičem za takoj. Ponudbe pod »Takoj 555« na ogl. odd. »Jutrac. 20667-21» Dija ike sobe -eeeaa 1 Uln davek 2 Din m titro ali dajanje na eoton&no etaocvamje z vrtom na Mtr-j*. — NaeJor po«rs off'**r» oddelek »Jutra«. 9T84&-28 1 ali 2 dijakinji sprejme boljša oblt-elj. Cena zmerna, ekrbno nadzorstvo, dobrm hrana. klavir. Stanovanje solnčno poleg trgovske akademije. Naslov pri ogl. odd. »Jutru«. 20835-22 Enosob. stanovanje v cemtm mesta iš6em za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« prod šifro »Siguren plačnik«. 30869-31/« Dve dijakinji sprejmem zelo ugodno na dobro hrano ln zdravo stanovanje ter skrbno nadzorstvo. Kopalnica ln klavir. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pouk nemščine«. 20860-22 Lepo, prazno sobo mora a tudi za pisam-o. v slov pove oglasni oddelek Prazno sobo mira®, • krasnim razredom, kopalnice^ eepanra-do, komfortno, t strogem eeotr« oddam • 1. septembrom. Dopise m oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Udobnost«. 20816-33 Opremljeno sobo širrnt. tudi % dvema poMe-Ijama, veliko, mirno ia čisto, s poseboim vbodom, elektriko in paikstom, v neposredni Lveade, tehnike i« unirerse oddam s 1. septembrom. Nas ker pove ogi. oddelek »Jirtra« 20780-00 Sobo • poaebnha vhodom, tak«] oddam aa pritliija Reelgen cesti T 30456-33 Lepo sobo separirano, fosto in srai-no, s parketom in alektri-ko, nonroopremljeno v vHi, 16 miont od ceotra, oddam eni ali dvema osebama za 250 Din; ne i*Jj«o t vso oskrbo. Pod goiodom 10, tik Beletija. 306KV33 Sobo s poeebmm vbodom oddam ▼ Nebotičniku V. nadsr. 3CTTU1-83 Sobo opremljeno »K pramo, ▼ centru mesta oddam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. eOTTO-03 Gospoda na stanov« r>je sprejme Ko-katlj, Tvršerva cesti St. «7. 3TT30-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, v prvem nadstropju, v sredini mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2070(2-33 Gospoda apT>ejm« za 800 Din mesečno, samo na stunKrvao'«" s postrefbo p« a* 100 Din norejme-m n« fir. Jakoba trga 5. 80685-38 Sobo sretfo. mirno in I ! aH 1 post<+jo. s b-a-no a1*] bre* oddam ali jfonpodič«! na Gosposvetski •Mti i tev. 18 — vrata 77. «ew-03 Mirna oseba Iščem čisto malo sobico aH bodisi kakršenkoli majhen prostorček. Rabim samo za spanje. — Sm ves dan odsotna. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Skromna«. 20718-23a Kateri gospod samostojen, bi dal brezplačno sobico vdovi brez otrok. da mu zato upravlja gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odde-Ik »Jutra« pod »Osamljena«. 20706-23a Prazno sobo t vhodom s stopnic, iščem * Ljubliami. Ponudbe na ojjlas. oddelfk »Juitra« pod ■načko »1. setrtember«. 20654-23^a Opremljeno sobo s kuhinjo, brez posteljnine in kuhinjskega pribora — iščeta zakonca. Po«niudbe n« oirias. oddelek »Jutra« pod »Štedilnik«. 20690-28/« Mi Beseda i Din davek 2 Din ?a »tfro »11 datanls na »lova 9 Din Nalmanjfti ros—> w ma Inteligent mlajši, nesrečno vezan, želi znanja s samostojno, situlrano diskretno damo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prijetno življenje«. 20815-24 Tujec išče poznanstvo z mlado damo iz dobre družine. Slika zaželjena. Častna dlskrecija. Ponudbe pod »Ideal« na ogl. oddelek »Jutra«. 20838-24 Katera gospa osamljena, čedna, močne postave, bi hotela sprejeti na stanovanje in hrano čvrstega boljše altulranega obrtnika. — Ponudbe z ugodnostiml na ogl. odd. »Jutra« pod »Prijateljstvo BI«, 80841-24 Inteligentno kolesarko S6em z« izleite. Ponudbe na og'asni oddelek »Ju.tra« pod »Fotoamater«. 30668-34 Vdova srednjih let, btea o^rok. teli znanja z inteligentnim gospoda n&ko - trgoveko na -obraženim gospodom. ki ima nekaj gotovine. Dopise s sliko na og'3Mii oddelek »Jutra« pod šifro »Notranjska«. 20544-26 Mlad obrtnik se želi poročiti z 18—23 let etaro gospodično, čiste preteklosti — zmožno samostojnega vod&t.va fotografske obrti. Cenjene dopise s riiko na og^neni oddelek »Jutra« pod šifro »Dvojna eksistenca«. 20386-25 Gospodična snednjih let, iz dobre h-l&e, želi znanja z drž. uradnikom, starim 36—45 let. — Cenj. ponudbe n« og^stii oddelek »Jutra« pod šifro »Resno poiznanssvo*. 2fW61-25 plllP^s Poročiti želim simpatično gospodično — staro do 30 let, s primerno doto. Sem v državni službi z mesečno plato 1300 Din in posedam gotovino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko 33«. 2(&^0-26 Iščem zeta poštenega, izučenega trgovca — katerega veseli kmetijstvo. Oziram se temo na 30—40 let staro osebo, ki uiiva spoštovanje. Resne ponudbe pod rnačko »Sreča št. 100«' na oglasni oddelek »Jutra«. 30561-25 Gospodična želi poročita drž. uradnika — učitelja. Resne ponudbe pod šifro »Učiteljic« 25 let« na podruž. »Jutra« v Mariboru. 20662-25 Pošteno dekle z nekaj gotovine, si želi znanja z gospodom 35 do 40 lit. — Pomidbe pod »Varčna gospodinja 4562« na ogl. odd. »Juitra«. 20733-35 IEletov«.no odlikovane. z rodovnikom, pnoda Ivin Grile. gojitelj. Ljubljen«. Iz istega rodovnika za/cM tudi knalj. dvor. »778-27 Beseda 3 Din davek 3 Din n Mfro aH dajanj« na* •lova 9 Din NatmanJM 30 Din Samostojen veleposestnik in lastnik dveh obrti, srednjih let. £d< trva-n j« a simpatično in izobraženo go«ixxE6»o. vdovo aii ločenko t večjim premote- Ponudbe oddrfek »Jutra« pod JHfro »OuarijeiKi Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Lutzove peci vseh trv.rdk kot bivši Lu-tzov učenec strokovnjasiko prezidavam. Zaloga Zarja peč«. Oblagam štedilnike, stene. Tone Kovče, Tvr-ševa 47, Ljubljana. 20600/30 Klavir doifcro ohranjen, dober g'«s poo-eni proda Vidic Fansita, Cernetova 6. 30854-35 Informacije jleaeda 1 Din. davek 2 Din. za šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izjavljam da nisem plačnica za dolgove. katere bi delala moja hči Fani Korošec. Fani Haiam. Ljubljena.. 20808-31 Na GrossgJockner vsak teden vozi avto-podjetje Juvan, Kranjska gora. — Cena za osebo 250 Din. Informacije daje M. Juvan v Kranjski gori. 182 Pridelk 3 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanja znesek 17 ntn Kislo zelje novo, prvovrstno, v eodcih kakor tudi naraven maliraovec po brezkomkiirenčni oeoi dobavlja tvornic-a Homen V Ljubljani, Sv. Petra e. št- 83. 19926-33 Dolenj. cvička prvovrstnega, imam naprodaj 70 hI. Dani ga tudi pod ugodnimi pogoji aa. hranilno knjižico Mestoe hranilnice. Novo mesto. — Naslov pri oglasnem od-deilku »Jutra«. 20680^38 Frfeer »Rapid« Sv. Petra 25. Vse okusno moderno renovirano. Postrežba poceni. Iščem pomočnika za Sevnico. 20715-1 Beseda i Din davet 3 Din aa šifro aH dajanje na •lova S Din. Najmanjši m»Mt ;•» nin Maline kopu je tvrdka »Vitaanan«, Ljub! o-na, Maserjema e. št 46. 20633-94 rnfifiitšm Beseda 1 Din davek 3 Din za Slfro ali dajanje na slova s Din. Naiman,ft m«ck J7 Din Klavirji planini Kupujte na obroke Od Din 400.— prve »votovne f»brika*s BO soodorfor, 8tefaw»y. Fttr mehanika. Prodaja jih t* kljo&no le sodni izvedenec la bivil oSiiteJj 0L Uadee ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 Pozor vinogradniki Kupim takoj več dobrega vina. raznovrstmfh dobrih kvalitet. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Dobro vino*. 207iJS-33 Vrednote Beseda 1 Din. davek 2 Din. aa šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro kopaj« rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vbod is Vidovdanske ceste (pri go-et&Di Možina). 70 Vsakovrstno zlato kopaj« po najvišjih eeoeb ČERNE — javelir Ljubljana, Wot«ov» ulica a Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih, dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata — Maribor, Orožnova ulica 8. 230-35 (roga! BectiMvaova «Uee).»B. Zu. Beseda I Din. davek 3 Din. za Mfro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek i? Din. Avtomobfli f>od plombami, se sprejmejo pod ugodnimi pogoji v ebrambo. v neposredni Mižini Ljubljane. Najrvei 100 Din n« mesec od vola. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »fr« axae^37 1 E* Manuf akturo za jesen tudi na hranilne knjižice Zadružne zveze in državnim uradnikom na obroke nudi ugodno OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO Ljubljana, Tyrševa cesta št. 29. 6682 »DIJAŠKI DOM" V PTUJU Internat za učence realne gimnazije in meščanske šole. Dijaški dom ima prostora za 90 gojencev in nudi gojencem za zmerno plačo prehrano, stanovanje, vzgojo, strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Sprejemne pogoje in vse informacije daje Vodstvo Dijaškega doma v Ptuju. 5809 KONJSKA STRUNA n/ f O K (i (Rosshaar) f % ** * « W žimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC J E š E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! VELECENJENE GOSPODINJE! Za vkuhavan je sadja in sočivja uporabljajte le originalne WECK" kozarce (bteCKi \ •'«»/ z varstveno znanko '' - ki so od vseh gospodinjskih šol priznano kot naboljši in se dobijo vedno pri tvrdkah: Schneider & Verovšek, trgovina z železnino v Ljubljani; Avg. Agnola, trgovina s stekleno robo v Ljubljani; Josip Jagodic, trgovina z mešanim blagom v Celju; Pinter & Lenard, trgovina z železnino v Mariboru; Železnina Lotz v Mariboru in 6630 Anton Brenčič, trgovina z železnino v Ptuju. zahtevajte i l u s t k o v a n e cenike! Iščemo tkalca z lastnim strojem za izdelovanje platna v akord. Surovine na razpolago. Ponudbe pod »K-2772« na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova št. 28. 6643 Kdor želi štediti v svoji delavnici, ne bo več spajal s kovanjem, niti avtogensko varil, nego .bo električno varil Več pri: ing. Aleksander Neumann Radišina 6 —- Zagreb — Tel. 21-48 PABKO lokomobilo malo rabljeno, sistem -s>Wolf-Magdeburg«, zgrajeno 1. 1921., 10 atm. pritiska, 25 k. s. brez kondenzacije ugodno proda PARNA PIV A R A a. d., SKOPLJE. AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV LN VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Deci 3 krat na dan po malo žličico okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. 1 steklenica Din 35.—. (Reg. S. br. 4787-32 OROŽARNA J. PASTUOVIČ Zagreb, Jurišičeva uUca 1. Vodilna trgovina z orožjem, munlcijo in lovsko-sportnimi potrebščinami. Preko 80 vrst pušk. Novi ilustrirani cenik č t. 2 z nekoliko stotinami predmetov resnim interesentom brezplačno, sicer treba poslati 3 dinarje v poštnih znamkah. 6633 prva in največja tvornica pisalnih strojev na svetu je dala ha trg nove, dovršene modele pisarniških in potnih, pisalnih strojev. v zalogi imapio 15 raznih * modelov, od katerih poudarjamo: NOISELESS STANDARD mod. 10, popolnoma neslišen NOISELESS PORTABLE Neslišen, za dom, urad in potovanje REMINGTON STANDARD mod. 16, močan pisar; stroj z 92 znaki REMINGTON RAND 1 napol neslišen, zadnja izdaja tovarne REMINGTON PORTABLE mod. 5, najnovejši, elegantni model s tabulatorjem in vsemi napravami kot pri velikem pisarniškem stroju REMINGTON JUNIOR preprostejši in cenen, močan pisalni stroj Ako potrebujete pisalni ali računski stroj, je v vašo lastno korist, da zahtevate neobvezno ponudbo in predvedbo naših modelov. Prodajamo tudi na obroke po ugodnih mesečnih pogojih. Generalno zastopstvo Remington tovarne „Matador", vL A. Benčič Zagreb, Ilica 5, telefon 40-09 6605 A i i i nI i..... Vsem, ki ste jo pokropili in spremili, vsem, ki ste jo počastili z zadnjim obiskom, vsem, ki ste jo zasuli s cvetjem ter vsem onim, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli k tako veličastni zadnji poti naše nenadomestljive iiv nepozabne dobre soproge, matere itd., gospe I C I S K RAB L se najlepše in najiskreneje zahvaljujemo. S svojim sočuvstvovanjem ste nam neizmerno olajšali gorje, a obenem dali priznanje in čast delu pokojnice. Posebno zahvalo si dovoljujemo izreči prečastitemu stolnemu župniku g. Umeku za ganljiv nagrobni govor, Trgovskemu gremiju, ki sta ga zastopala g. Ferdp Pinter in g. Miloš Oset, vsem gg. trgovcem, ki so v tako lepem številu spremili pokojno na njeni zadnji poti, brivski zadrugi za prekrasni venec, kolegom in kolegicam pokojnice, pekovskemu pevskemu društvu za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev, šopkov in cvetja, pokojničinim prijateljicam m prijateljem in ostalemu občinstvu, ki je spremilo in počastilo pokojnico na. njeni poslednji poti. Slednjič se zahvaljujemo vsem, ki ste se s pieteto spominjali pokojnice, ki ste nam izrazili svoje sožalje in nas tolažili. Prosimo, da ohranite dragi pokojnici svetel spomin! Maribor, dne 11. avgusta 1934. 6697 Žalujoči ostali. Oglas v le sredstvo ki pomaga v vseh poslovnih težavah Da ostane avtoolje absolutno stanovitno pod vsemi mogočimi pogonskimi pogoji, mora obsegati ne samo ene, nego kakor Mobiloil vseh šest kvalitativnih lastnosti. . . (1) Pravilno stopnjo tecilnosti — nespremenljiv pri najvišji in najnižji temperaturi. (2) Najneznatnejše notranje trenje — lahko startanje tudi pri hladnem vremenu. (3) Kemična stabilnost — najdaljše trajanje olja. (4) Izdatna mazivost — stalna najdaljša zaščita kovinastih drsnih plošč. (5) Neznatna tvorba zaostankov — motor vedno čist. (6) Brez zaostankov katrana. 6660 Mobiloil olje s šesterostroko sigurnostjo! STANDARD-VACUUM on coipihi of jihuitii mr. dobite 1 liter odlične mineralne namizne vode ki jo lahko v trenutku napravite s praški Tako pripravljena mineralna namizna voda s praški 5,Vir" obsega vse sestavine naravne mineralne vode. I ' . Peni se, gasi žejo, osvežuje, pospešuje prebavo* „Ytr" mineralna namizna voda se pije sama — poma šana z vinom ali katerim koli sadnim sokom Vsaka voda praški s Vir' postane okusna-zdrava Praški „VIR" za pripravljanje mineralne namizne vode se dobivajo po lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, škatla za 10 litrov vode Din 12.«-. Po pošti pošilja laboratorij „ALGA", Sušak št. 1. 5 škatel praška „VIR" Din 60.—, 9 škatel praška „VIR" Din 100.-, 25 škatel praška „VIR" Din 250.-. Za eno škatlo praška „VIR" pošljite v pismu v znamkah Din 12.—. Tukaj odrežite! JGahoraterip SuicUe Pošljite mi brezplačen vzorec praška „Vir" za pripravo mineralne vode. Ime, priimek------- Poklic Pošta Odrezek pošljite nalepljen na dopisnico. „F IT O NINM NJE VSEH VRST RAN, HRAST, LIŠAJEV, ČIROV OSTALIH KOŽNIH BOLEZNI. Steklenica Din 20.— t lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50.-, Znanstveno knjižico St, 11 pošlje brezplačno »PITON« dr. z o. ju Zagreb, 1-78. PREPREČA INFEKCIJO, USTAVI KRVAVENJE IN NAGLO ZACELI RANE. Zaustavite izpadanje las s petrolejem HAHN, najučinkovitejšim higienskim loti-inom zoper izpadanje las, zoper prhljaj in srbečico na glavi, ne masti, in ima prijeten vonj. Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodaja se v vseh trgovinah te stroke. Zastopstvo: H. Mayer in drug, Zagreb. Petrole Hahn samo ^» ftf-HNSIDSlfl GLA7NLA ker> so najpopolnejša in najcenejša, pravijo tisoče in tisoče mojih str»anka Violine odD™71.-dnyei Havajske giiape. Giiape - -148.- . tklavipske harmonike. Mandoline*-98.- - \saksofani, tr-oblje intd. Harmonike -73.- - I po najnižjih cenah. DO>LAČJ\ STROKOVHO ODPREMItA TVRDICA GLAZB1LA kraljevski ovorni oobavitelj r.SCHNEIDER. PROIZVOD GLA.ZBIL IN POTREBŠČINA ZJV&RER. Nikohčeva ul 12,/c. ZAHTEVAJTE CENIK DOBRO IN PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA IN ČREVESJA za otroke in odrasle je prašek »Mag-na« purga. ker čisti brez bolečin, je prijetnega okusa, a obenem osvežuje in desinficira želodec in črevesje ter prepreča s tem težka obolenja. Ako zaužijete redno po vsaki jedi na konici noža v pol čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvišno želodčno kislino, zoprn dih iz ust, draženje k kolcanju, vzpe-havanje in zgago. Pomaga tudi pri katarju želodca in črevesja, bolezni jeter, želodčnih krčih, hemoroidih in čirih v želodcu. »Magna« prašek se dobiva v lekarnah. Zavojček Din 4.— . Reg. S. br. 1178-32 Industrija za izdelavo strojev in predelavo železa sprejme izkušenega strojnega inženjerja z daljšo delavno prakso. Ponudbe z opisom dosedanjega zaposlenja in z vsemi podatki je nasloviti na: Propaganda a. d., predje Jug. Rudolf Mosse a. d., Beograd, poštni pretinac 409 pod »354«. 6586 Enonadstropna vila nova, moderno zgrajena, dvostanovanj-ska, ob Ljubljanski cesti v Celju, se zelo ugodno proda. Polovico plačila se sprejme v hranilnih vlogah. O K O R N, LAVA-CELJE. Bolni na plf učih! Tisoči že ozdravljeni! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. — Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanja tem bolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, lz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto: GEORE FIILCHER, BEBLIS-SEiIKDLLH Ringbahnstras.se 24. Abt. 490. Še en par po usodnih cenah IZKORISTITE PRILIKO GLOBOKO ZNIZANIIHI CEH ZA BELI TEOE"N UMI JESENI SEJEM 1934 začne 26. avgusta 33Vs% popusta v vožnji na nemških železnicah Vsa pojasnila daje 183 ING. G. TONNIES, LJUBLJANA Tel. 27-62. Tyrševa cesta 33- Tel. 27-62« ali ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 33. OBVESTILO. »Slograd" slovenska gradbena ln industrijska d. d. sc je preselila v Pražakovo ulico 8/II. Telefon it 21-80. 6588 ur nnoTococočiag OGLAS V □ □ □ □ □ O □ □ □ □ □ □ □ □ J 8 •8 □ □ □ □ JE SREDSTVO □ KI POMAGA V j VSEH ] POSLOVNIH H : TEŽAVAH Innnnni PERJE Kokošje, p ur je, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Urejuje Davorin Eavijea. izdaja za konzorcij »Jutra« Arialt Rihnikar. Za Narodna tiskarno d. fl. Jtot uaRarnarja Franc Jezecče*. Z& inaerauti .del yt* X LJubljani.