• NijTečji ilovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne* York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n s GLAS lJsčrstaverisldliidelaveevlr AmerikL i s Tha largest Slovenian Daily in the United State«. Is«**! every day except Sundays end legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 KO. 4. — ŠTEV. 4. Entered as Second Class Matter September 21, 1003, at the Post Office at New York, Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—967^ NEW YORK, FRIDAY, JANUA RY 6, 1933. — PETEK, 6. JANU ARJA 1933 VOLUME XIX — LETNIK XLL BIVŠI PREDSEDNIK CALVIN COOLIDGE UMRL Farmerji v državi Iowi se upirajo TRIDESETI PREDSEDNIK ZDR. DRŽ. JE UMRL V NORTHAMPTONU V STAROSTI ŠESTDESETIH LET Žena ga je našla v spalnici, ležečega na tleh. — Zapustil je vdovo in sina. — Pogreba, ki se bo vršil jutri, se bo udeležil tudi predsednik Hoover. — Pokojnik je veljal za zelo zdravega človeka. -Poklicani zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. NORTHAMPTON, Mass., 5. januarja. — Trideseti predsednik Združenih držav, Calvin Coo-lidge, je danes opoldne nenadoma umrl v svojem tukajšnjemu domu. Zadela ga je srčna kap. Dne 4. julija prejšnjega leta je dosegel šestdeseto leto svoje starosti. Mrtvega je našla njegova žena, ko se je vrnila iz mesta, kamor je bila šla po opravkih. Ležal je nepremično na tleh. Sodeč po okoliščinah, se je hotel Coolidge obriti, ko ga je zadela smrt. Njegovo lice je bilo nespremenjeno in ni razodevalo nobenega znaka smrtnega boja. Takoj so pozvali dr. E. W. Browna, dolgoletnega prijatelja Coolidgeove družine. Zdravnik ni mogel drugega konštatirati kot da je nastopila smrt pred četrt ure. V soboto ob polenajstih dopoldne bo v tukajšnji kongregacijski cerkvi maša zadušnica, katere se bo udeležil tudi predsednik Hoover. Nato bodo prepeljali truplo v Plymouth, Vt., ter ga položili v dru žinsko grobnico, kjer že počivata pokojnikov oče in njegov sin Calvin, ki je umrl leta 1924 vsled za-strupljenja krvi. Pokojnik zapušča vdovo ter sina Johna, ki je poročen s hčerjo bivšega governerja države Connecticut, J. H. Trumbulla. Vest o njegovi smrti se je z bliskovito naglico razširila po vsej deželi. Kmalu zatem so začele prihajati v hišo žalosti brzojavke z izrazi sožalja. Poročilo o njegovi smrti je vse tembolj presene* tilo, ker je bil Coolidge vse svoje življenje izredna dobrega zdravja. Ko se je poslovil leta 1929 iz urada ter napravil prostor predsedniku Hooverju, so govorili o njem, da je najbolj zdrav predsednik, kar se jih je kdaj po preteku uradnega termina poslovilo iz Bele.hiŠe. Nikdar ni bil resno bolan, edinole nahod je imel v časi. I WASHINGTON, D. C., 5. decembra. — Poro-ci lo o smrti bivšega predsednika Coolidgea je izzvalo v Beli hiši, v kongresu in med prebivalstvom zveznega glavnega mesta globoko sočutje. Predsednik Hoover je takoj izdal proklamacijo. v kateri naroča, da morajo raz vsa zvezna poslopja viseti trideset dni zastave na poldrogu. Poleg tega je poslal sožaljno brzojavko v Northampton. Speaker Garner je imenoval odbor petnajstih članov, ki bodo zastopali poslansko zbornico pri pogrebu. V tem odboru sta republikanski voditelj Sneli in demokratski voditelj Rainey. V senatu je govoril demokratski senator Glass iz Virginije o svoji predlogi za bančno reformo, ko je izvedel o smrti bivšega predsednika. Takoj je prekinil svoj govor ter sporočil senaLu žalostno novico. Senat se je takoj odgodil. Jutri se bo odločilo, kateri senatorji se bodo udeležili pogreba. Predlog za odgoditev je stavil republikanski voditelj senator Watson, ki je v kratkem govoru oznanil pokojnika kot "velikega moža, velikega Ameri-in velikega predsednika/* UNO«.«rOOO. N T, Calvin Coolidge OBNOVITEV MAJNERSKIH NEMIROV Poklicano je bilo zopet vojaštvo.—Vlada je po-s'ala dve kompaniji vo-' jakov. — Zopet dva ubita. Taylcrville, I1L, 5. januarja. — Vojaki .so zopet bili na straži v Christian okraju, ko je majnerski boj zopet vzplamtcl in zahteval dve žrtvi Tekom dveh dni je bilo pole«* t<*ga" ranjenih 14 oseb. Xa kraj nemirov je bilo poslanih pet kompanij vojakov pod poveljstvom polkovnika K. W. Da visa, ki je rekel, da pričakuje nove nemire. Pred vsak rov izmed l*eabody petih rovov je postavil 500 vojakov. Sto vojakov ima v rezervi. Okraj je poln vojaštva. Tam je 300 vojakov. 60 šerifov. 10 m orno oboroženih k ompanij.sk i h stražnikov in poleg tega je še bilo oboroženih 200 delaveev. V.sakemu izmed 1000 majnerjev je bilo dovoljeno nositi orožje. POTRES V ALASK1 Seattle, Alaska, 4. januarja. — Seizmografi na severnih observatorijih preiskujejo smer potresa, ki je prestrašil prebivalce v Seward, Alaska in katerega so tudi čutili v državi Washington. Gonzaga vseučilišče poroča, da so čutili potres od 8.04 do 8.10 zvečer. Po poročilu ohservatorija je moralo biti središče potresa oddaljeno 2700 milj. V Seattle so čutili dva potresna sunka; prvi je brl ob 5.20, dragi »pa ob 10 zvečer. Pohištvo v stanovanjih se je treslo in nek mož pravi, da je jasiio videl, kako fee je majala nlika na ateni. P0V0DNJI NA ZAPADU Vojaki straži jo jezove. — Na več krajih pretijo po-vodnji. — Več sto družin je pobegnilo. * Jefferson, Mo., f>. januarja. — Governer Caul filed je izdelal odredbe, da odide vojaštvo in varuje jezove St. Francis reke v južnem delu Missouri. Pri mestu Bennett. Mo., .so razstrelili jezove v namenu, da zmanjšajo pritisk vode na strani države v Arkansas. Prišla je kompanija vojakov. a^ka republikanska vlada za revolucijo in Zamora je bil iz- ! Popeljala v Madrid nekaj izgnan-voljen za predcsedMk- I cev' da P™ai° P1^ madridskm Caballero je slišal, kako se v ! Kot pravi list "Ahora", ječi revolucionarna zadeva lepo Je kapitan ^kega trgovskega par razvija in se je'sam izročil oblastim ter se pridružil svojim prijateljem. V ječi so hneli dvolj priložnosti, da so se razgovarjali in izdelovali načrt za republiko. Zamora in njegovi .prijatelji so ostali v ječi od decembra do 20. marca 1931. Tedaj so bili poklicani preti sodišče in dva dni zatem so bili izpuščeni na svobodo. S tem je vlada pokazala veliko lahkomišljeuost, da jih je izpustila na svobodo. 12. aprila pri ob- % nika v Barceloni rekel, da je ve-ctel za nameravani beg že v novembru. Med pobeglimi je tudi sin vojvode Infantado m Alfonso Bourbon, sorodnik pregnanega kralja Alfonza. Najpomembnejši izgnanci, ki se se nahajajo v Villa Cisneros, so vojvoda Sevillski, bratranec prejšnjega kralja in voditelj revolucije general Sanjurjo, ki le ie posebno odlikoval v marokanski vojni. . • Izgnanci morajo pretrpeti mno- činskih 'volitvah so bili Zamora f° »*PWtno«ti Podnebje je ze-in njegovi pristaši izvoljeni. Ta- lo Vr Dalmaciji in J^tri, je dala tem krajem nekako italijansko obikžje. Hiše so gradili v italijanskem slogu, in po dalmatin-kih hiestih je prevladovala italijanska govorica. Na podlagi teh dejstev zatrjujejo Italijani, da jo Dalmacija pravzaprav italijanska last in da nimajo do njt Jugoslovani nobene pravice. Po dalmatinskih mestih je tudi precej italijanskih spomenikov, postavljenih v ra^u beneške republike. Med temi spomeniki zavzemajo glavno mesto tako-zvjmi "levi Marka". Ti levi ne predstavljajo nobene umetniške ali zgodovinske vrediiosri, ker so samo službeni grbi nekdanje beneško republike, V Dubrovniku, Splitu, Sibeniku itd., je dosti teh beneških grbov in tudi v dalmatinskem mestu Trogiru jih je bilo nekaj. - .•:.,.■« ,> > Neke noci 90 noodgovmi neznanci pognali v Trogiru % diiiamitom v zrak '*leve sv. Marka \ Izbrali so si čuden na^in maščevanja in vsak treziKunislcč Jugoslovan mora obsojati njih KOLEDAR V VSAKO HIŠO! letošnji "Slovensko-Amerikan-ski Koledar" v tzaložbt tukajšnjega dnevnika "Glas Naroda" zasluži vsiled pregleda in izbire najak-tuelnejših svetovnih dogodkov z ozirom ua socijalni. kulturni, politični in ekonomski značaj — najboljšo oceno. t\a prvi strani je pesnitev Prešernovega akcenta "Premogar premišljuje". Vsebina : globoko so-cijalno razumevanje časa. ki je ualil našemu naseljencu čašo grenkega pelina. V tej pesmi je izraženo vse trpljenje on Hi rojakov. ki v krtovi domovini ob potu znoja in krvavih žuljev vzdihujejo in kličejo po solnčni svobodi . . . Mesečna razprededba koledarja nosi praktičon tabelo za izkoriščanje .zelenjadnih vrtov in zdravnikih nasvetov opiraje se na časovne in vremenske prilike. Tej sledi astronomska napoved tekočega leta ter seznam postavnih buha. Dve rani sta bili smrtonosni, in sicer ena 11a levem stegnu, praznikov posameznih drža v oh- Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od fcm, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled nase dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila irn tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno t« Jutro. Zato se taupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne listef vite je in sploh vse, kar y& »4 potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedrzavtjani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prodno so dobi a Washing t ona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavlja-mo Tam, da boste poceni m udobna potovali. METROPOLITAN T S A V S L BUREAU (FJUNl BA*9E9> 216 W. lftth«*., JEnr Tarfc, H. T. wmmmmm—^mmomm—m^mmmmmmmmrn kjer je bila prerezana žila odvodnica. m ena na desni strani trebuha, kjer je bila Lstotako prerezana žila odvodnica. Poškodovanec je umrl zaradi izkrvavitve in bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč zaman. Komisija je še kon-štatirala. da je imel Brumen pet ran '.(zadanih do kosti. Zverinska morilca sa pobegnila in orožniki ju zasledujejo. Z&saeeni vlomile! 14. decembra so zasačili v stanovanju trgovca Franca Vidalija v Domžalah drznega tatu. ki se je pritihotapil v stanovanje, pobral. kar se je dalo in se prav kar odpravljal s svojim plenom, ko je vstopil v spalnico trgovec Vidali. S .samokresom je ■vlomilca ustra-hovaj in ga s pomočjo domačih zvezal ter pozval orožnike, ki so spoznali v vlomilcu Jožefa Za-krajška, doma iz Ravnika pri Blokah. Pri njem so našli 50 Din, ki jih Je izmaknil Vidalijevi trgovski vajenki Berti Florjančičevi. balo razne qbleke in več drugih stvari. Vlomilce je priznal, da si je že prej vse dobro ogledal in izkoristil priliko, ko so bili domači vsi izaposleni v .gostilni in kuhinji. Sezul si je čevlje, da bi jo mogel tiho ni neopaženo odkuriti. Orožniki so ga izročili sodišču v Kamniku. Domžalčani in okoličani so se že del j časa pritoževali, da jim nekdo izmika ne samo kokoši in domače zajce, temveč tudo poljske pridelke s polja in iz kleti, zadnje dni pa je bilo celo prijavljenih več vlomov v stanovanju. Tako je bil med drugimi izvršen večji -vlom pri posestniku Luzbi-ju v Prelogu pri Domžalah. Vlomilci so izrezali vrata pri ključavnici in na ta način vdrli v hišo. Spravili so se nad jedilno shrambo, kjer so se dobro izaložili. Odnesli so pet posod masti v skupni teži 32 kg ter razne druge malen-letni Brumen Lovrenc, hlapec pri J kosti. Orožništvo v Domžalah, ki Drugi dan sta se pri posestniku Lesja-ku res zglasila dva orožnika, zahtevajo«" pojasnila o nekem takem in takem 10-dinarskem novcu. Lesjak jima- je sicer vso stvar pojasnil in razložil, Tendar sta gospoda orožnika izvršila še hišno preiskavo, katera .pa je pokazala. da pri hiši ni nobenega sumljivega ali ponarejenega denarja. Dr. Aston Fur lan umrl. ' 22. decembra je po dolgem trpljenju sa zavratno boleznijo preminil v bolnišnici ,usmiljenih bratov v Kaudiji dr. Anton Furlan, upokojeni svetnik $t41a sedmori-ee in tukajšnji odvetnik. Pogojnik ki je štel €3 let se je rodil v Vrb-ljenih pri Igu. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in jo tje končal z odličnim uspehom, nato pa je absolviral pravniške študije na Dunaju. Svojo prvo službo kot sodni avskuLtant je nastopil .pri okrožnem sodišču v Xoveni mestu. Pozneje je bil sodnik na Vrhniki. odkoder je bil premeščen in imenovan za predstojnika okrajnega sodišča na Brdu pri Luko-vici. Leta 1911 je bil Imenovan za sodnega svetnika novomeškega o-krožnega sodišča, kjer je bil do 1. 1919, ko je bil kot znan strokovnjak v pravniških zadevah imenovan za svetnika stola sedmori-ce v Zagrebu. To mesto je zavze-l»nal do leta 1929. nato pa je bil Zverinski umor spečega. 20. decembra zvečer so se zbrali v žganjarni pocestnice- Toplako ve Marije v Most ju. občina Sv Lovrenc v Slovenskih goricah. 22 moč ju F. S. A. Zanimiva je razlaga o postanku koledarja in zgodovinski obris koledarja. Opis Frank Trohe — "Beautiful Ohio" je interesautua zgodovinska črtica o naseljevanju Slovencev specijalno na država Ohio, razvoj industrije, statistični podatki indnstrijske produktivnosti ter opis naravnih krasot Ohio. Slična gradiva so najbolj primerna za koledarske izdaje, v. katerih je zapopaden ves napre-" dek države Ohio, ki ima zopet npliv na tamajšnje rojake. Opazil sem. da stoji sestava koledarja na splošnih obrisih človeške produktivnosti, kar mu je dalo zelo mnogo življenja. Frank Troha ima prijeten slog zdravega Ijud- eena ruska literatura, ki je pomembna zlasti tza Slovane. "X'soda bivših" karakterizira predvojni in povojni milj«1 ruskega naroda. Fsoda Rnsije je mnogo zavi-sela od zakulisnih intrig lastnega naroda, kar naglaštije ta odstavek. Temu sledi kratek opis Gandhi-jeve akcije za neodvisnost indije, ki skuša z solidarnim nastopom naroda vreči angleški upi i v. In te resa nt en in poln življenja je opis "Dogodivščine Slovenca med I ml i jam-i in Eskimi". Angleški original oil .laek Patersona preveden v slovenščino je eden najzanimivejših odlomkov letošnjega koledarja. Frank Troha "Spomini gozdar-jeve žene" je d«»bro zamišljena •zgodba, ki slika s«M?ijalive nepri-like naših rojakov. Zanimivo je. da vse tukajšnje mlajše literarne Peter Zgaga OSEBKE VESTI. sile opisujejo težko borbo za živ-; _ ^^ _ llrupi jt, ljenjski obstoj naših ljudi. Pri tem pa se zrcalijo vsa čustva priseljenca. ki jih je ponesel v svet iz stare domovine, kar po v da rja. da je ohranil svoje tradicije. Hvala sa vabilo. Poročajo mi, da je bilo na *4kra-ševski veselici" v Barhertonu zelo prijetno. KdinoU* predsedniku se je precej domov mudilo. Enkrat .sem že nameraval iti tja. pa je dobro, da seui se premislil. Kajti, kamor pade kraševska pest. je bogseusmili. Lahko mogoče... j Pri družini Mr. Tiueta Kopača , so pred kratkim praznovali svečan dogodek. Mrs. Kopač je rodila dvojčke in je s tem uovoletnim darom zelo presenetila Mr. Kopača, ki se samo za enega uda. — Eden je pa gviš- no bo-da rje v. Laško vino napenja. Ko se je Mr. Anton Kopriva lstotako polni zanimanja so o- vračal od polnočnice, je zavil v stali odlomki kakor: Jakovljev: P^to cesto in so nekoliko oteščil Piskač. Koralni otoki. Lov na hi- pri Italijanu. -Na Božič ga je ča-jeno. Vohunstvo med vojno in Sa- kalo veliko prese- čenje. Novega harov: Trepan g. * klobuka št v. T, ki ga je kupil za Z ozirom 11a najvažnejše momente v svetovni politiki prošlega leta, je najbolj zanimiva "Osnova Mamlžurskega sp<^a" z zgo dovtnskimi in političnimi nplivi. praznike, ni mogel .pokriti. Vso ne bi napisal manj — kar naj bo ne kritika. ampak priporočilo iu spodbuda vsem rojakom, tla ga uvrstijo v svojo zabavno knjižnico. Marian Pfeifer. posestniku Toplaku Jakobu, in okoli 18 let stara hlapca Merge-duš Jakob in Slana Anton, vsi iz Mostja, ter kuhali žganje, pri čemer so se pa seveda tudi pridno zalivali. Med fanti je nastal majhen prepir baje zaradi neke ženske, s katero je imel Brumen Lovrenc ljubaivno razmerje V tem prepiru sta potegnila Mergeduš in je bilo obveščena o vlomu, je takoj začelo zasledovati storilce in jih je že naslednjega dne spravilo za zapah. Aretirali so namreč kot storilca Franea Hribarja iz Podšumbega pri Domžalah in Fr. Ilaeeta iz Zaboršta. Na Hribarjevem stanovanju so izvršili hišno preiskavo in našli pri tem celo zalogo ukradenih stvari. Pesnitev John Bukovinskega: "Dekliška". "Voščilo", ^Poslednji dokaz". "Tolažba", "Pridite", "To bo takrat". "Pesem" in "Dve poti" zaveema tipično narodni motiv. Bukovinski nam obeta še zelo mnogo in mu kličem: Krepko naprej !; Zelo umestna je spominska črtica Aristidu Briandu. Apostol svetovnega miru. mož humanih načel, iz vršilec Wil&onove oporoke in oče mednaroduega pravnega zatočišča "Lige narodov v Ženevi". zasluži častno priznanje zlasti med Jugoslovani, katerim je bil največja opora v vseh njihovih nacijonalnih težnjah iu zaščitnik mednarodne enakopravnosti. Miroljubna Briandova politika je postavila v politični zgodovini francoskega naroda največji spomenik v neomahljivem enačaju mednarodne miroljubnosti in sodelovanja, katerega vzor je bil samo eden "Veliki Aristide Briand". Iz tega kratkega opisa Brinandovih zadnjih trenutkov, ki jih opisuje koledar, j*1 točno povzet smisel njegovega ideala "Društvo Narodov" in njega vzvišene naloge sprava in sodelovanje narodov. Edeu najaktivnejših delavcev pri letošnjem koledarju g. Marko Rupnik. Njegove črtice "Spomin 11a Vermont", "Zgodba peel a rja" in "Dogodba v Žiberšah" so poljudno in prijetno čtivo. O Rupnikovih delih se omejim na vsak nadaljnji opis. ker bo itak vsako našel mnogo zanimivega, kdor čita njegovo zabavno čtivo. V letošnjem koledaru je vklju- DBXABNA HAXAHLA IZVRŠUJEMO ZAHB 8UIV0 HI TOČKO KAKOR VAM POKAftE HA DUM IW» 900 Bin 400 Dtn 800 STOPNI SEZNAM I vm&uo Ur 10Q Ur aoo Ur M0 Ur 400 Ur 800 Ur M ^»kiflo $ 6 JO m tlfcOO » 015.00 •• »j8» »lJt Prstemnik 40M T staran taraja to^ ▼ aakaaaa lawiuSm pa OA^LS LiTTVIl as 11 t«. MSnUWOUrAV TRAVEL BUREAU ' 4P9ANE &AK8MM} US WEST mh STRUT NEW YOMK* M. X. MM VODNIKOVE KNJIGE za leto 1933. SO DOSPELE 4 KRASNE KNJIGE: , Z.erj avi , "Tulipan** 44Od pastirja do izumitelja", "Vodnikova Pratika * za SAMO $1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18tH Stre-t New York Prisrčen otrok. Pri družim Mr. Philliph Thraw-nikar imajo jako brihtuega fantka. Ivornj tri leta je star. pu zna že .pet j«»zikov. Po angleško reče "geradehir". po nemško "hole-msul", po italijansko "vainmalo-ra". po češko "zatraceni"'. po slovensko pa "hudič". To dokazuje, da s« uekateri naši otroci zelo talentirani in da jim je treba dati priliko za nadaljno izobrazbo. Tako je prav! Miss Klara Petelinjek je naznanila svojim y.nancem iu prijateljem. da I10 dala krstiti, svojega otroka šele ua pustno nedeljo, ne ]>a dne 22. februarja, kot je sprva nameravala. — Na pustno nedeljo se bom namreč poročila — pravi v svojem naznanilu — ker so pa težki časi. nočem uaprav-Ij;iti dveh slavnosti. B01110 pa takrat praznovali enkrat za dvakrat. Tako je prav. Miss Klara! In hvala lopa na nasvet, kako je mogoče dve muhi «z entm udarcem ubiti. Oblast s« v časi moti. 1 Znana narodna delavka in agi-tatorica za dobro stvar. Miss Fa-ny I^drekar. je pred kratkim praznovala v krogu svojih prija-Meljev 111 prijateljic svoj p<*tFn-" dvajseti rojstni dan. Pri tej priliki je navdusenq in 2 velikim zadovoljstvom pripovedovala, kak-še težave je rmela. ko je prosita za drugi državljanski papir. Priseljeniški uradniki so zatrjevali, da je v Ameriki že izza lota 1900. d oči in se je nji posrečilo dokazati. da je prišla v to obljubljeno deželo šele leta 1!W)2. • Sladko spa vaj! ^Irs. Josephine Pop. je pametna in previdna gospodinja. Pred kratkim je dala po vsem stanova- -niu položiti debele karpete. Ko sem jo zadnji teden srečal, mi je rekla: — Ja. dobra gospodinja se mora na vse ozirati in mora vse vpoštevati. Najprej sem mislila položiti karpet samo v kuhinji, ker se je dedec kar na kuhinjski floor po parlor-ju. Samo v posteljo ga ni mogoče spraviti. Na golih dilah bi se pa lahko prehladil. in zato sem dala položiti karpete po vsem kvartirju. Jabolko pade daleč od jablane. Na sveti večer je umrl star priseljene« Mr. Janez Podgomik. Zapustil je vdovo in pet sinov. Sinovi si mu dali postaviti nagrobni spomenik ter so dali vklesati v spomenik svoja is^ena; John Pbdgornik; Prank Podgornick; Joe Pogoriekt Unterber- ger, Andy Under bil L _ "G LAS NARODA" MEW YORK, FRIDAY, JANUARY t, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A ŠEST DNI V OBLASTI MORJA \E. /rr.iN: PET VRST JIH JE V i>et vrst delimo ljudi, katere Siti, naravnost ]>o cesti morate, a kam vas. Nič ni tako neprijetnega [vprašamo za pravo pot. <>«rlejuu» m jaz vas spremim tja. Zadnje dni] kot kamen v čevlju, jih po vrsti ter pričnimo z onimi, smo imeli preeej dežja, kaj ne.' ki svoja poja>nila ponavljajo d\a- Blizu obupa ste, ko mu svetu je-krat, trikrat ali celo večkrat. , te. da naj se trudi in gre kamor je bil namenjen. — Tolikšne žrtve •ne morem od vas zahtevati. Oprostite, — nagovoriš va-iseana. — ali bi mi m»gli jtoveda-, |ti, kje drži pot v Spodnje Lazi? j — Spodnje Lazi .' — odvrne ta. — O. seveda. Sledite tej poti malo' nad en kilometer, da pridete .lo Uakarja. Nasproti temu s«- odeepi'. kolovoz na levo. a pustite <;a ob strani, pač pa krenite po poti desno pri Križarju i-n k » imate zopei en kilometer /.» seboj zavijte na levo, nakar pridete naravnost v Spodnje Lazi. — Hvala lepa /.» pojasnilo. — pravite in že stopile korak naprej. ji mot i te ..se. vprašani prične zuova. ;— Pazite, da ne zaideta v .stran pri Kakarju. pač |>;« šele pri Križarju. Ne morete zgrešiti. napisna deska j< tudi tain. Po enem kilometru poti ne Kine zaviti desno, pač pa levo. — Hvala lepa, jvrav le]« hvala. — pravite. — Ne pozabite, da morate pri Kakarju mimo, — vas opomni. — tam je si<*er odeep, kateremu pa ne smete .slediti. — dobro, hvahi za pojasnilo. — pravite, ko S4- ozirate na vse strani po -pomoči. — Ne morete zaiti. — nadaljuje Medtem sezujete čevelj, v katerem seveda ni niti najmanjšega kamenčka. — Prosi m vas. ne trudite se ra- di mene. — pravite ua to. Zal _ \e, ne. nikakor ne. to ni za-j mi je. da vas zadržujem, bom sani'premetavalo našel, kamor se namenjen. rail me nobena žrtev, prav rad vam , ustreženi. Z vami grem in zagoto-j vini vam. ne ne boste zašli, še malo Ne. ne, ne. saj lahko poča-ain in istotja grem. tujeu pa rad .služim kot vo Ijeni. pa, hvala lepa. j hjtn> — Počakam vas. saj se mi nika-i »cdki. mor ne mudi in i-ad vam pokažem V zadnji vrsti pa jih je zelo Cudmv iti sreča za vas. da ste mnogo. Ko ga vprašate za smer. ravno name naleteli. Letos še nisem j vam vljudno in prijazno odvrne, da bil v tem kraju. Ali sem bil? O. obžaluje, ker vam ne more utreči. pač. prvega maja je bilo. kako je j kajti, tuj je v tem kraju in ne ve človek pozabljiv. Le počasi, počit-' ničesar. Iz Jugoslavije. PdeležHi smo se mnogih pomorskih voženj, spoznal sem morje od vseh strani neba. a na to vožnjo bom mislil še ob svoji! smrtni uri. — pripoveduje eden izmed .posadke angleškega tovornega. 7600-tonskega parnika *Ph<*-inius*. ki je te dni po strahoviti borbi iz viharjem prispel v kings-tonsko luko na otoku .lamaiei. In nadaljuje: — -Neke noči. bilo j«* v Karibskem morju, je hipoma zadrvjalo. še preden smo razumeli, kaj se prav za prav uogaja. Orkan je .planil na nas in vrgel ladjo iz njene smeri. Kakor orehovo lupino je "Phemius" sem in ja. Včasi smo imeli občutek, da stojimo na glavi. Na krovu, v ladjo. v prostoru za posadko se je vse premetavalo. Dovolj pogosto smo morali skakati v stran, da nas niso težki predmeti ubili. Morje se je razbesnelo nad nami z vso togotnostjo. Vsak korak na krovu je pomenil življensko nevarnost. Mogočni valovi so od-napačno. Ampak taki so'navali, kar ni bilo pritrieno, Čez i krov. a ljudi, ki so se držali z obe- mnenja VSEBINA KOLEDARJA ZA 1933. Samomor brezposelne služkinje. i oni. — s te Iz li i h tarife v poročajo — K tukajšnjemu gostilničarju F ari en poti krenite pri Kri- je.prišla !M-letna brezposelna služ- zarju .ne pri Kakarju. na to po-kinja Cregulova i/. Stanetineev. sebno pazite. — Hum. hioiu. hvala. — zakli-čete že iz dalje. — Ni mogoče, da bi i^grešilt, samo pazljivi morathiti. — *e zavpije za vami. ^Mučilo je*to. a čiikajte. da pridete v roke. ki ho Sel z vami, da v.im pokaže s prstom kraj, p > katerem ste ga vprašali. Takemu človeku s* hoče družbe iu baš tedaj, ko si najbolj želite, da Vi i bili sami. — Okoli tri kilometre bo. ali morda eelo štiri, ne vem natanko, misli m da tri. lahko pa je tiuli manj. Ni lalrko točno povedali. — Pojdite naravftost. ne. z vami grem. saj imam isto pot, vesel bom. če •vara morem nstrefi. vem kaj sepra-fc i, zaiti s prave poti in prav tedaj nejtrečate nrlo^ar, katerega bi vpru šali. greste li prav. Srečen slučaj. Jla grem tudi jaz isto |M>t. res slučaj kajti, namenjen sem bil ravno v nasprotno smer, a sem .se spomnil nekega naročila. NV morete zgrt*- SJa je v svinsko kuhinjo in vpričo domače služkinje zavžila več-1 jo količino a rzenika. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je re-viea jo dveh urah hudega trpljenja umrla. z ženo dva otroka, česar ljubica ni vedela. Nekega dne se je z ljub-ekom sprla in mu s sekalom presekala lobanjo, tako da je obležal mrtev. Čepičkega jezera ni več. Priporoča ceneno domače zdravilo "V l-iropi in« vedno nutrili An clutr r.iu- tiprllrr za iiajbuljk domač« idrivilo. Nič ui boljšega zoper boleč lirbet, okorele aklepe, ohromele ntiiice ali revmatične bolečine. Cd« robobolu, gLvobolu, hripi in krčem m h.tro otlyoaaere ■ tem cenenim zdravilom." F. P. Bloomfield. N. J. PAIN-EXPELLER Nočni vlom. Ko je bita pred kVatkim posest -noea Katarina Jerenčeva iz Rodnega vrha vso noč odsotna od doma. so vlomili neznanci v njeno stanovanje skozi vezna vrata ter odnesli nekaj kokoši, žensko obleko. nekaj perila in zlato broško. Milijon dinarjev je zapravil v enem letu. Preti vojnim sodiščem v Sarajevo je zaradi raznih deliktov sedel na zatožni klopi iivfanterist Peter Lakič, ki je pred dvema letoma po svojem očetu podedoval premožen je. vredno 1 .WO.OOO. Lakič je v teku enegn l«*ta vse zapravil. Zaratji raznih deliktov je bil obsojen na 4 mesece zapora. Svojega ljubčka je ubila. V Turiji pri Rihaču je ubila žena Muharema Jašereviča Fadila svojoga ljubčka Mehmeda Raki-ča. Fant je bil med najlepšimi v vasi. zaljubil se je v Kadilo, ki mu je ljubezen vračala. Začel je zahajati k nji na dom. Mož je kmalu opazil, tla ga žena vara in jo je ozmerjal, kar pa ni nič zaleglo. T? a kič je bil pa oženjen in je imel ma rokama napetih vrvi. so se pret resa-1 i do krvi. Z obupom in zagrizenostjo, s slabotnim upom. smo se borili prati divjemu viharju. 1'pali smo. da se bo besnenje elementov končno .poleglo, a trajalo je večnost. .. Kredi obupnega boja je udari- J la med nas vest: ognji v kotlih so. ugasnili! Polastila se nas je brez-1 fnejna zaprepaščenost. Sedaj ni- j smo imeli več pare v kotlih in ni- ( j smo več obvladali železne oreh o-' ve lupine. Smrt nam je bila zapisana .v obrazih. Luči .so ugasnile, temota je bila še strašnejša od bes-nečih elementov. Ležali smo do do smrti utrujeni v svojih ležiščih, če nismo baš plali vode iz notranjih prostorov ali pritrjevali kosov tovora. Valovi okoli nas so bili do 80 čevljev visok L l*oložaj je postajal vedno hujši. Grozovit ropot je pretresal ladjo, ene ara izmeti dimnikov je prekucnilo.ih vi gla preko krova kakor šibieo. i čolne Preti štirimi leti se je veleposestnik grof Lazarini domislil, da bi .bilo tzelo koristno če bi se izpraznilo in izsušila veliko (V- pičko jebero. Preskrbel si je do-j Valovi so raztreščili rešilni ' voljenje Ln |»odporo vlade, pravil načrte in ustanov no podjetje za Lzsuševauje jeze-1 nikov j-t' stala voda že do kolena | ra. Dela je prevzela tržaška *'.Ia-1 visoko in se je še venomer dviga- j dranska gradbena družba" in ga Ja,-Nismo imeli več živil. Voda je: je te dni dovršila. Skozi 9 111 vi-1 bila pokvarila ves proviant in soki «rri<- Kršan so zsrradili 4600 smo rešili somo še nekoliko ška-i ade. pri- drugega za drugim. Sesa Ike niso *il poseb- več zadostovale. V ka jutah čast-j PESEM, — KOLEDARSKI DEL. — :io0 LET (iREGORMANSKE-GA KOLEDARJA. (Nastanek in ves razvoj Koledarja). — "liEAl -TlFl'L OHIO". 1 V kakšni luči vidi FRAXK T ft (i HA državo, v kateri prebiva.) — PRVI. KI dE SKOTIL S PADALOM. (Nekaka padala so poznali že v 17. stoletju.) -— ARISTIDE BRIAND. (Pogreb slavnega francoskega državnika.) — Strupi v gospodinjstvu. Par navodil gospodinjam.) — SPOMINI NA VERMONT. {M. RCPXIK opisuje svoje doživljaje na "Zeleni gori**.\ — 1'SODA HIVsllI. »Usoda carskega častnika pod boljše viki.) — DOG O DBA V ŽIBBRŠA1I. ^ Kako se jrt "zamaknila'' Korenova Rezika.t — ZAGONETNA INDIJA. (Dežela, katere zap a dni svet ne more poj mit i.) — SRAMEŽLJIV SNUBEC. (.Ljubka povet o snubcu, ki je d«»segel svoj ideal. 1 — Dogodivščine SLOVENCA MED INDIJANCI IN ESKIMI. < Planinšek je izmed vseh Slovencev prodrl najdalje na Sever.. — ("I DNK NESREČE. (Zanimivo j>oročilo zavarovalninske družb«*.» — Spomini gc-ztlarjeve žene. (Pretresljiva zgodba matere, ki jo je*napisal F. 7'h'OHA.) — ZGODBA PE^ LARJA. — M RVPMK ^ Zborno orisal peelarja Muharjai. — PISKAČ. (Povest iz sodobne Rusinje.) — KAJ PRIČAJO ZVEZDE O ŽENSKAH. (Vsaka ženska lahlc ► izve kaj zanimivega osebi.) — PRIZORI IZ BODOČE VOJNE. (Kdor ]>rečita ta opis. dobi vpogled v strahote bodoče vojne.) — VOHUNSTVO MED VOJNO- (Kakšnih sredstev se poslužujejo vohuni.) — THE PANG. (Življenje na dnu morja.) — FRANKLIN 1). ROOSEVELT. (Živ-Ijenjepih H»otiočeg!i predsednika Združenih držav.' — I.X Sfc CELA VRSTA ClAXKOV, PES MI IX SLIK. Ali ni to etivo vredno SOc za Vas? ' ~ 1 '.L i TA KNJIGAJE za AMER. SLOVENCE NAJVEČJE VREDNOSTI Naročite še danes Slovenic Publishing Co. 216 West 18th Street New York City POMENLJIVE ŠTEVILKE • J j<* povzročilo, ila je i j 1 je' iz tankov. m dol«; predor. s širokim kanalom zvezali /. jezerom na eni in s ploininskini zalivom na drugi strani. Stroški, ki so znašali le za i šali .spraviti pomožni stroj predor okrog 10 milijonov, so na-j brat — a silovito gnganje rasti i na okrog 20 mili.fonov lir lVetekle dni .so pognali z minami j ( j v zrak poslednje ovire. Nad 10, ............, . . , . -- Vkle i smo. kako so umirali ti- mdijouov kubKrnili metrov vode i ......... j., soei ptie. ki jxh je presenetil vi- bar. i so iskale na ladji zadnje za- J mh jezikov in je razeepljena na tii necivilizirani narodi) danes zatočišče. 4n čudno: tudi žuželke je tel z mesom in nekaj prepečenea. Od tega smo živeli skoraj teden dni! Inženir in strojniki s(» sku- v o-ladje steklo vse o- je tedaj steklo v v bližnje dransko morje. Računajo, da bo prihodnje leto na na način izsuše-, . a »-.*•» i • i • , . , j *. i prinesel vibar s seboj! Pokrivale sih okrog 12<) ha rodovitne zem- 1 ... . 1> Na zemlji je bilo po prvi urad-, v pariških najemniških kasarnah ni statistiki Društva narodov! :{-. v HerLinu eelo 7G. Sicer pa je ^.012.800.000 ljudi (okoli 1. 1800. j že v starem Rimu aivelo do 10 hanio 77.") milijonov). Vsa ta ma-j družin v Lsti hiši. sa, ki bi stoje lahko zborovala naj Kar se tiče življenjske ©dpor-kaKšnem srednje velikem daLmatin-1 rosti ljudi, znaša povprečna živ->keiu otoku, govori 30(>4 nam zna- ljenj>'ka starost (upoštevanii so tu- evroffc^kih in sibirskih ozemljih o-gromen pomen, kajti pomisliti moramo. da je baš hudo podnebje ti--ro. ki ovira tu izkoriščanji.' neizmernih naravnih bogastev, velikanskih goztlnili kompleksov /. najboljšimi lesnimi vivtami. premogovnih i.i rudniških skladov, kožuhovine. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE •_ OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" iluMtra, p*i pa «| Slovenci t nB okottd. ČEME ZA OGLASE SO ZMEUR Pri vsem tem pa je treba ugotoviti. da naš Istran ob Kaši tudi sedaj ne bo deležen fašističnih dobrot. Sklenjena stvar je, da bodo na novi zemlji naselili kolone iz Italije, da tako pospešijo tudi "eti*čno bonifikacijo'-' tujerodnega ozemlja. 'Naselilo .se bo okrog 200 družin, ki bodo na ta način .poleg vele posestva Lazarini-ja in drugih edine uživale plodove hrvatske zemlje. Ženo prodal za liter žganja. Pred asiješkim sodiščem se je zagovarjal eigan Sava Milosevic, ki je kupil od eigan a Marka Nikoli-ča za liter žganja priležnico Mi-levo. Kupčiji je sledil krvav zločin zaradi katerega je bil eigan obsojen na 5 let težke je«e. Pijanec zgorel v sebi. £2-]etni kmet Ivan Klarner v Koprivnici se je vrnil pijan domov iH legel k počitku. Zjutraj so ga pa našli mrtvega. Truplo je biLa vsa obžgano, deloma zoglenelo. Staarec je prevrnil zvečer ^zakurjeno železno pečico in tako je nastal v iabi požar, ki se je pa omejil samo na pohištvo. SiaMior orožnika. V Snbotiei se je ustrelil orož-niški kaplar Miloš Randjelovie. V smrt ga je pognala neozdravljiva bolezen. so v centimetrskih plasteh krov. valovi pa so jih sproti pometali v morje. t , Trupla, ki jih je odnašalo neprestano v morje, so privabila cele jate somov. Na stotine jih je bilo okoli ladje in so z odprtimi žreli čakali na plen. Končno po šestih dneh nepopisne muke in pomanjkanja nas je vihar ostavil. Solnee je prlsijalo skozi oblake . . . Bil je zadnji čas. CENA DR. KERN0VE& BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenske Berilo (ENGLISH 8LOVBNB KEAOU) tli, to se pravi, če bi vi ti danes ži-\eli. bi se jih moralo .stiskati po 5 na vsaki kvadratni .pedi zemeljske kopne površine. V dobi 100.000 let SPREMENJENO PODNEBJE 4100 ver. n o in pol leta. četrtina ljudi u- Neki angleški statistik je izraču-! mre prod 7. letom, polovica pa pred na I. da je bilo na zemlji od vsega1,17. od 100 oseb jih učaka *amo H početka do dane* 4(i trilijonov lju- šestdeseto leto. od 1000 oseb samo 1 oseba 100. samo 1 oseba med 500 doživi 80. leto. Letno umre od sedaj ŽiveČili ljudi 333,000,000, dnevni* M.000. v vsaki sekundi prilič-,ie imel vsak: človek 100.000 parov j »*«> 1 človek. Samo 1)00 oseb od mi-Maršev, od početka našega štetja I 1'jona umre 14 naravne smrti", to pa 70 parov. C'e ne bi bil bili starši I ^ zaradi starosti. iu prastarši vseh današnjih ljudi i__ lsjed seb^j v četlalje ožjem sorod-j si:\u. čim bolj nazaj se časovno po-mikamo, bi bila zemlja pred pam-tivekom preobljudena, a kakor ve--mo, je baš nasprotno resnica. Tako ni imel rimxki imperij v času i tii j večjega razcveta nič več 'prebivalcev nego n. pr. danes Španija. Različno so naraščala tudi poetli-na ljudstva v dobi stoletij. Tako se ni prebivalstvo Egipta od starega veka sem skoraj nič pomnožilo. Francozi so se od leta 1480. pot rojili, Španci podvojili, Italijani počel vorili. Nemci pošestorili, Rusija pa ima danes baje celo oOkrat več prebivalstva nego pred 500 leti. J Kitajci so se v teku zadnjih sto let j pomnožili komaj za šestino. Ma-lajci pa so od 1. 1800. do danes na-rasLi na 67 milijonov. Evropci in Amerikauci so narasli v tem času od 185 mi M j ono v na 700 milijonov. Evropa bo imela 1980. predvidoma sama za milijardo ljudi. PARIŠKA PUSTOLOVKA Ninttk |t pri KNJIGARNI 'GLAS NAROKA' _ j_____ Zanimiv je tndi porast mest v novejšem času. Še pred pol stoletjem je .stanovala velika večina civiliziranega človeštva na deželi, danes pa prevladujejo že mesta. Ta ko narasla v splošnem tako. da se Ijiulje v njih na ozkem prostoru kar drenjajo. V anglosaških deželah, kjer prevladuje enodružinska hiša, živi v Philadelphiji n. pr. povpreč- V Rusiji se bavijo ta čas z velikopoteznim načrtom inž. Avd^jejo-va, ki ne stremi za ničemer kakor za tem, da bi spremenil polarno podnebje ogromnih delov severne Evrope, in Azije v zmernejše podnebje. 1 Kakor znano, se obrača Zalivski tek, ko je obkrožil severno obalo Skandinavije, proti Novi zemlji. Mrzli tok, ki mu prihaja naproti iz Kariškega morja, te 44 ledenice severnega tečaja", kakor ga je imenoval že pred sto leti naravoslovec von Baer. pa ga zavrne proti severu. Načrt inž. Avdjejeva je sedaj ta. da bi z nasipom ob Kariških morskih vratih mrzlemu toku zaprli pot proti zapadu, kar bi imelo za posledieo, da bi Zalivski tok nemoteno nadaljeval svojo pot proti Novi zemlji, pri čemer 'bi zmanjšal pritok polarnih lednih mas v Ka-riško morje. Poleg tega bi odvede! Avdjejcv toplejša vodovja Je niše-j» iu Oba z jwzovi v nižini, moč-\irja in doline sibirske obale. Tako bi morala dobiti ta ozemlja zmernejšo klimo. S tehniškega vidika bi bil načrt povsem izvedljiv. Gospodarsko "bi imela izvedba Pr?d pariškim .sodiščem se je morala te »mi zagovarjati nenavadno originalna goljufiea. Neki dobrodušni in lahkoverni rentnik ji je posodil 40 tisoč frankov, ker ji je * erjel. da je nezakonska hči Poin-eareja in prijateljica Tardteuja. i Sodnik se je zelo čudil tožitelju, ! kako je moral pustolovki tako na-» esti. Toda mož je stvar pojasnil .takole: "Kaj pa sem hotel! Napi-| sala je pred mojim očem brzojavko Poincareju. Zadnji stavek se je glasil: Tisoč pozdravov in poljubov tvoja Henrietta! Z dozdevnim Tar-dicuj^m pa je govorila pustolovka naravnost iz mojega stanovanja in v razovoru ga je tikala in mu vzde-vala najslajšji imena." no 5 oseb v "eni hiši, v Londona 8, klimatske spremembe v' polarnih POZIV NAROČNIKOM 1 Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj po ravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogo Če, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" ___ s*, j • •_!«______ O L A S NARODA*' HEW YORK, FRIDAY, JAKU A RY 6, 1933 Tri lepe sestre. LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A. i ROMAN IZ ŽIVLJENJJ Za Glai Naroda priredil I. FL 1<> ♦.Nadaljevanje.) litanjk d" — ju. kako žr-iu jHizabis ha.-- iu iui mene! utim; tvoj ore nima iu na. ra/.-Ravm• prej j«' ribico — in si z rokami vpraša Ernest, — I'apa prav jrutovo ne ijrra ! Saiao tega bi m* l«iihno j> jK»io/n roko okoli vratu. Saj inijiš mene! Samo je/i lue, (Sucela ko vid 1 viij«'š za ».vojo družino. n*» bojw nobenega d«*la ina na Zdaj pa moraš mislita sama na .sehe - Ako jr> ne bi imel tako rad — ! 1'oglej, natančno * «l«»hrt» v«*. Tinti« kot suubee mu ni*eiu po volji, ker riolajro v«4ik«*jra bii^JKtVii. Skuša, lue tebi odtujiti, hvalil Thifh'Jiu in p«rst*hno meni a merika ru-kn zlato — O, Krnest! — ji pride bolestno .skozi ustniee zatisne oči. — Toda. «lrakl«*iv»* okoli vratu. — Ernest, moj dragi! Moj ostaneš! Ti si sol ne e mojega življenja! Kako so me že težile sence skrbi, toda ne pustim, da hi mi te vzeli! €> ve moram tudn vsemu odpovedati, tebi se ne odpovem! Ali mi verjameš, da hrepenim po tebi? Ernest se V ud i nad njeno strastjo, ki jo je komaj pri Jijej pričakoval. Njena ljubezen ,si»iuu zdi kot ogenj, pri katerem se človek prijetno ogreje. Toda njena gorečnost ga neizmerno razveseli in jo poljubi, kot je ni še nikdar. V njegovem objemu se strese iu ga strastno poljublja. Ana se tedaj obrne k njima in jima nekaj reče. — Pojdi sedaj, moj dragi, — pravi Gizela iu ga ljubeznjivo t»d rine od sebe. Ernest naglo od.skoči iu gre k Ani, ki ga z navidezno nevednim iu nodolžn m obrazom pelje na vrt. Kmalu se pričneta živahno razgovarjati ter ji hoče pomagati pri nabiranju jagod. — Kaj mi rajši pomagate: trgati ali jesti f — mu pravi smeje. —Kar vam je fjubške, komtesa Ana. — O. poteiu pa ne bo nič ua mizi. Tedaj pa se nepričakovano prikaže na vrtu V i via ne ob strani Thieleua. lileda Ernest a iu Ano. ki sta čepela ob gredi in jedla jagode. Nehote se oddahne — Gizele ni bilo poleg! — Ali se to pravi gledali male jazbečarje? — se zasmeje Vi-via ne. Tudi t«. prid** Toil a kamttv-a Ana up je tako prijazno povab 'a da ji pomagam trgatt jagode, da v nisem mogel braniti. -- Ali nama l»o*-e m« ••«»«"-«- pnm;«lif - I — Moja ljuba Dora — saj je satuo še pet dni — — J>a. še pet dni, — še peče Dora iz bledimi ustnicami. Stojita v salonu Iterivhausenove vile v mestu, kjer je že bilo nekaj poročnih daril. Dora je bila hladna in v svoji beli obleki je izgledala kot kip. Noben okrasek ji ne bi boljše pristojal kot blesteči, kraljevski biseri. od katerih je vsaki predstavljal eel o premoženje. Spoštljiv" vis grofove oči na tej dragocenosti. Sam pri sebi razmišlja. — mož. ki more dati tak dar. mora biti bojrat kot knez. Naslikal .si je na tisoče-možnost i. kako bi z bogiist vom svojega zeta zopet dvignil sijaj svoje grofovske hiše. Samo ko bi bila Dora malo bolj Ijuhez-njiva. Na tihem se jozi nad njo. ker se je hal. da bo s svojim hladnim obnaša jnem odbila vir take go bogastva. Ž«- večkrat se je kontereijalni svetnik pritožil zaradi brezbrižnega Dorinega obnašanja ter je prosil grofa, da upliva na njo. da bi to svoje obnašanje proti njemu na kak način premenila. Dora se je za knežji dar zaliv alila k tem. da je komaj odprla usta. (Dalje prihodnjič). KAKO JE Z ATLANTIDO Gri»( lU-rulmwii ti gr--«ia dekleta se luoglo od-iočit i. ker je bil prelep večer, ltrez števila /\«izd »e je Je^ketalo ua nebu. V«»nj mrvi je {Mdnif^zrak in je pomešal / voli ji-m vrtnie iu jasnima. — K i ko j*- bilo t<». ^ri»f i*a Gizela. kar je pripovedoval gospod ri.iel. n? Nisem dobri« razumela. — \ pra*a Viviane. — Mi.>lim namreč <;led<' slikarja Klorstedta. AJi ni bil enkrat nepovabljen na maškeradni zabavi? C i/H .t «,e i»/ri* na svojo sestro, katere beli obraz se je jasno razločeval v polteuii. Zdaj razumela Dorino- postopanje. V pajaeu. ki je je tedaj tkn dvoril, ji- spctzjiala mladega slikarja. Njen ponos je bil vsled tega globoko užaljen in tra. je za njegovo predrznost liotela kaznovati — smrad i lega tedaj njena uničevalna sodba o njegovih risbah! V. tnalo besedami je povedala Gizela mladi Amerikanki. kolikor je vedela o tem. Doni vstane in si ogrne toplo ruto. — Rajši grem v |K>*teljo. Dobro spite! — Počasi gre v hišo in Ani se zazdeha. Viviane in Gizela še obsedita. — Meni je zelo žal. da pride že jutri papa pome. Tako lepih in mirnih dni se komaj spominjam — — Veseli me, Mivs Viviane, da se v Bernhausenu niste dolgočasili. — odvrne Gizela. Toda to. kar je Amerikanka pričakovala, ni prišlo: da bi ji odgovarjala, da bi še dalje ostala. Gizela je sicer opazila, kaj želi Viviane. toda je molčala. Gizela ni zaupala priliznjen Vivian i. Sama ni vedela, zakaj. Mogoče ji je delala krivico — mogoče je bil temu njen oče kriv. ki je tako nazorno popisoval baronu Bibra njeno veliko bogastvo — iu ni niti hotela o tem razmi-šljevati. V i via nine o.'-i zažare. Toda svojega presenečenja ne pokaže, figa ret o vrže vstran, ki je v temi na pesku zažarelu kot kresnica, se stisne k GizeJi ter ljuboznjrvo položi roko ua njeno ramo. — Komtesa, ali ne bo zopet treba kmalu v vaši hiši čestitati k novi zaroki? — ln ostro gleda v Gizelin obraz. — Ne razumem vas, gospiea Viviane. — Mislim, da ste vi in gospod pl. Thielen — ali pa baron Ri-bra — Gizela se ji nekoliko odmakne, da so se njene roke spolzle z rame. Ogorčeno izvene njene besed:: — Kako pridete do take misli? — Samo mislim zato. ker sta gospoda obljubila, da zopet kmalu prideta. Ali pa če je tu kako zanimanje za komteso Ano — — O tem še nisem -premišljevala. Gospoda sta prišla samo slučajno k nam. — Ali s*- nič ne zanimate za barona Hibra ? — Prosim vas! — odgovori Gizela skoro osorno. Nemogoče ji biJo odkriti svoje sree radovedni Amerikanki. —• Kes ne? O, pa seru mislila, ker je tako lep človek, da mora biti vsaka vanj zaljubljena. Ali tudi vi ne mislite tako? Vedno mi utriplje sree. kadar ga vidim. Na Gizelineni obrazu se pokaže tako ponen izraz, da je bila podobna Dor i. . — Ali ne mislite. M ms Viviane. fla je preeej hladno? Prehladih se boste in boste šli bolni domov. Gremo rajši spat. Deveto poglavje. Globoko se pripogne Dor ina glava, kot bi jo vlekla navzdol * teža in dragocena verižica z velikimi biseri, katero ji je ravnokar njen zaročence obesil okoli vratu. Toda skoro z divjo kretnjo se zravna, ko začuti njegove ustnice na avojetn vratu, tako da se komereijalni svetnik začuden za korak rrniakne. Jozno g» pogledajo njene oči. Ali je poazbil na pogoj. katerega mu je »tavila ob zaroki? Strogo je zavrnila vsak po-»kn*. da bi ne ji pokazal 1 jubeznjivega. In svetnik jo je razumel. Skoro v zadregi si s svilnatim robeem obriše rdeči obraz, prime za njeno roko in jo apoitljivo pelje k Zemlja se je v svojih življenjskih periodah neizmerno spreminjala. Njena oblika je bila al*>o-lntno drugačna, kot je danes. Saj vino po površinskem sestavu zein-ije„ koliko današnjih gorskih verig iii prostranih nižin je v davnini pokrivalo morje. Na primer: nas ovrojjski kontinent je bil malone ves pod morjem. Redki gorski ma-| ivi so ostali iznad morske gladine.] Vode so se polagoma odmikale. na njih mesto so stopali orjaški gorski sestavi, ki so jih v morju zgradile I neznatne živaliee.... In tako dalje S\et je pač čudežna posoda skriv-i nosti. In pri vseh teh spremembah ze-| i-i elj.sk ih eelin in vodo\ i j ni nobe-j ua tolikui kakor neznano izginotje kopne površine, ki se je raztegala i ii prostoru današnjega Atlantskega morja, pa jo zato imenujemo: j Atlandida.... No. ali j.* zemlja At-h.udida sploh kdaj bila .' Nekateri r/enjaki dvomijo, a drugi trdno i verujejo vanjo, in prihajajo pred ]človeštvo s t-i-lo k«»|M» di»ka7ov. r *biti so ti doka/i .-atino lii|i«"--ri. vendar ne .-mej •» absolutno /ji j\-ačati njihoveira prizadevanja pri ■ ii«»kaMvanju nekdatij * Atlantide. ' Tudi najbolj skb*ptični učenjaki j ne dvomijo, da s<» bili Kanarski. A- Iz.trski iu Kapverski «>toki nefc«>." \ r-l-ovi planin iu'ke yenilje. ki m4 ji- j»o-twpila v ocean. Raziskovanj • tal i Atlantskega morja je |>oka7.al'>. da i na ]»odmomki ravirni. ki >»' raz-I teza «»d Jlritskih otokov vzdolž Afr;-j ki pa proti Južni Ameriki, nada-i ju jejo na tisoči- kilometrov dolge j terige planin Atlas in Kordiljer.... | Mnogi geol >gi izjavljajo, da imajo i ti goi-ski grebeni oblike, kakršne ni--o mogle vzrasti piki morjem. Razen tega imajo v muzeju Rudarske šole v Parizu košček lave. ki so jo prinesli i/ glolvne 300 metrov, ta se je 1 rez vsakega dvoma strdila na svobodnem zraku, a ne pod morjem. Nekateri učenjaki določajo tudi čas. v katerem se je izvršila ta g:-gantska sprememba ua zemeljski privršini. Pravijo, da se je moralo to zgoditi po prihodu človeka. Clo-\ ek je bil potem takem priča te strašne drame, ko se je potopila •groinna atlantska zemlja. O tej katastrofi je ostalo nekaj spominov v ustni tradiciji ameriških ka- kor tudi evropskih in afriških na-redov. Vsekakor pa so najbolj zanimivi pisani podatki, ki jih inia-liiO pri grškem filozofu Plato-uu : tu piše o nekaki močni vojski iz za-pada. ki je pokorila skoro celo Evropo iu Azijo, *' zakaj takrat se je cial z lahkoto prekoračiti Atlantski ecean.... Po Platonu je ležal nasproti llerkulovin stolpom (današnji Gibraltar) velik otok. Na tem otoku so stanovali ljudje, ki so imeli j a ko razvito civilizacijo. Platon prepoveduje mnoge podrobnosti v njihovi upravi, bogastvu, veHčini njihovih mest. itd. Te podrobnosti l ržkone zbrane iz starih egipčanskih tradicij. Prebivalci Atlantid" -m lili. bojaželjni, zatorej so se \rgli na osvajanja tujih zemelj. < >.svojili so si Lidijo prav do Egipta in E\ ropo tem opisu točen načrt.... Pa pridivjal je strahovit |M»tr«s, za )• ajala v je zemlja in vso l>o«rato Atlunt t;oltnil iM-ean z vsj> ci\ilizaeijo in iNitrastvom vr»*d. Analogne reuiiuisc -lice imamo n.di prt nekaterih afr ških rinlovih. j ri Inka plemenu v .liižni Aim-riki. pri prebivalcih Antilov in («uate- l ral»H vsi ti s|Mkiniui setstajajn v em-Mi samem skrivnostnem pripovedovanju. ki gre od očetov na si-i'ove. da je v daljni davnini biki velika zemlja, ki pa .s*- je z narodi vre«| potopila. Prebivalci Atlantide, ki >u» živeli na mejah -svojega velikega kopna, i• • so propadli, marveč so ostali in ž; ve danes ua obal;*h za pad ne Afri-k<- in vzhodne Amerike. 1'čenjaki so rašli mnogo podobnosti med nekaterimi pleni"iii teh dveh kontinentov. pa sklepajo po teni tla njihov skupni izAOr. Drugi dokaz, ki je Imlj očividcu, je v veliki podrobnosti med starimi trdnjavami južnega Maroka in razvalinami iz pred-/.godovinske Ameriko. Tudi so izredne |H>dobiiosti med piramidami no obalah reke Nila in med onimi v Mehiki; isto velja o stolpih, ki so jih našli v Peruju in starem Egip-tu. kateri pa so popisani s bij >ro-•jrMfi. Slikovna pisava, visoko razvita astronomija, koledar.... me l Egipčani in Peruanei. Podobne le- Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri 99 "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Poziv! Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." METROPOLITAN TRAVE BUREAU (FRAX K SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YOKK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNTH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE jzh rmrTri V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresneni Parnncn PARIS L> liipotezi, ki "trdi, da so bili usedanji narodi starega iu novega vera vezani z neko skupno kulturo, ki je živela na velikem prostorju At-iiotide. Mornarji so odkrili mtr>go kilometrov severno tx.l Antilov podmorski gozd. ki je domovina niij-bolj čudovitega živalskega in rastlinskega sveta. l'čenjaki smatrajo goal za kopno, kateremu je nekoč pripadala Atlantida, llogv«1 ali j.-.krito v tem gozdu kako staro me to, KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) ki morebiti pričakuje človeka Andrej ,,of*'r ............ med svoje zidovi Vsekakor so gr "Jefevalka . . ... Belgrajski biser ...... i nor | našli na tem mestu izklesan " jih rabili nekoč ljiidj«- za boj in d *lo; in te iia.jdbc ?»<» nekaterim učenjakom !*;ijj.LMiej.ši dokaz o nekdanji veliki Atlantidi, ki je pm|»adla„.. Kljub v.xem tem razUkovanjem •ri še do d;tii"> tts|>eb» učenjakom granat veno pregletlafi življenje nekdaj (>olopljene z«-mlj**. thir-i ravno vzbuja to vprašiinje >ilen int *n -•e Itf m«*tl učenjaki, marve«,"- uii'd vmmii '»talim .vvetoni. Iteli meffsen ....................... Bele nori. mali junak .......... Itažiino darovi ................... ICožja pot na Itledu ............... Božja pot na Šmarni gori ... Cankar: (jnšnik I.rnard. l»r«S. ... Mimo življenj«----------- Moje življenje ____________ Kotuanlifne r ......... br.iS..................80 ........................... ...................J5 ....................3? ....................40 11. januarja: Leviathan v Clierhourg Acquitanla v Clicrhourj Iliimburg v Clierbour^ 14. januarja Cluimpluln v Havre Ku '-|>a v Uremen Conte ti i «avoia v Geno 18. januarja: Pies. Harding v Havre DfutsehJand, Cherbourg 29. januarja: Olympic v Cliedbourg 21. januarja: niciu-ii v Bremen Satuiuiri v Trst 1'ari.s v Havre V-edam v .Boulogne sur Mer 25. januarja: Muutiatlati v Havre Xt-w York v Cherbourg 26. lanuarja: B»-rengariii v Cherttoure 23. januarja: l.aiay.-ite v Havre 31. januarja: Kuropa v I{ren»»n 4. januarja: M a jt-s lic v Cherbourg Albert BaJlin v Cherburg .....BO i ....^3 , 5 .....te i 6. januarja: • >ru»u januarja: Ilr^imn v cht-rliourg ...JW ...75 PRETRESLJIVA TRAGEDIJA ZALJUBLJENCEV V nekem zakotnem ilunajskem hotelu, kamor zahajajo večinoma zaljubljenei. se je odigrala pred kratkim od sobote na nedeljo pretresljiva tragedija. Fant in dekle. ki njunih imen še niso mogli dognati, sta najela v soboto popoldne sobo. ne da bi se vpisala v hotelsko knjigo. Naslednjega dne zjutraj so ju pa našli v .sobi mrtva. Oba sta imela prerozan vrat. V hotel sta prišla popoldne. Vratar ima navado od časa do časa potrkati na vrata vaške sobe, da se prepriča, če so gostje še v njih. Hotel je namreč neke vrste shajališče zaljubljenih parčkov, ki so tu varni pred budnim očesom o-blasfri. Tudi na vrata sobe. kjer sta hotela prenočiti neznanea, je vratar opetovano potrkal. Do polnoči sta se zaljubljenca mi trkanje odzivala, pozneje ko je večkrat potrkala na vrata tudi sobarica. pa ni bilo nobenega odgovora več. Sobarica je slednjič obvestila vrat ara, misleč, da sta zaljubljeu-ea odšla. Vratar je z rezervnim ključem odprl vrata in obstal pred strahotnim .prizorom. Postelja je bila vsa okrvavljena, na nji je ležalo dekle v sami srajci z zeva j oč o rano na vratu. Vrat je bil prerezan do vretenca hrbtenice. iXesrecnica je bila seveda že mrtva.. Kraj postelje na tleh je ležal fant, tudi on je imel grlo prerezano do hrbtenice iu je bil že mrtev. Xa levi strani prs ne imel tri manjše rane. Kraj njega je ležal astro nabrušen vrtnarski nož. Policijska komisija je ugotovila. da sta šla zaljubljenca prosto-volino v smrt. Nikjer ni bilo nobenih znakov predsmrtne borbe. Fant je najbrž v sporazumu z dekletom najprej prerezal grlo nji. potem se je hotel z nožem izabosti v prsa. kar se mu pa ni osrečilo, nakar je »e sebi prerezal vrat. Pri dekletu so našli v denarnici <1 šilingov. in potrdilo .pralnice tia ime Mici Binder, poleg tega pa še razglednico. pisano z otoka Cherso. Pri fantu so našli'samo 70 grošev. Kdo sta zaljubljenca in kaj ju je gnalo v smrt. bi dognala šele preiskava, ki so jo oblasti uvedle. li.- 7. Januarja: l^tfa>.-tif 11. januarja: I .. v >at Itait A<|.iituiua i I.Lltlt>U I K ' v Havre Cherbourg ♦'herb, ni i k I'h^i boors 14. januarja: • *h.o>i|>i.t in v Havre Kin.'iu v Hrtinrn «"..; o* di Sa\..|u V ♦•erina 18. Januarja: .80 i l*resi.|. nt It .riUttc v Itavra j t>< lits< hlalul v Cherbourg .60 .45 20. januarja: i>l\mi»i.- v, Oheil>o(ira 21. Januarja: I'.reme*« v I ".ri-m «-n Salurni.i v Trst I'ariK \ Havre V«"-«l;iin v lioulc.gne »ur Iter ...fiO ...50 ....40 ....70 ...50 ....60 ....50 ....50 25. januarja: Manhatan v New V.-rk ' 26. januarja: lb-rengat ia 28. januarja: l.afa)-.Ue V 31. januarja: Kuropa v Itreinen IFnvre Cherbourg Cherbourg ! tavre IUIk>as!>*-Tur^u> vwj»ka ............... BalkaiisKi* vojaka, s slikumi .........25 Boj m /masa. pmrst .........................tO Blagajna Velikega vojvod? ---------60* Belfrsor ____________________________ Boy. (roman) .................... Buraka vojska ...............—..... Bral in tluevnili ...----------------- Čarovnica .............................. C vet ina Bo rog rajska .......— Cvetke ..............................................» Čebel ira __________________________________________^ Črtice ix življenja na kmrtih .........35 Drobiž, in razne povesti — Spisnl Mileltt-tki ............. Darovana, zgodovinska jwrest Dekle Klixa .............................. Dalmatinske povesti .............. Dolga roka.................................. Do Ohrida in Bitolja ----------- Doli z orožjem ........................ Dve sliki: — Njiva; Starka ........< MeSkn > ............................ Devica Orleanska .................... Duhovni l»oi ............................ Dedek je pravil; Marinka in 6kra- teljeki ..........................................4« Elizabeta .............................................35 Fabijola ali cekev v Katakombah....^ Fran Baron Trenk...............................3." Filozofska zgodba ...............................W Kra Diavolo .......................................JSA rioispodariea sveta ..........—..............40 Gostilne v stari Ljubljani .................60 Gr&ka Mitologija .....................-.......1.— Gusarji .............................................T- Gusar v obiskih .................................»» Hadži Murst (Tolstoj) ..................40 Hfi papeža, vez...................-............1-— Hektorjev me« ...................................50 Hedvika ...............................................40 Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Heitena (Kmetova > ..........................40 Hudo Brezdno (11. ................35 (Iumorske, Groteske in Satire , vezano ........................................80 broširano......................................60 Izlet g. Broutka .............................I.?0 (zbrani spisi dr. H. Dolenca ..........„.60 Iz tajnosti prirode ............................50 lx modernega sveta. tr