Splošni vestnik. Slovensko deželno učiteljsko društvo: »Vsa okrajna učiteijska društva prosimo vljudno, da pošljejo vsaj do 25. novembra letne izkaze gorioinenjenenm društvu. Umrl je 1. t. m. v Levovu eden najboijših poljskih publicistov in najiskrenejših ter najizrazitejših poljskih slovanofilov Ljudevit Straszewicz. Edison bolan. Iz Novega Jorka poročajo: Slavni izumitelj Edison je po nasvetu zdravnikov moral opustiti ponočno delo v svojem laboratoriju. Najrajši je delal v ponočnih urah. Kakor znano, zastopa Edison stališče, da more človek ob delu po 17 do 20 ur na dan doživeti starost do 150 let. To je hotel sam dokazati. Ljudsko šolstvo drugod in pri nas. »Zarja« piše: »Kulturno stopnjo države lahko merimo po njenem šolstvu. Če so šolske naprave dobre in odgovarjajo modernim higieničnim zahtevam in če je pouk urejen po nazorih modernega vzgojeslovja, tedaj so to dokazi, da skrbi država za telesni blagor in duševni napredek ljudstva. V naslednjem podajamo nekaj poročil o šolskih razmerah po drugih deželah. Danski šolski zakon iz leta 1856. že določuje, da sme biti v enem razredu kvečjemu 50 otrok, šolski zakon od 24. marca 1899. pa znižuje maksimalno število otrok v enem razredu na 35. Norveški šolski za kon od leta 1889. pravi, da ne sme biti V enem razredu nad 40 otrok in le za prav izredne slučaje dovoljuje 50 otrok v enem razredu. Na Holandskem določuje šolski zakon za en razred po 50 otrok. Po zadnji šolski statistiki na Holandskem pa znaša povprečno število otrok v enem razredu 37 in v Amsterdamu celo le 33. — In na Avstrijskem, špecialno na Kranjskem? Razredi, v katerih sedi po 70, 80 učencev._ so nekaj vsakdanjega. Avstrijski šolski zakon dovoljuje po 80 učencev za en razred! Res, v moderni državi živimo. Prav nič izrednega pa niso pri nas razredi s sto in še več otroki. Ni čuda potem, da smo z analfabeti tako bogato oblagodarjeni. Dokler bosta kuta in meč pri nas absolutna. gospodarja, dokler ne bodo široke plast liudstva prepojene z mislijo, da ne živi 1 udstvo zaradi države, ampak država zaradi ljudstva, toliko časa ne bo bolje.« Nemci se učijo slovenskega jezika. Od več strani prihajajo v tem oziru poro*ila ki za slovenski naraščaj niso razveseljiva. Posebno so se Nemci v Gradcu vrgli z vso silo na učenje slovenskega je2ika posebno pa juristi, ki mislijo potem na službe v slovenskih krajih. Sicer ti gospodje ne znajo, lahko rečemo, nič in tudi izpričevalo takega privatenga kurza n; ravno merodajno, a po navadi zadostue da dotičnik sploh kai pokaže in že je sposobnejši kot njegov slovenski tovanš, tj govori popolnoma slovensko in nemjko. Z dne 3. t. m. so otvorili tak lečaj za Bemške uradnike tudi v Ljubljani. To se sicer marsikomu zdi le malenkost, a utegne biti dosti večjega pomena. Vsi vemo prav dobro, da hočejo Nemci s svojimi jjudmi zatlačiti vsa uradniška mesta po naših deželah, tako da bo domačin zaman iskal kruha v svojem lastnem kraju. Zato pa je nujno potrebno, da smo vedno pozorni, zakaj nemška lokavost je grozovito iznajdljiva. Slovenskim mladeničem ne moremo dovolj resno priporočati učenja vecih jezikov, v prvi vrsti poleg nemščine laščino, ker le tako bodo lahko izpodbili nevarno nemško konkurenco. Mednarodna razstava knjižnih in grafičnih obrti v Lipskem 1914. Že desetletja ni videla Nemčija nobene svetovne razstave, pri kateri bi v toliki meri in tako enotno sodelovali tudi drugi narodi, kakor bo ravno omenjena razstava v Lipskem. Do sedaj so priglasile oficialno udeležbo Avstrija, Francija, Italija, Portugalska, Švica, Turčija, Holandska, Ogrska, Španska, Belgija, Anglija, Danska, Svedska, Norveška in Rusija; pričakovati pa je udeležbe celo od izvenevropskih držav, kakor Indija, Kitajska, Japonska in Južna Amerika, katere države so znane kot posebno bogate na lepih in dragocenih produkcijah tiska, pisanja in papirja. Nekatere države, med drugimi tudi Avstrija, bodo postavile svoje posebne paviljone, za katere so odmerile posamezne države primerne prispevke. Cela razstava bo nekaka živa slika duševne kulture in napredka človeštva, kakor je dosedaj y lepšem in jasnejšem okviru še ni bilo videti. Avstrija bo zastopana predvsem po izdelkih iz industrijskih in obrtnih krogov. Stroge odredbe proti mladoletnira kadilcem na Japonskem. Na Japonskem so sprejeli zakon, ki mladoletnikom prepoveduje kaditi. Kdor še nima dvajset let, ne dobi tobaka. Vsak prestopek se strogo kaznuje. Ne smejo prodajati tobaka mladoletnim, ki trdijo, da so jih poslali ponj starši. Globe se naložijo staršem. Davek na vse, ki nimajo otrok, predlaga društvo »Francosko pleme« na Francoskem. V svojem predlogu navaja, da je na Francoskem 1,350.000 neoženjenih moških, potem 1,800.000 zakonskih parov brez otrok, 2,4000.000 družin z enim samim otrokom in 2,650.000 družin z dvema otrokoma. Sklene naj se zakon, da se mora vsak francoski državljan oženiti in da fflora biti v vsaki družini najmanj po troje piroke. Za vsakega otroka manj mora oce plačati po 30 frankov davka na leto. Na ta način bi imela Francija okrog 500 milijonov frankov več letnih dohodkov. Častniki si ne smejo briti brk. Vojno ministrstvo je izdalo poseben odlok, v katerem pravi, da si daje proti predpisom veliko častnikov briti brke. Vojno ministrstvo pripominja, da si smejo po cesarievem ukazu samo dragonci dragonskega polka št. 14 briti brke, vsem drugim voiakom je pa to prepovedano. Odlok določa, da se mora strogo nadzirati, če se ta prepoved tudi izpolnjuje. Eazgled po šolskem svetu. — Srbija nadaljuje svoje delo ljudske laobrazbe v novG pridobljenih pokrajinah. Poročali smo že, da namerava ustanoviti Stbska vlada vseučilišče v Skoplju, sedaj M poročajo listi o novih namerah srbske vlade. Nič manj ko 17 nižjih gimnazij usta"ovi srbska vlada, in vpisovanje učencev |e že vrši v nekaterih krajih. Posebno,v ^elesu se je priglasilo mnogo učencev. Palje ustanovi Srbska v Skoplju, Bitolju ln Mitrovici učiteljišča. Tako skrbi Srbija za šolstvo, pri nas pa vedno le novi toPovi, vse drugo pa nazaduje. D — Srbi učitelji in vojaška služba. 1 oslanec Kostadinovič s tovariši je v skupščini stavil predlog, da se vsi učitelji °Proste vojaške dolžnosti. ^ — Izseljevanje hrvaških učiteliev. ¦Aakor poročajo listi, je zadnji čas popusWo 5oo učiteljev na Hrvaškem svoje ^užbe ter se podalo deloma v Srbijo, de¦°nia na Bolgarsko v nove službe. — Večerno gimnazijo za delavce jjtvorijo te dni v Požunu. Sprejeli bodo sto "cencev delavskega stanu. Pouk bo traja! Sak dan od 7. do 9. ure zvečer in se bo vršil v prostorih kralj. ogrske gimnazije. Učni red obsega: madjarski jezik, zgodovino, zemljepisje, prirodopisje, prvine pravoznanstva in ogrskega javnega prava, matematiko, algebro, risanje, poljudni nauk o gospodarstvu in knjigovodstvo. Pouk bo brezplačen. — Srbskim dijakom na inozemskih poljedelskih visokih šolah bo srbska vlada izplačevala redno mesečno podporo, da bodo čim prej dovršili nauke in dohiteli, kar so zamudili zaradi vojne. — Za drugo češko vseučilišče v Brnu. Profesorji in vseučiliščniki so v nedeljo na številno obiskanem shodu zahtevali, da naj se ustanovi drugo češko vseučilišče v Brnu. — Visoka izobrazba danskih kmetov. Noben narod na svetu nima tako izobraženega kmetiškega stanu kakor Danci. Danski kmetje sami so iz lastnega nagiba ustanovili krog 70 ljudskih visokih šol, v katere pohaja leto za letom krog 10.000 kmetiških sinov in hčera. Vsaka vas ima svoj društveni dom, ki iraa v veliki dvorani prostor za 600 do 800 oseb. Tu se vrše predavanja, pozimi pa tudi telovadba za mladino. Roko v roki z izobrazbo je šel tudi gospodarski razvoj in so kmetje postali imoviti. Zivinoreja se stalno dviga na višjo stopnjo, in polja se kar najrazumneje obdelujejo. — Od delavca do vseučiliškega profesorja. Franc Haelka, sedaj proiesor na politehniki v Tomsku, je prej delalkotlitograf v tvornici za pločevinastno embalažo v Jeni. Kasneje je obiskoval utnetnoobrtno šolo v Barmenu in kraljevo akademijo v Lipskem. Tu je spisal več del o ornamentiki in umetnem tisku, na kar je bil na isti akademiji imenovan za asistenta. Nadaljnja njegova odlična dela na polju reprodukcijskega postopanja in umetnega tiska so dala povod, da je bil sedaj kot proiesor poklican na politehniko v Tornsku. — Važna iznajdba. Poštni kontrolor Ivan Pospišil v Pragi je konstruiral šolsko kiop, ki se da na jako enostaven način izpremeniti v posteljo. Izumitelj je svoje delo razkazal pristojnim vojaškim oblastim na Dunaju in v Berlinu. V balkanski vojni se je namreč izkazala zaradi pomanjkanja ležišč za ranjene vojake velika zapreka pri ustanavljanju začasnih bolniščnic. Temu nedostatku bi se dalo odpomoči z uvedbo novo konstruiranih šolskih klopi, tako da bi se šole v potrebi lahko takoj izpremenile v bolniščnice. Poleg navedenega bi pa te klopi tudi dobro služile ob prenočevanju večjih slavnosti ali podobnih priredb. Iznajdba je patentirana skoro v vseh večjih državah. — Nova madjarska šola na Hrvaškem. V Antunovcu pri Osjeku je bila doslej hrvaška ljudska šola; ker je pa večina otrok hodila iz Antunovca v madjarsko šolo v Osjek, je hrvaška šola polagoma ostala brez učencev. Na to je čakalo madjarsko društvo »Julijan«; kupilo je antunovsko šolsko poslopje in otvorilo v njem madjarsko ljudsko šolo, ki je bila takoj polna učencev. — Nemško šolstvo na Turškem. V času, ko pode slovansko delavstvo iz Prusije in ko omejujejo obisk tujih dijakov na nemških visokih šolah, se čuje kaj čudna vest o organizaciji turških šol po nemškem vzoru. Turški listi poročajo, da se bodo y Koniji, Adani in Carigradu ustanovile tri nižje nemške obrtne šole. Sicer bodo pod vrhnim nadzorstvom turškega naučnega ministra, vendar pa bodo imele znatno avtonomijo. Pozneje jih bodo izpremenili v visoke tehnične šole ter dopilnili z višjimi trgovskimi šolami. Razentega hočejo turški učni načrt reiormirati po nemškem vzoru. Turške šole dobe nemške učitelje, turško naučno ministrstvo bo sprejelo večje število nemških uradnikov, referentov, in nadzornikov. Celo en sekcijski šei bo Nemec. — Skrb za šolsko mladino na Angleškem. Na Angleškem imajo od leta 1906. zakon glede šolskih kuhinj. Zakon določa, da morajo šolske oblasti ustanavljati posebne komiteje, ki morajo skrbeti za prostore in personal v šolskih kuhinjah. Ce se otrokom ne da hrana od privatne strani, mora komite skrbeti tudi za hrano, ki pa ne sme presegati 1 penny (4 vinarje) za porcijo. Starši so obvezani, da povrnejo te stroške, če ne morejo dokazati, da so tako ubožni, da niti tega malega izdatka ne zmorejo. Do zadnjega časa je 113 šolskih oblasti ustanovilo šolske kantine, medtem ko sodelujejo drugod privatne osebe in oblasti. Na Angleškem in v Walesu se je razdelilo 1908. leta 9,671.789 kosil 116.810 otrokotn. Stroški so znašali okroglo 1,320.000 kron, pokrili pa so se ti stroški iz javnih in privatnih sredstev, in sicer iz javnih 966.000 kron, iz privatnih pa 348.100 kron, 5900 kron so starši povrnili. — Učiteljske plače v Srbiji. Najmanjša začetna učiteljska plača znaša v Srbiji 800 dinarjev letno, stanovanje in kurjavo v naravi ali pa v denarju, in sicer na de- želi po 360, v malih mestih 420, v okrožnih mestih 480 in v Belgradu 960 dinarjev. Zvršen učit. pripravnik mora v petih letih položiti usposobljenostni izpit, nakar postane definitiven. Prestavljen more biti učitelj le na podlagi dovišene disciplinarne preiskave ali pa na lastno željo. Najvišjo plačo doseže po 26 službenih letih (plača se mehanično povišuje vsakih pet oziroma vsaka štiri leta) v znesku 3000 dinarjev. Z 32 leti službe gre y pokoj in dobi polno penzijo po 3000 dinarjev na leto. To velja pa le za domače državljane. Inozemski učitelji dobe — vsaj dokler si ne pridobe srbskega državljanstva — samo po 600 dinarjev letne plače; tudi se jim ne vštejejo v inozemstvu odslu.žena službena leta, razen ako tega narodna skupščina vsakem slučaju posebe ne dovoli, kar se pa redko zgodi. Naj se torej nihče ne prenagli. — Tehnična šola v Lincu. Merodajni krogi se pečajo v zadnjem času z vprašanjem o ustanovitvi nove tehnične visoke šole v Lincu. Posebno se zato zavzema linška trgovska in obrtna zbornica. — Proti sprejemu ruskih dijakov v praško češko univerzo. »Czas« poroča, da je odklonil dekan praške češke med. fakultet^, profesor Janosek, do 100 ruskih dijakov, večinoma judov, ki so se hoteli vpisati na medicinsko fakulteto, ker ruska zrelostna izpričevala ne izkazujejo klasifikacije pouka v veronauku. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Upravništvo prireja novo knjigo naročnikov. Naslovi cenjenih naročnikov so posneti iz letošnjega Popotnikovega koledarja. Kdorkoli ne bi radi naslova lista redno prejemal, naj naznani po dopisnici n. pr. svoj natančn! naslov, zlasti pošto, po kateri ga prejema. Upravništvo prosi ponovno vse cen. naročnike, zlasti one, ki dolgujejo za več let, naj se zavedajo svoje dolžnosti. Kdor dolguje za več nego leto in ne poravna zaostale naročnine naenkrat ali v obrokih, se mu list brezobzirno ustavi, dolg pa izterja, kajti z golimi obljubami in simpatijami se list ne da vzdrževati. — Na ovitkih mes. nov. in dec. 1.1. bode z rdečo tinto napisana suhoparna številka, ki pomenja silno neprijetno besedo »glod« ter ima veljavo do 31. dec. t. 1. Ta ovitek naj vsak skrbno hrani ter ga 1. vsakega meseca pokaže svoji denarnici. Morebiti se oba vendar sprijaznita. Poskusite! Bo šlo! — Vsa plačila naslovite na upravništvo »Učiteljskega Tovariša« Najceneje se plačuje po položnici. Zahtevajte jih! Upravništvo. Uradni razpisi učlteljskih služb. Št 1514. Kranjsko. Na cnorazredni ljudski šoli na Savi se razpisuje s tem učiteljska sluiba v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 1. decembra 1913. Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi že niso nastavljeni, morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. Že vložene prošnje se vpoštevajo tudi pri drugera razpisu. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 1. novembra 1913. Št. 2017. Na štirirazrednih ljudskih šolah v Št Vidu pri Zatičini in v Višnjigori na dvorazrednih ljudskih šolah v Polici in v Polšniku in na enorazredni ljudski šoli v Kolovratu se razpisuje učiteljska služba v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 26. novembra 1913. Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso nastavljeni, morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da iraajo popobio telesno sposobnost za žolsko službo. — Opomni se, da se upoštevajo za razpisano službo v Višnjigori in Št. Vidu pri Zatičini le moški prosilci. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 24. oktobra 1913. Št. 3780. Na šestrazredni ljudski šoli v Dobrepoljah razpisujc se eno učno mesto z omejitvijo na moške prosilce v stalno nameščenje. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 4. decembra 1913. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevjn, dne 4. novembra 1913. Št. 3779. Na enorazredni utrakvistični ljudski šoli v Dragi razpisuje se v stalno nameščenje učno in voditeljsko mesto z zakonitimi prejemki in s prostim stanovanjem. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškiiii izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 4. decembra 1913. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 4. novembra 1913. Št 3778. Na dvorazredni ljudski šoli v Fara-Vasi razpisuje se nadučiteljsko mesto v stalno nameščenje z zakonitimi prejemki in s prostim stanovanjem. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno namežčeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuttradno predlože do 4. decembra 1913. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 4. novembra 1913. Št. 3777. Na enorazredni ljudski šoli v Starem kotu raipisnje se učiteljsko in voditeljsko mesto z zakonitimi prejemki in s prostim stanovanjem v atalno nameščenje. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim. izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 4. decembra 1913. C kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 4. novembra 1913. Št. 3776. Na šestrazredni ljudski šoli v Loškem potoku razpisuje se eao učno mesto z omejitvijo na moške prosilce z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 4. decembra 1913. C. kr. okrajni šoiski svet v Kočevju, dne 4. novembra 1913. LISTNICA UREDNIŠTVA. Gosp. Pavel Strmšek v Gradcu: Prosimo, naznanite nam svoj natančni naslov. Pozdrav! — Moč in pravica: Porabimo prihodnjič. v- Razdelitev draginjske doklade štajerskemu učiteljstvu: Vaš članek smo prejeli prepozno, ker ga niste poslali na pravi naslov! Poglejte našo naslovno stran! Sicer se pa sklicujemo na listnico uredništva, objavljeno v 44. štev. našega lista. Da pa ne ostane Vaše pošteno prizadevanje brez vspeha, smo poslali drugi del Vašega članka predsedniku Vaše Zveze, torej v prave roke in na merodajno mesto. Upamo, da Vam je s tem popolnoma ustreženo. Pozdrav!