TTA^PnT T5TT pppTTTn^TST T TCZ^P xv.jC1 JL UJbJlDil UJ&IuV. V J&1M JLaJLo JL . »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velji po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za fetrt leta*2 kioni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za »/« leta 3 krone, za V« leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej Tefcaj LIH. V Ljubljani, 6. julija 1900 List 27. BOGU. 0 bitje neizmerno, gospodar vesoljni, ki vladaš vse od veka in nad vsim bediš, ki brez začetka in brez konca sam po sebi enota si, ki v sebi družiš vse — živiš. Glej, k Tebi slavo peti hrepenim: Odsev modrosti večne — uma si mi iskro razsvetil v glavi Ti, in v luči tej zletim pred Tvoje veličastvo, ko na tajnih krilih, da tam diveč se Tebi, pred Teboj klečim in v prahu pred podnožjem Te častim. A kdo sem jaz, da k Tvojemu se bitju bližam, ko angelji strmč ponižno Te častč; kako vtopim naj v globočii\o se brezmejno, ki skriva Tvoje bitje nam, jaz Črv zemlje? — Jaz — v Tebe, ki premeril si vode vesoljne, ki pesek zemlje si, ter roje zvezd preštel, iz ničevnosti ki vesoljnost si poklical, z obilnostjo lepote rajske jo odel? — Ti si nad vse, v vesoljstvu bitje si edino, ki čas ga ni rodil, v prostoru ne živiš. Iz svojih lastnih sil od veka izhajaje izvir življenja si, začetnik vseh stvari; verigo bitij v neizmernem bitju svojem obsegaš, stvarjaš, ohranjuješ in živiš, začetek s koncem vežeš. bitij snov prerajaš in vničevaje ene, drugim bit deliš, t Moj Bog, kdo naj spozna Te, kdo premisli, kje iščem naj primere Ti, kje slike spet? — Da si — vsa kliče mi priroda, stvar mi vsaka; a kaj si Ti — ne preume vesoljni svet. Kar vemo pač o Tebi, toliko je znanje, kar slepec o lepoti solnčnih žarkov ve; žar njih občuti sam, ko mi ljubezen Tvojo, a o lepoti žarkov, kdo mu dopove. Saj mere za brezmejnost vsa vesoljnost nima in kaj pred Tabo moč je našega duha? — Mar zemlje prah bo« mera solnčne veličine in kapljica okvir brezmejnega morja? — Ti si nad vse, v vesoljstvu bitje si edino, ki nima tekmeca — a drugo, kar živi, le v Tvojem svitu vidimo da biva — in jaz — jaz dih sem Tvoj in pest sem le prsti. o. Dragotml. Naše romanje v Rim. II. V Rimu. Bili smo torej v Rimu, kamor smo želeli priti. Odločeno nam je za Rim sest dni. V tem času moramo naj poprej storiti vse, kar je potrebno za odpustke, potem * skušati, da vidimo sv. Očeta in ako ostane kaj časa. ogledati znamenitosti rimske. Koj prvega dne se zberemo popoldne vsi romarji v Campo Santo, da od ondod obiščemo cerkev sv. Petra. Vsak romar pač želi. da svojo pobožnost naj poprej opravi na grobu prvega namestnika Jezusovega in da si ogleda veličino in krasoto te cerkve. Na tem prostoru je bil nekdaj cirkus Xe-ronov: tukaj je dal mnogo kristiianov neusiljeno umoriti; nekatere je dal zamotati v kože divjih zveri, da so jih psi raztrgali, nekatere je zaukazal kii-žati, nekatere pa je zapovedal omotati v gorljive predmete, potem pa zvečer zažgati, da so mu goreči razsvetljevali razkošne njegove vrtove. Blizu na Janikulu je bil sveti Peter križan, tukaj pa so ga pokopali in za njim precejšnje število njegovih naslednikov, ki so za preganjanja umrli mučeniške smrti. Cesar Konstantin, prvi krščanski cesar, je nad temi grobovi sezidal krasim cerkev in jo prav cesarski bogato olepšal. O koliko romarjev, da, koliko svetnikov je v dvanajstih sto letjih v tej cerkvi na grobu prvega papeža klečalo in molilo! Papež Julij II. je pa 1. 1506. položil temelj za sedanjo cerkev, ki se je 120 let zidala in se leta 1626. posvetila. Tu v sredi velikanske cerkve je telo svetega Petra in del telesa av. apostola Pavla. Le>8em hiti pobožni romar, kjer se nad temi telesi dviga visoko v zrak mogočen oltar na štirih zavitih stebrih iz brona prav pod veliko orjaško kupolo, na katere dnu ae sveti napis v mozaiku: „Ti si Peter, skala, in na to skalo bom sezidal cerkev svojo in dal Ti bom ključe kraljestva nebeškega/1 K temu grobu in oltarju smo hiteli mi Slovenci v lepi procesiji, toda tiho, ker se v Italiji zunaj cerkve ne sme moliti. Ginjeni smo šli skozi „sveta vrata4*, letos v znak jubileja odprta in se pomikali h grobu sv. Petra. Tu smo pokleknili, tu Brno molili, pa tudi zapeli; tu sem v kratko povedal pomen cerkve in vernike navduševal, da ostanejo zvesti .Jezusu, svojemu kralju, zvesti sv. Petru, prvemu njegovemu namestniku, in papežem, kateri sedaj v imenu .Jezusovem cerkev Božjo vladajo. Iz cerkve gremo na hrib Janikul, od koder se nam je odprl prelep razgled na Rim in kjer smo videli ono mesto, na katerem je bil po sporočilu sv. Peter križan. Trudni od popotovanja in današnje hoje po-hitimo zvečer vsak na 8voj stan, da si odpočijemo, in da se naspimo, ker na potu smo morali dve noči v vagonih predremati. Prihodnje dni smo se vsak dan rano v kaki cerkvi zbrali, kjer smo bili pri sveti maši, spod-bujevali se s cerkvenim govorom, razveseljevali se z domačim petjem, opravili jubilejsko pobožnost in potem obiskali za obiske odločene bazilike. Tako smo videli baziliko Marije Device, imenovano Maria Maggiore. Njen postanek v sredi četrtega stoletja je čudežen. Premožni Ivan in njegova žena sta bila brez otrok; oba ata k Devici Mariji goreče molila, naj jima naznani, kako bi svoje bogastvo najbolje porabila. V sanjah ju Marija opomni, naj nji na čast sezidata cerkev na mestu, kjer bo zjutraj sneg; enake sanje ima tudi tedanji papež Liberij. In res rano je eskvilinski hrib s snegom pokrit. Bilo je pa to 5. avgusta in sicer v Rimu, kjer še po zimi malokedaj sneg zapade. Temu dogodku se V8e čudi. Ko se pa zadeva razbistri, gredo papež, duhovni in vse rimsko ljudstvo v procesiji na hrib, ter označijo obrise za cerkev; v spominj na ta dogodek obhajamo 5. avgusta praznik „Marije snežnice.44 — Pred to cerkvijo je velik steber 8 kipom Matere Božje; v cerkvi so mnogi sveti ostanki. Naa je mikalo videti jaslice betleliemske, sedaj v sredi cerkve v velikem oltarju, in pa staro sliko „pre- Čudne Matere'4, o kateri se govori, da jo je naslikal sv. Luka : no, če 8e tudi to ne more trditi, gotovo je pa iz prvih stoletij. Obiskali smo cerkev sv. Ivana v Lateranu. Sezidal jo je cesar Konstantin, ki je tudi zraven ležečo svojo palačo papežem poklonil. Tukaj 80 papeži nad 1000 let prebivali, od tukaj 80 vladali vesoljno cerkev, tukaj ae je sešlo pet vesoljnih cerkvenih zborov. O koliko romarjev, koliko svetnikov in papežev je to cerkev počaatilo! Ona je mati in glava vseh cerkva, prvostolnica rimskih papežev. V nji je nad glavnim oltarjem tisti oltar, na katerem je ma&eval av. Peter, nad njim so glave av. apostolov Petra in Pavla, nad postranskim oltarjem je pa mfca zadnje večerje, na kateri je Gospod nas Jezus Kristus postavil zakrament ljubezni. Zraven cerkve, koj čez cesto, so svete stopnice. Bile so v palači Pilatovi, trikrat je 8am Jezus Kristus po njih šel gori in doli; prvič, ko so ga v petek rano pripeljali k Pilatu in odpeljali k Herodu; drugič, ko se je vrnil od Heroda k Pilatu in šel od njega k bičanju, tretjič, ko ga je Pilat pokazal ljudstvu z besedami; ,,Glejte Človeku in ko je potem obsojen odšel nosit težki križ na Kalvarijo. Kaka čuvstva so nas pač navdajala, ko smo se klečč po teh stopnicah popenjali in jih v bridkosti srca poljubljevali, posebno drugo in enajsto, kjer se vidijo sledovi presvete Krvi našega Iz-veličarja. Oh, kaj ne, sklenili smo raje vse pretrpeti, kakor pa grešiti in trpljenje Jezusovo zopet ponoviti. Odpeljali smo se tudi k baziliki sv. Pavla zunaj mesta. Tu je rimska gospa Lucina pokopala sv. apostola Pavla, kateremu so ne daleč od tod odsekali glavo. Nad grobom je cesar Konstantin sezidal cerkev; že v četrtem stoletju se je sezidala še lepša in krasnejša. Petnajststo let jo je katoliški svet občudoval; leta 1823. je pa zgorela. Nad to izgubo se je razžalostilo vse krščanstvo. Papež Leon XII. je prosil za milo-dare, da bi 8e cerkev zopet sezidala. Leta 1854. pa jo je papež Pij IX. v navzočnosti premnogih škofov blagoslovil in sicer prav o priliki, ko je za versko resnico proglasil nauk o brezmadežnem spočetju prečiste Device Marije. Velikansk jevtisek, ki ga napravi cerkev na vsacega, ki vanjo 8topi: pet ladij, množina prekrasnih stebrov, krasen oltar nad delom telesa svetega Pavla, podobe vseh papežev od Petra pa do Pija IX., verige sv. Pavla, No, nismo imeli dovolj časa, da si vse to ogledamo, ker smo hiteli opravit svoje molitve za odpustke. Vse te štiri bazilike amo obiskali po trikrat, kakor nam je bilo dopuščeno namesto desetkrat. Komaj smo izhajali; močno smo se utrudili, čeprav smo se nekaterikrat vozili. O kako pokoro pa so delali v srednjem veku, ko so morali obiskati sedem bazilik po dvajsetkrat! Pač smo slab rod! Z nami vred je bilo na tisoč drugih romarjev v Rimu: is Laske, Nemške, Belgije, iz Češke, Ogrske, Dolnje Avstrije; kar mrgolelo nas je po ulicah, v cerkvah pa in okoli njih smo se močno gnetli. In vsi ti romarji rasnih narodov, rasnih jezikov in stanov so bili složni v eni veri in v eni ljubezni! Mnogo se je molilo, mnogo pokore storilo. Ne bom pripovedoval, kako smo obiskovali še druge cerkve in starodavne katakombe, naj opišem le še dan, ob katerem je naše veselje prikipelo do vrhunca. Za odpustke je treba tudi vredno prejeti sv. zakramente. V soboto popoldne smo se izpovedali vsi, duhovni in neduhovni, v nedeljo pa, 29. aprilja, smo imeli skupno sv. obhajilo v cerkvi sv, Joahima, sezidani v čast sv. Očetu Leonu XIII. Kako ganljivo je bilo, ko smo bili pri mizi Gospodovi vsi skupaj, duhovni in neduhovni, pastirji in ovce, vsi očiščeni v zakramentu pokore, ter smo skupno opravili še poslednje pogoje za odpustke, namreč sv. obhajilo. Očiščeni grehov in kazni zasluženih za grehe smo se v Bogu veselili; daj Bog, da nobeden od romarjev ne omadežuje svoje duše vsaj z nobenim smrtnim grehom! Čakalo nas je še eno veselje; ob desetih bomo videli sv. Očeta in prejeli njihov blagoslov. Po zajutrku, katerega so nam in neštevilnim drugim romarjem pripravile usmiljenke v nekih prav priprostih prostorih vatikanskih, odidemo v baziliko sv. Petra, kjer so sv. Oče hoteli razne romarje sprejeti. Tu so bili Belgijanci, Lahi in Avstrijski rodovi; Ogri, Čehi, Nemci, ter lepo število nas Slovencev. Domačini, ki poznajo pro-store pri svetem Petru, so trdili, da je zbranih romarjev mnogo nad 30.00O, In to kakšnih romarjev! Razen cerkvenih dostojanstvenikov smo videli zastopane vse razne stanove od najvišjih do najnižjih, od najbogatejših do siromakov, od vele-učenih do priprostih kristijanov. V cerkvi svetega Petr» smo se čutili vsi kot pravi bratje in sestre, izginili so vsi zunanji stanovski razločki, saj smo se čutili kot otroke iste družine, ki čakajo ua prihod skupnega svojega Očeta. Jasno nam je pred oči stopala veličina in edinost sv. katoliške cerkve. Čuj na koncu cerkve mogočno himno, ki doni iz tisoč grl vnetih Belgijcev! A na drugi strani od kapele presv. Rešnjega Telesa, kaj pomeni šum in hrura? Kaj navdušeno vpitje? Oh, sv. Oče se približujejo, že jih moremo videti I Štirje možje, rudeče oblečeni, jih nosijo na prekrasnih nosilih; sv. Oče sedč na prestolu; včasih se vzdignejo. Kako so vsi beli in suhi; kako so jim iskre oči, kako ljubko se smehljajo iu kako veličastveno dele blagoslov ljudstvu, pozdravljajo-čemu jih z navdušenimi vskliki! Tudi slovenski „živio!u se sliši. Že so sv. Očeta prinesli k oltarju, stopijo h klečalniku, pevci zapojo lavretanske litanije, ljudstvo po vsej cerkvi kleči in odgovarja. Sv. Oče se zde vsi ginjeni, zdi se, da si solzice radosti brišejo iz oči. O, slovesnega trenutka! Tu je poglavar vse cerkve Jezusove, okoli njega dva kardinala in veliko število škofov, blizu njih mogočni svetovni gospodje in gospe, dalje duhovni in ljudstvo raznih uarodov in jezikov: vsi na grobu svetega Petra okoli svojega Očeta kličejo k prečisti Devici Mariji, Materi Božji! Litanije se odpojejo. Sv. Oče gredo po stopnjicah k oltarju, da nam podele sv. blagoslov. Kako je njihov glas jasen in močan! Kako se nekako kvišku vzdigujejo, skoraj v zraku plavajo! Blagoslov je podeljen. Sv. Oče stopijo prav brzo in lahko na prejšnje mesto, de pripuste k sebi najpoprej škofe, potem pa še po nekoliko oseb od vsacega naroda. Jaz sem imel pravico predstaviti enajst romarjev, da jim poljubijo križ na nogi in prstan na roki. Videlo se je tu prav ginljivih prizorov. Nas Slovence bota dva posebno zanimala. Predstavim jim predobrega izšolanega mladeniča iz Ljubljane, povem sv. Očetu, da je dober in veren, da je ud Marijinega društva in da jim nosi poklon Marijinih kongregacij: sv. Očetu se oči veselja zasvetle in prav po očetovsko začnejo vrlega in presrečnega mladeniča po licu gladiti. Predstavim jim tudi delalca iz Ljubljane, povem, da je delales, da jim nosi udanostno izjavo naših delalcev s 7000 podpisi: sv. Oče lepi album pogledajo, radostno delalca blagoslove in prav zadovoljni album sprejmejo. Med tem pa ore krasne pesmi po obsežnih prostorih, lepo se slišijo slovenski glasovi, točno spoznavam, da se poje lepa Marijina pesem. Ca« beži, sprejema je konec, če prav niso še vse določene osebe prišle na vrsto; papeževo spremstvo se po pravici boji, da se devetdcset-letni starček ne bi preveč utrudil. Svetega Očeta zopet na nosilih dvignejo visoko nad glave romarjev in jih po drugi strani nesejo nazaj. Zopet burni pozdravi v vseh jezikih z rokami in robci: sedaj jih nesejo mimo naših slovenskih romarjev, kateri navdušeno „Živiou kličejo in vsi presrečni prejemajo »v. blagoslov. Sv. Očeta so odnesli, ne vidijo se več. Komarji ginjeni in v dnu duše pretreseni zapuščajo Petrovo cerkev. Vsi enoglasno pritrjujejo, da tako veličanstvenega prizora se niso doživeli. In zares, bil sem pri sprejemih v vatikanskih sobanah, videl sem navdušenost, toda vse to se z današnjim prizorom se primerjati ne more. Kar nekako čutili smo mogočnost in nepremagljivost sv. katoliške cerkve, malenkostno, otročje se nam je v tej luči dozdevalo vse nasprotno prizadevanje, nekotc so se nam silile na ustnice besed: „Non praevalebunt, ne bodo zmagali!4' Današnji prizor nas je o tej trditvi bolje prepričal, kakor pa sto knjig. III. Iz Kima. V torek, 1. maja, rano se zadnjikrat zberemo za odhod v baziliki sv. Petra. V kapelici presve-tega K. Telesa niašujem in zadnje besede spregovorim romarjem, pripravljenim, da po sv. maši koj odidejo. Spomnim jih, da smo do sedaj na potu in v Rimu doživeli premnogo veselja, ali da tudi to veseljo ni bilo brez vsake grenke kapljice. Vračamo se zopet zdravi in zadovoljni. Prevladujejo v nas radostni spominji na svete rimske kraje, na odpustke, na svete sklepe in na svetega Očeta, pa vendar tudi neka toga se vlega na naša srca, ker st moramo ločiti od preljubih nam krajev. Videli in uživali smo mnogo duhovnega veselja, če*ar pa bi ne bilo brez voditeljev, ki so za nas mislili, za nas načrte delali. za nas letali in skrbeli, da ostanemo skupaj in se nikdo ne izgubi. Ako je že tukaj vodnik tako potreben, kako je še-le potreben na romanju v večnost: nesrečno bo naše romanje, ako se vodnikov ne oklenemo in ne bodimo, kakor nam oni zapovedujejo. rA Bogom torej, sveta mesta, vračamo se domu poživljeni in okrepčani, vračamo se domu s trdnim sklepom, da nas nobena moč od svetega Očeta, od sv. rimske cerkve odtrgala ne bo! Po sv. maši hitimo na vozove in na kolodvor. .Jaz nem za stal, ker sem ob enajstih imel v družbi drugih avstrijskih škofov zaslišanje pri sv. Očetu. Razložil sem kratko delo za katoliške zavode, priprave za katoliški shod in govoril o čvrstih naših možeh, ki si prizadevajo v smislu sv. evangelija in naukov sv. Očeta urediti družabne od noša je za delalca, kmeta, obrtnika in trgovca. Sv. Oče so te zadeve kaj drage volje blagoslovili. Po sprejemu hitim na brzo vlak in že v Bo-lonji dohitim nase romarje. Rano ob petih, 2. maja, se ustavimo v Padovi in hitimo v svetišče sv. Antona, kjer nas je pa že okoli 2U00 Poljakov prehitelo. Za romarje mašujem na grobu tega čudodelca. Ni čuda, če katoliški svet tako čvrsto zaupa v njegovo priprošnjo in pomoč. Kdor je tako nesrečen, da je pozabil na Boga, in se sklicevanju na čudeže posmehuje, naj vendar prouči življenje našega sv. Antona in zopet se bo prepričal, da so čudeži, da je torej Bog, katerega resnično oznaujuje edino av. katoliška cerkev. Na potu se se pomudimo v Benetkah, kjer smo se čudili trgu in cerkvi sv. Marka. O polnoči pridemo v Pontebo in v Pontafel. Malo poprej smo se v tunelu nekoliko preplašili, ker niimo mogli naprej; toda, hvala Bogu, strahu je bilo kmalu konec. Po polnoči, 3. maja, smo se pa zopet vozili po svoji domovini in se vsi presrečni razhajali vsak na svoj dom. Prav ginjen sem bil, videč spložno navdušenost in zadovoljnost: nikdo ni rekel, da mu je žal, pač so pa premnogi trdili, da je vse prehitro minilo in da bi bili vkljub raznim težavam pripravljeni iti zopet nazaj v Rim, Daj Bog, da bi bilo romanje koristno in blagoslovljeno za romarje same, za njihove družine in za vso našo škofijo. Imeli smo čist užitek, poslavili smo svojega Odrešenika Jezusa, poklonili se njegovemu vidnemu namestnikn, veliko smo molili in precej pokore storili, pa dobili, kakor upam, popolne odpustke. To je pač več vredno, kakor pa tistih HO do 70 goldinarjev, katere smo potrošili. Naj bi ue bilo med Slovenci nikogar, ki bi nam očital in rekel: „Cemu taka potrata!" Tako je govoril Juda in očital Mariji Magdaleni, ko je počastila Jezusa! Naj bi med Slovenci takih nesrečnikov ne bilo! Hvala Vam, romarji, da ste se na potu tako lepo in potrpežljivo vedli! Hvala Vam, gg. duhovni, za preveliki trud z romarji: Bog naj Vam ga obilo povrne, pa tudi romarji naj Vam bodo hvaležni. Hvala Devici Mariji za varstvo, hvala Bogu za pomoč, za milosti in blagoslov! O Marija, sprosi nam milost stanovitnosti do konca! V Ljubljani, 8. maja 1900. t Anton Bonaventura, ikof. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. (Dfcljt.) IX. Mavdlče. Od sv. Josta pa tje do Smarine Gore, ali med Snmrtinom in Medvodami, se razgrinja pro- »torna, mamo obdelana ravrin. Imenujejo jo ,,soriško polje". Ob njegovem skrajnem izhodnem delu je nad savskim obrežjem v podolgasti črti raztegnjena lepa mavčiška župnija, izročena duhovnemu varstvu sv. Pavla. Patrocinij obhajajo v spominj njegovega spreobrnjenja 25. januvarija. Gorečnik judovskih postav in vnet pristaš farizejem je Save) iz dna sroa črtil in dejansko preganjal mlado osrksv Kristovo. Navzoč pri kamenjanju sv. Štefana ss veseli, da bodo počasi po-trebljeni vsi kristijani; toda molitev, v kateri prosi prvi mučenec za svoje sovražnike, je prva podlaga Savlovega spreobrnjenja. Na potu v Damasek ga z vso silo prešine milost božja, da na besede: „Cur me peisequsri8 — zakaj me preganjaš?" spremeni popolno samega sebe. Kar je poprej sovražil, sedaj ljubi; s čimer se je poprej ponašal, tega ne mara več; kar sovori, govori le za Krista; kar piše. piše iz ljubezni do njega; kar trpi, trpi za nj. Velikanska rimska država mu postaja skoro premajhena na apostolskem potovanju, vnema za evangelij ne pozna nobene mere in nobene meja več, poleg tega suče pero in ,z uma svitlim mečem- dokazuje resnico sv. vere; katero spriča slednjič z lastno krvijo. Župnija je bila nekedaj del prostrane šmar-tinske plebanije, Vele-župnik Ivan Krstnik li ode se dne 3. februvarija 1787 „iuxta regulas ad etlectum concentrationis parochiarum praescriptns" odpove svojim pravicam do podružnic: Jama, PraSe, Mavčiče in Podreče, katere pripadejo prvemu mavčiskemu lokilistu Mateju Kristan. Začetkoma je bilo odločeno, da se v vasi Praše ustanovi duhovnija, ker je nekako najbolj v sredi, toda Prašani s tem predlogom niso bili zadovoljni, boječi se prevelikih stroškov, V stari cerkvi sta bila samo dva oltarja: glavni oltar sv. Pavla in oltar sv. Vol-benka na moški strani ladije. V noči 27. julija 176fi trešči ob desetih zvečer v zvonik, ki je stal na evangeljski strani sedanjemu svetišču. Vse je zgorelo, zvonovi so se stopili, in od cerkve ni ostalo druzega kakor gole stene, strela je ubila tudi oerkvenika. Zato Se dandanes od sv. Jurija do sv. Mihaela vsako saboto ob dveh popoludne zvoni z velikim zvonom (izvzemši saboto pred sv. Jakobom in po sv. .Jakobu), ter Mavčanom v spominj sklicuje obljubo, s katero so se bili zavezali njihovi predniki, da bodo praznovali ob sobotah popoludne. -- Matice se začenjajo z ustanovitjo samostojne lokalije. Duhovnikov je pastirovalo do sedaj le osem. Naštejemo je po imenu ter omenimo pri vsakem, kaj je storil bolj važnega za cerkev. 1. Matej Kristan 1787—178!». Mož jo bil zelo strog v svoji službi, navdahnjen z jan-zeniškimi nazori. Tirjal je izvanredno krščansko popolnost, toda ljudstvo se ni moglo sprijazniti s pretiranimi zahtevami. Stanoval je v Prašah. 2. Jakob Vi stan 1789—1797. Prvi dve leti je bil provizor, naslednjih sest let pa samostojen; umrl je v Preski. 3. Ivan Hafner 1797—1804. Le-tA je prizidal k majheni stari cerkvi kapelo sv. Silvestra, katere sedaj ni več. Vendar so spominj sv. Silvestra ohranili na ta način, da stoji njegova soha med svetniki velikega oltarja. 4. Matija Puhar 1804—1*09, umrl tukaj 7. julija 1809. 5. Simon TrSan 180!»—1*22. Zaradi večkratnega hudega vremena je vpeljal dve procesiji in sicer 2. julija na Šmarno Goro. lo. avgusta na Breg v šmartinski župniji,