Jxhaja triferaiiiaiexUtt: v torek,četrtek, soboto.
tissue d. three times a week. Tues d<xyfTlmrs<l<ii]
Saturday.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 60.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 19. MAJA — SATURDAY, MAY, 19, 1923.
LETO (VOL.) IX-
TURČIJA ALARMIRANA RADI GRK0Y.
Grški državniki proti vsakr vojni odškodnini. — Rajši gredo v boj kot bi plačali odškodnino.*
Carigrad. — Po zadnjih poro-čilah, ki jih je prejela Angorska vlada iz Lozanske konference so vsi vladni krogi v Angori silno razburjeni, ker Grki kažejo odločen namen rajši zopet zagrabiti za meč, kot .da bi plačali kako vojno odškodnino.
Venizelos je na konferenci odločno izjavil, da grška državna blagajna je prazna, grški narod docela obubožan, in da niti za misliti ni, da bi se Grški naložilo kako vojno odškodnino za Turke.
Izmet Paša pa odločno zahteva po naročilu Angorske vlade da G rcija podpiše pogodbo, da bo plačala reparacijske stroške, ki jih je rodila zadnja grško-turška vojna.
Tako stojita nasproti na konferenci dva elementa, ki sta v bistvu nezdružljiva in vse kaže. da bo za rešitev tega vprašanja mej Grčijo in Turčijo zopet govoril meč.
Zavezniški delegati so mnenja, da se bo Turčija konečno podala a popolnoma ne, ker je preponosna na Izadnjo zmago nad Grki. Dasi bi pri sedanjemu spopadu najbrže zmagali Grki, kakor to pripovedujejo vojaški znanstveniki. Grki imajo ob reki Marici pripravljeno vso svojo vojsko, da udari vsak trenutek ako potreba. Imajo dobro oboroženih pet pehotnih divizij in eno kavalerijsko diviž^o. Dve pehotne divizije pa imajo v rezervi za vsak slučaj. Dočim turška moč v Trakiji je neznatna in Turki bi imeli tudi velike težave s transportiranjem armade čez ožine na trakijsko fronto.
IZ MEŠGANSKEVOJ-NE NA KITAJSKEM.
ŽIVLJENSKIH IZGUB NI v HOT SPRINGS.
Hot Springs, Ark. — Nezgoda, ki je zadela to mesto in ga skoro razdejala, ni zahtevala ravno življenskih izgub, kakor je bilo to na hitro prvi hip po-ročano v časnikih. Je pa veliko ranjenih, ki so dobili poškodbe pri gašenju in reševalnem delu. Najvišje je voda stala 5 čevljev visoko na ulicah.
ZAHTEYA ZA VERSKO VZGOJO Y AMERIŠKIH ŠOLAH.
Čenčungova armada se spopadla
z Sunyatsenovim 4 silami. — Boj za Kanton v teku.
Kanton, Kitajsko. — V južni Kitajski par sto milj severno od Kantona so včeraj zopet zapele vojne trombe in krvavi boj za nadgospodstvo južne Kitajske z Kantonom vred je v teku. Armada generala Čenčungming,, ki je celo zimo preorganizeval svojo armado za napad Dr. Sun-ovih sil je včeraj napadel in pričel z veliko ofenzivo na celi £r-ti.
Boj mora biti strašen, ker poročila pravijo, da je do sinoči padlo do 2 tisoč mož v boju na obeh straneh. Na tisoče ranjencev prihaja v ozadje. Čengčun-gove čete so prodrle za več milj skozi Vzhodno reko in se bližajo železniški progi, ki vodi niej Hong Kongom in Kantonom. Če se jim posreči odrezati železniško zvezo z Hong Kongom bo Dr. Sun-ovi armadi huda predla in najbrže bo morala prepustiti sovražnim silam Kanton in se umakniti proti skrajnemu jugu.
\ Na severni fronti mej generalom Čangom in Wu Pei Fu vlada mir.
Za vse nauke je mesto v ameriški šoli, a za verski poduk ga
ni.
New York. — Žalostno je poročilo, ki ga je podala te dni šolska ravnateljica Miss Lillian M. Elliot neke večerne šole v New Yorku. Pri nadziranju šol je slučajno vprašala v nekem razredu višje dekliške šole dijakinje tudi nekoliko o veri. Ko je sprevidela, da sploh dijakinje ne znajo nič o veri, dasi je bilo veliko mej njimi katoliških hčerk, kakor so to same izjavile, je vprašala, Če zna katera moliti Gospodovo molitev "Očenaš." In ne ena niti Očenaša ni znala moliti. In ko jih fe vprašala o desetih božjih zapovedih je našla isto pri dijakinjah.
Za njo podaja svojo poročilo Miss Margaret Knox ravnateljica publične šole štev. 15. ki je istotakof žalostno glede moralno etične vzgoje. Ona priporoča, da naj bi se tisti prosti dan v tednu, ki ga dobe otroci od šole porabil par ur za verski poduk teh otrok, da bi dobili vsaj malo moralno etičnega poduka v javnih šolah.
Nadalje je izjavila Miss Knox: "Mi traniramo našo mladino v inteligenci. Poleg tega i-mamo vsak teden 4 ure in 40 minut določenega časa za fizične telovadne vaje učencev iri u-čenk. Nimamo pa ene same minute določenega časa, da bi tej mladini povedali kaj o njihovih du-šah, ki bodo enkrat dajale odgovor svojemu Stvarniku/'
Taka poročila so podajale ravnateljice in učiteljice na učiteljski konferenci mesta New Yor-ka. Značilno je zlasti to, da tega ni povdarjal kak duhovnik, ampak učiteljice publičnih šol same. Ta novica govori sama zase in ni potreba k temu nika-kega komentarja. Katoliški sta-riši pa, ki pošiljajo svoje otroke v publične šole si naj te izjave ravnateljic publičnih šol samih vzamejo k srcu, in naj pomislijo kaj delajo kot katoliča-nje, ki svojih otrok ne pošiljajo v katoliške šole!
zne jahte napolnjene z rumom, ki ga na odprtem morju izročajo ameriškim jahtam ponoči, ki ga potem utihotapljajo v Z. D. pod pretvezo, da so ribiči. Predvčerajšnjim sta bila zasačena dva ribiška .čolna blizu New Jersey obale, ki sta imela na krovu do $15.000 vredne škotske viške in ruma.
KRATKE AMERIŠKE YESTI
DOVAŽANJE RUMA V TERITORIJ Z. D.
St. Johns, N. B. — Iz tukajš-nega mesta stalno odhajajo ra-
HAVANA DOBI SVOJO FEDERALNO BANKO.
Washington, D. C. — Kabinet je sklenil ustanoviti v Havana na Kubi federalno bančno podružnico, ki bo oskrbovala de-nžtrni promet na havajskem o-točju. Bančna podružnica pomeni za havajsko otočje velik napredek.
—	Delavski department iz Washingtona poroča, da se v Zedinjenih državah potrebuje vsakovrstne delavce in da mnogo naročil po industriji za ostaja, ker se jih ne more izgotoviti radi pomanjkanja delavcev.
—	Program po katerem bo u-ravnal prezident Harding svojo potovalno kampanjo za svetovni tribunal po zapadu bo v kratkem obelodanjena. Prezidenta bo spremljalo več kongr^snikov In senatorjev.
—	Guverner Small se bo moral zagovarjati pred civilnim sodiščem glede den^rn^ zadeve, ko je bil on državni blagajnik. Zasledovanje je zopet dvignil sedanji generalni pravdnik Brun-dage. Smallovega špasa ne. bo še konec!
—	V New Yorku so izdelali novi potniški zrakoplov, ki bo vozil iz Mitchel zrakoplovne postaje v New Yorku pa do Lan-gly postaje v Langlyfield, West Virginia. Vozil bo po 120 milj na uro. Razdalja mej obema krajema je 310 milj v zračni črti.
—	Guverner Kendall države Iowa je nevarno obolel in se nahaja v bolnišnici v Des Moines, Ia.
—	V Clevelandu so našli na tovorni postaji Big Four proge mrtvega moža v železniškem vozu, ki je bil napolnjen s čebulo, katera je namenjena za cleve-landski trg. Mož ni imel pri sebi nikake indentifikacije in nihče ne ve kdo je mrtvec in od kje. Oblasti so slučaj vzele v svoje roke in bodo vodile nadaljno preiskavo.
—	V Mounts Valley, Kansas je skočil tovorni vlak s tira na "Frisco" progi. Več železniških vozov se je pri nezgodi razbilo. Poleg tega je izgubilo svoje življenje tudi pet trempov, ki so se v enem razbitem vagonu brezplačno vozili.
—	Iz Hampton, Ia. poročajo, da so tamkajšni Kukluksklani sežgali šest čevljev velik križ, ki so ga sneli s cerkvenega dvorišča tamkajšnega katoliške cerkve.
—	V San Francisco. Cal, so zasačili vladni detektivi gnezdo denarnih ponarejevalcev. Neki Benj. K. Rolph, ki je pod ključem, je bil baje kolovodja po-narejevalnega ganga.
—	V Dayton, Ohio sta izgubila življenje dva autoista iz Te-xasa, ko je zadela v njuni auto-mobil poulična kara na .križišču.
—	Iz države Iowa poročajo farmarji, da je predsinočnjim padla lahka slana, ki je poškodovala precej zgodnje spomlad-ne zelenjave.
—	V Denverju, Colo, so se vršile ta teden županske volitve. Mesto .je dobilo novega župana v osebi Mr. Ben F. S^tapleton, ki Je navdušen demokrat.
—	V Seattle, Wash, so polagali zadnjo nedeljo ogelni kamen tamkajšni novi kat. šoli sv. Jožefa. Ogelni karfien je blagoslovil Right Rev. J. R. Crimont katoliški škof Alaske.
—	Iz Milwaukee, Wis. poročajo, da je prejel tamkajšni poljski katoliški župnik Rev. Rudolf Kielpinski grozi-lno pismo, v katerem se mu grozi s smrtjo, ako jim ne izroči $7,500 odkupnine. Župnik je stvar naznanil policiji, ki sedaj pazi na župnikovo življenje.
-o--
t^ŠIRITE LIST EDINOST.
IRSKI REPUBLIKANSKI * POVELJNIK USTRELJEN.
Dublin. — Poveljnik Plunkett vodja republikanskih četašev je bil včeraj smrtno zadet v spopa-[ du z vojaki proste države v Wi-| klow countiju. V par urah za-i tem je baje izdihnil v nekem republikanskem skrivališču. Tako padajo eden za drugim irski republikanci! De Valera se baje nahaja tudi v Wiklow countiju.
JUGOSLOVANSKE NOVICE
KAKO SO ZVERINE V ČLOVEŠKIH PODOBAH UMORILE BUČKAVIGHA.
Eksekucija, ki nima para v zgodovini. — Vikarju niti spovedi niso pustili opraviti.
Pariz. — Prva tajna poročila, ki jih je prejel ruski list, "Pos-liednja Novosti", ki ga izdajajo še izza Korenjskijeve dobe ruski inteligenti v Parizu, pripovedujejo, kako so boljševiki usmrtili generalnega ruskega katoliškega vikarja Bučkaviča v Moskvi. Poročilo pravi:
"Ko je bila končna v obsodba vijcarja na smrt izrečena, so pograbili prelata Bučkaviča^in ga suvaje izrinili iz sodne dvorane. Nato je bil vržen v podzemsko celico, kamor navadno mečejo boljševiki politične zločince. Tam ga je prevzel boljševiški krvni rabelj Zlotin. Porota je obvestila rablja, da eksekucija se ima izvršiti ob treh zjutraj naslednji dan.
"V celici je prosil generalni vikar, naj dovolijo vstop kakemu katoliškemu duhovniku ali pa njemu iz celice, da pred smrtjo opravi sv. spoved in prejme zadnjo popotnico za v večnost. Rabelj Zlotin je baje poslal to ^prošnjo poroti, ki je baje pa zavrgla prošnjo in rablju prepovedala dovoliti komu vstop do prelata ali prelatu iz celice."
Zatem je bil proti jutru poklican iz celice in nagnan v neko drugo celico, kjer ga je čakal poveljnik rabljev Zlotin, ki ga je sam s samokresom ustrelil. Oddal je kot pravi poročilo tri strele in nedolžna žrtev generalni vikar se je zgrudil mrtev na tla pod noge rablja. Neki ječar *po imenu Evdokimoff, ki je peljal vikarja k Zlotinu pravi, da je naročil Bučkavič, da naj pove nadškofu Zepliaku, da je ostal zvest v svoji veri do konca.
Taka je bila torej smrt katoliškega mučenika Bučkaviča. In boljševiške zverine v človeških podobah mu niso niti sv. spove-i di in sv. popotnice privoščili nal zadnjo uro. Kaj takega se še ne, pomni mej ljudmi. In slovenski list Prosveta je zagovarjala in hvalila te zveri. Slovensko delavstvo, ali te je kaj sram, ki podpiraš tak list?????
-o-
WASHINGTON* RAZBUR-1 JEN RADI POČASNOSTI KITAJSKE VLADE.
Washington, D. C. — V uradu državnega tajnika Hughesa je danes vladalo veliko razburjenje radi zajetih ameriških u-jetnikov na Kitajskem, ki so jih ujeli banditi. Pričakuje se, da bo vlada že danes nastopila z ostrejšimi zahtevami. proti Kitajski vladi, ki je tako počasna v zadevi.
J^ŠIRITE LIST EDINOST.
Dvorni socialist. G. Anton Kristan, bivši rjoveč socialistični lev, ki je včasih hodil okrog in gledal, kje bi obžrl kakšnega kapitalista in monarhista, je postal sam velik kapitalist in zadnje čase poseben prijatelj dvorskih krogov. Ko je odšel dr. Korošec od kralja, je že čakal pred vratmi Kristan, da je potem pri kralju popravil Koroščevo poročilo tako, kakor mu je naročil g. Pribičevič. G. Kristan je o-stal na dvoru tudi pri večerji.
Ljubljanska občina bo dala iztrebiti jarke na Barju, v kolikor spada pod ljubljansko občino. Jarki že niso bili iztrebljeni 20 let. Delo bo stalo pol milijona kron. Na ljubljanskem magistratu se pozna, da žh ahno posega v delo SLS.
Naša kraljica v Črni gori. Kakor poročajo s Cetinja, je kraljica Marija z rumunsko kraljico in spremstvom iz Kotora preko Lovčena prispela na Cetinje, kjer jo je ljudstvo navdušeno pozdravilo. Pri vhodu v mesto je visoke goste pozdravil cetinj-ski župan, a deklice so jim s cvetjem obsule avtomobile. Cetinje je bilo vse v zastavah ter okrašeno s preprogami in zelenjem. Kraljici sta posetili dvor in stari samostan, kjer ju je po7 zdravil metropolis .in odslužil svečano blagodarenje. Po kosilu sta kraljici še obiskali Reko ter se potem povrnili v Boko, od tam pa v Dubrovnik.
Angleška banka v Mariboru. Ministrstvo pravde je nedavno tega odpravilo sekvester nad podruž. Anglo-avstr. banke v Mariboru. Sedaj je dovolilo ministrstvo ,da sme "Anglo-Aus-trian Limited Co." iz Londona osnovati svojo podružnico v Mariboru/odnosno prevzeti podružnico Anglo-avstrijske banke z Dunaja. Glavnica te banke bo znašala 25 milijonov dinarjev.
Železniška nesreča. Na progi med Vojno in Mostarjem se je zgodila preteklo soboto težka nesreča. Osebni vlak, ki je vozil proti Mostarju, je vozil s tako hitrostjo, da je skočil s tira. Lokomotiva in večje število vagonov so se zarili v zemljo. K sreči od potnikov nihče ni bil poškodovan, težko ranjena pa sta bila strojevodja in kurjač.
Eksplozija v Kragujevcu. V vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu je nastala velika eksplozija v pirotehničnem oddelku. Eksplodiralo je 16 kg. solitra. Celo poslopje je razrušeno in veliko okenj v mestu je pobitih. Človeških žrtev ni.
Rop v Mokronogu. V pisarno notarja Demšarja v Mokronogu so udrli roparji ter so blagajno, težko 150 kg. odnesli iz pisarne ter jo na majhneni vozičku odpeljali na pokopališče. Tam so jo razbili z železnimi krampi, ki so jih vzeli iz mrtvašnice ter pobrali iz nje večjo svoto denarja ter več hranilnih knjižic. Tatovi so bili bosi, ker so našli o-rožniki okrog blagajne na tleh odtise bosih nog. Potem so roparji vlomili v bližnjo krčmo, ter so si privoščili pošteno večerjo, za katero so pustili krčmarju 100 dinarjev na^mizi.
Toča v Dalmaciji. V nedeljo in pondeljek m. m. je padala v okolici Splita v Dalmaciji strašna toča, ki je napravila ogromno škodo. Zlasti je škodovala vinogradom in sadnemu drevju, ki je ponekod popolnoma uničeno.
-o-
Grehov in let zmeraj več imaš, kot sam priznaš.
VOJNA AKTIVNOST V SMIRNI.
Carigrad. — Angleški poveljnik v Carigradu je dobil poročilo, ki naznanja, da so Turki za-povedali vsem submarinom tu-jezemskih držav zapustiti luko. Neki submarin, ki se je kasneje približal luki, je bil obveščen, da bodo obrežne baterije streljale nanj, kakor hitro se ne umakne proč od luke. Kaj mislijo Turki ni znano.
ZRAČNA UNIJA MEJ CHICAGO IN LONDONOM.
Britanska vlada bo podprla te načrte. — V 48-urah se bo prišlo iz Chicago v London in o-bratno.
London. — V Londonu se formira posebno družbo, kateri na-čeluje Charles D. Burney iznaj-ditelj paravane in glavni svetovalec pri zrakoplovnem oddelku v Angliji. Prav sedaj bodo An-gležki letalci napravili polet z velikim vodilnim zrakoplovom Zepelinovega tipa v Egipt in Indijo. Takoj zatem se bo pričelo graditi štiri velike vodilne zrakoplove, ki se jih bo vporab-Ijalo za potniški promet mej Londonom ' in Chicago. Zrakoplovi se bodo ustavljali mej potjo v Motrealu, Kanada.
Ta zamišljeni potniški zrako-plovni pfromet mej Anglijo in A-meriko vzbuja po celem svetu velikansko zanimanje. Če bo šlo vse po sreči, pravi poročilo, se bodo ljudje prihodnjo spomlad že vozili po zraku iz Evrope v Ameriko in obratno. Tako bodo ljudje lahko na pogrebe hodili iz Amerike v Evropo in odtam sem. Cena zračne vožnje bo baje enaka s ceno na parnikih in železnicah.
OKROG SVETA.
Seattle, Wash. — Kapitan Raold Amudsen, ki je naredil načrt, da poleti s s^>jim zrakoplovom okoli sveta prihodnji mesec, je svoj načrt spremenil in se bo podal na pot še ta mesec. Dvignil se bo iz Seattla. Prva postaja bo Alaska, odtam v Sibirijo, iz Sibirije na Japonsko, odtam na Kitajsko, iz Kitajske na Filipinsko otočje, odtam v Avstralijo, iz Avstralije čez Indijo in skozi Malo Azijas v Evropo in odtam zopet čez A-zorske otoke nazaj v Ameriko. Pot bo dolga in drzna in če bo mož privlekel svoje kosti v zrakoplovu okrog sveta bo žel slavo !
1ENARNE POSILJATYE.
Včerajšne cene so bile jugoslovanskim dinarjem:
ieo — Din.......$ 1.35
500 — Din.......$ 5.90
1000 — Din.......$11.60
2500 — Din.......$29.00
5000 — Din.......$5700
Za italijanske lire:
50 — Lir ........ $ 3.25 }
100 — Lir ........ $ 5 75 X
500 — Lir ........ $<27.00
1000 — Lir ........ $54.eo
Pri večjih svotah, ki presegajo 30 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo Se posebni popust Predno pošljete denai* črez druge tvrdke se spomnite na naše podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so vedno najnižje I Vse pošiljatve naslavljajte na:
BANČNI ODDELEK EDINQS7 XS49 W. aand. St Chicago. I
11 ii —..................■
EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, četrtek In soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
1849 West 22nd Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto....................$300
Za Združene Države za pol leta................................$i-SO
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$1
2UBSCRIBTION: For United States per year ............................$300
For United States for half year ........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3-30 _"__Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST,
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš'STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second class matter October nth iQtg, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879.
"EDINOST*
prodirajo naprej, ker v njih je silar ki prihaja od Boga! In na podlagi te sile, bo krščansko misleče delavstvo korakalo od zmage do zmage, dokler se ne bo človeška družba zavedla, da so vsi ljudje bratje, in da prihajajo vsi od istega Boga, ki jih je poslal na svet, da bi njemu služili in se ljubili mej seboj.
Zato tisočkrat pozdravljena ideja, ki nam krščanskim ameriškim proletarcem obljublja novo krščansko socialno delavsko organizacijo!
-n.
"BABILON"
,Burka v petih dejanjih. Po A. Kotzebuejevi "zmešnjava na zmešnjavo." Za slov. oder nanovo priredil Milan Rojan.
+ +
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
* +

Vendar enkrat.

Ničesar Amerika bolj ne potrebuje, kakor krščansko socialno delavske organizacije. Katoliškim listom, ki so se borili proti radikalnim rdečim elementom ni bilo nič težjega, kakor to, da niso imeli kake organizacije za-seboj, ki bi temeljila na krščanskih principih in ki bi obenem nudila listom, ki pobijajo radikalno gibanje to ozadje, da bi isti lahko delavcem, ki niso zadovoljni s tistimi delavskimi organizacijami, h katerimi so morali doslej pripadati nudili to priložnost, da bi lahko pristopili v drugo organizacijo, ki bi jih istotako ščitila pred izkorišče-valnimi kapitalisti, kot to vpijejo nasprotniki, da jih njihove organizacije.	*
Če pogledamo v domovino najdemo tako krščansko socialno delavsko organizacijo v akciji že dolgo let. Njen začetnik največji Jugoslovan, ki ga je kdaj rodila Jugoslovanska mati, je bil naš nepozabni krščansko socialni bojevnik Dr. Janez Evangelist Krek. Ko je pokojni Dr. Krek pričel s krščansko socialno delavsko zvezo, tedaj se je pričelo za slovensko delavstvo v bivši Avstriji novo življenje. Delavstvo, ki si je služilo vsakdanji kruh s svojo žuljevo roko, je hotelo svojih pravic in temeljitih reformacij v družbi, a pri tem ni hotelo zatajiti vere svojih očetov in mater, kar morejo delavci storiti, ki so organizirani pod zastavo rdečega socializma. A do tedaj se niso mogli drugače pomagati, kaj so hoteli, tisoči so težko prenašali vsakdanje šikaniranje, zaničevanje in zapostavljanje, samo zato, ker so ostali zvesti veri svojih očetov in mater.	•
A s začetnim delom Dr. Kreka za krščansko socialno delavsko zvezo, je izšla izza gora jutranja zarja, oznanjajoč boljše dni tudi za slovenske delavce, za tiste delavce, ki hočejo poleg tega da so delavci ohraniti v svojih srcih tudi živo vero do svojega Stvarnika Boga.
In res, ideja, ki jo je zasnoval Dr. Krek je polagoma prodrla, do zadnje gorske koče, po katerimi so bivali slovenski nepokvarjeni in Bogu zvesti proletarci. Pričele so se ustanavlja-; ti, zadruge, kmetske posojilnice itd. In poleg vsega, boj proti razdirajočemu rdečemu socializmu, je bil vspešen, ker katoliško časopisje, ki se je borilo za korist krščanskih proletarcev, je imelo za seboj nekaj, kamor je lahko vabilo v organizacijo krščansko misleče proletarce iz rdečih delavskih organizacij, katere so delavci le vedno onesrečavale in zapeljavale.
Tako je bilo tudi doslej pri nas v Ameriki. Boj proti rdečim delavskim organizacijam ni bil tako vspešen, kot bi moral biti in bi lahko bil, ko bi katoliški voditelji imeli za seboj neko podobno krščansko socialno delavsko organizacijo, ki bi se borila za njihove interese, na podlagi krščanskih principov in idealov, zlasti na nauku: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!" •
Zato pa danes na ves glas pozdravljamo, idealno krščansko gibanje, ki so ga začeli te dni predstavniki Katoliškega Narodnega Sveta v Washingtonu z namenom, da se organizira tudi v Zedinjenih državah podobno krščansko socialno delavsko zvezo, katere glavna naloga bo, boj krščanskih delavcev proti kapitalističnemu izkoriščanju v Ameriki.
Dne 27. junija t. 1. se bo vršila prva konferenca za ustanovitev take krščanske delavske zveze v Milwaukee, Wisconsin. Na tej konferenci se bodo sešli najznamenitejši krščanski soci-alogi, ki so po raznih državah proučevali delavska vprašanja. Udeležilo se bo več škofov in duhovnikov, več civilnih delavskih voditeljev, ki bodo zasnovali prve smernice za to novo pre-potrebno delavsko organizacijo. Povabljeni so na konferenco tudi vsi drugi, ki žele organizaciji pomagati in delovati za njen prospeh.
Organiziranje se bo vršilo na temeljnih smernicah, ki jih je podal krščanskim proletarcem v svoji encikliki 'delavski papež Leon. Glavni namen bo reformirati stanje delavskega razreda. Zatem delavske plače, kolektivne pogodbe in pogajanje, država in industrija in delavsko solastništvo.
Tako bo vendar enkrat napočil čas, ko bo tudi ameriški delavec se boril proti kapitalizmu, ne da bi mu bilo treba se družiti z rdečimi elementi, kateri so v prvi vrsti sovražniki njegove vere, potem še le kapitalizma, to ako sploh so.
V veliko pomoč bo taka organizacija tudi vsem katoliškim listom, ki so iz svojega stališča temeljito pobijali -nakane rdečih revolucijonarnih elementov, a jim poleg vsega niso imeli nuditi kakega zavetja v svojih delavskih organizacijah, ker jih do-, sedaj še ni bilo, kakoršne so že imeli n. pr. nemški krščanski socialci, pri nas v starem kraju, v Belgiji in na Francoskem. A z močno krščansko delavsko organizacijo v ozadju, bo krščansko katoliško časopisje dobilo močno nepremagljivo hrbtenico iz katere bo prihajal sveži mozeg v žile krščanskih proletarcev in vspeh na celi črti je zagotovljen.
Da, na obzorju ameriških krščanskih proletarcev se pojavljajo znaki, ki oznanjajo prihod čudovito lepe jutranje zarje boljše in lepše bodočnosti tudi za trezne in pametne krščansko misleče delavce. Da, zora puca — bit če dana! Ideali krščanstva
_____•	'J.	. ''.S'.-.At..-- ■	. L
Chicago, 111. — Preteklo nedeljo zvečer priredila je naša "A-drija," riaš cerkveni pevski zbor, svojo zabavo. Priredili so igro "Moč uniforme", ki je izvrstno vspela. Vsi navzoči so se toliko nasmejali, kakor še pri nobeni drugi igri. Ta igra vsebuje v resnici toliko zdravega humorja, da imamo Slovenci malo enakih i-ger.
Igro so igrali naši najboljši i-gralci, Mr. Gradišar je rojen komik. V tej igri je posebno do-	_____^_______
bro nastopal. Enako Miss Rozi svete vere, in ne pozabite na svo-Vahtar kot Agata Cvirn. Ta ulo- j jo mater sv. katoliško cerkev, ga je bila kakor nalašč za njo. \ Potem pa se ne boste jokale, in Milek Mr. Jos. Fajfar je preko- ne žalovale. Pač pa boste vese-
ki so se veselice udeležili..
Sedaj pa nameravajo članice društva Slovenskih deklet, vpri-zoriti eno dramatično predstavo v korist svoje blagajne.
Zat oraj dekleta pridružite se k temu društvu, da bo nastalo močno, ker boste potem lahko veliko storile za napredek naše naselbine. Saj to je dobro za vsako slovensko dekle.
Ne pozabite, da ste bile krščene in birmane, in prejele ste sv. obhajilo. Torej ne zatajite svoje
sil samega sebe, enako zid Mr Frank Biček. Župan, Mr. Al. Že-leznikar. eksekutor Mr. Prah, Občinske svetovalce so predstavljali : Kožuh: Mr. Stefan Kolenko, Slak: Mr J. Jerič. Tr-ček: Mr. Frank Mali iz Alaske, Pečka: Mr. J. Prah. Hlapca Jerneja je predstavljal Mr. Andrew Glavach. Lizo deklo je predstavljala Miss Marv Janež in drugo pa Misš Mary Katich.
Vsi so jako dobro rešili vsak svojo vlogo. Naša "Adrija" je začela svojo novo življenje od kar je dobila svojega sedanjega voditelja Mr. Martina Cvenk. Sicer bo imel Mr. Cvenk še veliko težav in veliko zaprek, pred-no bo dosegel kar želi. Vendar upamo, da bo njegova vstrajnost in marljivost končno zmagala, kajti že sedaj po njegovem kratkem bivanju med nami se čuti preccjšen napredek. Pesmi, ki so jih peli na prireditvi so bile nekaj izvanredno priljubljenega za slov. uho. Po končanem petju ni bilo navdušenega ploska-
le kod pomladanske ptice. Potem pa se bo lahko reklo, da ste '"Dišeča vijolica, srca ponižnega, bodeš slovela slovensko dekle!"
Sedaj pa želim društvu lepega napredka. In vam članicam pa vesele medsebojne ljubezni.
Dalje bi vam priporočal, da bi bile vse članice naročnice na A-ve Marija. Tonaj nasvidenje na dramatičnem odru.
Jakob Prestor___^
-o-
Z Juga. —- ,4\ Sloveniji se Klerikalna stranka odeva pod| krinko krščanskega socializma, in vodi boj proti kapitalizmu na svoj način" je zapisal stavek " Proletarec" z dne 10. maja t. 1. . . . Tako dotični list. Naj dobi malo informacije. Da gospoda, dotična stranka vodi boj proti kapitalizmu na svoj način. Ne na način kot ga znate vi. Kajti boj, kot ga vodijo vaši so-drugi, ali bolje "prosvitljenci" v stari domovini je resnično žalosten za zgodovino vaše prosvit-ljene stranke. Vzemimo samo
4. Prizor.
Maks, Fric.
.FRIC: (ga ustavi) Pst, pst, Maks!
MAKS: (za -se). Strela in grom naj tega pajaca (na glas^
Kaj hočeš?
FRIC: Poštni voz že čaka.
MAKS: Me veseli! (zase) Ravno prav potrebujem ga!
FRIC: Moj sluga je podkupil postiljona.
MAKS: Nisi bil sam na pošti?	- •
FRIC: Ne, čemu?
MAKS: Da se zadeva bolje uredi!
FRIC: Ne boj se! Moj Franc je pretkan človek in težko mu najdeš vrstnika.
MAKS: (zase) V rag naj vzame vse sluge in lakaje!
FRIC: Rad bi čut, kaj misli tvoja preljubezniva sestričina
MAKS: Modra beseda! Veš kaj, sedaj je prilika, da se pogovorita sama.
FRIC: Kje? Povej kje?
MAKS: Ubogo dekle! Znano ti je kako trdosrčno ravnajo
z njo.
FRIC: Prav zato bi jo rad rešil trpljenja!
MAKS: Toda ti še ne veš, da molze vsak večer krave, kot zadnja kravja dekla.
FRIC: T e-li to mogoče? Nezaslišano!
MAKS: Ob tej uri je ona vedno v hlevu in zato hiti' Le brž, brž!
FRIC: V hlev? Kje pa je kravji hlev?
MAKS: Poleg skednja, nemogoče, da bi zgrešil!
FRIC: A zunaj močno dežuje.
MAKS: Kaj se bojiš, da bi ti dež ne pogasil plamena ljubezni?
FRIC: Tega ne. vendar frak, moji kodri!
MAKS: Na strice plašč! (mu vrže okrog ramen stričev plašč) Tu imaš še njegov vrtnarski klobuk, (mu pritisne klobuk s silo na glavo)
FRIC: Ojoj!
MAKS: Kaj, ojoj ! Prav tak si kot bandit (ga rine skozi duri) Sedaj pa kar brž!
FRIC: Toda zunaj je ze tema.
MAKS: Tembolje! (zapre za njim vrata) Poslal sem tepca po aprila. Sedaj zopet lahko diham. Kaj pa, če se ne priplazi po zadnjih stopnjicah lepa Helena, (gleda skozi ključavnico) Ni je! Jelka je sama. Prisrčno dekle! V bi! ((Hoče v njeno sobo)
nja ne konca ne kraja. Upamo glavnega voditelja bojevitega tudi, da se bodo vsi naši pevci j Antona Kristana, kako je ta vein pevke pridružili "Adriji," daj lika zvezda na socijalnem ob-bo mogoče v jeseni začeti z no-;ZOrju se zavzemala za socializa-vim navdušenjem. Farani, mi pa'cijo, kako je udrihal po kapita-
znajmo ceniti trud Mr. Cvenka in delo naših pevcev in pevk in podpirajmo jih. — Sicer je "Trgovska zveza" priredila na isti dan svojo zabavo, vendar je bila udeležba primeroma dobra. — Igra se bo ponovila v jeseni. —
Farani, mi pa ne pozabimo, kar je rekel g. župnik v svojem nagovoru: "da je naselbina brez dobrega, živahnega in delavnega pevskega društva mrtva/' da mora biti toraj naš ponos in naša čast, da se "Adrija" krepko razvija. To je pa odvisno samo od nas, da se ji bodo vsi pevci in pevke pridružili vsi farani pa, da jo bomo podpirali.
"Adrija" mora biti punčica našega očesa. In če le Bog da — bo kmalu to tudi v resnici.
Faran.
-o--
Sheboygan, Wis. — Tukaj se je ustanovilo novo dekliško društvo. Spomlad se je vsejalo. In kar se vseje spomlad, obrodi stoterni sad. Tako je tudi-upati, da bo to društvo dobro na pre-dovalo. Toraj slovenska dekleta pristopajte k temu društvu!
Da se boste večkrat skupno veselile. Članice tega društva so priredile dne 6. maja plesno veselico v korist naše farne cerkve. .Naredile so čistega dobička čez $300. Zakar se jim prav lepo zahvaljujemo. Za dobri vspeh se je zelo trudila Mary Fale. Potem gre tudi vsa čast Antoniji iii Mary Kalan, kakor tudi Antoniji in Mary Milavc, Angeli Fale, in Mary Fric. Vsa čast vam, da ste toliko nakolektale, da je bilo potem več čistega dobička.
Nadalje se moramo zahvaliti vsem tistim, ki so pomagali na veselici. Zahvalimo se tudi vsem,
lizmu, in saj večina mu je zaupala. uverjena, da on je v resnici prijatelj sestradanih proletarcev. In danes kaj je on storil za ta proletariat? Ponižno je šel pred njegovo veličanstvo kralja Aleksandra, in on mu je dal oziroma kraljeva vlada v oskrbo veleposestvo, ki ga je z tako ubožnega povzdignilo v milijonarja, da je zobal z vladnega korita, takoj je pozabil na vse delavske koristi, na boj proti kapitalizmu, svoj poslanski mandat je oddal Etbinu istega imena. Češ si je mislil, jaz sem že pri koritcu dobojeval boj proti kapitalizmu, srečno! mij je za-klical. le glej, da boš kmalu tudi ti žrl z vladinili jasli. In ne
trenutku bom pri te-
5. Prizor.
Helena, Maks.
HELENA: (pride skozi srednja vrata) Maks!
MAKS: (skoči nazaj) Ali so se zarotil zoper mene res vsi duhovi ?
HELENA: Najbrže iščete mene?
MAKS: Seveda vas, ravno vas sem iskal, mademoiselle Helena !
HELENA: Da me prosite odpuščanja?
MAKS:. Dovolite Helena, ako počenjam budalosti, kdo je temu kriv?
HELENA: Vaša neumnost.
MAKS: Nasprotno, vaša modrost!
HELENA: Moja? Kako to?
MAKS: Kdo je pripeljal iz mesta prismodeta Frica? Kdo mi je naročil naj ga posnemam?
HELENA: Jaz!
MAKS - Takoj ? Preljubeznivo! Človek, ki ga ni sram laziti v kravji hlev za deklami —
HELENA: Kaj?
. MAKS: Laziti v kravji hlev za —
HELENA: Se vam res meša?
MAKS: Zvečer v mraku, napravljen kot klativitez!
HELENA: Ne, ne, tega ne morem vrjeti!
MAKS: Če to ni res Helena, potem poročim še nocoj našo hišno Maruško. Ali mi vrjamete?
HELENA: Dokažite, dokažite!
MAKS: Rade volje! Prosim ! Le pojdite sami v hlev in tam ga najdete.
HELENA: Če bi zunaj ne Jilo tako močno, bi šla, da vaffl
zavežem vaš obrekljivi jezik, dolgo od tega ko smo čitali v^ MAKS: Nate stričev dežnik! listih, da je postal voditelj Ja- HELENA: Dajte ga, a če ste se zlagali —
MAKS: In ce je resnica?
HELENA: Potem zapodim tega tepca na vekomaj izpred oči. (Hitro odide)
MAKS: Ha, ha, ha! Fricu sem pripravil tečno večerjo! Kako se bosta spogledala v kravjem hlevu. Sedaj pa brez odloga k Jelki — sicer me še kdo ustavi. Želim si mnogo sreče! (Odide v Jelkino sobo)
dranske banke, ki mu takrat bo neslo velike dobičke. Postal je z bojevitega zagovornika delavstva, bankir. Kje tiči vzrok, da je tako hitro spremenil to prepričanje. Res mu je še precej neslo, ko je vodil delavce za nos, toda ne toliko kot oskrbništvo in bankirstvo. In ta velika socialistična zvezda vodnica je vtonila
v	velekapitalizmu, proti kateremu se le na papirju borite tudi
vi	gospodje pri "Proletarcu." Jaz sam sem čital ljubljanski "Naprej" in bil tudi socialističnega mnenja. Kako je on blatil vse, oderuštvo} verižništvo, da prav, saj je vzrok vsega socijal-nega gorja v človeški družbi sebičnost, spojena z oderuštvom in verižništvom, in to je predba-cival pred vsem 'S'. L. S. In ta stranka ni še odnehala oziroma njeni predstavniki boj proti kapitalizmu lahko bi bila v Belr-gradu neštetokrat se udinjala
(Dalje na 4. strani.)
6. Prizor.
Doroteja, Trnovski (moker, klaverno šepa)
DOROTEJA: Povej mi vendar, Kazimir, si li res izgubil še tisto malo možganov, kar si jih imel?
TRNOVSKI: Ne bilo bi prav nič čudno po takšnem strahu!
DOROTEJA; Kdo te je vendar vrgel skozi okno?
TRNOVSKI: Saj ni bilo druge pomoči, skočiti ali zgoreti!
DOROTEJA: Kje pa gori?
TRNIOVSKI: Naša hiša.
DOROTEJA: Menda tvoja pamet.
TRNOVSKI: Ni li treščilo?
DOROTEJA: Tebi v glavo! Prismoda! Le poglej kako si mi potlačil in pokvaril moja najljubša pomarančna drevesa.
TRNOVSKI: To je storila najbrže nevihta. Usmili me! Moker sem kot mlad maček, ki ga vržejo v vodo.
(Dalje prihodnjič.)	j^Mša-

\


••EBINOST*
Ksaver Meško:
OB POMLADANSKIH VEČERIH.
(Konec.)
In tista bela mala roka — kako mehko se je oklepala vaše in kako toplo! Toplota njena je lila v vaše žile, k srcu noter se je zlivala, da vam je bilo vroče ob mlačnem večeru . . . Saj pomnite še, tistih mehkih pritiskov mehke roke?
Molče sta stopala ob potoku. Molčal je ml in, molčal je gozd nad mlinom. Le bele breze ob robu lesa so zadrhtele včasih in so stresle veje nalahko in za trenutek. Kakor bi se hotele predramiti iz težkega sna, a se niso mogle. Zasnuje so spet in so stale mirno kakor začarane, o-kamenele. V lesu je zavzdihnilo zdajzdaj — a res, tega niste slišali: zaglabljali ste se globoko v tihe svoje misli in v mehke, dražestne sanje . . Prelesten večer — saj pomnite še . . .
Kaj ne. te večere ljubite, dragi so vam ? —
Dragi so tudi meni. — Dragi so mi bili nekdaj zaradi lepih spominov, ki je bila popisana z njimi vsa moja duša. A nekoč sem sedel v samotni sobici — zunaj je bil miren, sanjav in pomladanski večer. V molčeči samoti sem se zamislil in sem si polegdal- globoko v dušo. Videl sem io vso popisano z mehkimi in lepimi besedami, izgovorjenimi nekdaj ob istotakih nemih in mirnih spomladanskih večerih. Mnogo jih je ostalo pač ne-izgovorjenih, a v dovzetno in mehko mojo dušo so se vpisale vendarle: neizgovorjene sem jih čutil, slišal, videl, umel ... In vdani topli pogledi so bili vpisani v mojo dušo: jasno so se vtisnili v njo in globoko kakor za vso večnost . . . Vsa je drhtela še nemirna moja duša od nežnih pritiskov male roke ob tihih, mirnih nekdanjih pomladanskih večerih. Kipela je še vsa od lahkega božanja svilenih las. ki so mi božali lice ob tihih in lepih pomladanskih večerih. Vznemirila se mi je duša ob tem in mi je vzkipela. Radostno vznemirjena je ostala sem do tega tihega pomladanskega večera . .. _ Z dolgim zamišljenim pogledom sem pogledal v dušo. vso popisano s temi lepimi spomini. In leglo mi je težko na vse misli, in na srce mi je leglo tesno, kakor še nikoli ne do tedaj oh takih tihih in sanjavih večerih.
"Kaj mi hoče to? — Brez pomena vse., brez koristi."
Spoznal sem jasno kakor še nikoli ne do tedaj. In posegel sem s trdo in močno roko med lepe in mehke spomine in sem jih izbrisal vse do zadnjega. Izbrisal sem celo najslednje in najlepše. ki mi jih je vpisala v dušo najdražja mi roka.
"Da ne bi vpisala nikoli več nič lepega taka mehka roka!"
Od tedaj so mi še dražji taki pomladanski večeri, tihi in
skrivnostni, kakor je tiho in skrivnostno v duši novorojenega otroka. Še dražji so mi, ker mi je prišlo ob njih veliko spoznanje, in sem storil ob njem nov velik korak v daljnem cilju . . .
Ali ljubite pomladanske večere? In kake ljubite? Nemirne in morebiti viharne, ko ječi v strahu in bolesti vsa priroda, ko stokajo šume stoletne in padajo drevesa \pod neusmiljeno roko viharjevo, ko se skriva človek ves plah, ker se čuti slabega pred višjimi močmi — ali ljubite take? 1
In zakaj ljubite take večere? Ali so vam dragi, ker vas spominjajo velikih viharjev in bojev, ki so divjali ob njih v vaših dušah? — Ah, kako je ječalo vaše srce pod neusmiljenimi udarci usodinimi, kako se je zvijalo v neizrekljivi bolesti! Oj, kako je divjalo v vašent srcu in vam je rezalo rane, da je tekla kri v potokih. Vse ranjeno je bilo vaše srce in vse brez moči. Čudite se še danes, kako da ni izkrvavelo popolnoma, kako še živi in ni omagalo in umrlo ob tistem viharnem pomlad<ltt§kem večeru.
Zaradi viharjev in bojev so vam dragi taki večeri? A morda še bolj zaradi velike zmage, ki ste ji izvojevali ob takih večerih sami nad seboj. Hej, divjala je burja in vam je sekala rane in vas je pripogibala k tlom, a izšli ste iz boja vendarle zmagovalci . . .
Ali so dragi taki večeri tudi meni ?
Ob viharnem spomladanskem večeru sva si stala naproti. Poslavljala sva se.
"Odpustite mi vse . . ."
"Kaj naj vam odpustim? — Da ste me ljubili? Saj sem ljubila tudi jaz vas in vas ljubim še z vsem srcem in z vso dušo. In rada bi bila vaša do groba in le vaša. ako . .
Zakrila si je oči in ni izgovorila.
"Povejte, prosim."
". . . ako bi bilo mogoče brez greha."
Povesil sem glavo. V srcu mi je divjal vihar, hujši od onega tam zunaj . . . "Vzemi, saj je tvoja . . ." "Ne, nikoli! Ali jo ljubiš tako?" "Moj Bog. zdaj mi daj moči! . . ."
"Da, to je, kar stoji med nama : greh ... In ker ne maram in ne smem pogub^ti vaše čiste in svete in ne lastne duše, mo-f rata najini poti daleč narazen . .
Bog, vihar je bil to in boj ! Videl sem njene solze in bolečine stoterih ran sem čutil v srcu.
"Ker vas ljubim . . . Bog z vami na vaših potih!"
V viharni in šumni viharni noči sem se vračal domov. Kaka je bila ta pot — ne vprašajte^ prijatelji. Če ste hodili kdaj sami take poti, ko ste pustili v sve-. tu vse, kar.je bilo do tedaj drago vašemu srcu, in ste se odrekli vsemu, kar ste ljubili najbolj, veste kaka je taka pot . . .
In vendar ljubim zdaj take večere, ker mi je drag tak spomin
Izšla
je
LEPA KNJIŽICA
Državljanski katekizem
z natančnim poukom o državjanstvu Združenih držav, o demokraciji, o naših sodiščih, o zakonodaji, o pravicah državljanov i. t- d.
Knjižica je pisana v angleščini in slovenščini. Ta knjižica je najboljša knjiga: i. za poduk o državnem, političnem, sodnijskem ustroju naše države, o pravicah in dolžnostih državljanov, o volitvah in o vsem, kar mora vedeti vsak državljan države. Zato je najboljša knjiga, ki v kratkih besedah pove vse to. a. za poduk za drugi papir.
3.	za poduk za one, ki so že dobili državljanski papir, da vedo, kaj to pomenja za nje.
4.	za poduk v angleščini, ker ima angleški- tekst takoj poleg preveden v slovenščini.
5.	za poduk tf farnih šolah v "Civics" v višjih razredih. KNJIGA IMA 87 STRANI IN STANE SAMO IOC.
Naroča se pri:
EDINOST
1849 W. aand Street,	Chicago, ILL
-ali pa-
NATIONAL CATHOLIC WELFARE COUNCIL
13x3 Massachusetts Ave. M. W.	Washington, D. C.
na ta viharni in težki pomladanski večer. Dragi mi, ker nisem stopil brezvestno čez ono, kar naju je ločilo, čez greh.
"Bog z vami na vaših potih. Če mi je drag še spomin na koga, mi je gotovo na vas, na vso sveto in čisto. In vem, tudi vam je drag spomin name . .
Res, neskončno drag in ljubi mi je tisti viharni, šumni pomladanski večer, ko sem premagal sam sebe in sem se odrekel vsemu in sem pretrgal zadnje vezi.
* * #
In zdaj? Kaj zdaj, ko živim povsem samoten samotne pomladanske večere?
"Saj niste veseli nikoli. Ved-na otožnost vam zre iz oči, trpek plač je vaš smeh, in vedna žalost plaka menda v vašem srcu."
Molčal sem ob tem mehkem očitanju nežnih ustec in nisem maral odgovoriti.
A vam povem :#ne varajte se, prijatelji! Saj se smejim z vami .. . V srcu, res ... A kaj
komu za moje srce? Kaj koga
briga, če mi pride včasih, da se ne morem premagovati več, če mi teži srce. da ne morem nositi več? Kaj komu to, če naslonim kdaj vročo glavo sredi dela na mizo in zaplakam kakor dete osirotelo, zapuščeno? Kaj komu to? — Ne vidi me nihče kakor Vsevidni, ne tožim nikomur kakor Vsevednemu. Kaj komu to . . . saj se smejem z vami !
In otožno v mojih očeh? Ne motite se, bratje! Ne zro tako zamišljeno, ker hrepenijo po svetu in njegov isreči. Ne! A tistega pomladanskega včera sem se odrekel vsemu in sem krenil na novo pot, priznavam. Le poglejte tja nazaj za njo — ob vsakem koraku križ, ki sem križal na njem svoje srce in njegove želje in njegovo hrepenenje . . . In če pogledam naprej, vem: križ ob vsakem koraku. — A tudi zaradi tega ne zro tako zamišljeno moje oči. Zamišlje zro, ker zro s hrepenenjem po daljnem cilju. In bojim se venomer, da ga morebiti še izgre-šim. Bojim se neprestano, da mi zaide noga še kdaj na pot, ki se je odpirala pred menoj ob tistem vfharnem pomladanskem večeru : vodila bi me pač k sreči kratki in nestalni, odtujila pa bi me daleč in morebiti za veke mojemu velikemu cilju . . . Bojim se vedno, zato mi zro oči tako zamišljeno in resno.
Molite zame bratje . . .
Protest zveze slovenskih županstev v Gorici.
Zveza slovenskih ^upanstev v Gorici je na svojem zborovanju sklenila naslednji protest: "Zveza slovenskih županstev v Gorici, legitimna zastopnica naših občin, dviga najodločnejši protest proti nezaslišanemu dej-Stv"' se	izmenjati av-
strijsko-ogrski denar, ki je si-ljen0 naložen onstran meje, bankam, dočim je bilo naše ljudsko zadružništvo brezvestno izdano. Da se prepreči polom našega ljudskega gospodarstva, zahtevamo odločno, da se zamenja brezpogojno občinam, zadrugam
in zasebnikom njihov denar v istem razmerju, kakor ga je italijanska vlada zamenjala vsem drugim."
-o-
Odhod Gottardija.
Vitez Gottardi je odšel iz Gorice. Ko je prišel iz južnih krajev v mesto, je bil precej gorak nasproti nam Slovencem, no,
SPREJME SE
na hrano in stanovanje pošteno dekle. Katera želi se naj zglasi za podrobnosti na naslov:
2498 — Blue Island Ave. CHICAGO, 111.
giMlllM	imiiiiii^iiiM^g
počasi se je ohladil in je postal napram nam celo zelo prijazen. Osebno je bil zelo dober človek, ki je lepo občeval v sakomur.
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec 49 let sta s prihranki se želi spoznati z pošteno Slovenko z dekletom ali vdovo od 40 do 55. leta, če bi tudi imela enega otroka. Vse druge podrobnosti po dogovoru.
Naslov: "Vdovec" c-o;
UPRAVNIŠTVO EDINOSTI, 1849 — West 22nd Street. CHICAGO, ILL.
mo
fellHIIP^ilHIIIIHHHIl^
IMENIK KNJIG
ki se dobe v zalogi
knjigarne Edinost
F3
m
1849 West 22nd Street
^llllllllllllimiillllllllllllll^
Biižs
as
Chicago, III.
.....iiiiiiifovaniiiiii;i|i
Ena stvar je v slovnici, ki se jo večina žensk ne more nikdar zapomniti. To je pika, katere ženske pri pogovarjanju ali kregu neznajo narediti.
PLEMENITO SAMOSPOŠTOVANJE.
Josiah Wedgfwood je bil najslavnejši umetniški lončar na Angleškem. Okoli Leta 1773. so postali njegovi proizvodi tako slavni, da lahko vidite danes \\ edgwoodove vaze, namizno posodje, itd. v vsakem večjem muzeju. V formi, substanci in Idekoraciji je cfosegel višek, ki se ga je malokedaj moglo doječi. On je vedel to in je rekel: "Ponosen sem na svoj produkt in stojim za njim z najboljšim, kar imam — s svojim imenom." Zad za Trinerjevimi zdravili in izdelki je tudi najboljša stvar, ki jo lasti tvrdka Joseph Triner Company — ime "Triner," ki stoji za "najboljšo kakovost, popolno čistost in neprekosljivo zanesljivost." -t— Trinerjevo zdravilno grenko vino nima para v slučajih slabega teka, slabe prebave in sličnih želodčnih neredov. Vsak odjemalec je prepričan o tem dejstvu. Mr. A. P. Jacob, 1336 Ellis St., San Francisco, Cal., nam je pisal 28. feb.: "Ni boljšega." ITrinerjev Liniment daje hitro in gotovo od-pomoč v slučaju revmatizma, nevralgije ali bolečin v križu. "Trinerjev Liniment je najboljše zdravilo," je pisala Mrs. Katarina Schrader, Elderon, Wis., 12. aprila 1923. Isto slavo vživa-jo druga zdravila Jos. • Triner Companije, Chicago, 111. — Pri vseh lekarnarjih in trgovcih z zdravili.
MOLIT VENIKI.
ANGELSKA SLUŽBA za dečke (kako
se streže pri sv. maši__f .05
DEVICA VERNA. šmarnice _ * .95
DUHOVNI BOJ___l 00
DUŠA POPOLNA ____1.00
DUŠA SPOKORNA . _________1.00
FILOTEJA. ____i.oo
IZ DUHOVNE zakladnide Tomaža
Kempčana . . _______45
MAJNIKOVA KRALJICA ___.95
MARIJA ŽALOSTNA MATI . __1.00
MOJ TOVARIŠ . ___1.00
NEBEŠKA Hrana I. in II. zv. a $125.	2.50
OBREDNIK DR. NAJSV. IMENA ___	.35
OBREDNIK Krščanskih Mater __.35
OBREDNIK za III. red 8v. Frančiška	.35
PRESVETA EVHARISTIJA __1.00
PRIPRAVA NA SMRT__1.25
SV. KRIŽEV POT __.15
SV. ROŽNI VENEC __1.00
ŠMARNICE. Volčič____.95
ŠMARNICE, L. Skufca __.95
ŠMARNICE a rs kepa župnika____.95
VODNIK III. reda___.25
ANGLEŠKI MOLIT VENIKI.
KEY OF HAEVEN, molitvenik pripraven za vsakogar priročne oblike v različnih vezavah, cena _od 60c. do______2.00
THE CHILD'S PRAVER-BOOK molitvenik za otroke, cena _ od25c. do__1.50
THE DEVOUT CHILD, mali molitvenik za otroke____—	.10
E YOUNG MAN'S GUIDE, molit-
za mladeniče __1.50
E YOUNG GIRL'S GUIDE, molitvenik za dekleta___2.00
VISIT TO THE JgOST HOLY SACRAMENT. molitve za vsak dan v mesecu. pripraven za vsakega kristjana _	1.50
Poleg navedenih, sprejemamo naročila za vse angleške molitvenike. ki jih je mogoče dobiti pri večjih knjigo-tržnicah.
HRVATSKI MOLIT VENIKI.
VRTEC GOSPODNJI. vezan v usnje —$ 1.00
RAJSKI CVJETOVI. vezan v usnje „	1.00
UTJEHA STAROSTI --1.25
SLAVA BOGU, črna koščena vezava	2.00 SLAVA BOGU. črna koščena vezava
z okrašavo ______2.10
SLAVA BOGU. vatirano usnje --1.75
PUT V NEBO._ od $1.75 do --2.00
ZVONČEC. navadna vezava --100
ZVONČEC. vatirano usnje --1.50
ZVONČEC. črna koščena vezava --1.90
ZVONČEC. črna koščena vezava
z okrašavo . . ___________—	2.00
IGRE:
AFRICAN K A, opera v 3. dejanjih —$ .15 ANDREJ HOFER. ljudska igra v 5
dejanjih . . ----—---50
DOLINA SOLZ, kratke igre --1.00
DOMEN, mešane vloge, igra s petjem
v 5. dejanjih. -—----75
GOSLARICA naše ljube Gospe ---25
KACIJANER, tragedija v 5. dejanj—	1.00 KRIVOPRISEŽNIK. mešane vloge, narodna igra s petjem -—	-75
LOVSKI TAT . -——	-75
MARTA, opera -----l5
MARTIN KRPAN, dramska pripovedka v 5. dejanjih ---*50
MATI. dramska slika v 3. dejanjih —	.75 MATI SV. VESELJA, skrivnost vstajenja v 5. slikah --------50
MOŽ BESEDA, v 5. dejanjih --.45
NAŠA KRI. mešane vloge ---60
NA SMRT OBSOJENI, mešane vloge
3 dejanja. . -_____--.45
NEDELJSKE URE NA DRUŠTVENIH ODRIH, 4 kratke igre: za ženske ulo-ge: Nevesta z Libana, Ženin z Nazare-
ta. Seljski anglej in Dve prerokinji —	.50
K MAMICI, igra za otroke ---.05
PROSLAVA CIRILA IN METODA.
deklamacije in prizori _____-—	-50
SLOVENSKA TALIJA. 1. zv. Donna
Diana . . ____-__-45
TRUBADUR, opera -—---45
VOLKAŠIN . . _____-45
SLOVENSKI ODER I. zv. igre za mešane vloge:Slovenski oder Pri kapelici
in "Čarovnica"_______«50
SLOVENSKI ODER III. zv. V boju za poklic, moške vloge, Palčki, mešane
vloge . _______-45
ZBIRKA LJUDSKIH IGER: 3. zvezek
Občinski tepček -—	-30
ZBIRKA, 12. snopič: Izgubljeni sin moške vlosre: Pastirci in kralji, moške vloge; Planšarica prizor za ženske
vlojre. . ___—----30
ZBIRKA. 13. snofič: Vestalka, Smrt Marije Device; Marijin otrok, same
ženske vloge. . _—-----30
ZBIRKA. 14. snopič: Junaška deklica. Materin blagoslov, ženske vloge; Sv.
Boštjan, m. ul. _—---30
ZBIRKA. 15. snopič: Fabiola in Neža, ženske vloge; Turki pred Dunajem.
mož. uloge. _—-—	-30
ZBIRKA. 20. snopič: Sv. Just. m. vloge ; Ljubezen Marijinega otroka, ž. ul.	.30
NABOŽNE KNJIGE:
DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE.
Urban Nežmah. trdo vez. -:-$ 1.00
JEDRO KATOLIŠKEGA NAUKA, trdo vez. _— ---.95
KATEKIZEM, za ameriške Slovence,
slov.-angleški, vez. ____——	-45
KRALJESTVO BOŽJE NA ZEMLJI—	.45
KRISTUSOVO TRPLJENJE --.45
KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT
I. in H. del a 75c. _—-•	1-50
MOLIMO, ali najpotrebnejši nauk —	.15
MESIJA . . _i--.35
NA NOGE V SVETI BOJ -.	.35
NEBEŠKA KRONA. .--45
NEVESTA KRISTUSOVA ----.50
OD BLAGOSLOVIL . -—	.75
O SV. CIRILU IN METODU --.35
PAMET IN VERA ____-45
PASTIRSKI LISTI ____.25
PREMIŠLJEVANJE o božjem Srca Jezusovem . . ______.96
RED ZA LJUDI živeče med svetom —	.35 SLOV. GOFFINEL kratka zgodovina
cerkvenega leta /trd. v«. --2-00
SLOV. GOFFINE. kratka zgodovina
cerkvenega leta meh. vex. --1.60
SPOLNUJ ZAPOVEDI _—	-60
SV. EVANGELIJ IN DEJANJE APOSTOLOV . . ___
SV. VINCENCIJ, trdo vez. _
TEMELJI KRŠČANSTVA
UMETNOST V BOGOČASTNl" službi-VELIKI KATEKIZEM, poglavje o molitvi . . ______________
VODNIK MARIJANSKI ___
VZORNIKI 1. SV. OBHAJILA
ZGODBE SV. PISMA, obsegajoče 18. zv. posamezni zv. 15c. ako se naroči
vseh 18 zv. skopaj, stane ___
ŽIVLJENJE G. JEZUSA KRISTUSA.
mala izdaja . _______
ŽIVLJENJE SVETNIKOV, dr. J. E.
Zore. . ______________
ŽIVLJENJE SVETNIKOV. Matija
Torkar, velika izdaja I. in II. zv.
RAZNE KNJIGE IN SPISI
AJDOVSKI GRADEC. J. Tominšek__ AMERIKA IN AMERI KANCI, J. F. Trunk, v zvezkih, meh. vez. AMERIŠKI SLOVENCI, kaj hočemo.
A. Tomec ___,____
APOLOGETIČNI GOVORI _____
FRANC PIRC. življenjepis _
FRIDERIK BARAGA, meh. vez. _
JUGOSLOVANSKA strokov na zveza — III. SLOV. KAT. shod v Ljubljani __
KATOLIŠKI SHOD v Ljubljani _
KITAJCI IN JAPONCI , KNJIGA O ŽIVLJENJU
KOLEDAR DR. SV. Mohorja 1921 _ KRIŠTOF KOLUMB, odkritje Amerike KRŠČANSKO NARAVOSLOVJE . — MILOSRQNOST DO ŽIVALI, za mlade
in stare . ____-__
NARODNO GOSPODARSKI eseji _
NAŠA DRŽAVA___i_
NAŠA POTA. I. in II. vz. oba _
OBČINSKO POSREDNIŠTVO . _
OSNUTEK — Slov. nar. gospodarstvo OSMERO BLAGROV. nauk za srečno
življenje, vezan____
O SV. CIRILU IN METODU _
PETER BARBARIC . __
PLES . _____;_
PODOBE IZ MISIJONSKIH dežel
POGLED V NOVI SVET _
PRILIKE P. BONAVENTURA _
SLOVENSKI ŽUPANI _
SVETA RUSIJA . VOJSKA IN MIR
VOJSKA NA BALKANU, trd. vež. __ VZORI IN BOJI. Jože Debevc. trdo
ZGODOVINA BREŽIŠKE župnije ZMISEL SMRTI _______
POUČNE KNJIGE.
BESEDNJAK, angleško-slovenski. Dr.
F. J. Kern_______|
DOMAČE IN TUJE ŽIVALI V PO-
DObah . ______
DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, pouk
za dobavo državljanskega papirja _
DRUŠTVENI GOVORNIK . _
GOSPODARSKI NAUKI _
GOSPODINJSTVO . _
GRŠKO-SLOVENSKI slovar. A. Dokler
trd. vez. . _________
HIGIJENA NA KMETIH _
KAKO SI OHRANIMO ljilbo zdravje
KATEHEZE ZA PRVENCE _
KAŽIPOT ZA IZSELJENCE _
KNJIGA URADNIH VLOV _
KNJIGOVODSTVO . . _
KRATKA KATEHETIKA _________
KUBIČNA RAČUN1CA
MLADENIČEM, prevz. Skof Jeglič __
NASVETI ZA HIŠO IN DOM _
NEMŠČINA BREZ UČITELJA _
OSNOVA PRAVILA ZA ZDRAVJE MALARIJE.__________
OBČINSKI RED_____
PERUTNINAR
DROBNI NAČRTI ZA POUČEVANJE
VEROUKA . ___
POLJEDELSTVO . .
POŠTNO IZRAZOSLOVJE ___
POUK ZAROČENCEM in zakonskim. PRAKTIČNI (hitri računar. vez. v
slov. ali angleškem jeziku _.
PRAVILA ZA OLIKO__
PRAVOSLOVJE . . __
RABOJEMNO PRAVO .
REJA DOMAČIH ZAJCEV _
ROČNI SPISOVNIK . . _
SADNO VINO ALI sadjereja___
SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. Doki. . . ,.,____
SLOVENSKE besede v slovenščini __
SLOVENSKI PRAVOPIS__.
SLOVENSKI SADJAR ____
STARISEM IN VZGOJITELJEM UČITELJ v boju proti alkoholizmu UMNA ŽIVINOREJA . ____
POUČNE KNJIGE:
ZAZNAMEK OKRAJŠAV korešpon-
denčnih pisem _
ZDRAVILNA ZELIŠČA _
ŽENINOM IN NEVESTAM _
POEZIJE IN PESMI:
BISERNICE . . _i
CERKVENA pesmarica. A. Berk _
CERKVENA pesmarica, L. Dolinar _
CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA.
M. Elizabeta . _
IZ MOJE CELICE. M. Elizabeta _
PESMI. J. CIMPERMAN _
POEZIJE. F. Levstik _
PSALM1 . . __
ŠOTOR MIRU
VALENTIN VODNIK, svojemu narodu ZA SOLNCEM. G. Strniša . _
KNJIGE ZA MLADINO.
ANGELJČEK. otrokom prijatelj, vodnik in učitelj ____f
BOB ZA MLADINO ZOB _
DORE . . __
1.50 .75 .50 1.00
.45 .75 1.00
2.00 .35 .50 4.00
l.%50
.05 .50 .35 .45 .25 .35
1.00 .45 .75 .20 .45 .75
.25 .35 .75 .40 .75 .45
1.00 .50 .95 .25 .30 .05 .35 .25 .45 .45
2.00
2.00 .95 .75
5.00
.50
.10 1.00 .50 1.0C
3.00 .75 .25 .35 .10 .75 -.25 .20 .75 .40 .75 .45
.10 .45 .20
.50 .25 .65
.T 5 .75 .45 .45 .45 .35 .75
.75 .75 .50 .75 .05 .45 Al
1.00 .45 .25
.75 .50 .50
.75 1.00 .75 1.00 .75 .75 .35 .35
POVESTI, ROMANI IN NOVELE.
AVSTRIJSKA EKSPEDICIJ A _S
BARVASTE ČREPINJE ' BITKA PRI VISU	-
BOG IN ZMAGA . BOJ S PRIRODO
"BOY", Louis Coloma, ___
BOŽIČNO DARILO. Povest _
CERKVICA NA SKALI, ali plačilo
sveta . . ______________ _
CAR IN TESAR________
CESAR MAKS IN MEHIKA _
ČAS JE ZLATO___mili
ČETRTEK, povest
CVET IN SAD. trdo vez. _ DOKTOR ZOBER. trdo vez.
DON KI ŠOT iz la Manhe _
DVE SLIKI. Ksaver Meško
DANTE, povest _
EDIP NA KOLONU
ENO LETO MED INDIJANCI _
ERAZEM PREDJAMSKI __
FABIJOLA, povest iz rimskih časov FRANC ERJAVCA zbrani spisi I. zv.
GROF RADECKI .	_1
IGRALEC, spisal Dostojevski _
IKONI J A, i	■■ ■
IZIDOR, pobožni kmet___
IZ ŽIVLJENJA za življenje, povesti
JAGODE . . __________
JAROMIL .
JERUZALEMSKI ROMAR	"
JUNAŠTVO IN ZVESTOBA _
JURIJ, novela. E. De Amicis___
KAJ SE JE MAKSU SANJALO _
KOBZAR
KOREJSKA BRATA _
KRALJIČIN NEČAK . _
KRALJICA MUČENICA _..
KRATKA POVEST o Antikristu KRESALO DUHOV, spisal P. Sheehan
A.
KRIŠTOF KOLUMB KRIŽEM SVETA . _ LUDEVIKA BOZIJA
LJUDSKA KNJIŽNICA:
1. zv. Znamenje štirih Z. zv. Darova . . _
3.	zv.	Jernač Zmagovač _
4.	zv.	Malo življenje _
5.	zv.	Zadnja kmečka vojska
6.	zv.	Gozdarjev sin _
7.	zv.	Prihajač
9. zv. Kako sem se jaz likal I. zv. _
10.	zv. Kako sem se jaz likal II. zv. __
11.	zv. Kako sem se jaz likal Ul. zv. _
14.	zv. Ljubljanske slike _
15.	zv. Juan Miseria _
16.	zv. Ne v Ameriko _
18. zv. Roža sveta _
MALENKOSTI. P. L. Coloma roman _
MOST V ŽIVLJENJE______
MAKSIMILIJAN, cesar mehikanski __
MARIJA NASA pomočnica, povest _
MAY ERY. po v 3s t ___
MiSKOVA SMRT . _
MLADI SAMOTAR
MRTVA SRCA, Tavčar, trd. vez.
NA NEGOTOVIH POTIH _
NA KLANCU, povest _
NA RAZLIČNIH POTIH _
NA PRERIJI . ______
NARODNE PRIPOVEDKE NAROD, KI IZUMIRA _ NAŠA LETA. M. Pugelj
NAŠE ŽIVLJENJE. Ksaver Meško NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA
NIHILIST, povest _
NJIVA, Ksaver Meško _
OČE NAŠ, povest _
ODISEJA . _________
O DVEH GREHIH__
PATRIA, povest iz irske junaške dobe PEGAM IN LAMBERGARf Dr. Fr.
Detela . ________
PERPETUA . . __________________
PETER ROKODELČIČ, trd. vez.____
POD SVOBODNIM SOLNCEM Fin-
žar, I. in II. zv.__
POTOVANJE V LILI PUT _.
POVESTI IN SLLKE, Ksaver Meško __
POSLEDNJI MEHIKANEC__
POVESTI O PETRI VELIKEM _
POVESTI SL. LJUDSTVU v pouk *n
zabavo . _________
PRAVLJICE. Majer
PRI JUGOSLOVANIH, zabavna knjižnica . ___.____'
PRIPOVEDKE. - Hubad . _
PRISEGA HURONSKEGA glavarja __
PRI STRICU ___
PRI VRBČEVEM GROGI -
PRVA LJUBEZEN
PTIČKI BREZ GNEZDA__
RAZLIČNO BLAGO, Slomšek RIBIČEV SIN___
ROBINSON STARŠI ROMARICA _____
SALAMONOVI RUDNIKI . SI STO E SESTO ____
DEDEK JE PRAVIL, trd ves. LESNIKI . . _
MALI AVE MARIA, letnik 1917. —
1918. . . ___
MLADIM SRCEM . _
PO VESTI CE . . _
VRTEC trd. ve« _
ZGLEDI BOGOLJUBNIH OTROK _ I ZLATI OREHI. . _:-
.35 .30 .55 .45 .45
1.00 .25 .S6 .66 <46 .85 '
SLOVENSKE LEGENDE . SORODSTVO, povest
SOSEDOV SIN. Sin kmečkega cesarja
Med dvema stoloma, J. Jurčič 5. zv. _
SPREOBRNENJE ČRNE princezinje
ŠOPEK LEPIH PRAVLJIC _
STUDENT NAJ BO__
STEZOSLEDEC . .________
SVETLOBA IN S'jSNCA. povest -
TARAS BULJBA. povest __
TRENOTKI ODDIHA . __
TROJE ANGELJSKIH ČEŠENJ TURKI PRED SV. TILMOM _ URH, grof celjski
VALERIJA, ali zmagoslavni izhod iz
katakomb . . -
V DEVETI DEŽELI, H. R. Haggard,
povest . . ___
VILJEM HAUFFOVE pravljice _
VOJNIMIR ALI paganstvo in krat — VOJSKA NA TURŠKEM _
VOLK SPOKORNIK. Ksaver Meško VSTAJENJE .
V TUJIH SLUŽBAH, povest _
ZABAVNI SPISI Josip Pagliaruzzi-
K ril an . . --
ZBIRKA NARODNIH pripovedk -
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HU-
ZARJA, A. Canon Doyle -
ZLATA VAS . --
ZLATOKOPI ___-
ZNAMENJE ŠTIRIH -
ZLOČIN V SARAJEVU -
ZVONARJEV A HČI. povest -
AVE MARIA, letnik 1917., 1919.. 1920.. 1921. vsak letnik trdo vezan —
KOLEDAR Ave Maria. 1928. -
KOLEDAR I. 1928. v platno vezan —
.45 .35 .45 .45 .15-.75 .15
.25 .35 .25 .30 .75 .75
1.00 .50 .50 .50 .20 .30 .25 .45 .75 .30 .75 .35 .25 .35 .50 .35 .30
1.00 .75 .20
1.00 .30 .30 .75 .45
1.00 .60 .20 .30
.75 .50 .35 .65 .75 .30 .60 .50 .60 .50 .75 .50 .75 1.50 1.25 .50 .30 .45 .30 .45 .25 1.25 .30 .50 .45 .30 .35 .25 .25 .75 .25 .40 .50 .75 145 .45 .30
.95 .45 .45
2.50 .25 .45 35 .75
.45 .35
.95 .35 .30 .35 .35 .45 .45 1.25 .25 .45 .45 .95 .30 .50 .45
.95 .05 .30 .35 .30 .45 .75 .40 .35 1.00 .10
1.00
.95 .46 .35 .45 .75 .35 .96
.75 .26
1.60 .46 .8« .86 .10

k* . -----------. -- - ■
i^te

"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Goloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.

"Da, senora. Nj. Veličanstvo kraj je zelo nevoljen, in Nj. Veličanstvo kraljica je užaljena — —
Smeh je silil Currito, ko je poslušala, s kako nerodno slovesnostjo je izgovarjal minister kraljeve naslove, običati so mu hoteli med debelimi ustnicami. Vprašala ga je s svojim slad-komilim glasom:
"Kdo?" Cisterna?"
Ekscelenca minister je zrastel kakor vol, ki mu je gibčen banderillero zabodel banderce v zatilnik.
"Ne, senora!" je zaklical, in užaljen je bil do dna svojega dinastičnega ponosa. "Njih Veličanstvo, španska kraljica, dona Marija Viktorija--!"
"Takooo?" je zategnila Currita. "Pa kaj imam jaz opraviti s čustvi te senore?"
"Kaj — imate — opraviti —	zakričal ekscelenca mini-
ster. Vročina od peči ga je pekla in dušila, in jezila ga je zbadljiva ravnodušnost Curritina. "Torej se Vam zdi za malo, da bi se pogajali za službo prve dvorne dame, in jo odklonili, ko Vam jo podele? Tako se igrate s kraljico, ki je vzor čednosti? Vedite, da bo vlada energično zahtevala zadoščenja."
Minister je bil čisto iz sebe. Debele potne kaplje so mu stale na čelu, rdeč je bil kakor kuhan rak. Roke je uprl ob kolena in je gledal Currito, kot bi jo hotel pogoltniti.
Cutriti pa mukanje vol<a Apisa ni napravilo nikakega strahu. Vzravnala se je nekoliko v naslonjaču, zrla z bledosivimi očmi nekam v daljavo in je začela začudena ter nekako užaljena s sladkim glasom :v
"Ampak, Martinez, por Dios, ne razburjajte se! Tako grdo Vam pristoja! Krivo je gotovo le kako nesporazubljenje, da govorite take neumnosti, ki ste sicer zelo duhoviti. Jaz naj bi postala dvorna dama Cister —, hočem reči, done Viktorije? Odkod imate to?"
"Od Vas same, od Vas, senora," je kričal minister. "Ali boste tajili pred ministrom de Ultramar,, da ste zahtevali službo dvorne dame pod pogojem, da postane Velarde kraljev tajnik in Vam pa da se izplača šest tisoč durov?"
"Mislim, da bom lahko tajila . . ."
"Da boste . . . Videli bomo, 'ali boste tudi še takrat tako lahko tajili, ko prineso vsi madridski časopisi to-le pismo . . ."!
In minister je potegnil iz žepa pismo ter ga razprostrl pred Curritinimi očmi.
Naglo je iztegnila Currita roko po papirju, pa minister jo je prehitel ter rekel robato:
"Ne, tega pa ne dam iz rok, niti za trenutek ne! Ampak poslušali boste sedajle pismo od začetka pa do konca!"
Popravil si je očala in začel brati. V soglasju s soprogo in po posredovanju ministra de Ultramar je podal Villamelon vladi izjavo, da sprejme njegova soproga službo prve dvorne dame pod pogojem, da dobi Juanito Velarde mesto kraljevega tajnika in njegova soproga letnih šest tisoč durov.
Dokaz bil jasen in Vi]lam^6n[ ]e bil napravil veliko neumnost, ka jfe napisal pismo.
Ali Currita se ni veliko jezila. Delala se je, kakor bi bila presenečena, kakor bi hotela ugovarjati, polagoma se je*vzrav-nala v naslonjaču, naenkrat pa je zgrabila za nevarno pismo, kakor gibčna mačka, ki skoči na^neprevidno miš — in vrgla ga je v ogenj. Papir se je zvijal v plamenih in črez malo časa je bil še samo pepel.	^
Minister je obstal, kakor bi ga bila oplazila strela. Prepozno se je umaknil in debelo je zaklel.
Currita se je spustila nazaj v naslonjač na mehke blazine, kot da se ni bilo nič zgodilo, in mu je rekla z nedolžnim nas-mehljajem:
>®li
NAZNANILO
Slovenskemu in Hrvatskemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril SLOVENSKO BRIVNICO na svojo lastno roko v lastni hiši, v kateri se je dosedaj nahajal Slovencem dobroznani JOE'S BARBER SHOP na 22-ti ulici med Lincoln in Robey ulico.
MOJA BRIVNICA bo odprta vsak dan do 8. ure zvečer ob petkih in sobotah pa do 11. ure zvečer.
Rojakom se priporočam v naklonjenost!
Chicago.
ANTON KOSMERL 1948 — West 22nd Street,


DOMAČE PIY0!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO.
Jos. Bielak, lastnik
"Ej, Martinez! Morali si bodete obvezati narezanega krompirja na sence! To hladi jezo —!"
VI.
Miroljubni vratar Villamelonove palače še nikoli ni okusil toliko strahu, kakor tisti spomina vredni dan 26. junija.
Ob desetih predpoldan je bilo. Baltazar si še ni bil oblekel svoje modre livreje z obilnimi našivi na ovratniku in rokavih. Skrbno je brisal prah z dragocenih florentinskih omar, z ogromnih sedežev starega sloga in raz bliščeče jekleno orožje, ki je krasilo lopo. Lotil se je Bruina,* norveškega medveda, svojega mutastega tovariša, da mu obriše prah s kovinastega hrbta.
Kar pridere z glasnim hrupom skozi velika vrata truma sumljivih ljudi.
Prestrašil se je Baltazar ter naglo zaprl steklene duri. Pa tolpa je razbijala po vratih, brušene šipe z imenom in krono Villamelonove so se razletele-v kosce. Preplašen je Baltazar bežal po stopnicah navzgor in podrl v teku malega dona Jose-lita, ki je v miru snazil z limonovo lupino kovinaste palčice, s katerimi so bile pritrjene mehke preproge na vsako stopnico.
Don Joselito je zbežal z glasnim krikom in kmalu je vsa služinčad plašno tekala sem tertja, odpirali in zapirali so vrata ter napolnili vse poslopje z nemirom.
Vlomilci so prišli v predsobo; bila je popolnoma zapuščena. Njih vodja je bil s palico ob tla in zahteval v imenu postave, naj pride kondesa Albornoz.	•
Ta človek je bil načelnik mestne policije in je prišel v imenu gubernadorjevem preiskat palačo in se polastit vseh papirjev. Šest policajev ga je spremljalo, predmestni župan in kakih deset do dvanajst ljudi sumljivih obrazov, vsi oboroženi z gor-jačami. Zasedli so vsa vrata, vstop s0 dovolili vsakomur, izhoda pa nikomur.
Tisto jutro je Currita zoper svojo navado vstala zelo zgodaj, kot bi česa pričakovala. Začula je hrup in je prebledela, satanski nasmeh ji je šinil črez lice. Kate je pribežala. tresla se je vsa in je hitela pripovedovati o vlomu.
Currita se je delala prestrašeno, kakor bi ničesar ne vedela, in je rekla, da bi bilo najbolje hitro obvestiti markiza Bu-trona. Pa vrata so bila zastražena in izhod prepovedan. Zato naj bi kak služabnik preplezal zid na vrtu in sporočil diplomatu, kaj se je zgodilo.
Širite list "EDINOST"!

SO. CHICAGO

Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalog* najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-Ije.
Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah.
Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo t
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk!
"SVOJI K SVOJIM r
ANTON BAKSE
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI, 9534 — Ewing Avenue.


1943 W. 21st Street,
CHICAGO, ILL.
gf
_Trgovina z železninoff in pohištvom
Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varniše. Ta mesec bom pričel tudi plum-bersEo obrt, za pomoč bom dobil Mike Černeta, ki je znan kot eden izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha.
Za vse slučaje se obrnite na:
~ JOSEPH SLOGAR
Trgovec z železnino in pohištvom, ELY, MINN.
m

I NE POZABITE! |
* * * * * + +
Da ako želite sedaj kupiti si lastni dom, da se obrnite na mene, ker ravno sedaj imam na prodaj več zidanih in lesenih hiš, vsakovrstne velikosti okoli slovenske naselbine, kakor tudi po celi Chicagi. — Zunaj Chicage na Archer Ave. imam naprodaj 2 zidane hiše z več lotami, hiše so opremljene z električno razsvetljavo in kopalnicami.
Obrnite se na:
MARTIN LAURICH 1900 West 22nd Place.
Phone: Canal 5777.
* * * * *
IZ SLOT. NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
belgrajskim verižnikom in izdala koristi svojega ljudstva. In ni čuda morda vas bo gospodje pri "Proletarcu" zanimal rezultat volitev z leta 1920. in 1923. Na Slovenskem so imeli 1. 1920. Ju-gosl. Soc. Dem. 29.531 glasov in 1. 1923. jih imajo 5.729. napredovali so nazaj za skoraj 22 tisoč. In Slov. Ljud. Str. jih je imela 1. 1920. na Slovenskem 58.791 glasov in 1. 1923. jih ima pa 106.-950. je storila korak naprej za 52 tisoč glasov. Nič ne pomaga kričati, da je reakcionarna, ljudstvo govori in ve komu zaupa. Da. vodi boj proti kapitalizmu, po svoje, ne po vaše. Ko je odložil Anton Kristan svoj poslanski mandat, ustanovitelju in bivšemu uredniku vašega lista Et-binu zvezdi J. S. Z. je pač kričal v poslanski zbornici proti verskim šolam, in klerikalnem re-akcionarstvu in se najlepši luči blamiral, ko je lansko leto poslanec S. L. S. Jožef Gostinčar se potegoval za povišanje plače železničarjem, ko je on glasoval proti $o%išanju. Mogoče mu je že takrat dišalo, po kraljevskem priseljeniškem komisarju, ko sedaj dela zanj namreč Nj. Vel. kralju Aleksandru. Za par Jude-ževih grošev se je udinjal kraljevski vladi, prodal svoje socijal-no prepričanje oziroma boj proti kapitalizmu, in danes molči, ko ste osušili skupno blagajno J. R. Z. Mož, ki ima le količkaj rešpekta do samega sebe bi se skril, da bi ga več ljudstvo ne videlo. Kajti kako je deloval on proti Jugoslovanskem ujedinje-
nju skupno z vami in vendar danes je kr. priselj. kom. Jugosl vlade. Pa kaj njemu mar, on za-jemlje z vladnega korita, nič več ga ni čuti, da bi deloval proti monarhijam in kapitalizmu, saj je vodil proti njemu boj, po Va še! In potem se ne čudite, da ste tako napredovali namreč na in bojo vsi, ki bodo sledili v ju proti kapitalizmu po vas* Delavske in kmetske mase" v Sloveniji so obračunale z vami in se pridružile Slovenski Ljudski Stranki, ki vodi boj proti velekapitalizmu ~ po svoie Ne pomagajo samo kričeče fraze. na papirju zabavljanje črez vse, ki ne misli po vaše. Govore dejanja, s katerimi se pa žal ne morete ponašati z drugim kot da so zapeljani slovenski delavci pomagali do vladnih korit, z katerih zobljeta in ponižno služita, ti dve vaši zvezdi, jutranja in večerna, ki ste jih stavi^pred slovensko delavstvo, visr^co kdt morski svetilnik, ta največjaN©«-cialista naše dobe. sedaj v sluz-bi kapitalizma; Anton in Etbin istega imena Kristan.
Trnovski.
-o-
Rada ga imela do gotove meje.
Neki mož, ki se je nahajal na smrtni postelji 4 leta po poroki, je dal poklicati k sebi svojo mlado ženo in ko je prišla jo je nagovoril: "No. vedno si mi pravila, kako me imaš rada. da bi me kar pojedla, ali pa da bi rada umrla zame. Prosim te, umri sedaj namesto mene?"
Žena: "Dragi mož. premislila sem se! Le kar ti umri. iaz bom že lahko drugega dobila!*
-o-
^=ŠIRITE LIST EDINOST.

Rojakom v Chicago!
Naznanjam, da sem sprejel zastopništvo za KIMBAL CO. ki je ena največjih iu najboljših družb v Chicago za izdelovanje klavirjev, gramofonov in drugih inštrumentov. Rojaki, kateri želite si "piano" klavir ali gramofon bodisi karšnekoli vrste, pridite k meni, da Vas popeljem v trgovino te družbe, katere sem zastopnik in Vam razkažem velike zaloge, ki jih ima na razpolago naša družba. Ako želite zamenjati vaš sedanji piano, pridite k meni, preskrbe! Vam bom pogoje, da boste zadovoljni z njimi.
Zglasite se katerikoli čas pri podpisanemu:
JOSEPH NARTNIK
1902 — West 23nd Street,
PHONE: Roosevelt 8974.


List Edinost
jo last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki, Vse zavedne slov. družine 9m nanj naročene, in ga pridno čitaj«, ker ▼ njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO S* •GLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL
Trgovci, ki imajo sv^je trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "<Ediaosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE Bmmm POVZDIGNILA DC VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služlte se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdajl
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo4 lično in toča«. Vsem slovenskim čc. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopjeje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas- za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tisko-viae mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
N	.	-J *
1849 W. 22nd Street Chicago, 111.
Phone: Canal 0098.