Svev. 247
TRST, ¥ torek 5. septembra 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
te£ ob nedeljah In prazc&ih eb 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Fotamične itev. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd Zastarele Štev. po 5 nvć. (10 stot.) OALA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •emrtuice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 E-t mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu.
ePINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je moč l"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■»roeDiu mm n«4«IJako lil&oj« „EDINOSTI" itts« t »
mIo lat« Kron S-30, la pol lata ar^o 3 SO Vsi dopisi naj se pošiljajo na aredništvo hal*. Nefranko-
vana pisma to no sprejemajo In raKopisi se na vra6aja. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: ulloo Giorglo Galatti 20 (Narodni dem). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T;skarnn .Ed;nont*. ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnKnl ra*un Ste«. 841-652. TELFF0M It 11-57
BRZOJ/UJNE UESTI.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 4. Na dnevnem redu je deset poimenskih glasovanj o odkazanju raznih peticij odsekom.
Po štirih poimenskih glasovanjih je bila razprava prekinjena. Ostale točke dnevnega reda ter nadaljevanje razprave o brambnem zakonu je bilo odloženo na jutri.
O ponesrečeni italijanski vojni ladiji „San Giorgio".
RIM 3. — Dela za rešitev vojne ladije „San Giorgio", ki je na svoji poskusni vožnji blizu Napolja obtičala v skalovju, se nadaljujejo. Nade je, da rešijo ladijo.
Justh za volilno reformo.
KOLOŠVAR 4. Poslanec Julij Justh je govoril včeraj na nekem shodu, na katerem je bilo izlasti mnogo delavcev. Justh je izjavil, da ni možno drugače priti iz sedanjega položaja, ako se najprej ne reši volilne reforme, in na podlagi te volilne reforme izvoljen parlament naj prične reševati obrambno reformo. Sedanji parlament je obnemogel in ne more rešiti nobene stvari.
Na to je bila vsprejeta resolucija, v kateri se zahteva, naj zbornica najprej reši volilno reformo.
Vaje nemške vojne mornarice.
WILDPARK 4. Cesar Viljem je danes ponoči odpotoval v Kiel na vaje vojne mornarice.
DUNAJ 4. Poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli se je podal v Nemčijo na vaje vojne mornarice.
KIEL 4. Cesar Viljem je dospel semkaj danes zjutraj ob 7.30.
Nadvojvoda Fran Ferdinand na pomorskih vajah nemške vojne morda* ice.
BEROLIN 4. „Nordd. Allg. Zeitung" poreča, da se je državni kancelar povodom sestanka cesarja Viljema z nadvojvodo Franom Ferdinandom podal v Kiel.
KIEL 4. Nadvojvoda Fran Ferdinand je danes ob 4*50 popoludne dospel semkaj. Malo predno je dospel vlak, je prišel na kolodvor cesar Viljem. Nadvojvoda in cesar sta se potem odpeljala na cesarsko jahto „H >henzoliern", kjer se je nadvojvoda nastanil s svojim spremstvom. Zastava nadvojvode je bila razvita poieg zastave cesarjeve. Občinstvo je prirejalo cesarju in nadvojvodi prisrčne ovacije. Vojne ladije v pristanišču so salutirale z 21 streli.
Požari.
SARAJEVO 3. Žaga tvrdke Feltrinelli v HadjiŠi je z velikimi skladišči lesa vred popolnoma pogorela. Požar je trajal od 3. ure popoludne do 7. ure zjutraj in je zajel tudi sedem hiš, v katerih so stanovali delavci in uradniki. — Hiše so pogorele do tal. Škodo cenijo na pol milijona kron, ki je pa pokrita z zavarovalnino. Vročina, ki jo je prouzro-čal plamen, je bila tako silna, da so se talile železniške tračnice. Pogorele so tudi velike množine eraričnega lesa, provzročena škoda znaša 100.000 K, ki je tudi pokrita z zavarovalnino. Ogenj je nastal v prostorih za stroje, očevidno vsled preveč razgretega dimnika.
BRINDISI 4. (Ag. Sttfani). — V minoli noči je nastal ogenj na parniku „Demaco", ki se je nahajal blizu Santa Maria di Leuca. Parni k, tržaške tvrdke z lesom Feltrinelli Giu-seppe & C.o, ki je bil nakrcan z lesom, se
je zamogel usidrati v omenjenem pristanu in je skušal pogasiti ogenj z lastnimi sredstvi. Posadka se je rešila. Ladija je poškodovana.
MARKO 4. V Mez5hegyesu je nastal danes velik požar, ki je upepelil zaloge konoplja v tukajšnji konopni tovarni. Škode je okolu 250.000 K, ki je pa pokrita z zavarovalnino.
BEROLIN 4. Včeraj popoludne je nastal na razsežnih zemljiščih v Schonebecku za kolodvorom v Eberstrasse, ogenj, ki se je naglo razširil. Ogenj je uničil več zgradeb in cvetličnjake nekega vrta. Na zadnje je ogenj šinil na občinsko pokopališče „pri 12 apostolih". Gasilci iz Berolina, Schonebecka in Steglica so se trudili več ur, preden so mogli udušiti požar. V ognju je poginilo mnogo živali. Na pokopališču je ogenj poškodoval 73 nagrobnih spomenikov, j LANDSBERG 4, Požar v gozdih pri Kčnigsvvalde in Reizensternu je uničil že . 8000 jutrov gozda. Pogoreli sta tudi dve logarski hiši, en mlin in več drugih poslopij. Dosedaj znaša škoda že tri mil. mark.
Poroka srbske princezinje Helene.
BELIGRAD 4. Povodom poroke prince-sinje Helene so se po vsej deželi vršile slovesne službe božje.
Novo portugalsko ministerstvo.
LIZBONA 2. Ministerstvo je sestavljeno sledeče: Predsedstvo in notranje stvari — Joao Chagas ; finance — Duarto Leite ; vojna mornarica — Joao Meneges; unanje stvari — Augusto Vasconcellos; javna dela — Si-donio Paes ; kolonije — Celestino Almeida ; pravosodje — Leotte. — Ćete vojne mornarice, nastavljene ob meji, se vrnejo v Lizbono.
Kolera.
CARIGRAD 3. Na topničarki „Nevvshe-hir" in torpedovki „Berk-i-Satvet" sta se pripetila dva slučaja kolere.
CARIGRAD 4. Včeraj je obolelo za kolero 33 oseb, umrlo jih je 25. Kolera se razširja iz Bruse, kjer umre na dan do 30 oseb.
BUDIMPEŠTA 4. (Ogr. biro) Bakterijo-Iogična preiskava o vzroku smrti glasbenika Karla Riesnerja, ki je obolel za sumljivimi znaki kolere, je dokazala, da gre za azijatsko kolero. — Na nekem remorkerju je obolel za sumljivimi znaki kolere krmilar Anton Riegler. Remorker so desinfecirali in moštvo stavili pod zdravniško nadzorstvo. Zdravstvena oblastnija svari prebivalstvo pred vživanjem vode iz Donave in pred kopanjem v plavalnih šolah na Donavi.
DUNAJ 4. Zdravstveni oddelek mini-sterstva za notranje stvari poroča: Danes je v Sv. Petru pri Rabu zopet neka oseba obolela za azijatsko kolero.
Francoski predsednik Fallićres na pomorskih vajah.
TOULON 4. Predsednik Fallieres je danes zjutraj dospel semkaj in se je podal na oklopnjačo „Massena", da se udeleži vaj vojnega brodovja.
TOULON 4. Potem, ko je oklopnjača „Massena" s predsednikom Fallieresom priplula pred rt Brun, je pričela parada. Ladije so odplule na morje v črti dolgi 15 km. Parade se je udeležilo 90 vojnih ladij s skupno 30.000 mož.
Turčija.
CARIGRAD 4. Sultan je podelil nemškemu kancelarju rtd Osmanie v briljantih, državnemu tajniku za unanje stvari Kiderlen-
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop ChocholouŠek Poslovenil H. V
„In pred svetom ?" je vprašal sultan dalje
„Morda pa vendar ne bom sam razglašal svoje verolomnosti, svoje sramote?" je odgovoril Milan žalostno. „Ti si sultan in jaz vojvoda srbski — srbski I ?" je vskliknil strastno, „kako naj še zrem v lice svojim bratom?" — in zakril si je obraz.
„Dobro," je rekel Bajazet hladno, ne meneč se za Milanovo razburjenje, „mož ne zaupuje svoje tajnosti vetru, da jo veter raznaša ; in kar se je godilo današnjo noč ' tem le kiosku mojega seraila, naj bo naša tajnost."
„Da, naj bo!" je soglašal Milan temno.
„In sedaj, pobratime 1" je govoril Bajazet dalje, naenkrat popolnoma hladno, kakor bi govoril o stvari popolnoma vsakdanji — „dal sem si razložiti običaje in navade vašega pobratimstva, po katerih se hočem verno ravnati; pojdi z nama," je prijel svojo ženo za roko, obrnivši se k vratom.
„Kam pa?" je vprašal Milan, „polnoč je že minila, in moji drugi bodo nestrpni radi mojega zakašnjenja."
„Naj čakajo," je rekel sultan zapovedujoče, nestrpno, „kaj ti je za nje, ko si se
v današnji noči povspel višje, nego je stal do sedaj kdorkoli v moji državi?"
„Resnica, resnica!" je pritrdil Milan in ; bolesten nasmeh je preletel njegovo lice; samo Mileva je zapazila ta nasmeh — sultan pa je bil že hitel pred njima iz kioska — in se je prestrašila.
„Kaj mora trpeti njegova duša," je še-j petala za-se, „kako ga pomilujem! — Toda on edini bi zamogel uničiti slavno bodočnost mojega plemena, in sedaj jo bo branil ; dobro je tako 1" je pritrdila z glavo in je tik sledila svojemu soprogu. Milan je malce stopat za njima.
„Pojdi, pobratime 1" ga je ogovoril sultan, prijemši ga pod pazduho, „pobratim sultan ti pokaže svojo in hčere srbskih carjev rodbino; pogosti te padišah v konaku svoje žene. Reci sam, ali se more katerikoli umrjoči pred teboj ponašati, da se mu je kaj podobnega pripetilo? In, ali se bo mogel kdo po tebi ponašati s čem enakim ?"
„Ti si padišah", je rekel Milan, na katerega ta ponudba sultanova, nezaslišana do
Wachteru, vojnemu ministru ter načelniku generalnega Štaba Moltkeju veliki kordon reda Osmanie.
Baku — vojno pristanišče.
PETROGRAD 3. Car je odobril predlog ministra za vojno mornarico, da se opusti trgovinska luka Baku in mesto tega zgradi vojno pristanišče.
Španska v Maroku.
PARIZ 4. Iz Madrida brzojavljajo, da zasedejo španske čete Ifnis še le tekom meseca oktobra, kajti sedaj je težavno izkrcati čete, ker razsajajo ob atlantski obali viharji.
PARIZ 4. Glasom oficijoznega poročila je imel španski poslanik včeraj z ministrom za unanje stvari razgovor. Razpravljala sta o nameravani zasedbi Ifuisa od strani Španske.
Ladija „Angara" izročena Rusiji.
TOKIO 3. (Petr. brz. ag.) Vojna ladija „Anegava" (prej Angara) je odšla s spremstvom japonskih vojnih ladij „Mišima" in „Kasuga" v Vladivostok, kjer jo izročijo ruskim vojnim oblastim.
Budimpešta 4. Na velikih vojaških vajah je zborni poveljnik general Schreiber padel s konja in se tako poškodoval, da so ga morali v avtomobilu peljati domov.
Amsterdam 4. Kakor poročajo iz Ba-tavije, se je na vojni ladiji „Hertog Hendrick" pripetila velika nesreča. Trije vojaki so že umrli za ranami, pet jih je bilo težko, sedem lahko ranjenih.
Berolin 4. Turški prestolonaslednik je danes zjutraj odpotoval v Essen.
Dunaj 4. Kor. „Austria" poroča, da bo dr. Gessman v kratkem imenovan členom gospodske zbornice.
Išl 4. Češki namestnik knez Thun je predpoludne v avtomobilu odpotoval z rodbino v Šolnograd.
Bukarešt 4. Znani sportsman Leonida je vodil avtomobil, v katerem so se nahajale še tri druge osebe, namenjen v Sinajo. Med vožnjo se je na nekem ovinku avtomobil prevrnil. Leonida je bil takoj mrtev, drugi pasažirji so bili le lahko ranjeni.
Draginja mesa.*)
i.
Naša vlada hoče torej vendar nekaj ukreniti proti draginji. Kakor pišejo cfici-jozni listi, so že vsa dela v najboljšem teku. Najnujnejša pomoč se pričakuje od prešičo-reje. V to svrho ustanovi vlada deset zavodov za preŠičorejo, ki se baje že zidajo. Za Nižjeavstrijsko so namenjeni trije, za Češko, Moravsko in Galicijo po dva, za Štajarsko en tak zavod Vlada upa, da bodo ti zavodi za prešičorejo še pred letošnjo zimo gotovi in tudi preskrbljeni s prešiči za pitanje, tako, da bo že prihodnjo leto možno pošiljati iz vsakega zavoda 900 do 1500 prešičev na klavni trg.
Vlada hoče uvesti tudi akcijo proti prisiljeni prodaji goveje živine.
To akcijo vlade bo morda marsikdo z veseljem pozdravljal, toda mi zelo dvomimo, da bi prinesla vidnih uspehov.
Ako od teh nameravanih 10 zavodov odpošlje res vsak redno vsako leto 900 do 1500 prešičev na klavni trg, bi bilo to na leto 9000 do 15.000 prašičev. Recimo, da tehta meso vsakega teh prašičev 100 kg.,
*) Ta članek je pisan izven uredništva. Priobčnjemo ga radi važnosti predmeta, ne da bi se identifikovali žnjim v vsem.	Uredništvo.
letno 900 000 do 1,500.000 kg mesa več. Argentinskega mesa so že letos uvozili v Avstrijo 4,215.642 kg, torej 3 do 4krat več, nego je proračunjeno, da bodo dajali mesa prašiči iz nameravih zavodov. Pripoznati pa nam mora vsakdo, da vpeljana množina argentinskega mesa ni najmanje vplivala na ceno mesa. domače provenijence l Domače meso se je prodajalo po istih cenah kakor prej. Na prstih svoje roke si lahko izračuna vsakdo, da-li je od vladine akcije pričakovati pomoči ali ne ? !
Vse delo vlade je pesek v oči ljudstva in bo v dobrodošel dobiček nekaterim ! protežirancem, ki Jim bo poverjeno oskr-' bovanje omenjenih zavodov za prešičorejo.
V	naši ljubi Avstriji se mnogo govori ! in piše; vsiliti se hoče ljudstvu mnenje, da ! je vlada jako naklonjena agrarcem. Beseda ' agrarci je postala danes tako odijozna med | meščanskim prebivalstvom, da se ljudje
razsrjajo že, ko so le čuli to besedo, tako, kakor bik, ako mu pokažeš rudeč robec. In vendar to ni in ne more biti opravičeno. Da bi bila ta jeza vsaj nekoliko opravičena, bi morali rabiti besedo veleagrarec.
Z gotovostjo lahko trdimo, da je naš kmet od vseh stanov tisti, ki je najbolj zanemarjen. NaŠ kmet živi v socijalnih raz-! merah, ki so bolj podobne srednjemu, nego pa sedanjemu veku. Ta siromak, ki ne more niti sebi pomagati, naj bi bil vzrok tako eminentno pereči stvari, kakor je draginja ?!!
Vsi stanovi so dandanes organizirani, naj so že zreli za to, ali ne ; samo kmet ni organiziran. Organizacije posameznih stanov stavljajo v imenu svojih članov zahteve, ki se morajo izpolniti. Postopa se popolnoma enotno. Ali vidimo kaj tacega pri kmetu ? Ali vidimo organizacijo kmetov, ki bi 'se, enako tovarnarjem, strnila v trust, v ! svrho določitve cen živine in poljskih pri-1 delkov ? Ne ! Še več : kmet niti cen ne dela sam. Cene delajo njegovi odjemalci, najsi bo i to, kdor hoče, naj jih imenujemo mešetarje, iprekupce, mesarje itd. in — letine.
Konsum mesa se je z rastjo mest po-' dvojil, potrojil. Konsumenti zahtevajo vsaki j dan mesa ; mesar ga mora dobiti! Ako ga ! ne dobiva po ceni, je primoran plačati ga | drago.
Kmet pa je imel zadnja leta hude čase. Enkrat je ugonobil vse dež, drugič suša, toča itd. Pridelal ni toliko, kolikor druga leta; plačila pa so ostala ista kakor v dobrih letih. Ako so dobro obrodili vsi pridelki, se pokrijajo tekoči troški iz poljedelskih pridelkov ; če ni teh, je kmet primoran poseči v hlev, primoran je k prisilni prodaji živine. In v zadnjih letih je bil kmet pri-, moran prodajati živino, a primoran je bil pro-' dajati tisto živino, brez katere niti biti ne I more, ako hoče reelno kmetovatl i Temu bi !ne bilo nič, ako bi prišle zopet dobre letine. Teh je pa kmet pričakoval zastonj. Poljskih pridelkov je pridelal vsako leto manj, da mu niso bili pokriti niti režijski troški. In zdaj je bil kmet prisiljen s:oriti nekaj usodepolnega zanj: začel je prodajati teleta. Vsako 4 do 6 tednov staro tele je romalo in še roma v mesnico. Živino, kolikor jo je mogel količkaj pogrešiti, je že prodal. Plačila niso nehala; narobe, bilo jih je vedno več ! In kmet siromak je bil in je prisiljen prodati, kar se prodati da.
V	mestih raste konsum mesa, na deželi pa je živine vedno manj. Kupci letajo od kmeta do kmeta. Nikjer živine za pro-
sedaj in smatrana za nemožno, ni ostala brez utiša, če bi tudi bila samo nasitila njegovo radovednost, razvneto v njem vsled davnih bajk o čudesih sultanskih serailov in harema. In sedaj jih je imel gledati osebno. Če bi pripovedoval to svojcem, bi zmajevali nad njim glavo, češ, našemu vojvodi se je zmešalo ; in bisurmani bi ga kamenjali kakor za-smehovalca korana in časti njih padišaha.
„Ti si padišah!" je rekel zato radostno, skoro priliznjeno, „kdo se sme vpreti tvoji volji ? Ti praviš, pobratime, pojdi, in jaz grem, kdo se sme drzniti, obsojati tvojo voljo ?"
Čudno ! kako hitro je postal njegov jezik gibčen v ozračju sultanovega seraila, in to radi praznega hrepenenja, da nasiti svojo radovednost edino le on. Da, celo možje so včasih kakor ženske in otroci: hrepeneči po bleščečih mehurčkih.
Bajazet je opazil to spremembo ; prikimal je nekolikokrat zadovoljno z glavo, int obrnivši se k Mile vi, je dejal: „Sprovedi naju, gosudarka ! to je tvoj konak; v njem in v njegovih vrtovih si ti neomejena vladarica. Toda jaz moram pokazati svojemu pobratimu svojega in tvojega sinu, da bi morda ne rekel, da je padišah samo tako na videz postal pobratim kaurinskega vojvode*.
Ne spregovorivši besede je stopala Mileva po vrtni stezici pred njima proti veliki hiši, ki je, samo z enim oglom prizidana k ostalim zgradbam seraila, segala daleč notri na vrt, tako, da je tvorila skoro sama za-se zgradbo.
Naenkrat se je ustavila, in v istem tre-notku sta skočila tako Bajazet kakor tudi Milan mimo nje naprej, kajti tamkaj, ne daleč od hiše, je švignila človeška postava in zginila v bližnjem gaju citron.
„To ti je tvoj šajtan*) nasvetoval, da zasleduješ moje korake, bodi kdor koli!" je zaklical Bajazet jezno, prodrši z vojvodo v gaj, od koder sta kmalu privela tresočega se sultanovega oprodo — Manuela. Mileva, ki se je, uzrši ono postavo, zdrznila za treno-tek, je stopala počasi naprej. Stala je ravno na prostoru pred vhodom v svoj konak, kjer je bister vodomet brizgal svojo vodo v višavo, iz katere je v drobnih kapljah kakor dež šumela doli, ko sta Bajazet in Milan privela pred njo njenega priljubljenega oprodo.
„To je Manuel!" je vskltknila Mileva začudeno, spoznavši v jetniku svojega spremljevalca.
(Pride še.)
Gajtan = vrag.
V Trstu, dnt* 5. septembra 1911
dajo; ponujajo velikanske cene in isie rastejo od meseca do meseca. Kmetu se cedijo sline po lepem denarju; ali dobiti ga ne more, ker nima živine za prodajo. Komaj se je rodilo tele, že čakajo: davkarija, občinska doklada, posli itd. Tele treba prodati, ker kmet rabi nujno denarja. Pro-da;a pa se tudi iz drugih vzrokov.
Reja živine stane kmeta mnogo truda in denarja. V dobrih letih je lahko redil živino, ker je bilo dovolj krme. V slabih letih, k; so nastopila z letom 1906, pa tudi v tem oziru vlada kronično pomankanje.
Bila so tudi že v prejšnjem času huda leta; hudo je že včasih predlo kmetu. Mi slil je morda tudi on noč in dan, kako jo privozi skozi leto. Morda je tudi on prodal živine več, nego bi bil smel. Ampak živel je v ugodnem času, ko je vedel, kam se obrne, ako bo treba popolniti hlev. Kmetije v planinah in gorah so bile tisti neizčrpni zaklad, kjer ni nikoli zmanjkovalo živine Tja je hodil kmet iz dolin po živino ; tam je je dobival, kolikor je je rabil. Tam zgoraj v gorskem raju, kjer so bili velikanski pašniki in trdni kmetje, tam je bilo živine kar na izbero. Pomankanju na eni strani je stalo nasproti izobilje na drugi strani. Zavoljo tega se cene niso dosti spreminjale Desetletja so bile cene iste.
In to je bilo za konservativnega kmeta dobro, ni mu bilo treba nobene kalkulacije, ki bi ga spravila iz ravnotežja. Gospodaril je na trdnih podlagah, vedel iz glave, kaj more in česa ne more ukreniti.
DRŽAVNI ZBOR.
Vesti o skicanju državnega zbora se nikakor ne morejo ustaliti, vsak čas se imenuje drug termin za sklicanje. Kakor poročajo sedaj, je vlada izpočetka nameravala sklicati državni zbor že v prvi polovici meseca septembra, da bi potem po zasedanju državnega zbora zborovali deželni zbori. Na to pa sedaj ni misliti več, in državni zbor bo sklican šele v drugi polovici meseca oktobra. Kakor poroča „Vaterland", se to zgodi še le 17. oktobra. Zboroval bi potem državni zbor do 20. decembra.
V	prvi vrsti pride na dnevni red državni proračun za leto 1912. Brambena predloga ne pride tako hitro na vrsto, ker v ogrskem državnem zboru vsled obstruk-cije ni možno pričakovati prav kmalu rešitve te predloge, in bo predložena državnemu zboru {šele tedaj, ko v ogrskem državnem zboru nastane ugodnejši položaj za to predlogo.
Pred zasedanjem državnega zbora skliče vlada deželne zbore, toda poleg češkega le one, za katere je gotovo, da bodo delovali, in da jim ne preti obstrukcija.
Praški mestni svet češkim starišem.
Praški mestni svet je z ozirom na skorajšnji začetek šolskega leta izdal sledeči oklic:
Češkim starišem 1
Največji greh, da naravnost zločin za-krive stariši na svojih otrokih, ako jih pošljejo v šolo, katere učni jezik Je drug, ne pa sladka materinščina.
Češki otroci spadajo edino le v češko šolo.
V	drugi šoli se češki otrok le duševno pohablja, moralično in nacionalno otopi in se nič ne nauči. Ne nauči se niti tujega, niti svojega materinega jezika. Ne pridobiva si pa tudi znanja za življenje, kajti ne razume, kar učitelj razlaga. Koristna vzgoja in izobrazba je možna le tedaj, ako je učni jezik materini jezik otrok.
Češki otroci spadajo edino le v češke Šole.	,
Ako bi kdo pohabil svojega otroka na rokah in nogah, bi storil zločin. Veliko hujši čin pa je, ako zaslepljeni stariši dajajo svoje otroke duševno mučiti in pokvariti v Šoli s tujim učnim jezikom. Taki stariši hudo greše na svojih otrokih, greše pa tudi hudo na svojem narodu, ki se še vedno bojuje za pravice svojega Jezika
Češki otroci spadajo v češko šolo!
Zato stori vsak svojo človeško in narodno dolžnost in poučuj z vsemi sredstvi one obžalovanja vredne, zaslepljene stariše, ki hočejo ob priliki bližnjega vpisovanja svoje otroke, ki se ne morejo braniti, odvesti v drugo nego Češko šolo, da jih iz-roče zopet trpinčenju in pogubljenju na duhu, čutu in telesu!
Tako "mestni svet kraljevega stolnega mesta, Prage Slovenski stariši! Mislite si povsod namesto „češko" — „slovenski" in storite tudi vi tako, kakor kliče mestni svet preški češkim starišem:
Slovenski otroci spadajo v slovensko šolo!	_
Mesno vprašanje.
Ministrski predsednik baron Gautsch je prispel včeraj v Budimpešto in ta sicer le vljudnostni poset bo imel gotovo tudi velik pomen za rešitev sedaj tako perečega mesnega vprašanja. Baron Gautsch namreč namerava baje radikalno odpraviti pomanjkanje mesa v Avstriji. V ta namen želi razveljaviti one točke tajne pogodbe z Ogrsko, ki določajo, da je uvoz inozemskega mesa odvisen od privoljenja ogrske vlade, in to za čas potrebe. To pa se ne da tako lahko doseči, ker se je ogrski poljedelski minister zavezal
napram ogrskim agrarcem, da prepreči uvoz samo domačini. In če je domača italijanska! Postojna za Trst! Pod tem geslom Inozemskega mesa v Avstrijo. Z druge strani Cosulicheva ladijedelnica v Tržiču hotela praznuje postonjska DMD 25-letnico. Vest, pa je zopet ministerski predsednik Khuen- zaslužiti milijone, je morala ugoditi tej za-j da pride na veselico, ki bo 8. t. m. pop.,
Hedervary zavezan po svojih izjavah, da pri-	htevi. Da pa je potem namesto regnikolov | več Tržačanov in med njimi g. dr. Otoknr
pusti uvoz do 1000 ton inozemskega mesa,	namestila slovanske delavce, jih je namestila R y b d r, je vzbudila po vsem Notranjskem toda proti gotovim kompenzacijam. Večje pač zato, ker so dobri delavci, ne pa morda veliko veselje. Dr. Ryb£r je rodom Po-
množine, oziroma neomejenega uvoza ino- le za to, ker so Slovenci, — in ker si z zemskega mesa pa ogrska vlada ne dovoli, dobrimi slovanskimi delavci upa zaslužiti ako ne dobi kompenzacij, o katerih se je že prej in več milijonov, nego pa z italijanskimi veliko pisalo. Tekom tega meseca se av- delavci. Tu |e bil pač dobiček vodilni motiv, strijski in ogrski zastopniki zopet snidejo k ne pa morda pritisk vlade, in sicer dobiček ponovnim pogajanjem, ki bodo morda imela — italijanske tvrdke ugoden izid.	Sicer pa smo mnenja, da ima pri tak-
.	! Šnih delih pravico do zaslužka vsak a v-
Dnevne VOStl.	i strijski državljan, pa naj bo Italijan
.. .... ... d i ••• \7 i	ali Slovan, saj plačuje davek ta in oni. Toda
Mobilizacij, v Belgiji. Kakor smo po- pomisli'mo/ Hda Slovani štejejo v Avstriji rocali pred par dnevi je vzbudila veliko. ve4"milijonov ne 0 i,aIi)ani st^t S0ČeVi p0-
začudenje vest, da Beg.ja mob.llzn-a svo e	^ Slovani pač zahtevati še wdm-
što'rt" toKvas^ pozfva franco^e	v zaposlenosti pri državnih
Ako je „Indipendentu" res toliko na tem, da dobe dela avstrijski Italijani, naj le
nost (iz Nemčije). Belgijski kralj Albert je
je kakor garancijska velesila za belgijsko nevtraliteto opozorila Belgijo, da bi znala pretiti francoski severovzhodni meji nevar- pot^r^; pravaTra^a V'sv'oji najbližji bilžinl:
jna tržaškem mestnem mag i-
na to takoj dal odposlali vojaštvo na mej(x |	Naj tamkaj in povsod, kjer ima
l	] mestni magistrat kaj'vpliva, nameščajo na-
Belgija takoj, ako se popolnoma pretrgajo pogajanja med Francijo in Nemčijo, mobilizirala vse svoje vojaštvo, ker je v tem slučaju misliti na to, da bi nemška vojska udrla v Belgijo, kjer se v štirih dneh lahko polasti vseh železnic in po njih v najkrajšem času lahko zasede francosko mejo. Zato je v Belgiji vse pripravljeno za mobilizacijo.
Proti draginji. Že dalj časa sem se na Francoskem in tudi v Belgiji pojavljajo veliki nemiri zaradi neznosne draginje. Pri teh nemirih sodelujejo zlasti ženske. Tako je pred par dnevi v St. Quintinu na Francoskem množica vzlic temu, da sta bila policija in vojaštvo takoj na licu mesta, oropala skoraj vse mesnice in pekovske prodajalne ter jih popolnoma razbila. Hišo nekega trgovca so oropali, potem pa zažgali.
Iz Bruselja pa poročajo, da so se taki nemiri vršili skoraj v vseh industrijskih mestih in da so zlasti ženske zelo agresivno nastopale proti prodajalcem mleka in drugih najpotrebnejših živil. Po vseh teh mestih sta morala policija in orožništvo braniti prodajalce, da niso bili dejansko napadeni.
Španski kraljevič Jaime, drugi sin kralja Alfonza, ima, kakor znano, bolezen v grlu, tako, da so že splošno mislili, da je nem. Prepeljali so ga na kliniko dr Rey-monda v Frelburgu, kjer so ga operirali v grlu. Operacija se je posrečila in se ni bati slabih posledic. Kraljevič ostane do konca septembra še v Freiburgu.
Francosko-nemška pogajanja v maroški zadevi so kolikor toliko zastala. Francoski poslanik Cambon je že sicer nekaj dni v Berolinu, toda pogajanja so se pričela Še-le včeraj, ker je Cambon nekoliko obolel. Francoski neprijazni listi so to Cam-bonovo obolelost takoj proglasili za slabo znamenje za bodoča pogajanja, dočim pa je v resnici Cambon precej rahlega zdravja in mu je vožnja iz Pariza v Berolin Škodovala.
Dne 1. septembra se je francoski minister vnanjih stvari de Selves posvetoval z angleškim in ruskim poslanikom in jima e poročal o [položaju. Konstatiralo se je, da so vse tri vlade enakega mnenja o situaciji.
Iz angleških diplomatskih krogov, ki joznajo francoske ponudbe in nemške za-iteve, poročajo, da so mnenja, da pride cmalu do sporazuma. Na Angleškem zelo i valijo postopanje Francoske v tej zadevi, zlasti pa hvalijo mirnost in hladnokrvnost, catero je francoska vlada pokazala ob od-poslatvi nemške bojne ladije v Agadir, ter miroljubnost in pripravljenost za sprejem, toda pametnih in treznih zahtev Nemčije.
Domače vesti.
Iz srednješolske službe. — Profesor drž. realke v Trstu Josip Schiller je dobil mesto na Ludwigovi gimnaziji na Dunaju. Suplent Rudolf Pregelj na drž. hrv. gimnaziji v Pazinu je postal pravi učitelj na realki v Idriji, suplent na državni gimnaziji na Dunaju Julij Wetternik je imenovan provizoričnem učiteljem na drž. realki v Trstu.
„Vlada — slavizira!" Ta obupni krik zveni vsako toliko časa iz predalov tržaških italijanskih listov. „Vlada slavizira!" Čudno le, da mi tržaški Slovenci ne čutimo, pa tudi prav čisto nič, tega delovanja naše vlade. In kako tudi, ko se moramo za vsako drobtinico nam že zdavnaj na najslovesnejši način zajamčene pravice boriti leta in leta, predno jo dobimo od te „slavizujoče" vlade. So pa tudi res čudne stvari, ki jih smatrajo naši sosedje za slaviziranje.
„Indipendente" n. pr. poroča, da je vlada, ki je dala graditi svoje bojne ladije tržiški ladijedelnici, zahtevala, da mora ta zavod, ako hoče dobiti naroČila za zgradbo bojnih ladij, odpustiti vse — regnikole. (Aha, hinc illae lacrimae!) In teh regnikolov je bilo okrog 200! A na njihovo mesto da so prišli Slovani.'
Ni naša stvar, da bi se vtikali v stvari naše vojaške uprave, ali da bi jo celo poveličevali, ker leto za letom naklada ljudstvu večja bremena, toda zdi se nam pa le, da ima popolnoma prav, ako zahteva, da se pri zgradbi tako važnih obrambenih sredstev, kakor so bojne ladije (ako so že potrebne ali ne), ne sodelujejo tuji podaniki, temveč
mesto regnikolov domačine, Italijane, pa jih najde zaslužka več, nego je delavcev v vseh avstrijskih ladijedelnicah.
„Indipendente" hujska potem italijanske občine, trgovska in industrijska podjetja, da naj v odgovor na „vladno slaviziranje" ne sprejmejo v svojo službo drugega, nego Italijane. Zlasti zahteva, da naj tržaška občina zahteva od tramvajske družbe v smislu pogodbe, da namešča samo uslužbence italijanske narodnosti, in ravno tako tudi od vseh podjetnikov, ki izvršujejo naročbe mestne občine, da zaposlujejo samo italijansko delavstvo.
Na te „indipendentove" bojkotne hujskanje ne bomo odgovarjali, saj najbolje odgovarjajo nanje italijanski delodajalci, ki vedno dajejo prednost treznemu, vztrajnemu in delazmožnemu slovenskemu delavstvu pred italijanskim. S posebnim zadovoljstvom pa konstatiramo dragoceno priznanje „Indi-pendentovo", da so naši ljudje in celo naše delavstvo po večini zmožni — treh jezikov. Ako še velja pregovor, da „kolikor jezikov znaš, toliko glav veljaš", potem nam pač ni treba več odgovarjati na „Indipen-dentove" budalosti o slovenskem „barbarstvu" in o italijanski „colturi". In s tem zaključujemo.	_
Kdor je pozvan na sekcijo za revizijo ljudskega štetja, oziroma oni, ki se hočejo prepričati, kako jim je vpisan občevalni jezik, naj gredo na sekcijo v ulico Fontana, oziroma Piazza Lipsia v državne ljudske šole. Če je kdo pozvan na delavnik, a se absolutno ne more odzvati povabilu, stori lahko to tudi v nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne
Znajo pa znajo. — Ze parkrat smo omenili, kako znajo tržaški Italijani skrbeti za svoje otroške vrtce. Ni ga sredstva, ki bi jim ne bilo dobro v dosego njihovega namena. Tako čitamo v „Piccolu", da je v zadnjem času napravilo vodstvo z deco par izletov. Kam ? Izlet v tovarno Seravallovega železnatega vina in v tovarno Lejetove čokolade.
Priznati moramo, da so to res iznajdljivi gospodje. V eni tovarni železnato vino, ki so ga bledični varovanci njihovih otroških vrtcev tako krvavo potrebni, v drugi pa sladka čokolada. To vleče, in pa — ne stane nič.
Radovedni smo, ali bi tovarna Sera-vallega železnatega vina in tovarna Lejetove čokolade, ki obe toliko prodajate slovenskemu občinstvu, tudi tako prijazno vsprejele otroke iz slovenskih Šolskih vrtcev?
Kako so manipulirali ! Moj gospodar je napravii za-me naznanilnico v nemškem jeziku in mi je pošteno vpisal slovenski občevalni Jezik, kakor sem želel in zahteval. Včeraj, v ponedeljek, sem bil na sekciji za revizijo ljudskega štetja na Piazza Lipsia. — Na vprašanje poslujočega uradnika sem izjavil, da je bil za-me vpisan slovenski občevalni jezik. Na to mi je uradnik pokazal naznalnico in takoj sem ugotovil, da to ni prvotna naznalnica, ampak druga, pod-taknena, falzificirana. Ta je bila sestavljena v italijanskem jeziku in zame je bil zapisan italijanski občevalni jezik I To je torej zopet ena nečuvena drznih sleparij. — Pripomnil sem tudi uradniku, kako je tam nekje v prvi polovici julija prišel k meni neki revizor, ki je sicer prinesel seboj pravo naznanilnico, a mi je — ne da bi bil jaz to opazil—predložil drugo naznalnico
v podpis.
Pripominjam za slučaj, da bi se drž. pravdništvo hotelo baviti s tem slučajem, da bi še prepoznal onega — sleparja.
Vincenc Bandel, krojač ul. Farneto št. 742.
Niste sam, je vas na tisoče, izrazil se je revidujoči uradnik ljuskega štetja v tolažbo naproti prijatelju našega lista, kateri je pri reviziji s začudenjem konstatiral, da je njegova originalna pola izginila in v predloženi mu, ponarejeni poli so bili on in vsa njegova rodbina s služkinjo vred vpisani kakor Lahi. S zadevo se bo pečalo drž. pravduištvo.
Japonski vojni ladiji, ki sta imeli v soboto pripluti v Trst, sta se podali direktno na Reko.
stojnčan, in se vsled tega domačini tem bolj radujejo, da ga bodo videli in slišali kakor govornika v svoji sredi. Priglasila se je tudi že cela vrsta društev, da pridejo 8. t. m. v Postojno. Jako dobro. Dobrodošlo je vsem, da morejo posestniki CM veselice ob 9.30 uri dop. si ogledati proti nenavadno znižani vstopnini 1 K slavnoznano postojnsko jamo.
Osem mesecev med Kalabreži I Mi-
nolo nedeljo sem Šel na prvi koncert godbe NDO. k sv. Jakobu. Godba me je prijetno iznenadila. Igrala je po mojem nemerodav-nem menenju — dovolj dobro. Prostor g. Preloga za staro policijo je bil natlačeno poln ; in tako je prav. Med mnogimi gosti sem naietel na omizje, ki je bilo nenavadno veselo. Poznajoč naše vrle rokodelce, ki so obkrožali to omizje sem se približal in povpraševal sem o povodu takemu vesel,u. In dobil sem pojasnilo, da sem se sme; tudi jaz. „Bili smo osem mesecev med Kalabreži — mi je rekel mlad mož — a danes smo se rešili te neprijetne družbe! Na moje vprašanje, kako da se je to dogodilo, so mi pojasnili, da so jih magistratovci vpisali za Lahe, dasi so se bili sami vpisali za to, kar so — za Slovence. Danes smo se re-rešili in sicer s tem, da smo šli v ul. S v. Frančiška na sekcijo za revizijo ljudskega Štetja ter smo tam doli popravili sleparijo!" Ker sta bili pri omenjeni mizi dve družini takih posili-Lahov, sem razumel njih nenavadno veselje !
Kakor nalašč je tedaj vozil tam mimo vlak na Kozino, iz katerega se je čulo in videlo, kako trojica Lahonov žvižgajo nam, ki smo se bili zbrali pod slovenske troboj-nice! V istem vlaku je pa bilo precej naših, ki so nas pozdravljali mahaje z rutam'. Zdelo se mi je kakor bi lahonski sleparji vedeli, da se mi smejemo na njih račun — odkrivajoč njih nesramne sleparije.
Tudi iz vlaka, ki je vozil pod noč k Kozine, se je oglasil tak „junak" se žvižganjem, a bil je osamljen. V istem vlaku pa je bilo vse polno naših prijateljev, ki so nas navdušeno pozdravljali in katerim je tisočera masa hrupno odzdravljala! Sreča za izzivalce, da se vlak ne vstavlja ! Omeniti moram da se iz vlakov nove državne železnice ni slišalo niti enega žvižga — znak da se s to železnico vozijo le poštenjaki.
Le žvižgajte druhali, škripajte s zobmni — na bregu Jadranskem smo doma tudi mi!
Bahati Triestini. Prejeli smo: V nedeljo zvečer sem prisostvoval na postaji v Prvačini prizoru, ki ga moram tukaj opisati, da podam našemu ljudstvu sličico znane bahatosti triještinov.
Z brzovlakom ob 7. uri 5 minut je odpotovala z omenjene postaje proti Trstu truma Tržačanov, le dva nista dospela v voz, ker sta mislila, da ju brzovlak počaka še pol ure. Radi tega sta ta dva junaka začela kričati kakor na kake afrikanske sužnje. To ni bilo zadosti, sta šla k postajenačelniku, ki je bil žnjimi prijazen — do skrajnosti. Zato sta triještina postajala vedno bolj surova in sta kričala v uradu cel četrt ure. In ubogi postajenačelnik je bil žnjima kakor krotka ovca! Ljudstvo na peronu je začelo rogoboriti in gotovo bl prišlo do hujšega, da ni v onem hipu pritekel v pomoč — drug, zabavni vlak, s katerim sta ona dva suroveža odpotovala v Trst.
Hotel sem spraviti v javnost ta škandal, da bi v prvi vrsti grajal — postajenačelnika, ki ne sme imeti toliko potrpežljivosti z nasilneži. Če naši kmetje in gostilničarji morajo pogoltati marsikateri „ščavo", pa tudi slovensko osebje državne železnice ni navezano na gotove obzire, še manje pa je obvezan postajenačelnik, ker je — Slovenec! J.
Mestni organi in zdravstveno stanje. — V ulici Carducci je mestna uprava dala sezidati prostor za pet prodajalnic. Da je odpravila nesnažno leseno ograjo in porabila mrtvi prostor ter s tem koristila mestni blagajni in estetiki, je prav. Kar pa ni prav, je pa to, da se že tri mesece nahaja pred zadnjimi vrati gostilne „AUa citta di Trieste" in skoraj pred vrati kinematogra-fičnega salona Edison iz par desk zbito stranišče !
To stranišče videvajo dan na dan mestni organi, a niso prišli še do prepričanja, da bi to lahko okužilo goste v imenovani gostilni in pa stanovalce dveh, zraven stoječih hiš! Za odtok so dvignili eno ploščo tlaka! — Ta „lična" zgradbica je brez vrat in je prava nesnaga v sredini mesta.
Ker so mestni organi ne brigajo za take malenkosti, poživljamo vladne organe, da si stvar ogledajo. Cittadino libero.
Dvorni svetnik Alojzij Fabiani je v Niederdorfu pri Toblahu težko obolel za vnetjem oprsne mrene.
Prvi nastop pevskega društva „Gaj-v Banah. V prijaznem zatišji, mej Opčinami in Trebčami, leži sredi zelenega gaja skromna vasica Bane. Le redkokedaj se je o tej vasici kaj slišalo, a še manj govorilo, in ne-domačinu, ki bi ga vodila pot tod mimo, bi gotovo niti na um ne prišlo, da so si v tem skromnem selu ustanovili svoje posebno
V Trstu, dne 5. septembra 15*11.
pevsko društvo, polno življenja in z izvrstnimi pevskimi močmi, kar je dokazalo s prvim svojim nastopom minule nedelje. Res, zelo. razveseljivo dejstvo je to, da pevski zbor skromne vasice, sestoječ iz samih priprostih mož-delavcev, že ob svojem prvem nastopu preseneča občinstvo s tako sigurnostjo, preciznostjo in res čistimi blagoslišnimi glasovi, kakor je to dosegel „Gaj", to najmlajše pevsko društvo na tržaškem ozemlju.
Okoli pete ure popoludne se je nabralo na obširnem, bogato s trobojnicami odiče-nem vrtu tamošnje gostilne veliko število — kar je najbolj razveseljivo — domačega prebivalstva, kakor tudi veliko gostov iz bližnjih vasij in iz Trsta. Na veseličnem prostoru smo opazili tudi tamošnjega veleposestnika pl. Burgstaller-ja iz Tista, ki se nahaja na letovišču v Banah. Na veselico bratskega društva so pa prihitela tudi pevska društva: „Zvon" z Opčin, „Zora" z Vrdele in „Primorec" iz Trebič, kakor tudi „Sokol" z Opčin. Došle goste je v imenu „Gaja" v iskrenih besedah pozdravil društveni predsednik gosp. Mijkovič, na kar je deželni poslanec gospod Štefan Ferluga v navdušeni, vezani besedi z odra doli izustil slavnostni govor, kateremu je sledilo burno odobravanje.
Ob splošnem zanimanju je nato sledil prvi nastop novega pevskega društva „Gaj" pod spretnim vodstvom agilnega in požrtvovalnega pevovodje gosp. učitelja Ferluge ml. z dvema pesmicama in sicer: „Deklici" in „V mraku". Obe dovolj teški skladbi je „Gaj" — posebno glede na svoj kratek obstoj — izvajal, kakor že uvodoma rečeno, z nepričakovano preciznostjo in sigurnostjo, za kar so vrli pevci želi obilo pohvale od strani poslušalcev. Ta krasni uspeh v tem kratkem času društvenega obstanka je pač v prvi zasluga že omenjenega neumornega pevovodje g. Ferluga, kar naj mu bo v popolno moralno zadoščenje za veliki njegov trnd.
Za tem so nastopila ostala pevska dru-tva pod vodstvom gg. SosiČa, Baretta in Bratoša, vsako z eno pesmico, ki so bila istotako, kakor „Gaj" od občinstva živahno pozdravljena in aplavdirana. — Tudi Jaka Stoke šaloigra „Ne kliči vraga", ki je vzbujala obilo smeha, so domači igralci povsem povoljno izvajali. Omeniti nam bi bilo, da je med pevskimi točkami pridno igrala narodna godba iz Rojana in da se je po veselici razvila prav živahna domača zabava.
Vsakdo, ki je prisostvoval temu prvemu nastopu najmlajšega tržaškega pevskega društva in bil priča razpoloženja mnogoštevilnega občinstva, se je prepričal, da se naša pevska društva Še davno niso in da se tako kmalu ne prežive, kakor to trde nekaterniki, kajti ravno take prireditve dokazujejo, kako potrebna je gojitev lepe, ljudsko dušo in srce oplemenjajoče pesmice, ki je posebno ob periferijah navduševalka, vzgojevateljica in tolažnica ljudstvu, borečemu se za svoja prava in obstanek.
„Gaj" je lahko povsem zadovoljen z vspehom svojega prvega nastopa, kar naj mu bo v vspodbujo za nadaljno delovanje, izpopolnjevanje in napredovanje, a narodno-zavedni Banovci smejo biti ponosni na svoj domači pevski zbor, katerega pomen pojmujejo v polnem obsegu, o čemer je jasno pričala velika udeležba domačinov na nedeljski veselici.	J. C—k.
Zadruga za mala stanovanja. Prejeli smo:
Z največjim veseljem sem čital res v petkovi številki „Edinosti", da se je ukrenilo pozitivno delo v tej stvari in vprašanje zadruge za mala stanovanja zadobiva konkretne oblike. — Imena dr. Rybar, dr Gregorin, Ulčakar nam jamčijo, da so vzeli stvar v roke možje, ki znajo tudi izvesti, česar so se lotili. Na nas, dragi sorojaki in sotrpini, je, da se z železno voljo in energijo oprimemo te ideje in ne odnehamo dokler ne dosežemo svojega Lastnega doma!!
Podprimo te izskušene prvoboritelje za naše politične pravice tudi na tem, toli važnem (socialno - gospodarskem polju z obilnimi priglasi v bodočo „Zadrugo", da bodo imeli solidno podlago za svoje delovanje in snovanje v tem pogledu.
Naroden delavec.
Ne naročajte kažipotov, ki jih izdajajo tržaški Lahi! Ti kažipoti so tako nepolni, da je res škoda denarja. Zraven tega izpuščajo 80% slovanskih društev in kvarijo naša krajevna in družinska imena. Imeti in celo podpirati te nestvore, je prava škoda.
Slovani! Prihranite si rajši dotične svote!	Opečina.
Sramota! Prijatelj nam je odstopil razglednico z naslovom : „Gentelisima Signo-rina (imena ni!) ul.... Loto". Na drugem sprednjem delu razglednice stoji slovenski: Le za Jezusom hodimo, dokler nasvet hodimo kerbmo mogli vse pustet Jen usu givale (?) peti Zavu" ! 1! Na drugi strani pa stoji italijanski: Sinceri Avguri — Gavguro la Suva festa felicita Salute bori Molte gvadani!!! Radi bi vedeli, kedo je oni — bedak, ki se drzne pošiljati v javnost take oslarije! Dobro, da je podpis nečitljiv, drugače bi hoteli ovekovečiti prismodo, ki je napisala in poslala to potom pošte po svetu!
Obiskovanje bolnikov v Magdalen-ski bolniSnici. Mestni magistrat je odredil,
»EDINOST« št. 247.
Stran 11»
da bo od 1. t. m. do daljne odredbe možno obiskovati bolnike v Magdalenski bolnišnici vsaki ponedeljek, sredo in petek med 4. in 5. uro popol. Vhod je ulici S. Marenzi štev. 2.
Razpisani doti. Iz dohodkov ustanove „Giuseppe e Antonio Clivio" sta razpisani dve doti po 550 K, ki se podelita dvema ubogima, neomadeževanima dekletoma. — Prošnje je do 25. t. m. oddati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata. Doti podeli mestni svet.
Velike važnosti je, da oni, ki so pozvani na sekcijo za revizijo ljudskega štetja, govore edino le
slovenski!
Vožnja parnika „Wiena. Iz Aleksan-drije brzojavljajo, da je prva vožnja Lloydo-vega parnika „Wienw vspela krasno, ker je parnik dospel v Aleksandrijo že v nedeljo opol., torej en dan prej, nego je bilo pred-vidjeno po voznem redu.
Konjske dirke. V nedeljo so na dirkališču pod Bombeljem pričele jesenske konjske dirke. — Zadnja dirka bo dne 24. t. m.
Na c. k. izobraževališcu na dekliški in deški vadnici v Gorici za šolsko leto 1911 —1912 se bo vršilo vpisovanje: za učiteljišče 16 in 18 septembra od 9.—12. ure zjutraj. Gojenke, ki so že obiskovale ta zavod, zglasijo naj se z zadnjim spričevalom pismeno ali ustmeno. Nove gojenke za 1. tečaj se imajo zglasiti 16. septembra od 9.—12. ure dopol. V više tečaje se ne vspre-jema novih gojenk. Dne 18. sept. se začnejo ponavljalni izpiti.
Na c. k. dekliški in deški vadnici bo vpisovanje dne 19. septembra od 9.—12 dopoludne. Učenke in učenci naj prineso krstni ali rojstni list, zdravniško pričevalo o zdravih očeh in stavljenju koz ter ubožni list. V više tečaje se ne vprejme učenk in učencev. Redno poučevanje prične dne 21. sept. ob 8. uri zjutraj. Natančneje je naznanjeno na črni deski v zavodu. ___
Tržaška mala kronika.
Hotel jo je vreči z okna. 33-letni kovač Ludvik Ulm, iz Murzuschlaga, stanujoč v Androni del Torchio št. 3, se je podal včeraj v tretje nadstopje iste hiše, kjer stanuje neka Santa Orasch, in je isti pred-bacival, da skriva pri sebi njegovo ljubico, s katero l.živl on skupaj Oiaschova je odgovorila, da to ni res, ali Ulm, ki je bil besen, jo je prijel, dvignil v zrak in bi jo bil v svoji blazni jezi kar vrgel z okna, da ni na vpitje prestrašene ženske prihitela soseda, neka Santa Deluca, ki je preprečila blazno početje besneža. Ulma so pozneje aretirali.
Tatvina. Ana Šik, mlekarica iz Sežane, se je predvčerajšnjem zjutraj vstavila s svojim vozičkom pred hišo Št. 12 v ul. Farneto. Medtem ko je nesla mleko v prvo nadstopje, jej je 18-letni težak Jurij Gorjup vkradel voziček z žakljem jabolk vred. Kmalu potem pa je bil tat aretiran. Nekdo pa, ki mu je pri tatvini pomagal, je srečno ušel.
Dvakrat aretiran tat. Pred dnevi je bil na zahtevo podajača Štefana Mrvič, sta-nujočega v Skednju, aretiran Peter Rosi-novič, star 26 let, iz Šibenika, češ, da mu je med spanjem vkradel listnico, v kateri je bilo 90 K. Okrajno sodišče za kazenske stvari pa je Rosinovića spustilo na svobodo vsled pomanjkanja dokazov. Včeraj pa je tat (bil je to on zares) skesan prišel k Mrviču, mu vrnil 40 od 90 vkradenih kron. Drugo da je že potrošil oziroma dal nekemu shraniti. Na ovadbo je bil sedaj zopet aretiran.
Spopad med pomorščaki. — 26-Ietni kurjač Peter Rončevič, iz Splita, je bil pred-sinočnjem aretiran, ker je v sporu ranil z nožem v hrbet mornarja Gustava Hinz, vkrcanega na nemški ladiji „Roma".
Dvoboj z revolverji na javni ulici. 18-letni kotlar Just Godina, stan. v ul. Ri-gutti in 30-letni kmet Jernej Kodelja iz Ko-mena sta se sinoči okolu 7. ure v ulici Ri-gutti sprla zaradi nekega dolga. Ta spor je končal s tem, da sta začela z revolverji streljati eden na drugega. Godino je ranila krogla spredaj na vratu, Kodelji sta pa prodrli krogi ji obe roki. Godina se je podal v bolnišnico, Kodelji so pa obvezali roki na zdravniški postaji, a je potem izginil, ker se boji, da ga aretirajo.	_


MIHODILHICA
LL1A
se je preselila v
Via delle Poste št. 6
ttiififfil t. j. v isto ulico, kjer je bila do sedaj, samo za nekoliko
korakov naprej na nasprotni strani.

Na obroke 1 JAKOB DUBINSKV Na obroke I
TRST — ulic« deli' Olmo Stev. 1, n. nadstropje — Trst
Mta izta MoM oDM za ppHe in raMaiM te
pgf ter moške ln ženske suknje.	107
I GODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
Mnenje gosp. dra.^G. Bonfioli
Pomaralo
G. J. SBRRAVALLO
Tr&t.
V svoji tridesetletni zdravniški prakkl sem dovolj poskušal Vaše ŽELEZNA! O A/A A- VINO SERRAVALLO, ki je dobro služilo v slučajih malokrvnosti, kloroze, pri dlspeptičnih in pri osebah, ošibljenih po dolgih boleznih.
POMAROLO, 5. marca 1910.	Dr. G. BONFIOLI.
V.
l>
Zdravljenje: krvi
Čaj „Tlaočerl cvet- (Miilefiorl)
Ci»tl kri ter je izTrstno sred tvo protivnim sluć jim, te peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju in htmoroidam. - Jedeu omot t.a zdravljenje stane 1 K ter se dobiva » odliko aui lekarni
PRAXMARER - .Al DUE MORI"
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
Poatoe poiiljatve se iZTrSujejo takoj ln franko, ako oo	Rrnn t 10
Poslano*)
Povodom Velikega jesenskega varie-teja, ki se priredi meni v korist dne 8. septembra v Barkovljah, so se našli ljudje, ki na neverjeten način hujskajo proti meni. Kljubu temu se zabava brezpogojno vrši. Primoram pa sem sedaj javno obraniti se na tej prireditvi. Zato prosim v prvi vrsti vse hujskače, da se je vdeleže, in če se najde potem ena edina oseba, ki me bo mogla obsoditi, naj ide ves event. dobiček v prid naši šolski družbi. Hvaležen pa sem omenjenim hujskačem vseeno; zakaj z njihovo pomočjo je postala vsa stvar neverjetno zanimiva. — Udani _ FORTUNAT MIKULETIČ.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva.
'Pečar & Saksida
- touarna glasoulrleo "
v Trstu, ulica della Fornace št. 8.
Prodaja kakor tudi popravlja vsakovrstne inštrumente, pijanine, har- j monije, orkestrijone Itd. i UglašeVanje izvrstno in točno po 5 - nizkih eenah. -—J
$. De Vecchi 8 Z. Sketl
nasledniki A. FONDA Trst, ulica sel Bosco št. 17, Trst
zaloga • ovsa
klaje in otrobov.
SENO prve vrste po 8 K. Oves Bon po 2 0 S. Slama po K 9 Koruzna slama po k 12. Rastlinska žima po K 2o Otrobi „V" po
14- K. — Prodaja Da drobno in debelo. Cene po dogovoru.
Naroite m OGLASE
treba naslovljati na Inseraini oddelek >Edinostic poštni predal
G-njati iz Prage m S. Daniele
Zajamčeno domače maslo. Ta- in inozemsto blago prre vrsto. — Najfinejša desertna vina in likerji
v delikatesni trgovini
FRANJO \MO\M H
v Trstu, ulica Miramare št. 9. - - Telefon št. 16-17.
F" CENE NIZKE.	POSTREŽBA FRANKO NA DOM.
POHIŠTVO
SOLIDNO : in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TRST
Pod najugodnejšimi pogoji
VZAMEM V NAJEM
loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat.
IGNAC NEUMANN, menjalnica
Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso Ustanovljena 1858.
Stran IV.
»EDINOST« St. 247.
V Trstu, dne 5. septembra 1911.
v Rio de Janeiro vkrcala na ladijo in se odpeljala v Evropo. Nastaniti se namerava v Avstriji. •
E3 MALI OGLASI IH!
4»
MAU OGLASI m račrnujo po 4 ■tat. besedo. Mutno tltku« be-udi m računajo »nitrat več Najmanj« pniiojbiea znala 40 aloL Plača M takoj Inser. oddelku.
Dobra rodbina
v Gorici želi 2 dečka ali de« lice na hrano in stanovanje Jz prija*nosti pojasnila daje goip. R. Sigi c. kr. davkar v Gorici Via Matiolii.	1507
Pncnnrl *V8D Lenaršič, stanujoč Via Giulia 38 UUo|IUU paj mi takoj naznani sedanje bi 'ališče Jos. Dekleva Gorica.	1508
PQp|ri«ona shod po navadi 8. 9. z KaČiČah po l/OmVClIl domaće kačišnica.
Ugodna prilika. skih razmer v Ljubljani
hiša na j«<ko pr. m tnero kraju, kjtr se nt>haja dobro npeljana špecerijska trgovina in gostilniška obrt. Pcjasrila pri g. Frischman V. Caserma 14 II. v Tratu	1509
nc Icfni hladen č, dostojnega vedenja, vešč Ć.\J ICLIII slovenskega, nemškega in nekni italijanskega iezika k nekaj šolske izobrazbe, iz ugledne družine, išče primerno službo. Naslov pove inseratni oddelek E ioost pod št 1486.	1486
Slovanske igralne karte
se
prodajajo v
Trstu v knjigarni J. Gorpnjec, ul. Caaerma 16. 1472
Konja
tisokega, dobrega prodam za zmerno ceno. Naslov pove ins oddelek Edinosti.
1481
Poskušen samomor radi nesrečne ljubezni. Alice Božić, stara 29 let, iz Dalmacije, stanujoča v ulici Barriera vecchia štev. 15, si je včeraj popoludne nad restavracijo v Bošketu sprožila kroglo iz revolverja v prsi. Na pomoč pozvani zdravnik rešilne postaje jo je dal odpeljati v bolnišnico. Božićeva je iz ugiedne rodbine in je izvršila obupen čin radi nesrečne ljubezni. — Njeno stanje je precej opasno.
Koledar in vreme. — Danes: Lav-rencij Justin, škof. — Jutri: Hiacint muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne +- 29' Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Sem -tertja oblačno. Temperatura malo spremenjena Lokalni vetrovi.
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol" v Škednju
priredi v nedeljo dne 10. t. m. svoj prvi nastop s sledečim sporedom : 1) ob 3.30 zbirališče pri j Škofiji, 2) ob 4. sprevod, 3) ob 4.30 javna telovadba, a) proste vaje moškega naraščaja s ščiti, b) ženskega oddelka z vretenci, c) članstva,
d)	orodna telovadba z enkratno menjavo,
e)	skupine, 4) prosta zabava in ples. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja pričakujemo mnogoštevilne udeležbe.	Na zdarI
Pevsko društvo „Trst". — Danes ob 8.30 uri zvečer pevska vaja. Z ozirom na bližnji nastop prosimo polnoštevilne udeležbe. Po pevski vaji odborova seja.
Dramatično društvo v Trstu. Jutri, dne 6. t. m. ob 8 uri zvečer redna odborova seja.	Predsednik.
Trgovski pomočniki so vabljeni danes 5. t. m. ob 8.30 zvečer na zelo važen sestanek, v ul. S. Frančiška 2.
Žveza Jugoslovanskih Železničarjev vabi vse odbornike osrednjega upravnega odbora in vse zaupnike k izredni odborovi seji, ki se vrši danes, v torek, dne 5. t. m., ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Vhod iz ulice Carducci štev. 12. — Ker je stvar zelo važna, prosimo točne in polnoštevilne udeležbe.
Osrednji upravni odbor.
Mar. del. organizacija.
Konsumna zadruga. Danes, 5. t. m. ob 8. uri zvečer važna redna seja zadružnega odseka in sicer v „Konsumnem društvu" pri Sv. jakobu. Predsednik.
Izlet v Divačo. — Naprošeni so vsi aupniki, posebno pa odborniki skupin NDO., da se udeleže nocojšnjega (torek) ob 8. uri zvečer na posvetovanje radi izleta v Divačo v prostorih podružn. „Nar. del org." pri Sv. Jakobu.
Gospodarstvo.
Delnice Jadranske banke na pražki borzi. C. kr. finančno ministerstvo dovolilo a * jf-s ftfj^lijSJTI&JS
i« * odlokom * dne 12 avgusta t 1 štev. PAVtL VSOlN I INS 58845 kotiranje delnic Jadranske banke na pražki borzi. — V četrtek, dne 7. t. m. bo sledila prva dolična kota v uradnem kurznem l.stu imenovane borze. Delnice Jadranske'; banke bodo toraj od tega dneva notirane na! ^ vseh avstrijskih borzah (v Trstu, na Dunaju ! in v Pragi).	\ *
PrnHaialnO Je8tvin> «Jog» oglja in drv se II UUajrtllia odda v najem. — Cologna in
monte 295. Pojasnila daje lastnik istotam. 1491
Hlev
za enega konja v bližini ljudskega vrti f-e išče. NaBlov pove ina. odd. Ediuosti. 1401
No prodaj je mal dvorec in 6—700 klaftrov ■ »d zemljišča. Obrniti se v gostilno Koisumnega društva Rojanu (pri crk»i).	1497
Soba
odda se v Rojanu št. 4. ratni odrJeltk Eoinosti.
Več
pove inse-1493
Bogomil Fin®
= urar in zlatar = =
Trst, ulica Vlncenzo Belltni št. 13
nasproti certve sv. Antona novega j
Bogat izbor ur
vpake Trt>te, kakor tudi uhanov , prstanov z dija- I manti in biez dljuman-tov, žei'Ske lerižice. zlate In srebrne za moške, r se po Konkurenčnih cenah. \
m" Zaloga obuvala
Ha s Id lastna delalnioa ■■■■
Danes se Je odprla
trgovina železniue, domačih in kuhinjskih
predmetov
ARMAND VERAGUTH
ul. Stadion na voiio ni Pierliiii ia Palestrina
z veliko zalogo \seh družinskih potrebščin; veliko skladišče \ sakovrstnega rokodelskega blaga.
Izredno in bogata izbera
igrač, kinkalij, galanterij, drobnarij, kuhinjskih po-trebščin in sploh predmetov za domačo uporabo
•• v novi trgovini v Trstu ••
ulica Caserma 17 [na voglu Molin piccolo]
ca £ C 00 T3
Si «
50 C 0» . KJ «
S*
a ts
32 *ečT
fsl
far* \a obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blagu. N^jzmernejše cene.
Adotf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovauni Štev. 16, I. nadstropje, zraven
Telefon št. 251, Rim. II.
.Buffet Automatico".
-o
O rvj
rr c/5 & rr
*5T »
M
• «
= Novo pogrebno podjetje =
Trst, Corso št. 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon St. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31.
Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. ■	po najnovejšem praktičnem sistemu. ■ »■■■ ■■■
Prodaja vse mrtvaške predmete, vance, za zaročence, birmance in druge slučeje.
SiMče ToSCenil sveč m odlikovaše TcšCame gos;. J Ko;ač-a v Gorici.
Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov:
J. MRZEK,	A. JAUŠES in F. BEBNETIĆ,	T VITEZ,
Opčina št. 170 tik sežanske	pri glavni cesti pri Orehu	Nabrežina, glavni trg pri
(Noghere).
ceste.
cerkvi.
Trst, al. Giosne Carducci 31.
FillJ&lk& S- Beb&vtlano 8
01
V t liku izbera muških in ženskih čerljev. - Poprave Be izvršujejo točno in s< lidno
Razne vesti.
Vojvodinja Margareta Bourbonska
je tudi ena izmed onih žensk iz najvišjih krogov, ki so okusile vse sladkosti in bridkosti navadnega človeškega življenja. Vojvodinja je hči španskega pretendenta don Carlosa. Zagledala se je v nekega bikoborca in je pobegnila žnjim v Južno Ameriko. Torecidor pa se je udal pijači in je pognal po gTlu kmalu vse premoženje. Vojvodinja je bila torej prisiljena sama skrbeti za vsakdanji kruh. Postala je artistinja in je v zadnjem času nastopala v nekem cirkusu v Buenos Airesu. Tu se ji je izneveril celo r.jen ljubimec. Vojvodinja je pretrgala vse občevanje žnjim, prodala vse svoje dragocenosti in sklenila odpotovati v Evropo. Na poslovilnem večeru, ki so ga vojvodinji pri-iedili njeni znanci, se je njen bivši ljubimec opil tako pošteno, da je padel z vlaka, s katerim se je vozila vsa družba, in ga je vlak povozil. Vojvodinja Margareta se je
po smernih cenah
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 A 50 st.
Radi plačilue zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zslogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo aii črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljate v po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Krtkovo ftl. 240
Sme se zamenjati in se vrne deitar.
n
/
Mehanična delavnica
F. Miheučič & J. Venutti
Via Tiziano Veccellio 4.
— TRST —
Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na pliu, benzin in Bafto. - InduatrijalDe instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in Čistilnice. -Specijaliteta fag za kamnje, stiskalnice za groidje ; Btroji za obde'ovanje lesa. Izdelovanja oblik in uzorcev za teste-
—	— — nine in biškote. — — — —
Zsloga novih in etanh motorjev, briz-galnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, drož in dru-
—	— gih tehničnih predmet v. — —

Pismena priznanja visokih osebno na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno
Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.
revliarnica „Alla Sartorella", Trst;
^	VIA	VBOCMIA te. 1# gliFlOH ILAaftfiAllg ttATTI) --
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago iz-vrstno in flV cene zmerne.