Št. 184 (15.286) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 030/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ IKnn I ID POSMNA PLAČANA V GOTOVN IDUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% Nove kartice UfA s plačilnim servisom m PONEDELJEK, 10. JULIJA 1995 sončni dan na Jadranu Darjan Kemperle vCp ^fdenonu je bili D|l|,ai sinje sončno nebo Roli10 lestovic- Prot ra>n 6Vu 8a )e nekajkra 0q aralo bobnenje letal a'ycini vedo povedati an.S° .to letala z bližnjeg: , eriskega letališča 1 letiToHV Zadnjih d,Vel Dol ’. 0c*kar so začela blatijo tlsnekdani0,n Ra ••V’0’ 80 se privadil V« jihov gromki zvok : Vpo ' ^ostal je del njiho %a vsakdana. tj^vaj je bilo vsekako vec f letnega grmenji •Ren' P° navadi. »Po j0 V da se v Bosni ka Saja,« je Bil komentar. ^ 8encije, radio in tele a!, 80 nekaj ur kasnej fai v n Ži^’ zakaj je vCe ry Pordenonu tolikok Srpi a8rmel°. Srbi so pr Ro« ^en*ci napadli štir in , J!anke modrih cela« v0j ?ie^i 30 nizozemski] 8a n °V P° receptu, ki si javo«fdstavili svetovn tlVn.že v maju s kolek ialc^1 ^aietiem vojakov (np latern so zaceli obslrelje s0 f*/R mesta. V Aviam stop. °) sprožili alarmni 0jSn|e' letala so vzletela ža pQPa nnela dovoljenji Rorf^0 80 povedali si 2aip P0 televiziji. Take boe10 80 bile na vrsti ž Redli0nJiriuiOCe’ tipični Rpc ai)ske novice. Ni se j en* Plaži v Lignam stoj; na soncu pražili deSpH°C ljudi; med sest je bii c.imi v Gradeži KohlJUdi nogometni a Ce je fto Ba8gio. Kdo ve lijar, ant> vreden 23 mi Plazi ’i!ned vrvežem n ki s | Sal grmenje letal stran etele na nasprotni Riorj” Jadranskeg raEpv’ Ponižana ii sWsl/0na’,ie dostojev spevek; "^lovil sv°ipri tiski 12 Bosne dopisni] MaH?0 agencije ANSv s/iToSr1” Vo7:ani branil Sa VorkT nedeli0 v da .f f1mesu on BBcvcan|eni d°P on,. .u> da se ne iz •tte jm je raz vCe;; vem, koliko I plažah P0Poldn Ren- ,h Pris,uhnil( VRrae i Z neba, grmi z i'Zaka)’ za bil venH ?ega- Vc ledra^ i, na tej ^a lep sončni V četrtek, 13. julija, ob 19. uri Spominska svečanost ob 75-letnici požiga Narodnega doma Ob 18. uri bo v Tržaški knjigarni predstavitev monografije o Narodnem domu BOSNA IN HERCEGOVINA / Z ZAJETJEM TRIDESETIH MODRIH ČELAD MAVHINJE Srbi so pri Srebrenici ponovno ponižali OZN SARAJEVO - Le dan po ženevskem vrhu so Združeni narodi v Bosni in Hercegovini doživeli novo ponižanje, saj so bosanski Srbi v napadu na muslimansko enklavo Srebrenico zajeli kakih trideset nizozemskih modrih Čelad, ki so s štirih nadzornih točk »branili« srebrenisko »varovano območje«. Odpeljali so jih v srbski hotel v Braunovac, le 5 kilometrov od meje s Srbijo. Tiskovni predstavnik OZN v Sarajevu je po zajetju prvih petih modrih Čelad seveda navedel, da so Nizozemci odšli »prostovoljno«. Potrudil se je torej, da ne bi včerajšnja akcija ispadla enako kot majska, ko so bosanski Srbi zajeli na stotine modrih čelad in opazovalcev ter jih uporabili kot žive Ščite. Kasneje pa je moral priznati, da je položaj precej bolj zapleten. Da Srbi niso naključno onesposobili nadzorne točke modrih Čelad, priča sinočnja vest, da so njihovi tanki baje oddaljeni od središča Srebrenice le dober kilometer. Z zajetjem modrih Čelad so Srbi v bistvu ponovili majski podvig in preprečili Natovim letalom, da bi z bombardiranji prepredla padec srebreniškega »varovanega območja«. NiC čudnega torej, da je sarajevska vlada ogorčena, .tako da bo zaprosila za pomoC prijateljske države, ker OZN kljub okrepitvam ni v stanju zavarovati niti samega sebe. Na 5. strani UmbertoBossi napoveduje skorajšnji »juriš« Severne lige PONTIDA (BERGAMO) - Umberto Bossi vabi Severno ligo v napad. Svoj »juriš« je napovedal na srečanju ligašev v Pontidi, kjer je naznanil ustanovitev tretjega pola. Pola bojevnikov, pri Čemer je seveda mislil na bojevniško nastrojenost svojih pristašev. Ponovil je parole o federalizmu in spet ožigosal prispevke italijanskemu Jugu, kar je izzvalo val protestov. Stran 2 V Split prihajajo nove in nove okrepitve, kaj pa bodo politiki z njimi, ni jasno. (AP) »Sumljiva oseba« najboljša predstava na 1. festivalu amaterskih skupin S proglasitvijo zmagovalcev se je sinoči v Mavhinjah slovesno končal 1. festival zamejskih amaterskih dramskih skupin. Za najboljšo uprizoritev je žirija proglasila veseloigro »Sumljiva oseba« v izvedbi dramskega odra kulturnega društva Igo Gruden iz Nabrežine. Občinstvo pa se je izreklo za domačo predstavo »Loterija«. Za režijo je nagrado prejela Taisija Kodrič, za najboljšo žensko vlogo Vesna Guštin, za najboljšo moško pa Edvin Bogateč. Podelili so Se vrsto drugih nagrad. Na 3. strani i-| ATOL MUBUROA / S PLINOM h Francoski komandosi napadli Greenpeace TENIS / VVIMBLEDON Tretja zaporedna zmaga Američana Samprasa MURUROA, PARIZ -Kakih 150 francoskih komandosov je včeraj ob 18.40 po srednjeevropskem Času s pomočjo helikopterja napadlo ladjo mirovniškega gibanja Greenpeace War-rior Rainbovv H, ki je se približala na kako navtično miljo atolu Mum-roa, da bi preprečila obnovitev francoskih jedrskih poskusov. Napadalci so izvrtali luknjo v steno radijske kabine in skoznjo spustili solzilni plin. Pripadniki Greenpeacea so bili prisiljeni zapustiti ladjo. Umakniti so se na gumijaste Čolne, ki so slediti VVarrio Rain-bowu H. Med njimi je bil tudi škof Jacques Gatiiot. Mirovnik Jean-Luc Thieny je malo pred napadom obvestil svoje so- mišljenike v Franciji, da francoska mornarica pripravlja napad. Po njem je povedal, da je radio na krovu ladje zelenih neuporaben, da pa nameravajo Cimprej vzpostaviti nov radijski most, tokrat s San Franciscom. Dodal je tudi, da so imeti elani posadke dihalne težave zaradi zastrupitve s ph-nom, in da jih je bolelo v prsih. Slabo uro po napadu na mirovnike je poraženi predsedniški kandidat, socialist Lionel Jospin izjavil, da bi si Francija ne smela dovoliti kaj takega. Z vidika mednarodnega prava imajo sicer francoske oblasti prav, s političnega, diplomatskega in vojaškega pa postalja včerajšnji poseg Francijo v škripce. American Pete Sampras je tretjič zapored osvojil zmago na teniškem prvenstvu VVimbledona, najprestižnejšemu od štirih turnirjev za veliki slam. S 3:1 je premagal Nemca Borisa Beckerja, ki je sedmič nastopil v finalu slovitega londonskega turnirja, na katerem je trikrat zmagal. Na 10. strani Danes v Primorskem dnevniku Trener Vremec o Jadranu Novi trener Jadrana Andrej Vremec v intervjuju razkriva svoje poglede, želje in pričakovanja pred svojim debutom v košarkarski B ligi. Stran 9 Doohan spet zmagal V dirki za svetovno motociklistično prvenstvo v francoskem Le Mansu je v pollitrskem razredu vnovič zmagal American Doohan, v cetrtlitrskem razredu pa je bil Nemec VValdmann boljši od Italijana Biaggija. Stran 11 Miguellndurain nezadržen Z izredno vožnjo v včerajšnji etapi na kronometer je Španski kolesarski as Miguel In-durain prevzel vodstvo na skupnem vrstnem redu dirke po Franciji. Na drugo mesto se je uvrstil Danec Riis z 12 sekundami zaostanka. Stran 11 POLITIKA / V PONUDI Umberto Bossi poziva Severno ligo na boj Dvema poloma je zoperstavil »pol bojevnika« PONTIDA (BERGAMO) - Severna liga, vstani in napadi! Tako je Umberto Bossi velel svojim somišljenikom vCeraj na 13. srečanju Severne lige v Pontidi. »Severna liga začenja sedaj svoj napad, ki bo privedel do osvoboditve Severa. Polomu dobre vlade tatov in posušene oljke bomo zoperstavili pol bojevnika. Temu polu načeljuje predsednik Severnega parlamenta Giancarlo Paglia-rini.« S takimi parolami je Bossi včeraj dopoldne pital svoje volilce. Ko je začel govoriti, jih je bilo kakih šesttisoč, ko je prenehal še kakih štiri-tisoč več, a vsekakor manj kot na prejšnjih podobnih srečanjih. Bossija je poslušal celotni ligaški generalni štab: od milanskega župana Formentinija, do bivših ministrov Paglia-rinija, Maronija in Spe-ronija, od Petrinija do Tabladinija. Bossi je v svojem vihravem slogu ponovil tisto, kar ponavlja že nekaj let: italijanski nasprotnik številka ena ni mafija, temveč podporništvo italijanskemu Jugu. Tega bo konec šele, ko bo v Italiji prevladal federalizem. »Senatur« se je s pisanim besediščem znesel tako nad Berlusconijem kot nad D’Alemo, ki je do desnice vse preveč vljuden. Obregnil pa se je tudi na »kanaljo iz Hammameta, ki še vedno vlada v Italiji in se pripravlja na vrnitev.« Po njegovem mnenju se revolucija, ki je privedla do padca nekdanjih strank, še ni končala. Mnogi bi želeli restavrirati prejšnje stanje, podkupninska mlakuža narašča. Bossi je napovedal, kaj bo storil, da bi dosegel tisto, o čemer je govoril. »Sedaj nas čaka bojevito poletje. Tudi v avgustovskih mesecih bom govoril po severnih mestih. Zvečer bomo prirejali baklade. 21. julija se bo v Mantovi spet sestal Severni parlament. Liga se ne boji volitev, ker ve, da bo prihodnje politične volitve zmagal tisti, ki bo zmagal v Lombardiji. In tu bo zmagal le tisti, ki se strinja z ligo, ne pa tisti, ki ji nasprotuje,« je dal razumeti ostalima poloma. Nov poletni izbruh Umberta Bossija (lani približno ob tem času se je sprehajal v spodnji majici z Berlusconijem...) je izzval takoj polemiko. Liga južnjakov je hitro odgovorila na njegove izjave o prispevkih Jugu. Njen tajnik France-sco Milgino je menil, da je Bossi v obupu in bojazni pred razpadom Severne lige zaigral poslednjo karto' z namenom, da bi spet podžgal mržnjo zoper Južnjake in tako pridobil izgubljene glasove. S takimi argumenti nima demokratične politične prihodnosti, je pribil Milgino. Za predsednika KDC Clementeja Mastello je Bossi spet ponovil pravljico o stalni pomoči Jugu, kar pa sploh ne odgovarja resnici. Resnica tiči drugje, je dodal: največ državnih prispevkov je bil deležen Sever, in to na račun najšibkejšega dela države. Umberto Bossi v Pontidi (Telefoto AP) OB 75. OBLETNICI POŽIGA NARODNEGA DOMA Težave z razstavo društva Edinost Župan ni sprejel slovenske prošnje TRST - Nove težave v odnosih med Družbeno političnim društvom Edinost in tržaško občinsko upravo. Tokrat zadevajo spominsko razstavo ob 75. obletnici požiga Narodnega doma, ki jo namerava društvo prirediti 13. julija in za katero župan Illy še ni dal dovoljenja. Kako je zadeva potekala? Društvo Edinost nam je poslalo naslednje sporočilo: »Predstavnik dmzbeno-politične-ga društva Edinost je v soboto 1. julija 1995 predložil Zupanu Illyju prošnjo za pismeno privoljenje za začasno zasedbo javnega prostora 13. julija, od 9. do 21. ure na trgu Dalmacija za spominsko razstavo ob 75. obletnici požiga Narodnega doma. Prošnja je bila seveda v slovenskem jeziku. V soboto 8. julija je občinski sel dostavil županov odgovor, ki se (v slovenskem prevodu) glasi: ”V smislu županske odredbe št. SPS-44/1-94 z dne 24. januarja 1994 vračamo priloženi spis, ki je bil vpisan v splošni protokol pod št. 49917, v kolikor sam spis namerava doseči upravni ukrep. Vabljeni ste - v kolikor vas zanima - da predložite tej Upravi prošnjo v italijanskem jeziku". Župansko odredbo, na katero se sklicuje, je izdal sam župan Illy p° zgledu odredb Zupana Staffierija z dne 30.7.1988 in z dne 5.10.1992. Vse tri so v ostrem nasprotju s 6. členom Ustave Italijanske republike ter z razsodbama Ustavnega sodišča št. 28 iz leta 1982 in št. 62 iz leta 1992 in z mednarodnimi obveznostmi Italijanske republike glede varstva slovenske manjšine. Demokratični župan bi bil lahko le obnovil odredbo prefekturnega komisarja dr. Sergia Ravallija prot. št. 57/1-92 z dne 3. marca 1992, s katero je državni funkcionar vzpostavil stanje, kakršno je bilo pred Staffierijevo odredbo z dne 30.7.1988 in s tem zagotovil pripadnikom slovenske manjšine možnost rabe slovenskega jezika v odnosih z občinsko upravo in slovenski prevod odgovora občinske uprave«. H ČISTE ROKE / ZARADI KRŠENJA PREISKOVALNE TAJNOSTI h Sodniki spet na udara BRESCIA - Namestnika državnega pravdnika iz Brescie Fabio Salamone in Guglielmo Ascione sta sprožila preiskavo proti »neznancem«, da bi z njo ugotovili morebitno kazensko odgovornost zaradi bega vesti v zvezi s preiskavo milanskega sodstva proti Silviu Berlusconeju. Prav lastnik Fininvestovih televizijskih mrež je 16. junija poslal generalnemu pravdništvu pri ka-sacijskem sodišču obvestilo, v katerem je obtožil milanske sodnike preiskave čistih rok, da so kršili preiskovalno tajnost. V svojem običajnem slogu je Berlusconi obvestilo obesil na veliki zvon in navedel, »kako z njim seznanja o ponavljanih in sistematičnih manipulacij sodnih informacij, s kateri- mi poskušajo prizadeti državljana Berlusconija in mu odvzeti legitimnost voditelja politične stranke in koalicije relativne večine«. Berlusconi pa je seveda šel še dlje in . odkrito poudaril, »kako se lahko iz jasnih in ponovljenih zlorab pride do sklepa, da obstajajo določeni krogi v sodstvu, ki s sovražnim pristopom, s političnimi predsodki in s sodniško zagrizenostjo uvajajo inkvizitorske in preganjal-ske metode v kazenski posto-pnik.« Berlusconi je pri tem omenil, kako so bili v celoti ali delno objavljeni zapisniki 130 zasliševanj. Prav tako je bila po Berlusconijevih besedah kršena preiskovalna tajnost, ker so v javnost prišle tudi izjave številnih prič. Generalni državni pravdnik pri kasaciji Ferdinando Zucconi Galli Fonseca bi lahko to Berlusconijevo »obvestilo« poslal pravosodnemu ministrstvu, ali pa neposredno Višjemu sodnemu svetu, če bi v njem zasledil obtožbe, ki bi lahko sprožile disciplinski postopek proti milanskim sodnikom. Kot kaže, pa je bil mnenja, da so bila pri tem storjena kazniva dejanja, tako da je »obvestilo« poslal sodnikom v Brescii, k; je pristojna za preiskave proti milanskim sodnikom. Ker v Berlusconijevem »obvestilu« ni nihče poimenosko naveden, so sodniki v Brescii sprožili postopek proti »neznancem«. Vsakomur pa je lahko jasno, koga hoče Berlusconi stisniti v kot, ker hoče »inkvizitorsko« razkriti njegove posle. Sodni postopek proti bivšemu ministru Remu Gaspariju L’AQUILA - BivS1 demokristjanski minl' ster Remo Gaspari zavrača obtožbo izkoriščanja javne funkcij6’ češ da je posegel zato, da bi neko podjetje lZ Caserte (ki naj bi bn° »zelo blizu« dem°kr ščanskemu veljaka Ga' ve) zgradilo veliko tr govsko središče v Ciu SanfAngelo. Sodnik1 so obtožili Gasparija na podlagi pričevanj biv šega deželnega odbor nika Giuseppeja Mobj18 (KD). Gaspari zatrjuj6, da so to le laži, in je p3 povedal, da bo Moliu3 prijavil sodišču. NOVICE CRAXI / PO TRDITVAH NJEGOVEGA ODVETNIKA PREISKAVA / FIRENCE Spomenik brezposelnim NEAPELJ - Na Trgu Plebiscita v Neaplju bodo jutri odkrili spomenik brezposelnemu. Gre za leseni kip Domenica D’Assisija, ki ponazarja človeka pod nekim poslopjem z napisom »urad za zaposlovanje«, pri nogah pa mu ležijo delavske knjižice, vestniki z natečaji in odklonilna pisma podjetij. Pobudo za spomenik so dali občinski svetovalci Zelenih, ki želijo s tem opozoriti na problem brezposelnosti, ki pesti Italijo. Otrok pod vijak očetovega čolna GENOVA - Prijetna vožnja s čolnom se je tragično končala za štiriletnega Federica Pavesija iz Bergama. Z očetom se je podal na morje v ligurskem zalivu Tigullio, nenadoma pa se je čoln preveč nagnil, najbrž zaradi preostrega manevra, in otrok je padel v vodo, kjer ga je potegnil vase ladijski vijak. Malega Pavesija so s helikopterjem takoj odpeljali v bolnišnico, a mu žal ni bilo več pomoči. Spust po Soči po slovenski televiziji TRST - Spustu z gumijakom po divjih vodah je slovenska televizija v Trstu namenila posebno 10-mi-nutno oddajo, ki so jo uvrstili ob koncu nocojšnjega televizijskega dnevnika. Po Soči sta se spustila Fabio Gergolet in snemalec Marino Mačehi, da bi gledalcem prikazala očarljive lepote tega dela Soče, kakor tudi nevarnosti tega športa, predvsem tiste, ki izvirajo iz neprofesionalnega pristopa. Največ nesreč povzroča namreč prav površen pristop in preveliko zaupanje v lastne sposobnosti. Elektronsko montažo prispevka je oskrbel VValter Turkovich. Potni list ni bil ponarejen Lažne naj bi bile tudi vesti o Craxijevih potovanjih v Italijo MILAN - Odvetnik Giannino Guiso, ki je med branitelji nedanjega socialističnega voditelja Bettina Craxija, je včeraj najodločneje demantiral, da bi njegov klient ponaredil ali spremenil podatke v svojem diplomatskem potnem listu. Craxija so namreč vpisali v sodni seznam preiskovanih, ker so v njegovem potnem listu opazili »mikrobrisanja«. Odvetnik Guiso je seveda to takoj izkoristil in napovedal, da bo tožil vse tiste časopise, ki so včeraj objavih lažno vest o domnevnih CraMjevih skrivnih in tajnih potovanjih v Itahjo. Po njegovem Craxi ni zapustil Tunizije od maja 1994. Ves zaplet naj bi povzročilo Craxijevo potovanje v Mehiko leta 1992. Na potnem listu je viden datum, mesec in leto vstopa, pri izstopu pa nista vidni zadnji številki leta. Odvetnik je pri tem izrazil sum, da je zadnji dve številki nehote zbrisal funkcionar neke arabske države, ker oblastem izročil oporečni je ob mehiškem vizumu diplomatski potni Ust. Nič vizum neke arabske drža- čudnega torej, da bodo to ve. sedaj njegovi odvetniki s Zadeva s Craxijevim pridom izkoristili, saj so že potnim Ustom postaja torej zahtevali ekspertizo, tako že skoraj smešna, ker je da bi izničili in seveda malo verjetno, da bi bivši osmešili zadnjo pobudo sekretar PSI italijanskim sodstva. Preservativi na umetniški razstavi BAGHERIA (PALERMO) - V tem kraju so včeraj odprli neobičajno razstavo. Obiskovalci so si lahko ogledali »profilatterol«, to je preser-vativ z nadevom znane slaščice »profitterol«, črtovje z notami v obliki umetniško izdelanih . kondomov, strip, v katerem igrajo preservativi nosilno vlogo. Razstava nosi namreč naslov Profil-art, umetnost proti aidsu. Z njo je hotel domači umetnik Nino Rizzo opozoriti na nevarnosti aidsa in na potrebo po preventivni uporabi preservativov med spolnimi odnosi. Slo je, seveda, za provokacijo, ki pa je dosegla svoje. Izzvala je veliko zanimanje, odprtja razstave pa sta se med drugim udeležila ginekolog in pokrajinski svetovalec Forza Italie Tommaso Incandela in duhovnik Salvatore Lo Bue, ki vodi terapevtsko skupnost Hiša mladih, v kateri se zdravi na desetine narkomanov. Policijski pirotehnik je nastavljal lažne bombe FIRENCE - Peklenske stroje, ki so jih odkrili v letih 1993 in 1994 v Firencah, potem ko je neznani glas obvestil policijo o njih, je »izdelal« poheist. Ko so mu prišli kolegi-po-licisti na sled, so bili za-prepaščeni: poostrili so preiskavo, da bi ugotovih, ali je bil morda povezan s kako prevratniško skupino ali pa kar z mafijo, a niso ugotovili ničesar podobnega. 34-letni Giuseppe Busacca, tako je pohcij-skemu pirotehniku ime, je pripravljal in postavljal peklenske stroje le zato, »da bi se izkazal kot protagonist.« Firenški kvestor Luciano Rossini je na včerajšnji tiskovni konferenci omenil zgovoren primer. Busacca je 13. avgusta lani postavil peklenski stroj v koš za odpadke v Ul. Gi-glio v Firencah, nedaleč od veleblagovnice Standa, nato pa sam obvestil gasilce (izdajal se je za pripadnika Jeder komunističnih bojevnikov) o bombi. Ga- silci so poklicali policij na kraju je posegel pja pirotehmik Busacca, ki Jea pomočjo robota WilW otel mesto nevarnosti- . Potem ko so uvea preiskavo, so strokovni6 ugotovili, da je vse p6 _ lenske stroje (tri v Fir*0 cah, enega v Liguriji) iz6 lala ista izurjena rok3' »Atentator« naj bil n®1® reč vešč eksplozivov. P° cisti so tako uvedli p drobno preiskavo o vse ’ •ki uporabljajo ekspl°zll (od minercev do civu1111.’ vojaških in policijskih P rotehnikov). Busacci6 sledili dobro leto in ugot vili, da so peklenske strpi odkrili v krajih, v kat61® je služboval (leta . Ligurii). V soboto zveC jj so ga naposled pok11^,, na zaslišanje, in ko so povedah, da so ga je ostal kot pribit na odkril’; stolu- IDll lia -vj* 2e ponoči so ga °dpe}J v vojaški zapor v Pes^ ro pri Gardskem jezer.a Njegova žena in hčerka ga zaman Čakali na doH1 TRST Ponedeljek, 10. julija 1995 3 ^FESTIVAL DRAMSKIH AMATERSKIH SKUPIN / NAGRAJEVANJE »Sumljiva oseba« najboljša predstava Vesna Guštin in Edvin Bogateč najboljša igralca veliki udeležbi činstva, ki je vse od ac®tka dalje spremljalo Postave na dveh odrih »lato se z lepo družab-01sji°> se je pozno sinoči ^tijucil v Mavhinjah prvi ainejski festival amater-g . dramskih skupin, ki | e organiziralo domače [V turno društvo Cerovlje- let-i n)e *n se 8a je ude-„ de 15 skupin s Tržaske-° ■ Goriškega in tudi iz Be-neske Slovenije. tokovna žirija je imela j ? težko delo pri po-,e i6vanju nagrad in di-^ 0ltl' ki so jih prejeli po-toezniki oziroma predle in skupine. ; najboljšo predstavo 1 j nniisija določila vese- »Sumljiva oseba« v kult bi dramskega odra n turnega društva Igo nden iz Nabrežine. |..^a režijo je žirija dode-driac nagrado Taisiji Ko- . 2a glavno zensko vlogo p Nagradila igralko Vesno snn od skupine Kultur- 2 8a društva Kraški dom 0 , ePentabra za »Zgodbo r- Faustu«, za najboljšo g fko vlogo Edvina Bo-^ca v igri »Sumljiva ose-v] ’ za žensko stransko sl Niklo Panizon iz »k i31?6 Metronom v igri 2a ratka povest o Eriki«, ,p niosko stransko vlogo dfl|ITla^a Susica v igri gle-5]^ lskega krožka Sloven-r, a8a kluba »Igra za-lene1,av ati Skupaj je ipr n*’ za najboljšo mlado tprcu ° Metko Starc Ama-tov ] °dra Prosek-Kon-q 6 ’ Za sceno Odru 90 iz gj1106 Za igro »En dan z jjV^dnm«, za kostume o0j . ski skupini Mestni Up Cl Slovenskega kultur-°a društva Primorec iz Trebe, za glasbo gledališki skupini Slovenskega kulturnega društva Tabor z Opčin za igro »Vaje v slogu«. Dodelila je Se enajst diplom, Sest skupinam, pet pa posameznikom. Kot skupine so prejeli diplome dijaki nižje srednje Sole Sv. Cirilia in Metoda od Sv. Ivana za Zupanovo Micko, gledališka sola slovenskega stalnega gledališča za igro Palček, mladinska skupina Slovenskega kulturnega društva Primorec za igro »Mestni godci«, dramski odsek Prosvetnega društva Stan-drež za igro »Kandidiraj le kandidiraj«, gledališka skupina Tabor z Opčin za »Vaje v slogu« in Beneško gledališče za igro »Mož moje žene«. Diplome so prejeli se naSi klepetulji SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA Vanka in Tonca, italijanski lutkar Roberto Leopardi, Matejka Grgič za krstno izvedbo svoje igre »Kratka zgodba o Eriki«, Sara Balde in Boža Tabaj pa za igralski stvaritvi. Neva LukeS Danes pokrajinski svet SKGZ Na zasedanju tržaškega pokrajinskega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki bo danes zvečer ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani, je bilo na dnevni red uvrščeno uvodno poročilo pokrajinskega predsednika SKGZ Suadama Kapica o aktualni problematiki na Tržaškem ter o delovanju SKGZ v zadnjem obdobju. Zasedanje bo priložnost za oceno in razpravo o številnih vprašanjih, s katerimi se na Tržaškem sooCa naša skupnost, bodisi z ozirom na delo javne uprave, kot tudi glede tematik, s katerimi se na različnih področjih sooCa SKGZ, še zlasti preko rednega delovanja pokrajinskega odbora. Pokrajinski svet bo obravnal tudi prošnje za sprejem v Zvezo nekaterih novih organizacij, pozornost pa bo namejena tudi 75. obletnici požiga tržaškega Narodnega doma, ob kateri je skupno predstavništvo najavilo enotno manifestacijo. Prireja v Šolskem letu 1995196 v Trstu naslednje tečaje: dveletni poklicni tečaj za uradnike uvozno-izvoznega podjetja -1100 ur letno dveletni poklicni tečaj za natakarje (strežba v jedilnici in baru) - 1000 ur letno window$ Office (windows, winword, excel, access) -120 ur excel 5.0 - 30 ur Word za windows 3.0 -30 ur osnovna informatika - 30 ur socialno - vzgojni operater (dokončana višja siednja šola) -100 ur otroška varuška - 60 ur zunanja trgovina (za vmesne kadre v Podjetju) - 50 ur trgovinske dejavnosti (priprava za vpis v REC) ■ 40 ur tehnike prodaje - 30 ur ongleščina za poslovno uporabo - 80 ur varnost in higiena na delu - 20 ur Marketing v zunanji trgovini - 20 ur degustacija vin in poroke vino-hrana - 40 ur biološko in integrirano kmetijstvo - 60 ur upravljanje agriturističnega obrata - 40 ur vinogradništvo in tehnike kletarstva - 50 ur Psovanje in podrobnejše informacije 0 “*• julija tl. na sedežu Zavoda, ul. Ginnastica 72, M' 566360 - 569119, vsak dan (razen sobote) od 9.00 11 "'■(M ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na kmečki zvezi v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 362941. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 10. julija AMALIJA Sonce vzide ob 5,25 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob 18.49 in zatone ob 4.22. . Jutri, TOREK, 11. julija OLGA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 30,1 stopinje, zračni tlak 1019,6 mb ustaljen, veter ju-govzhodnik 11 km na uro, vlaga 42-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21;1 stopinje. LEKARNE Od PONEDELJKA, 10. , do NEDELJE, 16. julija 1995 Normalen urnik lekarn Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure FC PRIMORJE priredi Danes in 14,, 15., 16., 17. julija ŠPORTNI PRAZNIK NA PROSEKU Vsak večer ob 20.30 ples s Happy day Odprtje kioskov ob 17. uri Specialitete na žaru in domače vino Vabljeni! SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA TRŽAŠKA POKRAJINA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja danes, 10. julija 1995, ob 19.30, v Trstu, v Gregorčičevi dvorani, UL sv. Frančiška 20/II. od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg^ Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare vene-zia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejes primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita dTtalia 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Unita dTtalia 4 (tel. 365840). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »Rive-lazioni«, r. Barry Levinson, i. Michael Douglas, Demi Moore, Donald Sutherland. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »II delta di Venere«, prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR AZZURRA-18.20, 20.20, 22.00 »Prisedla, la regina del deserto«, r. Sam Elliot, i. Terence Stamp. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Azione mutante« r. Pedro Almodo-var. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgu- NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic. MIGNON - 16.00 » 22.00 »La voglia e il vizio«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Zadnji dan. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »Morti di salute«, r. Alan Parker, i. Anthony Hopkins. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Un ero e borghese«, r.-i. Michele Placido, i. Ricky Tognazzi, Laura Betti. LUMIERE - 20.00, 22.15 »Ed Wood«. r. Tim Burton, i. Johnny Depp, Martin Lan-dau. Si PRIREDITVE KD LONJER- KATINARA prireja v sredo, 12.t.m., ob 21. uri na dvorišču društvenih prostorov v Lonjerju gledališko predstavo SREČANJE. Igralca: Miranda Caharija in Livio Bogateč .Avtor in režiser Mario UršiC. Vabljeni! PARK GLOBOJNER Padriče V četrtek, 13. julija, ob 21. uri igra skupina Vsak dan delujejo dobro založeni kioski GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koraCnic po vaseh. Danes, bo natopilo v Prečniku, ob 20.30. Vabljeni! V MAVHINJAH je v sklopu Festivala amaterskih odrov odprta RAZSTAVA UMETNE OBRTI Pavla Hrovatina, Bogomile Doljak in Andreja Merviča vsak večer od 19. ure dalje do vključno 9. julija. PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina prireja ob svoji 100-letnici, v sredo, 12.t.m., ob 20.30, v Prebene-gu koncert GODBE iz RIC-MANJ. Vabljeni! SD PRIMOREC - Trebče prireja 15.-16. in 22.-23. t.m. Vsakoletni praznik športa na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobroza-loZenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bo poskrbel ansambel Happy day. V Četrtek, 13. t.m., bo začel turnir v malem nogometu za 2. Trofejo Gostilne-pizzerie Veto. SK DEVIN prireja 15., 16. in 17. t.m. v Nabrežini ' športni praznik ’95. V soboto, 15. t.m., bo ex tempore-briskola in Godba na pihala iz Nabrežine.Ples s Krti. V nedeljo, 16. t.m., tekme MTB in tek v cross-u. Ples s Krti ter velika nagradna tombola. V ponedeljek, 17. t.m.,razne igre in ples s Status symbol. Vsak večer do-brozaloženi kioski in domača kapljica. ^ IZLETI SPDT prireja izlet 15. in 16. t.m. na Kriške pode z vzponom na Škrlatico. Prevoz z lastnimi sredstvi. Za prijave in pojasnila telefonirati na St. 213701 ali 765209 (Stojan Bolčina). £3 ČESTITKE Za 45. rojstni dan voSCijo MARJANU SPETIČU vsi njegovi. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst ob-veSCa uCno osebje na zapadlost naslednjih Časovnih rokov za vložitev raznih prošenj (M.U. St.185 iz dne 30.5.1995 - različna uporaba, začasne dodelitve in ureditve učnega osebja): do 21.8. rok za vložitev prošenj za različno uporabo učnega osebja in za poučevanje v drugih pokrajinah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za izvajanje podpornega pouka na srednjih Šolah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve (za nepredvidene vzroke - učno osebje: ot. vrtcev, osnovnih Sol, srednjih Sol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve za uCno osebje višjih Sol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za stalno uCno osebje D.O.A.R. za poučevanje v drugih pokrajinah. Vse potrebne informacije nudi urad SSS ob urah poslovanja ob torkih in četrtkih od 9. do 10.30, Ul. Carducci 8, tel. St. 370301. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča učno osebje nižjih in višjih Sol, da bodo 17.7. ra-zobeSene na oglasni deski Šolskega skrbništva v Trstu, začasne pokrjinske lestvice za opravljanje suplenc. Prosilci imajo pet dni Časa za morebitni priziv. OBVESTILA GLASBENA MATICA TRST - Sola "Marij Kogoj”. POTRJEVANJE IN PREDV-PIS za Šolsko leto 1995/96. Prijave sprejema tajništvo -Ul. R. Manna 29, tel. 418605 do 28. julija od 10. do 12. ure, vsak dan razen sobote. KD SKALA iz Gropade organizira poldnevni tečaj od 8.00 do 13.00 učenja ritma skozi gibanje od 17. do 28. t.m. za osnovnošolske otroke. Za informacije telefonirajte na St. 226332 (od 18.00-19.30). POLETNO SREDISCE Sklada Mitja C uk; julij - avgust, ponedeljek - petek od 8. do 13. ure brez kosila. Vpisovanje in informacije med 13. in 15. uro v uradih na Narodni ul. 126. MALI OGLASI DAJEM v najem malo opremljeno stanovanje na Krasu. Tel. 327488. PRODAM dve peci na drva z možnostjo priključka na centralno gretje. Telefon 228547. KUPIM lesenega gugalne-ga konjička. Tel. (0481) 81314. ISCEM v najem vinograd tudi večje površine; zajamčena resnost. Telefon 0368-285679. PODARIM tri dvomesečne psičke; mati rotweiler, oCe ovčar. Telefon 211733. RAZPRODAJA pohištva in sedežnih garnitu popusti od 40 do 80% na razstavljeni opremi, samo Se nekaj dni. Pohištvo Koršič, tel. 54390. PRODAM, zaradi selitve, Renault 5, letnik 83, v dobrem stanju. Telefon 225797 ob uri kosila. PRODAM 2-sedežni fiat x 19, 1500, sive barve, letnik ’80, v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na St. 220804 ČEBELAR A. Maar, Boršt 4, tel. 228949 ima med. Ugodno proda novo motorno žago Alpina40. IZOBRAŽENA upokojenka dobi zaposlitev part-time. Telefonirati lastniku Palače hotela v Gorici tel. 82166. KMEČKI TURIZEM ima Škerlj , Tomaj 53. Oprto ob petkih, sobotah, nedeljah. Za večje skupine rezervacija potek 00386-67-65271. OSMICO je v Mavhinjah odprla Norma Gabrovec. ToCi belo in Črno vino. Poskrbljeno za prigrizek. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICA je osprta 'se danes pri Magdi in Slavku Škerlj v Zgoniku 15/a. OSMICO je doprl Joško Colja, Samatorca 21. PRISPEVKI V spomin na Marijo in Franca Cecchija daruje Nadja Ivančič 50.000 lir za SK Kras. V spomin na dragega moža in očeta Milkota Križ-mancica daruje družina 100.000 lir za KD Skala, 100.000 lir za SZ Gaja, 100.000 lir za Skupnost družina Opčine in 100.000 lir za Dom »Jeralla». Namesto cvetja na grob pok. Amalije Žagar daruje Zora Matjolova 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Vilma in Guido Bianchet darujeta 100.000 lir za Sklad Lucchetta, Ota, D’Angelo in Hrovatin. V spomin na drago mamo Marijo Sancin daruje hčerka Sida 30.000 lir za Sklad Lucchetta, Ota, D’Angelo in Hrovatin. V spomin na Milko Ruže-tovo daruje Marija Čukova 20.000 lir za narodne noše v Bazovici. Ob izgubi drage prijateljice Andrejine Maver por. Perčič izreka svojcem iskreno sožalje Ilea-na Ferlat - KakeS z družino. ZDRAVSTVO / MANIFEST "POSOŠKO ZDRAVSTVO 2000' Diužbene sile v bran goriške bolnišnice Za ohranitev specializacij in. obnovo v Ul. V. Veneta VeC kot dvajset združenj in organizacij je te dni podpisalo manifest “Posoško zdravstvo 2000”, s katerim zavračajo določila srednjeročnega deželnega načrta, ki bi dodatno oklestil zdravstvene storitve na Goriškem in še posebej prizadel bolnišnico v Gorici. Manifest so med drugimi podprli predstavniki združenj trgovcev, obrtnikov, gradbenikov, malih industrijscev, kmečka zveza Coldiretti, ACLI, Rdečega križa, številnih združenj bolnikov, krvodajalcev, odbora za ohranitev bolnišnice itd. Prijave še sprejemajo na sedežu Rdečega križa v Ul. Codelli 9. Med glavnimi pobudniki manifesta je nekdanji zdravstveni ravnatelj splošne bolnišnice dr. Bruno Gregorig. Vprašali smo ga, katera določila deželnega načrta so najbolj zaskrbljujoča za bodočnost goriškega zdravstva. »Načrt preko vsake sprejemljive mere krči število postelj. Naši pokrajini odmerja povprečno 5, 3 bolnišnične postelje na tisoč prebivalcev, medtem ko ostaja deželno povprečje na 5, 85 promilov. Ponujajo nam še manj kot v pravkar izdelanem načrtu zdravstvenega upravitelja (načrt Ba-ratti). Za Gorico je naravnost ponižujoče, da nam poleg okulističnega oddelka, kar smo sicer pričakovali, odvzemajo še otorino. In to ni vse: javnost je doslej prezrla, da se z načrtom deželnega odbornika za zdravstvo Fasole zapira tudi nefrologija, ki je ne bo več ne v Gorici ne v Tržiču, pa tudi samostojni oddelek za prvo pomoč. Ambulanta za prvo pomoč naj bi po novem delovala v sklopu drugih oddelkov, v čemer lahko vidimo prvi korak odvzema samostojne reševalne službe 118.« V manifestu so postavljene tudfjasne zahteve glede lokacije bolnišnice. Splošna bolnišnica naj ostane v Ul. Vittorio Venelo. Treba je takoj odobriti načrt za novo poslopje za operativne zdravstvene službe in za obnovo “bivalnih” prostorov v sedanjem poslopju, sicer tvegamo izgubo državnih in deželnih financiranj. Povezano s tem je vprašanje bolnišnice Ja- neza od Boga: podpisniki manifesta zahtevajo, da se ohrani struktura za oskrbo kroničnih bolnikov, odločno pa nasprotujejo temu, da bi v v Ul. Fate-benefratelli selili splošno bolnišnico. S tem se jasno ograjujejo od predlogov odbornika Fasole pa tudi senatorja Romolija, ki se je ogreval za to varianto. »Selitev bi pomenila konec za goriško bolnišnico, ki bi tam ostala utesnjena, okrnjena in brez možnosti razvoja«, pravi dr. Gregorig. Pri tem izreka tudi prepričanje, da bo Gorica lahko ohranila primerno raven zdravstvene oskrbe, samo če se bo znala povezati s šem-petrsko bolnišnico in bo- sta obe bolnišnici stopili na pot sodelovanja, izmenjave in skupnega nudenja nekaterih služb. »To pa je mogoče, samo če obdržimo fizično bližino med bolnišnicama in obnovimo našo v Ul. Vittorio Venelo.« Istim problemom je bil namenjen tudi sestanek načelnikov skupin večine in opozicije v go-riškem občinskem svetu. Dogovorili so se, da bodo pripravili dokument v podporo ohranitvi vseh specializacij v goriški bolnišnici. Zupan Valenti naj bi ga predložil konferenci županov, ki se bo morala 28. julija izreči o načrtih reorganizacije zdravstva. GLASBA / ZBOROVSKI NATEČAJ SEGHIZZI Zadnji dan dvignil kakovost prireditve Mednarodno pevsko srečanje se je sklenilo s prazničnim večerom narodnega petja GLEDALIŠČE / AMATERSKI FESTIVAL NA GRADU Težave s parkiranjem zavirajo obisk Organizatorji se hudujejo na občinsko upravo, ki do ne spoštuje danih obljub Goriški festival amaterskih gledališč je v prejšnjem tednu predstavil dve komediji in sicer “Ora no, tesoro! ” (Sedaj ne, dragi!) skupine “Piccolo teatro del Garda” iz Bardolina pri Veroni in “Questi fantasmi! ” (Ti strahovi!) skupine “Piccolo teatro al Borgo” iz Cave dei Tirre-ni pri Salernu (na sliki - Foto-studio Reportage). Obe predstavi sta poželi uspeh pri publiki, zlasti pa to velja za komedijo “Ora no, tesoro! ”, ki je bila predstavljena na lahkotnejši in bolj komičen način. “Questi fantasmi! ”, slavna tragikomedija neapeljskega igralca in dramatika Edoarda De Filippa, pa je nekoliko presenetila gledalce s svojim na trenutke žalostnim in zagrenjenim pristopom, tako značilnim za zadnja Edoardova dela. Kjub temu pa tudi v tej predstavi ni manjkalo komičnih trenutkov, saj mož, ki je prepričan, da je ženin ljubimec strah, ne more biti drugega kot smešen. S potekom festivala in obiskom so zadovoljni tudi organizatorji. Mamo Fontanini, direktor festivala, pa je imel nekaj pikrih pripomb na račun goriške občine, ki ni znala uresničiti svojih obljub. Letos so na gradu uvedli omejitve za parkiranje avtomobilov, ki negativno pogojujejo obisk gledalcev na predstavah. Organizatorji so zato prosili občino, da na večere predstav nekoliko popusti pri omejevanju parkiranja. Odbornik Devetag je obljubil, da bo za to poskrbel, a kjub temu se je v soboto na vetrobranih avtomobilov gledalcev nabralo veliko število glob. Primorski dnevni Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Itahjo 430.000 LIT Pošmi t.r. PRAH DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG KRONIKA / POLETNA NEDELJA življenje v Gorici zamrlo izredna gneča v Gradežu Zastoji na cestah proti obali - Tri lažje ranjene v dveh trčenjih - Skromen obisk na sejmu umetniške obrti Včerajšnja vroča nedelja je bila na Goriškem resnično poletna. Gorica se je čez dan izpraznila, dolga kača vozil pa se je usmerila proti Gradežu in drugim obalnim krajem. Kljub zastojem, ki so se ponovili tudi ob povratku v poznih popoldanskih in večernih urah, ni bilo hujših nesreč, če izvzamemo dve lažji trčenji. Pred letališčem v Ronkah sta nekaj pred 9. mo bili v trčenju dveh avtomobilov ranjeni 31-letna Lia Da Rio in 72-letna Dilma Ti-van, obe iz Torviscose. Prepeljali so ju v trziško bolnišnico, kjer se bo prva zdravila 8, druga pa 5 dni. V petih dneh bo okrevala tudi 21-letna Manuela Vi-sintin iz Tržiča. Peljala se je s prijateljem na motorju suzuki 400, ko je pri Fos- salonu prišlo do trčenja z avtomobilom. Na gradeški plaži so zabeležili izjemno gnečo, saj ocenjujejo, da se je tam zbralo več kot 60 tisoč ljudi. V Gorici pa je življenje včeraj povsem zamrlo, kar se je poznalo še posebej na sejmu umetniške obrti v Ul. Ascoli (na sliki - Fo-tostudio Reportage), kjer je bil obisk čez dan zelo skromen, pač pa je sejem zaživel zvečer tudi po zaslugi ansambla “Zuf de žm”, ki je nastopil s svojo značilno estradno glasbo. S prazničnim večerom v znamenju prepletanja pesmi in foklornega izročila številnih evropskih narodov se je v soboto zvečer v dvorani UGG sklenil zborovski natečaj Seghizzi. Manifestacija se je letos obogatila s tekmovanjem solistov, ki so ga prvič priredili in pri tem dosegli zadovoljiv uspeh. Nekoliko pod pričakovanji je bil letošnji zborovski del srečanja. Zmanjkali so skandinavski zbori, ki so v prejšnjih letih pobirali največ nagrad. Le delno so jih nadomestili vzhodnoevropski zbori, ki so sicer bili najboljši, toda po kakovosti za stopničko nižje, kot je razvidno iz dejstva, da v treh tekmovalnih skupinah polifonije niso p°' delili prvih nagrad. Boljša je bila kakovostna raven prav zadnjega dne pri izvedbah programa narodnih pesmi. T? je po dveh tretjih mestih v polifoniji zabletel mladinski zbor “Kamer” jz Rige (na sliki - Fotostudi0 Reportage), dobra pa )e bila tudi kakovostna raven vsaj šestih med desetimi zbori in med terni zbora “Canticum” iz Maribora, ki seje uvrstil na odlično tretje mesto. KINO VCERAJ-DANg GORICA VITTORIA 20.00-22.10 »Ed VVood«. Rež. Tim Burton. L Johrmy Depp in Patricia Arquette. Ozvočenje Dolby stereo. Vstopnica samo 7.000 lir. CORSO 18.00-20.00-22.00 »11 prete«. Prep. ml. pod 14. letom. Vstopnica samo 7.000 lir. H SOLSKE VESTI GLASBENA MATICA -GORICA vpisuje v š.l. 1995/96 za: klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Informacije v Ul. del-la Croce 3 (tel. 531508) od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro do 28. julija. OBVESTILA VZGOJITELJA išče dijaški dom Simon Gregorčič. Interesenti naj vložijo prošnjo najkasneje do 14. julija v upravi doma, Ul. Montesanto 84. pogreb! ■__■ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787 Danes v Gorici: ob • uri, Guido Marši iz ho nišnice sv. Justa v Trži ^ ob 10. uri, Mariano MaU. ri (prihod krste iz TrZica na glavnem goričke pokopališču; ob H- url' Francesca Soich, vdov Valentin iz splošne bo nišnice na glavno P. : npli n Ir 13 1 5. Podatki iz matičneg3 urada goriške občine v tednu od 2. do 8. julij3 1995: OKLICI: policist GiaU' paolo Grinovero 1° uslužbenka Barbara CoB' zutti, mehanik Giampul0 Mrak in prodajalka EVVr1' ca Snidersig, trgoveC Mihael Corsi in bančn® uslužbenka Cristina Ma russi, delavec Marco Sta' nig in delavka Alessai1 dra Abruscato, zoboz dravnik Roberto Tonih3 in vzgojiteljica FuN13 Paulin, uslužbenec Sim0 ne visintin in uslužbenk3 Francesca Boni, usluzb® nec Luca Marcuzzi 1 uslužbenka Patrizia B3 relli, delavec Marceli0 Trevisan in delavka L*3 na Giacobbi. c POROČILI SO Sh uslužbenec Angelo Por telli in uslužbenka Aj3^ sandra Mariani, kmet V rio Terzoni in prodajalk Edes Figelj, šofer Stel33 Bregant in brezposeln Cristiana Borsato. NOVICE Evropski vlak mladosti na cilju STRASBOURG (P.R.) - Evropski vlak mladosti, ki je Prepotoval 13 tisoč kilometrov, obiskal 24 držav in se v v 42 evropskih mestih, je včeraj prispel na cilj-trasbourg. Z njim se je v alzaško mesto, kjer je sedež ^eta Evrope, pripeljalo približno 1300 mladih iz 34 dr--p Evrope. Popotnild se bodo udeležili mednarodnega ndadih, ki ga letos pripravlja SE v sklopu akcije drugačni, vsi enakopravni. Namen srečanja je izra-Q protest proti vsem oblikam netolerance in tako pri-Pevati k boljši Evropi, v kateri naj bi prav vse državlja-c , Varovala Evropska konvencija o človekovih pravi-prireditvah, katerih glavni pokroviteljici sta Da- BOSNA IN HERCEGOVINA u Mitterrand, predsednica fundacije France-v hi pa pevka Barbara Hendricks, bo sodelovalo znanih evropskih pohtikov, med njimi češki zuna-I minister Josef Zieleniec, evropski poslanci Michel ^ocard, Bernard Kouchner, Daniel Cohn-Bendit in p yn Ford ter nekdanja generalna sekretarka Sveta Srbski tanki prodirajo v »varovano« Srebrenico Vlada BiH zahteva sklic Varnostnega sveta - Nizozemci v srbskem hotelu Evroi do 'P® Catherine Lalumiere. Udeleženci srečanja se bo-. Posvetih vprašanjem nacionalizma, civilne družbe multikulturne družbe. Ob zaključku Tedna mladih 0 javnosti predstaviti priporočila, ki jih bodo poslali j 111 mropskim vladam in v katerih bodo zapisati svo-Evro° •e<^e na t0’ st0P^ na Prste nestrpnosti v etnični spopadi v Zairu ^ je ] SARAJEVO (dpa, Reuter) - Bosanski Srbi so okrepili napade na muslimansko enklavo Srebrenica na vzhodu Bosne in Hercegovine. Po podatkih opazovalcev Združenih narodov so srbske enote na jugovzhodnem delu prodrle tri kilometre v notranjost »varovanega območja«. Bosanko-hercegovska vlada je zaradi najnovejsega srbskega napredovanja zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN. da (Reuter) - Zairski državni radio je sporočil, *e na območju Vzhodnega Kasaja, približno tisoč u 0metr°v vzhodno od Kinšase, v etničnih spopadih voi k V3C ^ot Štirideset ljudi. V boje je posegla tudi ter i m 1® sprtim stranem zasegla strelno orožje. Ka-siln . Pm® 80 se sprle in zakaj, radio ni poročal. Na-v nLŽvS0 Požgati so dve vasi, vaščani pa so se zatekli djg .sko divjino. Krvavi medetnični konflikti v tej n i m, kjer živi več kot dvesto različnih plemen, niso Snj.ena redkost, kar potrjuje tudi podatek, da je prej-anri I?.esec v spopadih med lokalnimi prebivalci in ru-ln ^Srrm Priseljenci na vzhodu Zaira življenje izgubi- u Petinosemdeset ljudi. Zunanji minister Muha-med Sačirbej je članice Varnostnega sveta pozval, da naj sprejmejo ukrepe, ki bodo učinkovito zagotavljali varnost v »varovanem območju«. V Srebrenici in okolici je trenutno približno 40 tisoč beguncev, samo ob zadnji srbski ofenzivi, ki traja že od četrtka, pa je v enklavo pribežalo več kot štiritisoč civilistov. Zaradi srbskega napada so se morali pripadniki nizozemskega bataljona modrih čelad umakniti s svojih nadzornih točk, ki so razmeščene na ozemlju med položaji obeh sprtih strani. Sedem Nizozemcev, ki so po tankovskem napredovanju ostali za srbskimi položaji, je ponoči zapustilo nadzorno točko Uniform na južnem delu srebreniškega območja in odšlo v srbski hotel v Bratunac. Predstavnik ZN, polkovnik Covrard, je izjavil, da so se nizozemski vojaki prostovoljno odločili za umik na srbsko ozemlje, ker bi bil ponoči njihov preboj v enklavo preveč tvegan. Včeraj zjutraj je na srbsko ozemlje odšlo tudi osem vojakov z nadzorne točke Sierra. Predstavniki ZN pričakujejo, da bodo Srbi nizozemskim vojakom kmalu omogočili nemoten odhod na poveljstvo svojega bataljona v Srebrenici. V soboto so vladne enote ustavile nizozemske vojake, ki so poskušali zapustiti nadzorno točko Foxtrot. Pri tem je eksplozija ročne bombe ubila enega Nizozemca. Opazovalci ZN domnevajo, da je zadnji srbski napad na Srebrenico omejenega obsega, cilj pa naj bi bilo pretrganje oskrbovalne poti na jugu enklave. Poveljstvo Unproforja je v nedeljo zjutraj sicer izdalo ukaz Natovim letalom za preletavanje Srebrenice, vendar so ukaz kasneje preklicali. Pripadniki Unproforja so se na »varovanih območjih« znova znašli med dvema ognjema (felefotot: AP) Nov val nasilja v Karačiju (Reuter, telefoto: AP) - V Ka-vaCl)u na jugu Pakistana je bilo v no-m valu pouličnega nasilja ubitih naj-^tj štirinajst ljudi, dvajset pa je bilo plenih. Tretji dan protivladne stavke, )° J® °b smrti nekdanjega mestnega mika Sabzvarija - umrl je v preisko-^em priporu - sprožilo Mohajirsko gibanje, so skrajneži zažgali več avtomobilov in avtobusov ter poslovalnico neke banke. Nemiri so izbruhniti tudi v bližnjem Hiderabadu, kjer je bil v spopadih med policijo in demonstranti ubit neki moški. V Islamabadu je pakistanski senat na zahtevo muslimanske lige razpravljal o krizi v Karačiju. Janška vojska napadla Tamilce Hp0^.E4EO (Reuter) - V Jaffni, oporišču tamilskih sPorwV°V na severu Srilanke, so se včeraj vneli ostri Ha > Potem ko je na tisoče vladnih vojakov vdrlo sStin'I11°^e’ ^ 8a nadzirajo gverilci. Vojska je napadla talim P^dnnti brigadami, tanki, topništvom in le-yvj- P^arica pa je nadzorovala obalo. Na bojiščih je nih •] le lzSubilo osemindvajset pripadnikov oborože-biio him žrivah med gverilci pa ni podatkov. Ubitih je Nov izraelski napad na jug Libanona JERUZALEM (Reuter) - Izraelske enote so raketirale mesto Na-batjen na jugu Libanona. Eksplozije izstrelkov so bile usodne za neko Šestnajstletno dekle in njeno sestro, ki sta izgubili življenje. Ranjeni so bili Se Štirje otroci in neki libanonski vojaški častnik. Posebne enote izraelske vojske so v bližini židovske naselbine Ga- nei Tal v Gazi odkrile in deaktivi-rale podtaknjeno bombo velike rušilne moči. V tem tednu je to že drugo eksplozivno telo, ki so ga palestinski skrajneži nastavili na avtonomnih območjih pod nadzorom PLO, pa po zaslugi hitrega posredovanja izraelskih vojaških strokovnjakov ni »opravilo naloge«. Do neredov je prišlo tudi v Quabatjehu na Zahodnem bregu, kjer je petdeset palestinskih demonstrantov poskušalo zaustaviti gradbene stroje izraelske vojske, ki je nameravala pripraviti zemljišče za izgradnjo skupnega izraelsko -palestinskega urada za zveze. Lastniki zemlje so buldožerjem zaprli pot z avtomobili in se nato fizično spopadli z vojaki. NEMŠKI KANCLER JE KONČAL OBISK NA POLJSKEM Varšava zadovoljna s Kohlovimi obljubami Čeprav bi bila Evropa brez Poljske »pravi torzo«, čaka Poljake do vstopa v EU še trdo delo nib d®set civilistov, dvainsedemdeset pa ranje-p0Ved°| JH^k vojaških enot general Gerry de SUva je ti- a1, da so operacijo izvedli, da bi zmanjšali voja- E08aMsk^an^*CeV ™ R*1 Prisilili' da znova sedejo za jjasko ustavno sodišče ^Pravlja o Čečeniji dalj j (Reuter) - V čečenski prestolnici so se nase i ,la mirovna pogajanja, katerih udeleženci so ^‘-tnih besedah pripravljeni takoj lotiti tudi vnim 1 0bčutljivih vprašanj, na čelu z bodočim usta-ceCe riatusom Čečenije. Ob začetku pogovorov je Volj.sla vojaški poveljnik Maškadov v znak dobre dajale*®/ ruski strani tri vojne ujetnike. Ruski po-aptiirt Vo ski 1® kljub vsemu opozoril morebitne ' da so med delegacijama še vedno velika bo 3 0 vs®h ključnih problemih. V Moskvi se ki n , j®.8 na zahtevo dume sestalo ustavno sodišče, klcin ' l)resodil0' ali je bila decembrska odločitev sil0 s IRvlade, da je treba v Zakavkazju nastopiti s 2ez'at rti zakonita. Namestnik premiera Sakraj je du z o ( T10 vlada dokazala, da je ravnala v skla- VARSAVA (dpa) - Nemški zvezni kancler Helmut Kohl je med zadnjim obiskom na Poljskem izpolnil pričakovanja gostiteljev. Po mnenju poljskega zunanjega ministra Wladyslava Bartoszevvskega je Kohl med tridnevnim bivanjem na Poljskem tej državi jasno zagotovil vso podporo pri vključevanju v EU, tako da ima Poljska v Nemčiji odslej solidnega in zanesljivega partnerja. Nemški kancler je poleg večkratne obljube o vsestranski podpori dejal tudi, da »bi bila EU brez Poljske pravi torzo«. Vendar pa se morajo Poljaki hkrati zavedati, da bodo morali sami vložiti Se precej naporov, preden bodo uspešno končali približevanje EU, ki naj bi trajalo do konca stoletja. Se zlasti pomembna bo za Poljsko konferenca držav Članic EU leta 1996, na kateri lahko Poljska doseže dokončni sporazum o priključitvi k EU. Kohl menda Poljski srčno želi, da bi kmalu postala tudi članica zveze Nato, Ce bo mogoče še pred polnopravno vključitvijo v EU. Kancler Kohl je med drugim pozval Poljake, da naj upoštevajo varnostne pomisleke svojih vzhodnih sosed in ne zgradijo okopov na vzhodni meji. Očitno je namreC, da poljsko politično vodstvo zanemarja vse ostale politične probleme in vprašanja v korist polnopravnega članstva v Nato in EU. 2e na samem začetku uradnega obiska na Poljskem je Kohl v televizij- skem intervjuju izjavil, da so govorice o istočasnem sprejetju Varšave v obe organizaciji kratkomalo neresnične. Kot kaže, je bil edini resnejši spor med predstavniki dveh držav povezan z nemškim izgonom več kot dvesto Poljakov, ki so si brez potrebnih dovolilnic iskali delo v Frankfurtu. Nemško-poljsko srečanje je načelno potekalo v prijateljskem in ustvarjalnem ozračju. Kohl je velik del svojega obiska posvetil osebnim srečanjem z mnogimi pomembnimi osebnostmi iz poljskega javnega in političnega življenja, oporečniki iz Časov komunističnega režima, pa tudi kulturniki. Bartoszevvski je med drugim povabil Kohla na elitno zasebno večerjo, na ka- tero je bil povabljen tudi znani poljski pisatelj Andrzej Szczypiorski. Po tistem, ko je imel poljski zunanji minister ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne odmeven govor v nemškem parlamentu, je tokrat nemški kancler obiskal nekdanje koncentracijsko taborišče Auschvvitz, v katerem je bil sam pred več kot pol stoletja eden od prvih zapornikov. Med obiskom se je vpisal v spominsko knjigo, kar bi naj poudarilo drugo plat njegovega obiska. »Skupni spomini, žalovanje in dobri nameni do drugih narodov so naše upanje in edina prava pot do izgradnje svobodne evropske hiše, v kateri bo prostor za vsakogar,« je vedno znoval ponavljal Helmut Kohl. 73 odstotkov Spancev meni, da so politične razmere v njihovi domovini slabe ali celo izjemno slabe, 65 odstotkov pa jih tako ocenjuje tudi gospodarski položaj, je včeraj zapisal madridski časnik El Pa-is, sklicujoč se na rezultate najnovejse raziskave javnega mnenja. Skoraj polovica anketirancev (46 odstotkov) je prepričana, da bi bilo treba nemudoma pripraviti splošne volitve, s katerimi bi največ pridobila opozicijska Ljudska stranka (PP), saj se je zanjo izreklo 27 odstotkov vprašanih, torej 12 odstotkov več kot za vladajoče socialiste. Kar 76 odstotkov anketirancev je zmago na volitvah - če bi bile te takoj - pripisalo PP. (Reuter) ■ '•»- -........................... Letošnjo Četrto obletnico državnosti smo Slovenci praznovali precej Čudno. Osrednja proslava v Cankarjevem domu je potekala v napol prazni dvorani, naslednji dan pa je sledila ljubljanska proslava, ki se je zdela bolj zborovanje SDSS z gosti kot pa državno slavje. O omenjenih proslavah in zaznamovanju državnih praznikov ter o slovenskih strankah smo se pogovarjati s predsednikom države Milanom KuCanom. »Ocena, da smo Slovenci čudno proslavljali četrto obletnico osamosvojitve, ne drži. Ce govorimo o Slovencih oziroma državljanih te države, menim, da smo jo proslavljali kar dostojno, v skladu s svojim osebnim odnosom do praznika in njegovega sporočila. Po Sloveniji so tisti večer goreli številni ognji, bilo je veliko slavnostnega zaznamovanja tega praznika, veliko prazničnega srečevanja ljudi, ki so se spomnili Četrtega rojstnega dne naše države. Strinjal pa bi se z vami in vsemi, ki trdijo, da je uradna država proslavljala svoj rojstni dan improvizirano, celo več, neodgovorno. To se ni zgodilo prvič. S proslavljanjem državnih praznikov so v Sloveniji nasploh težave. S prvimi smo se srečali že leta 1991, v pripravah na osamosvojitveno proslavo, ko so težave in spori k sreči ostali za kulisami. Težave so bile pri pripravi druge obletnice, lani je reševala čast države Vipava z večerom opernih arij in letos proslava v Cankarjevem domu, kakršnakoli je že po udeležbi pač bila. Zakaj povabljenih funkcionarjev, državnih, gospodarskih in kulturnih struktur ni bilo, vedo oni. Prireditev je bila javna, res pa so nanjo prireditelji nekam sramežljivo vabili šele zadnje dni. Moj predlog pristojnemu državnemu funkcionarju, da naj po TV povabi državljane na proslavo, je ostal - kljub obljubi -brez odziva,« je začel pogovor predsednik Kučan. Na potrebo po dostojnem praznovanju državnih praznikov ste opozarjali že večkrat. »Dostojen način proslavljanja pomeni uveljavitev odgovornosti do države. In to predvsem tistih, ki jim je zaupano upravljanje z njo. Zato sem že pred dvema letoma pisno predlagal vladi, naj v okviru svojih pristojnosti ustanovi telo, ki bo načrtovalo in usklajevalo priprave državnih proslav, predlagalo zasnove proslav, tudi izbralo datume iz koledarja naše zgodovine, ki se jih je treba spomniti, čeprav niso državni prazniki, so pa povezani z zgodovino nastajanja te države, pa tudi s kulturno, politično ali gospodarsko zgodovino Slovencev. Tako bi okrepili tudi državotvornost, ki nam je Slovencem očitno manjka tudi zaradi krivice, ki nam jo je prizadejala zgodovina, zaradi katere smo šele leta 1991 dobih svojo državo. Državo se pogosto razume samo kot pravico, ne pa tudi in predvsem kot odgovornost. Zlasti tistih, ki jim je zaupana v upravljanje. Država ima svoje simbole in njihovo nespoštovanje in neodgovorno obnašanje do njih izraža neodgovoren odnos do države same. Kdor ne spoštuje državnih simbolov, ne spoštuje države. To je dejstvo, pa če se to hoče razumeti ali ne. Gre za odnos do zastave, do himne, do državnih praznikov, pa tudi do organov te države, do funkcij, ki predstavljajo državo, in njenih nosilcev. Pri tem je povsem nepomembno, za koga gre, pomembno je, da je na legalnih volitvah dobil legitimacijo, da državo predstavlja kot predsednik države ali vlade, minister, poslanec. Najhujše je, če ti isti ljudje s svojim odnosom do simbolov pokažejo, da ne razumejo svoje odgovornosti do države, ki jo upravljajo, oziroma do utrjevanja njenega ugleda.« Koordinacijski odbor za proslave je ustanovljen, čeprav ne povsem tako kot ste predlagali, a se proslave navkljub temu še vedno pripravljajo ad boe, vsako spoštovanje obveznega državnega protokola pa se marsikje razlaga kot nekakšno siljenje v ospredje tega ali onega politika. »Stvar se res ni bistveno spremenila, in sicer ne po obliki ne po vsebini, predvsem pa ne po odnosu. Se zmeraj se improvizira, hiti. Venomer je čas tisti, ki odreja način proslavljanja. Poglobljeno ukvarjanje s tem vprašanjem pa bi verjetno pokazalo še druge razsežnosti. Kar poglejte, koliko ljudi, ki bi morali biti tako rekoč po uradni dolžnosti prisotni pri državnem sprejemu, ki je sledil proslavi in ki je sestavni del državnega, zavezujočega protokola, je na sprejemu manjkalo. Udeležiti se proslave in sprejema ni stvar zasebne odločitve, je sestavni del odgovornosti, ki je povezana s funkcijo. V tradicionalnih demokracijah je to stvar odgovornosti in stvar časti. Predstavniki države se na takšnih sprejemih srečujejo s predstavniki drugih javnosti -kulturne, gospodarske, vojaške, diplomatske in drugih - in zato so se tudi dolžni odzvati vabilu nanje. Zdi se, da nekateri opravičujejo svoj omalovažujoči odnos do proslav s tem, da po njihovem mnenju niso pripravljene na pravi način, ker so pripravljene kot neke vrste akademije in ne kot politični mitingi. Nekateri pa ne pridejo tudi zato, ker po njihovem države ne predstavljajo pravi ljudje. S tem si jemljejo pravico odrekati legalnost in legitimnost volitvam, pravico imeti svojo alternativno državo in jo proslavljati na svoj alternativni način. Tako si hkrati jemljejo tudi pravico nepriznavatiVolje ljudstva’, izpričano na volitvah. Od tod pa ni več daleč do skušnjave 'zamenjati ljudstvo’. Torej, gre za problem državotvornosti in za odnos Slovencev, točneje slovenskih politikov in državnikov do države in demokracije. Kdor odreka legitimnost svojim političnim nasprotnikom oziroma tekmecem, ta odreka legitimnost demokraciji sami. Foto: Boban Plavevski Kdo torej zaustavlja normalno praznovanje državnih praznikov? »Odgovornost za državno proslavo nosijo državni organi. Gre za pomanjkanje njihovega občutka odgovornosti do države. Kot rečeno, država ni le pravica, država je odgovornost.« Potemtakem mislite na vlado? »Po naravi stvari je to vlada, vendar skupaj z vsemi tistimi organi, ki predstavljajo državo, tudi predsednik0®1 države, državnim zbororn 1 državnim svetom. To je bist?^ predloga, da je potrebna koo1 dinacija. Za usklajevanje res°^ rjev v vladi ni potreben ko°r dinacijski odbor. Slovensk^ oblast je vodila celotno deja vnost pri pripravi plebisen - pri pripravi osamosvojitva’ vodila je osamosvojitev, vo) no, izpeljala je mednarodn priznanje države in ni®Dn vključevanje v mednarodn življenje. Torej je izpeljala p ^ vi nujni korak, ki je terjal p° gum in ki je nesporno potr samozavest, voljo, odločno in odgovornost Slovenc6. Potem ko je bila ustvarjena ko je stopila v mednarodno vljenje, je to državo treba za ti razvijati, krepiti, braniti, rovati in skrbeti za njen u8. .' Ce tega ne bomo sposobni,). točno, kar je na mestni proslavi dejal dr. n. car, da je bil potem prvi kor nepotreben ali celo napa,c ' Očitno je treba vselej zn° opozarjati na pomen slov6 ske državotvornosti.« Ce smo že pri Ijublja^j proslavi, me zanima, zakaj ’ , se je sploh udeležili. Ze P^ proslavo je bilo slišati nap0 . di, da bodo na njej organizk in posebej vabljeni navij3 SDSS, ki vam niso nakloni6 . Pričakovati je bilo žvi&8 ' aplavze, napise ... Vi ste v'6 ^ darle na proslavo prišli U11 tem dali neke vrste legitinu10 ^Tej proslavi ni dala legiti-osti moja prisotnost, ampak ®st0 Ljubljana, ki je proslavo 'pravilo. Na sami proslavi , dejal, da upam, da ni tako Vs Cas’ se bodo vse slo- daV 6 Cutile poklicane, 2 bl praznovale ta in druge dr-tin06 Prazrul<;e na spoštljiv na-gre 'p vsebino, ki jim j ' Poudaril sem pomembnost |a . ’ da se je Ljubljana spomni- .i ^ organizirala mpQtnn nrn- lQ ’ ^ ^ar ima se poseone ra-ge, saj se je večina odločitev, s v?Zanih s tem praznikom, jPr?le®ala prav v Ljubljani. Ka-in 1 a proslava organizirana Z v,- 1 yse se je dogajalo v zvezi le '°j^e. odgovornost organa, ki la Odpisan na vabilu. To ni bi-stnv6 na strarLka, ampak me-sv t4ubliana oziroma mestni dali 80 z vabilom pove-tj da sem povabljen skupaj s 0Sa|*d ljudmi, ki so imeli ob lof^vajanju pomembne po-sl 1?’ Ces da je namen našega T: Paškega nastopa sporočilo seri ■ nCanom 0 tem’ kako v , anjem času vrednotimo ta-jjg1116 dogodke. Zato še danes Sn ^orem ne razumeti in ne od,eieti, da je pripravljalni k i ?.r zavrnil mojo pobudo, da r "red govorci tudi g. Jelko dQC1^’ Nieg°va vloga v tistem ^lanju in v tistem Času ne tud'6 sporna in jo javnost SP°stuie- Pa ne gre zgolj Pod Osybno’ ampak za celotno javnega obveščanja, °T)r 1 o uovinarstva, ki je jQ avd° takrat pomembno na-tovn °. SCanja domaCe in sve-roce6 ^avnosti- Kdo je tako spo-pa ^ dogovor in namen nasto-si c^jj^dngu izrabil, o tem so Saij°dbo lahko ustvarili ljudje sk.u’ sai je proslavo prenašala lev . lclevizija. j^ar pa za-v a ^dZge in aplavze, naj po-jitn t j. P0titiki niso za to, da 81asnosie/loskaio.hlda1meriio Polift 1 žvi2g°v ln aplavzov. Uavi' 3 ^ nogometna tekma z rg, lapk Naloga politikov je, da ,el° Probleme ljudi, države, življenja. Da 'služijo ljudstvu’, kot je nekoč dejal gospod Peterle. Kolikor je to, kar se je dogajalo na proslavi in kar se sicer neredko dogaja v Sloveniji, res 'služenje ljudstvu’, koliko pa strankam ali celo posameznim skupinam znotraj strank, to postaja Čedalje bolj prepoznavno. Zdaj se do tega lahko ljudje, vo-lilci, opredeljujejo. Plačilo pa niso aplavzi in žvižgi na mitingu, ampak bo plačilo rezultat na volitvah.« Kaj pa menite o oceni številnih publicistov in še posebej gospe Spomenke Hribar, da je šlo na tej proslavi za zasnutek slovenskega naofašizma? »Zame ima ta proslava problematične dimenzije, o katerih sem govoril. Kako to ocenjujejo drugi ljudje, je njihova stvar, do tega imajo vso pravico. In je stvar kriterijev, s katerimi to, kar so videli in slišali, ocenjujejo. Vsakdo, ki javno nastopa, mora računati s tem, da bo njegov nastop v javnosti ovrednoten. Lahko tudi na način, ki ga on ne želi. Ali po domaCe, javnost je tista, ki drži politikom ogledalo. Ce je njegova podoba v ogledalu drugačna od zaželene, najbrž ne gre razbijati ogledala, ampak razmišljati o svoji podobi. O tem, zakaj je takšna, kakršno jo vidijo drugi. Te dni sem prebral v Časopisu zanimivo mnenje o javnih nastopih gospe Spomenke Hribar, začudenje, kako da je tako spremenila svoje mnenje o nekaterih ljudeh, o njihovih ravnanjih in stališčih. Mimo tega, da ima tudi ona pravico spremeniti svoje mnenje, manjka vprašanje, kaj pa Ce so se spremenili ti ljudje, Ce so oni spremenili stališča in ravnanja. Najmanj kar je, je koristno najprej premisliti o sebi, počistiti svoje dvorišče, in šele potem stresati smeti pri sosedu. Kar pa zadeva fašizem in fašistoidnost, gre za teoretične pojme, ki jih je treba na tej ravni reflektirati z argumenti. To ne more potekati po ustaljeni slovenski navadi opredeljevanja za in proti glede na to, kdo je zanj in kdo je proti, torej ne glede na argumente in ne glede na vrednostna merila, ki jih uporablja. Bil bi vendar že Cas, da bi se opredeljevali do stališč in ne do ljudi. Moje mnenje pa je, da nobena evropska družba, tudi ne slovenska, ta Cas ni imuna do fašistoidnosti. Ne govorim o tem v zvezi s to proslavo in ne zato, ker bi bil pripravljen sprejeti pretiravanja v politiki. Pa vendarle. Boljše je pri zaznavanju te nevarnosti imeti nekoliko večje oci in ušesa kot pa premajhne. Ko sta se fašizem in nacizem v Evropi rodila v tridesetih letih, so bile oCi °to: Boban pi. lavevski in ušesa premajhna, cena pa je bila zelo velika.« Na četrtkovi tiskovni konferenci SDSS je njen predsednik Janez Janša na očitke o fasi-stoidnosti ljubljanske proslave reagiral z besedami: »Ce bi bili na nedavni proslavi ob dnevu državnosti navzoči bolj ploskali predsedniku države, kot so meni, do takšnih očitkov ne bi prišlo!« »Kot sem že povedal. Naloga politika ni, da meri glasnost žvižgov in glasnost aplavzov in po tem uravnava svoja ravnanja in javna nastopanja. Sam sem ob tej priložnosti povedal, kar sem želel povedati in za kar sem menil, da sem dolžan povedati.« Nekateri vam očitajo, da nimate pravega odnosa do proslav. »Meni je to neupravičeno očitati. Dopuščam pa seveda, da kdo to tako tudi vidi. Druga stvar pa je, za kakšne proslave gre. Proti mitingom, ki so zamenjava za legitimni politični red, sem bil takrat, ko jih je v Srbiji uprizarjal Miloševič, in tudi takrat, ko jih je želel uprizoriti v Ljubljani kot miting resnice. Tako nisem za politične mitinge niti danes. Sem za množične proslave, ki imajo svoje demokratično in humano sporočilo, ne pa za tiste vrste mitingov, ki podžigajo strasti in ki pozabljajo na dejstvo, da je veliko lažje netiti sovraštvo kot gojiti strpnost, življenje z razlikami in medsebojno razumevanje. Veliko lažje je sprožiti vojne, zelo težko pa je graditi mir. Ali se vam ne zdi, da se neprimeren odnos do državnosti ne kaže samo med državnimi organi in uradniki, ampak da je opaziti neke vrste apatičnost in pasiven odnos do državne in nacionalne pripadnosti tudi med ljudmi? »Moje izkušnje v stikih z ljudmi tega ne potrjujejo. Opažam pa nezadovoljstvo ljudi nad odnosom države, državnih organov, pa tudi nekaterih strank do državnih simbolov, do državnih praznikov, pa tudi do legalnih in legitimnih ustanov države, kot so vlada in parlament, sodstvo in predsednik države. Seveda tudi do politike in tega, kako opravlja nalogo 'služenja ljudstvu’. Pred časom sem na težnjo partitokratizma in klien-telizma v slovenski politiki že opozoril. Enako kot na težnjo, da politika razdvaja, namesto da bi združevala sile v točkah, kjer jih je združevati treba ah je celo nujno, npr. ko gre za definiranje nacionalnega interesa, za definiranje vizije prihodnosti Slovenije. Ne individualnih vi- zij predsednika države, predsednika vlade, posameznega ministra ali pa stranke, ampak skupne, državne oziroma nacionalne vizije. Govoril sem o tem, da je nevarno, Ce namesto skupnega v slovenski politiki prevlada logika izključujoče polarizacije, ki pozna samo 'vaše' in 'naše'. Naši so brezpogojno dobri, nenaši pa avtomatično sovražniki. Za uveljavitev taksne politike naj bi bilo dovoljeno uporabljati vsa sredstva. Proti tej logiki sem protestiral. Tudi v politiki niso dovoljena vsa sredstva in tudi pohtika ne more biti brez morale in brez vrednostnega sistema. V politiki je tudi težko ločiti vsebino od metod in sredstev. Pogosto prav metode in sredstva, ki se uporabljajo, veliko več povedo o vsebini kot sam politični program. Veliko ljudi opozarja, da politična sredina in levica preveč mirno spremljata ekstremna politična dogajanja, zlasti na desnici, glede na to, da ekstremne levice pri nas ne poznamo. Levica, desnica in sredina so kategorije, ki so legitimne. To pomeni, tudi Ce je z vidika levice nekaj ekstrem na desnici, ostaja stališče legitimno. Nanj je mogoCe reagirati le s političnimi, parlamentarnimi sredstvi. Torej, zaznati drugačnost stališča, se do njega opredeliti, ponuditi alternativo in zanjo pridobivati somišljenike. Gre za zelo subtilno zadevo, kajti pri tem je treba dopustiti drugačno sodbo, stališče in legitimnost pridobivanja somišljenikov zanj. Diskvalifikacije ne zaležejo. Iz mojih izkušenj diskvalifikacije prej okrepijo, kot pa da bi vzele moč in vpliv stališču. Sicer pa je ocena o tem, kaj je levo ali desno ali sredina, kaj je ekstrem, odvisna od tega, kje s svojim političnim prepričanje stoji tisti, ki o tem sodi.« Nezadovoljstvo z levosredinsko strankarsko dejavnostjo je Cutititi tudi med volilci LDS in ZLSD. Veliko se govori o možnosti ustanovitve nove stranke na tem političnem polu. Sami ste že večkrat zanikati možnost ustanovitve 'Kučanove stranke’. Ali ni mogoče, da bo iz članstva teh strank vendarle nastala Se kakšna tretja? »Nova stranka, ki bi morala biti predmet zanimanja vseh strank, je že tu. To je 'stranka' neopredeljenih. VeC kot 50 odstotkov ljudi se glede svoje preference pri izbiri strank ne opredeljuje. Z vidika parlamentarne demokracije in njenega delovanja ta številka ni alarmantna. To je podatek, ki je povsem evropski. Kaže na odnos ljudi do poli- tike na sploh in njene vloge v njihovem življenju. Za stranke pa je ta podatek lahko alarmanten. Ce bi gledal s stališča strankarskega politika, bi me skrbelo, da v tej državi tolikšen odstotek ljudi zavrača mojo stranko tudi kot svojo. Stranka neopredeljenih sicer ne govori o potrebi po novi stranki, ampak o potrebi jasnega izoblikovanja obstoječih strank. Menim, da so slovenske stranke v veliki zmoti, ko mislijo da je prostor, ki jim je odprt, sredina in da je teh petdeset odstotkov neopredeljenih samoumevno sredinsko usmerjenih. Ce bi bili opredeljeni sredinsko, bi se že opredelili za stranke, ki se same deklarirajo kot sredinske.« Ali imamo, po vasem mnenju, v Sloveniji sploh pravo levico in pravo desnico? Gledano v evropskem smislu. »Slovenski politični prostor se šele konstituira na evropskih osnovah. Čeprav smo po mojem mnenju storili že veliko, pa popolne identifikacije z evropskim političnim prostorom še nismo dosegli. Stranke nosijo v Sloveniji sicer enaka imena kot stranke iz držav z dolgo parlamentarno tradicijo, vendar to ne pomeni že tudi njihove vsebinske in programske identifikacije. Zlasti pa ne identifikacije po vraščenosti v parlamentarni sistem, po razumevanju odgovornosti za državo, pa tudi ne po tradiciji in navajenosti na parlamentarne metode afirmiranja strankinih stališč in borbe za stališča. To velja bolj ali manj za vse stranke, ne glede na to, ali so pozicijske ali ne.« Za razliko od strank, pa vi, kot nestrankarska osebnost, nimate teh problemov. V vseh raziskavah in anketah o priljubljenosti politikov ste ves Cas v samem vrhu. Le nekajkrat ste s prvega mesta zdrsnili na drugo. Ali boste upoštevali svojo priljubljenost in se Se enkrat odločili za kandidaturo na naslednjih predsedniških volitvah? »Priljubljenost je subjektivni odnos do človeka. Odraža pogled ljudi na to, koliko se s kom, z njegovimi stališči in ravnanjem lahko poistovetijo. Priljubljenost tistih, ki imajo v tej porazdelitvi večji delež, je za nekatere moteCa. Izziva celo zavist in sovraštvo, kar sicer na Slovenskem ni tuje. Kar pa zadeva volitve in kandidiranje, morate počakati na konec leta 1997.« Se resnično Se niste odločil? »Zakaj pa bi se odločal zdaj, saj zdaj sem predsednik.« Pogovarjala se je Janja Klasinc NOVICE VESLANJE / REGATA V LUZERNU PLAVANJE / ZAČETNIKI Udinese išče »imena« VEDEM - Po doslej nic kaj razsipni kupoprodajni borzi namerava »boss« videmskega prvoligaša Pozzo očitno globlje seči v žep. Krožijo namreč vztrajne govorice, da bi v vrste »zebric« prestopd nič manj kot Paolo Di Canio, eden izmed takih igralcev, ki pogostoma sam odloči tekmo. Cilja Udine-seja sta še dober libero (Merjev Bia, Napolijev Cruz ali Boli Glasgow Rangersov?) in vezni igralec. Za to mesto je kandidatov kar precej, verjetno pa se bodo v Vidmu odločili za cenejšega tujca, med ka-teremi je tudi obetavni Petkovič Crvene Zvezde. Blejski četverec le za italijanskim Iztok Čop tretji za Estoncem Jansonom in Švicarjem Mullerjem - Angleža navdušila Štirje finalisti Bora Folijaplast v 14 disciplinah V Spilimbergu Kalc, Feruglio in Peric z največ možnostmi Jernej Abramič deveti MEZZANA - Na tretji tekmi za svetovni pokal v slalomu s kajaki in kanuji na divjih vodah v Mez-zani sta dve zmagi odšli v Veliko Britanijo, po ena pa v Avstrijo in na Češko. Najboljši slovenski tekmovalec je bil Jernej Abramič, ki je med kajakaši zasedel deveto mesto. Na 12. mesto sta se uvrstila ■ Marjan Štrukelj med kajakaši in Simon Hočevar med kanjuisti. Izidi: moški - K-l: 1. Manuel Kohler (Avt) 115.45, 2. Pierpaolo Ferrazzi (Ita) 115.82, 9. Jernej Abramič 118.99,12. Marjan Štrukelj (oba Slo) 120.70; vrstni red: 1. Kohler 45, 2. Andraž Vendvar (Slo) 40, 3. Fedja Marušič (Slo) 35, 8. Jernej Abramič 17, 22. Štrukelj 4; C-2:1. Simek-Rohan (Ceš) 124.02. vrstni red: 1. Simek-Rohan 50; C-l: 1. Gareth Marriott (VB) 121.26; 12. S. Hočevar (Slo) 129.39; vrstni red: 1. Pollert (Fra) 45, 3. Danko Herceg (Hrv) 26, 12. S. Hočevar 12,18. Vidmar (Slo) 10; ženske - K-1:1. Lynn Simpson (VB) 126.17,15. Urška Breznik (Slo) 143.68; vrstni red: 1. Hilgertova 45. (T. H.) Baseball: »azzurri« boljši od Rusije RONKE - V Ronkah se je začelo evropsko mladinsko prvenstvo v bezbolu. V prvem dnevu je Nizozemska premagala Španijo z 11:1, Francija Belgijo s 16:5 in Češka Hrvaško 13:8. Uspešno je svojo pot začela Italija, ki je z 12:0 odpravila Rusijo, današnji nasprotnik »azzurrinov« pa je Češka. Glavna favorita za končno zmago sta Nizozemska in Italija. Današnji spored (16.00): Italija - Češka (Buttrio), Hrvaška - Rusija (Cervinjan), Španija - Belgija (Ca-stions), Francija - Nizozemska (Trst). Smrt smučarja na vodi LECCO - Pierantonio Cahih, 23-letni italijanski prvak v smučanju na vodi se je smrtno ponesrečil medtem ko je nastopal na četrti preizkušnji državnega prvenstva F1 na Lagu di Como. Trčil je v čoln, id je vlekel drugega tekmovalca. Zakaj mu je čoln križal »pot« ni še znano. LUZERN - Oba slovenska čolna sta se v velikem finalu veslaške regate na jezeru Rottsee v Luzernu odlično odrezala. Iztok Cop je za Estoncem Jurijem Jansonom in Švicarjem Xe-nom Mullerjem osvojil 3. mesto, blejski četverec brez krmarja v postavi Milan Janša, Sadik Mujkič, Denis Zvegelj in Jani Klemenčič pa je za svetovnimi prvaki Italijani zasedel drugo mesto. Oba čolna sta ponovila uvrstitvi iz lanske regate. Oba nastopa sta za slovensko veslanje sila pomembna. Cop je imel v včerajšnjem finalu priložnost, da z drugim mestom, obvezno bi moral prehiteti Miil- lerja, še osvoji drugo mesto v svetovnem pokalu, žal pa je bil za sekundo prepočasen. Kljub temu uvrstitev ni slaba, saj Cop trenutno ni v vrhunski formi in do svetovnega prvenstva v Tampereju na Finskem, to bo na sporedu konec avgusta, je še precej časa. V silovitem fi-nišu tekmovanja je bil Janson, svetovni prvak s Tasmanije, delček sekunde hitrejši od Miillerja in dobil še četrto letošnjo tekmo za svetovni pokal. Janso-nova zmaga v Luzernu je bila najtesnejša v letošnji sezoni, koliko se je za njo moral potruditi pa pove tudi podatek, da je izboljšal dosedanji rekord proge az Luzern. Sonja Milič je na EP za veterane zasedla odlično končno 5. mesto Na namiznoteniškem evropskem prvenstvu za veterane, ki je bilo na Dunaju od 1. do 8. julija, je nekdanja državna reprezentantka, še aktivna Krasova pingpongašica Sonja Milič zasedla odlično končno 5. mesto. Na Dunaju je nastopilo kar 1500 športnikov iz stare celine iz petih starostnih kategorijah. Pred odhodom ni nihče pričakoval Sonjinega petega mesta na evropskem prvenstvu. O nastopu Miličeve bomo še poročali. NOV INSTRUMENT ZA VASE VARČEVANJE CERTIFICATI DEL TESORO ZERO-COUPON Z DVELETNO ZAPADLOSTJO ■ Zakladne vrednotnice CTZ se koristijo od 30. junija 1995 in zapadejo 30. junijal997, datum ko bodo vrednotnice izplačane. ■ Nove zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo, kakor pri BOT, nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, po dveh letih, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice neto pd davčnih odbitkih. ■ Vrednotnice so dodeljene z dražbo , ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 13.30 dne 10. julija. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju. ■ Vplačila vrednotnic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 14. julija. ■ Vrednotnice materialno ne krožijo; posojilo je izdano z enojnim globalnim potrdilom, ki ga ima v depotizu Banca dTtalia. Ob podpisu niso prikazane vrednosti zadolžnic; to omogoča varnejše kroženje vrednotnic brez omejitve prenosljivosti. ■ CTZ se uradno kotirajo. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. V svetovnem pokalu je Janson zbral 50 točk, Muller 39 in Čop 35. Za četrto mesto pa so se borili trikratni svetovni in dvakratni olimpijski prvak Nemec Thomas Lange, Čeh Vaclav Cha-lupa in Kanadčan Derek Porter in kar precej zaostali za prvo trojico. V četvercu so svetovni prvaki Italijani dokazali odlično formo in enako kot Janson zmagali z novim rekordom proge 5:57.53 minute. Dobre štiri sekunde so zaostali Janša, Mujkič, Zvegelj in Klemenčič, ki so v finišu prehiteli čolna iz Zagreba in Splita. Peto mesto so osvojili Nemci, šesto pa Američani. Drugo mesto pa je velik uspeh za slovenski čoln, ki skupaj trenira šele mesec dni in lahko do svetovnega prvenstva hitrost še izboljša. Izmed ostalih disciplin sta veliko zanimanja med 15.000 gledalci spet vzbudila nepremagljiva Angleža Redgrave in Pinsent, ki sta znova zanesljivo osvojila prvo mesto v dvojcu brez krmarja. Njuna prednost pred Italijanoma Penno in Bottego je bila v cilju tri sekunde, Hrvata Banovi č in Saraga pa sta zaostala že pet sekund. Pinsent in Redgrave sta v Luzernu zmagala že petič zapored. Na največji veslaški regati na svetu je tokrat nastopilo 1000 veslačev iz 41 držav v 440 čolnih.Pogoji za tekmovanje so bili odlični, nekoliko je tekmovalce ovirala le huda vročina. Od danes do srede bo v 50-metrskem bazenu v Spilimbergu poletni deželni finale v plavanju za začetnike A in B kategorije (letniki 1982/198 in 1984/1985). Za tekmovalno ekipo Bora Folijaplast predstavlja to tekmovanje vrhunec sezone. O velikem napredku elanov našega tržaškega plavalnega kluba pove vse že skop podatek: potem ko je lani Bor po vrsti kvalifikacijskih nastopov (prvič) uvrstil na deželni finale tri svoje tekmovalce v petih različnih disciplinah, jih ima letos štiri v štirinajstih disciplinah, nastopil pa bo tudi v štirih štafetnih preizkušnjah. Ker bodo nekateri odšli v Spilimbergo kot rezerve, ni izključeno, da bo število Borovih nastopov še večje. Največji napor čaka Miloša Kalca (začetnik A), ki bo tekmoval kar v petih disciplinah. Največ možnosti ima na razdaljah 100 in 200 prsno (4. in 5. najboljši čas v deželi) ter 100 m prosto, manj pa na 200 in 400 m prosto. Kalc je lani na finalu na razdalji 100 m prsno osvojil bronasto odličje. Matteo Feruglio (začetnik A) se na 100 m prsno lahko poteguje tudi za zlato medaljo, saj je letos že večkrat dokazal, da zna od sebe iztisniti največ prav, ko je to najbolj potrebno. Lani je na tej razdalji osvojil srebrno medaljo, na le- tošnji deželni lestvici po časih prav tako zavzema 2. mesto. Tekmoval bo tudi na 200 m prsno in 100 m delfin. Tudi v obeh teh disciplinah lahko stopi na zmagovalni oder (4. oziroma 3. čas). Lani je bil na 100 delfi11 tretji. V boju za kolajn0 ima Luka Peric (začet; nik B) največ možnosti na 100 m hrbtno N’ čas), nastopil pa bo tu; di na dvakrat daljS1 razdalji (8. čas) ter S® na 50 in 100 m delfin (8. in 6. čas). Četrti Borov finalist je Daniel Pettiross0 (začetnik B), ki bo de-bitiral na razdaljah 100 in 200 prsno (7. in 6. čas). Biserka Cesar (začetnice A) je druga rezerva na 100 m prosto in hrbtno. V štafetnih preizkušnjah se bod° starejši borovci pomerili na razdaljah 4x100 prosto, 4x100 mešan0 in 4x50 prosto, mlaj61 pa na 4x50 mešano. V Spilimbergu bodo nastopili tekmovale1 vseh 12 društev iz naše dežele. V Borovem taboru optimistično pričakujejo nastop® svojih tekmovalceVi čeprav niso vajeni tekmovati v 50-metrskih bazenih. Furlanska društva s taksnim1 objekti zlahka razpolagajo, tržaška pa redno trenirajo tudi na Koprskem, vendar si Borovo društvo dragih prevozov v Slovenijo in najemanja plavalnih stez ne more privošči' PLAVALNI ULTRAMARATON / MARTIN Naskok na Rogošičev rekord Ob ugodnem vremenu bo avgusta plaval od Caorl do UmoQ° Martin Strel, 41-letni trebanjski učitelj glasbe, ki pa je pri nas in v svetu predvsem poznan kot plavalni ultramaratonec, si je za letošnjo sezono ponovno zadal kar nekaj velikih ciljev. Strel kot prvo načrtuje naskok na rekordni dosežek svojega velikega prijatelja Veljka Rogošiča od italijanskega Caorla do Umaga. Leta 1979 je štirikratni svetovni prvak v daljinskem plavanju to 30 morskih milj dolgo razdaljo preplaval v 18 urah in 38 minutah. Ta rekord so že naskakovali, vendar so bili vsi dosedanji poi-skusi neuspešni. Prvi poiskus je ob ugodnem vremenu napovedan za 11. avgust ob 23.30 uri. V ekipi bo poleg sedanjega rekorderja Veljka Rogošiča, še Dušan Puh kot navigator, ekipa novomeških potapljačev pa bo skrbela za varnost. Timing bo vodil čase, prisotni bodo sodniki in skupaj z ostalimi spremljevalci bo ekipa štela 45 ljudi. Drugi letošnji cilj Martina Strela je mega triatlon, ki ga bo skupno izpeljal z Dušanom Mravljetom in Mirom Kregarjem. Dušan Mravlje bo tekel iz Vrat do Portoroža (220 km), Miro Kregar bo s kolesom obvozil Slovenijo (900 km), Strel pa bo plaval od Portoroža do Debelega rtiča in na- zaj (45 km). Štafetna tekma b° sporedu v drugi polovici septem0,^ ultra team pa naj bi imel kar neka) zivalnih ekip. Tekma naj bi traja okoli 62 ur. Pod vprašajem pa je letošnji treti' cilj in sicer nastop na Kitajske ^ preplavanju njihove največje r Jangcengjang pri šestmilijonskem 11 stu VVuhanu. Strel je tam zmag; leta 1993 in takrat postal pravi (al * kital' ski narodni heroj. Letošnja tekma 9 julija) pa je vprašljiva predvsem z j di narasle reke in poplav, kasn J termini pa Strelu zaradi prvega 0 (Carole - Umag) ne pridejo v Po5teVJ Pred dnevi je Martin Strel P.^. ugodnimi pogoji slovenskih Pr0°a'.)a cev Forda prišel do novega Y°z Ford Mondeo, saj letno za treni°6. . bazenih in morju prevozi 60.000 metrov. Martinu je ostala še ena V6 lika življenska želja. To je playa0jc med Kubo in Florido v dolžini. kilometrov, katero doslej z g1 e rokami in nogami ni preplaval m , j Scer pa je Strel lani postavil dalji^.^ svetovni rekord v plavanju v m°r) v oceanih med Lignanom in Raveno^ dolžini 156 kilometrov, kar ga j® z izčrpalo, saj se ekstremne rek° lahko dosega le vsake tri leta. Jože žura INTERVJU / Z NOVIM JADRANOVIM TRENERJEM ANDREJEM VREMCEM »Takšna priložnost se ne ponudi vsakomur« Pravi da bo nadaljeval po Vatovčevi poti v Vu zaradi povratka 8°, so Jadranovi od plki. s predsednil tek.0111 Vidonijen . »ttiCnim direktoi ‘tfkom Banom na ( 4 dokajšnjo zaskrblj ‘Bo za^oK u uo nadomest: ?6rJa Valterja Vat ^ le sporočil, d 'Ca krmilo zdn , Razpoložljivih ^tov ni bilo dos! --.uiiuno stanje i , nato, da bi se d ^kot pred leti, i? p, ega stroke 'Vovenije. j]azadnje je ca'r 3 na Andreja ž! [3} let), ki je t Vsega zaCe v j Verjeten kane dakStVo se ie dol dv6byadrantreni dnm6d njegovih vatn -na nov izpc valni tečaj sm JoRoin pogovo vtiSgi?se por^ vedi (torej že pred dvema mesecema) ponudil to veliko in obenem prestižno priložnost, sam pa sem bil dokaj skeptičen. Vzel sem si precej časa za trezen razmislek, ali je zame res napočil Cas, da se preizkusim v tako zahtevni vlogi. Taka pirložnost se ne ponudi vsakemu, zato sem ponudbo naposled sprejel. Dokončni ja je padel Sele v sredo ponoči po večurnem sestanku z odborom. Zadovoljen sem, ker smo se vsi razšli zadovoljni, predvsem pa sem si želel, da bi svojo trenersko delo nadaljeval tudi na mladinskem področju, saj bom vodil tudi naraščajnike Jadrana in pa minibasket pri Poletu. V moštvu so nekateri celo starejši od tebe. Misliš, da ti bo to povzročalo težave? Mene in igralce Čaka strma pot, saj je B liga kvalitetnejša od Cl lige. Ze od samega začetka si bo treba zavihali rokave. Dialog z igralci je zelo važen. Mora biti ko-struktiven in odprt, zla- sti, Ce nas bodo doleteli hudi Časi. Najbrž si si že zastavil širši program dela, vsaj kar se tiče začetne faze sezone. Ze 1. julija bomo pričeli s treningi za mlajše in predvsem za tiste, ki nujno potrebujejo individualno vadbo, da izboljšajo tehniko, glej Samec, Hmeljak in Se nekateri. Okrog 15. avgusta bomo Startali v popolni zasedbi in s polno paro, saj se bo letošnje prvenstvo pričelo že 24. spetembra. Kaj pa načrtuješ s tehničnega in taktičnega vidika? V glavnem bom nadaljeval z Vatovčevim delom, ki sloni zlasti na zelo agresivni mož moža obrambi in maksimalnem izkoriščanju protinapada. Pripravili bomo tudi nekaj conskih obramb, v primeru težav proti zelo visokim ekipam, občasno pa si bomo lahko pomagali s kakim conskim presin-gom po vsem igrišču in drugimi specifičnimi obrambami. Kar se napa- da tiče, bomo nadaljevali z nekaterimi lanskimi igrami, poCasi pa se bomo morali prilagoditi tudi novim. Kaj veš o B ligi? V pogovorih z nekaterimi trenerji iz Piemonta in Lombardije, sem se prepričal, da je najveCja razlika med B in C ligo v tem, da so drugoligaška moštva zelo postavna in tudi njihova igra pretežno sloni na zelo moški, atletski in zelo dinamični igri, na katero mi nismo vajeni. V lanskem prvenstvu je mnogo ekip izvajalo ameriški univerzitetni stil igre, z agresivno mož moža obrambo po celem igrišču, številnimi kombinacijami conske pressing obrambe in zelo hitre igre. Nekatera moštva delujejo Ze profesionalno, tako da si lahko pričakujemo, da bomo imeli opravka s številnimi znanimi imeni in z zelo dobrimi mladinci, ki jim B liga pomeni odskočna deska. Vsi že ugibajo, kakšna bo Jadranova postava v novi sezoni. Nujno potrebujemo še enega playmakerja in enega pravega centra. VraCa se Kristjan Rebula, ki pa bo zaradi operacije kolena nared šele januarja meseca. Ekipo bo zapustil Michel Grbec, ki se bo vrnil k Boru, Ivo Emili pa je zavrnil ponudbo, da bi se vrnil k združeni ekipi in bo ostal pri Kontove-lu. Seznam kandidatov je še kar dolg, izbiro pa pogojujejo finančna sredstva. Za vlogo play-makerja oziroma zunanjega igralca smo pomislili na Marka Lokarja in Jana Budina, oba pa sta vezana na kluba iz A lige. Pogovorili se bomo tudi s Stefanom Persijem, ki je pri Boru in Ciciboni pokazal, da je na višku svoje forme. Glede visokega igralca pa se je društvo obrnilo do Illy-caffeja, da bi nam odstopil Joeja Calavito. To bi bila idealna pridobitev za naše potrebe, saj je visok 204 cm, tehta 120 kg. Po dolgih letih bi lahko tako spet imeli težkega centra.. Kaj pa ostali igralci? Vsi so potrjeni, od prvega do zadnjega. Vanja Jogan Obvestila ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. SD SOVODNJE prireja športni praznik 21., 22., 23. in 24. julija ter 5., 6. in 7. avgusta. SD SOKOL priredi 22. in 23. julija 24 UR ODBOJKE na športnem igrišču SD Sokol v Nabrežini. Informacije in vpisovanje do 18. t.m. od ponedeljka do četrtka na igrišču SD sokola v Nabrežini od 19. do 21. ure. SD PRIMOREC prireja 15.-16. in 22.-23. t.m. vsakoletni praznik športa na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču v Trebčah. Odprtje dobro-založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bo poskrbel ansambel Happy day. V Četrtek, 13. t.m., bo začel turnir v malem nogometu za 2. Trofejo Gostilne-pizzerie Veto. SK DEVIN prireja 15., 16. in 17. trn. v Nabrežini športni praznik ’95. V soboto, 15. t.m., bo ex tempore-briskola in Godba na pihala iz Nabrežine.Ples s Krti. V nedeljo, 16. t.m., tekme MTB in kros. Ples s Krti ter velika nagradna tombola. V ponedeljek, 17. t.m.,razne igre in ples s Status symbol. Vsak večer dobrozalože-ni kioski in domača kapljica. SLAVICA DELIBAŠIČ IZ SARAJEVSKE VOJNE VIHRE V TRST Življenjska stiska ni zavila ljubezni do košarkarske igre Pri nas že nekaj Časa trenira nekdanja ju-S^lovanska košarkarska reprezentantka Sla-Ca Suka - DeUbašič, SarajevCanka, ki že dve tr0®! leti živi v našem mestu. Pribežala je v rst s sinom Dankom (skupaj na sliki) in °žem Mirzo. To je žena znanega košarkar-^ega šampiona Mirze Delibašiča. Sodelova-- trenirala je tudi na Jadranovem kampu, ki ® je odvijal pred kratkim v Prosvetnem do- mu na Opčinah. Zaprosili smo jo za krajši intervju. t®spa Slavica, najprej se malo predstavite. 1q >>R°dila sem se v Zenici, to je kakih 70 ki-nietrov severno od Sarajeva. Tu sem obi-ovala vse obvezne šole. Zanimala sem se vse športe, najbolj pa mi je ležala košarka. Sj. j °i 50 me vključili v šolsko ekipo, ki je po-a bosanski prvak. Vsa mladinska prvenst-j_o seni odigrala v ekipi ZeljezniCarja. Takoj, i aoin pričela z igranjem, sem si zadala cilj, Sati v reprezentanci. Ves moj prosti Cas sem -eežjvela na košarkarskih igriščih. Najraje n igrala proti fantom, tako sem spoznala m svojega moža.« Kateri so bili vaši najveCji uspehi? J^topila sem na treh svetovnih prven-ve ’ ^ogih sredozemskih, balkanskih pr-ttstvih ter na olimpijskih igrah v Los Ange-su leta 1984. Tu sem se tudi slikala s su-Jfezdo NBA Magic Johnsonom. Za repre-0r ^oo sem odigrda vec kot 150 tekem kot s j^d^atorka igre. Najboljša prvenstva pa pj^ndigrala, ko sem bila že mama malega Kdaj pa ste se odločila, da zbežite iz Sa- rajeva? »Ko se je začela vojna ni nihče v Sarajevu Sar ' da k° t0 tako dolga in kruta vojna. V bo rVU sem preživela osem mesecev pod nov )aiT11' Živeli smo stalno v pričakovanju ega napada in streljanja. Skrivah smo se našega bloka. Ostrostrelci so večkrat na mojega sina. Vsega mi je bilo 'do- v kleti streljali, neti k° nas ie nekega zgodnjega jutra prese-n* 0 močno bombardiranje. Naenkrat je teŽQn° udarilo v nas blok. Granata je s svojo Prebila nosilni zid in »parkirala« prav med naše in sosedovo stanovanje. Na sreCo ni eksplodirala. Takrat sem se odločila, da zbežim. Z zadnjim konvojem sem se odpeljala z avtobusom iz Sarajeva proti Splitu. Tu nas je pričakala policija, da bi nas takoj preusmerila na vlak, ki je bil namenjen na Češko. Nikomur niso dovilili, da bi si izbiral druge poti. Moj mož pa je bil domenjen s svojim starim prijateljem, Dalmatincem, košarkarjem, reprezentantom Ratom Tvrdičem, da mu pomaga. In res nas je Tvr-dic dobesedno izvlekel iz konvoja in preko Zagreba smo kljub nemajhnim birokratskim in političnim problemom prisb do Trsta.« Kako in kje pa živite v Trstu? »Vec kot leto dni smo preživeli v Stefane-lovem košarkarskem domu. Ko pa so ta center zaprli, sem se zatekla k prijateljem, kjer živim še zdaj. Imela sem tudi ponudbo, da se preselim v bližnji Videm, vendar so bile to večinoma samo lepe obljube. Ko sem bila na tem, da se preselim, so biti pogoji popolnoma drugačni - slabši. Zato sem se odločila, da ostanem tu v Trstu. Tu sem namreč spoznala nekatere košarkarske delavce, ki mi po svojih močeh skušajo cimvec pomagati.« Letos ste nekaj trenirala tudi pri Bom. Kako to? »Ko je moj sin igral proti Bom minibasket sem prišla v stik z Borovim trenerjem, in takoj so me povabili, da pomagam pri tem društvu. Trenirala sem skupino mladih letnikov 1984 in 1985. So zelo motivirani in perspektivni. Mislim, da so me otroci, kljub razliki v jeziku, vzljubili. Vedno so me spraševati, ali je ta ali ona stvar prav, ali Ce jim kaj novega pokažem.« Na Jadranove kampu ste lahkjo sledili našim mladim košarkarjem. Kako ocenjujete to naše gibanje? »Tudi na Jadranovem kampu so me spraševali, kakako mi je uspelo postati reprezentantka. Odgovor je enostaven: vedno moraš vaditi, vaditi, vaditi ter stalno gledati in opazovati tiste, ki so boljši od tebe. Nekateri vaši (starejši) mislijo, da že vse vedo in noCejo se potruditi, da bi poskusili nekaj no- vega. S takim pristopom in obnašanjem pa bo malo napredka in tehničnega izboljšanja. Misbm, da je najveCja razlika med našimi in vašimi mladimi košarkarji prav v osnovnem motoričnem, gibalnem znanju. Mene so že od malih nog učili premete, preskoke, prevale, salte, nato sem celo to demonstrirala in vadila na pripravah reprezentance. Ti otroci (12-13 let) niso zmožni niti stoje na rokah. Prepričana sem, da jim manjkajo prav teke enostavne, a nujno potrebne osnove in prav temu morate posvetiti največ pozornosti. Kaj se vam obeta v bližnji prihodnosti? »Tu imam že nekaj prijateljev in znancev. Selitev v Videm me straši, ker ne obvladam jezika. Sin Danko pa mi tu zahaja v šolo. Bližina meje pa mi prija, ker me prijatelji in znanci stalno obiskujejo. Moj mož pa se občasno vraCa iz Sarajeva, da nas obišče. Trenirala bom pri Boru, kjer hoCem dati CimveC svojega znanja. NajveCji problem pa sta delo in stanovanje, katera vztrajno iščemo.« VValter Coibatti Od drevi odločilni boji na turnirju veteranov KD Grad od Banov Športni odsek kulturnega društva Grad od Banov prireja drugi košarkarski turnir za veterane, na katerem tekmuje 6 moštev, in sicer Opčine, Koimpex Basket, Cicibor, Grad Bani, Rotrans in Al-catel. V prvem tednu so bile na vrsti kvalifikacijske tekme, nocoj in v naslednjih dveh dneh pa so na sporedu polfinalne in finalne tekme. Izidi kvalifikacij: Opčine - Rotrans 62:67 (33:35) OPČINE: Zavadlal 5, TauCar 8, Kapic 12, E.VodopivecS, Gantar 5, F.Malalan 18, Pertot 10, M.Kralj 1. ROTRANS: Passalaqua, De Carlo 5, Zangrando 4, Fabbretti 8, Mauriello, Lapala 8, Campa-nari, Filippi 10, Fontana 20, Defachinetti 4, Corradini, Lapels 8. Koimpex - Cicibor 57:40 (41:21) KOIMPEK: Kocman 9,1.Malalan 3, Vremec, Cebulec 14,"Šker-lavaj 14, Franco 6, D.Bogatec 11. CICIBOR: A.KovaCiC 5, Jagodic 6, Rudez 5, Sermonetta 7, Pisani 7, Pupulm 8, Plahuta 3, Brada-schia 2. Alcatel - Grad Bani 61:57 (33:35) ALCATEL: Cottiga 21, Cusma 4, Garlatti, Pertan 5, Zugan 5, Zecchini, Franca 8, Petelin, Giuliani 11, Grassi 7. GRAD: Castelli 7, Lenisa 4, Ballafontana 10, Vidau 7, Leone 2, Pro 25, Ferluga 10, T.Ban 2. Opčine - Cicibor 62:64 (29:26) OPČINE: F.Malalan 10, TauCar 7, Kapic 1, E.Vodopivec 6, Hrvatic 2, A.Zavadlal 8, Delibasic 8, A.SosiC 12, Ganter 8. CICIBOR: Jagodic 8, Rudez, Veccliiet 24, Sermoneta 9, Pisani 14, Pupulin 5, Plahuta 4, Circo. Grad Bani - Koimpex 71:85 (30:47) GRAD: Castelli 13, Lenisa 2, Ballafontana 10, Vidau, Leone, Pro 21, Ferluga 23, T.Ban 2. KOIMPEK: Kocman 15, Ciani, Franco 6,1.Malalan 13, Bogateč 14, Cebulec 12, Skerk 25. Opdne - Alcatel 66:59 (26:20) OPČINE: F.Malalan 16, TauCar 2, Sare 9, Paniziutti 3, M.Kralj 5, E.Vodopivec 4, Kapic 9, Gantar 3, A.SosiC 11. ALCATEL: Giuliani 14, Cusma 2, D.Starc 6, Pertan 10, Grassi 12, Zugan 11, Garlatti 4, Cottiga 13. Rotrans - Grad Bani 66:57 (36:29) ROTRANS: Passalaqua 2, Zangrando 9, Fabbretti 16, Mauriello, Campanari 2, Fontana 25, De Fachinetti 11, Carnimeo 1. GRAD: Castelli 16, Ballafontana 8, Vidau 2 Leone, Pro 24, Ferluga 7, T.Ban. Cicibor - Alcatel 64:60 (25:23) CICIBONA: Pisani 16, Vecchiet 14, Jagodic 9, Pupulin 19, Plahuta 6. ALCATEL: Zecchini 2, D.Starc 8, Pertan 12, Giuhani 13, Franca 15, Zugan 8, Garlatti 2. Koimpex - Rotrans 89:64 (41:27) KOIMPEK: Kocman 7, Cebulec 21, Franco 6, I.Malalan 26, D.Bogatec 12, Skerk 17. ROTRANS: Passalaqua 2, Fabbretti 15, Mauriello, Campanari 13, Fontana 12, De Fachinetti 3, Carnimeo 19. KonCni vrstni red skupine A: Koimpex 6, Rotrans 2, Grad Bani 0. KonCni vrstni red skupine B: Cicibor 4, Opčine 2, Alcatel 0. Nocojšnji spored: ob 19.30 polfinale Cicibor - Rotrans; ob 21.00 polfinale Koimpex - OpCine. Jutri: ob 19.30 za 5. mesto Alcatel - Grad Bani; ob 21.00 za 3. mesto. Sreda: ob 20.00 za 1. mesto in nagrajevanje. (VJ) NOVICE Pedroso najboljši v Cannstattu STUTTGART (dpa) - Kubanec Ivan Pedroso je bil prvi zvezdnik mednarodnega skakalnega mitinga v Cannstattu pri Stuttgartu. Dvoranski svetovni prvak iz Barcelone je z 855 cm zmagal v skoku v daljavo v tropski vročini. S tem je 22-letni atlet dosegel tretjo letošnjo daljavo na svetu, v enem od poskusov pa je z majhnim prestopom pristal blizu devetmetrske znamke. »To mejo si bom pustil za svetovno prvenstvo v Go-teborgu,« je navihano dejal Pedroso. Drugo mesto je zasedel Romun Bogdan Tudor, ki je z 837 postavil nov romunski rekord, tretji pa je bil Nemec Dietmar Haaf z 808 cm. Sotomayor 237 cm v Eberstadtu EBERSTADT (dpa) - Olimpijski zmagovalec in svetovni prvak Javier Sotomayor je v nedeljo v Eberstadtu potrdil svoj sloves. S preskočenimi 237 cm je zmagal na tradicionalnem 17. skakalnem mitingu. Svetovni rekorder (245 cm) je pokazal, da je pred svetovnim prvenstvom, ki bo od 4. do 13. avgusta v Gdteborgu, v izvrstni formi ter da je prvi favorit. Nekoliko poškodovanemu Kubancu so za zmago zadostovali trije skoki; poskusa, da bi postavil rekord štadiona (241 cm) - prireditelji so pripravili nagrado pet tisoč mark - pa sta mu za malenkost spodletela. Na tej višini sta izpadla tudi Troy Kemp z Bahamov, ki je z 237 osvojil drugo mesto, in American Charles Austin, ki je z 233 cm zasedel peto mesto. Tretji je bil Britanec Dalton Grant (235 cm), Četrti pa evropski prvak, Norvežan Steinar Hoen (233 cm). Bo Kiptanui tekel rekord? STOCKHOLM - Kenijec Moses Kiptanui bo danes zvečer skušal izboljšati svoj svetovni rekord (8:02.08) na 3000 metrov z zaprekami. Kiptanui je letos že postavil svetovni rekord na 5000 metrov, ki je bil last Gebreselasieja, le-ta pa je popravil Kiptanuijev rekord na 10000 metrov. Jiirgen Zdck in Paula Newby -Fraser zmagala v Rothu ROTH (dpa) - Nemški triatlonec Jiirgen Zack je na enajstem evropskem Ironmanu v Rothu ponovil lansko zmago. Tudi pri ženskah je prvo mesto osvojila lanska zmagovalka Paula Newby - Fraser iz Zimbabveja. Nemec je za 3.8 kilometra plavanja, 180 km kolesarjenja in 42.195 kilometra teka potreboval 8 ur, 8 minut in 7 sekund, zmagovalka pa 9:06.34. Premočno sonce pa je Zacku preprečilo, da bi se spustil pod magično mejo osmih ur in izboljšal svetovni rekord Dava Scotta iz leta 1989, ko je American za progo potreboval 8 ur, 1 minuto in 11 sekund. VVIMBLEPON / TRETJA ZAPOREDNA ZMAGA ZA AMERIČANA ii l w Po dobljenem prvem setu (tie break) je bil Nemec nemočen LONDON - V pravem trenutku v pravi formi (na pravem mestu). Pete Sampras, ki v prvih kolih VVimbledona ni deloval ravno tako. kot bi se za zmagovalca zadnjih dveh izvedb najprestižnejšega turnirja na svetu spodobilo, je v polfinalu proti Ivaniševiču in še bolj v včerajšnjem finalu proti Borisu Beckerju zaigral izvrstno. Becker je sicer dobil prvi set, v katerem sta oba igralca brez težav osvojila igre na svoj servis, saj je Samprasu v »tie-breaku« edinic spodrsnilo pri začetnem udarcu, ko je napravil dvojno napaku pri stanju 2:3. Odtlej je Becker popustil (telesna, a predvsem živCna utrujenost tekem proti Piolineu oziroma Agassiju?), Sampras pa je še naprej serviral nadvse zanesljivo: o tem najbolje pove podatek, da American nasprotniku v celem srečanju ni dopustil niti ene break-žogice, pri tem pa mu je priskočilo na pomoč vse prej kot zanemarljivo število 23 asov. Nasprotno je Becker prav pri serviranju vse vec grešil (15 dvojnih napak, recimo) in zato sploh ni zgrešeno trditi, da je bilo srečanje po prvem setu v bistvu enosmerno. Na igrišču je bila namreč le bleda sen- ca polfinalnega Beckerja in ta ni nikoli dajala vtisa, da bi lahko resno ogrozila zmagovalca. Bržkone odločilen je bil vsekakor tretji set, v katerem je Becker z dvema dvojnima napakama izgubil servis v Četrti igri in zamujenega ni mogel nadoknaditi. Sampras je tudi v Četrtem nizu začel poletav-no, takoj iztrgal servis nasprotniku in za razliko od Agassija v polfinalu Beckerju ni dal možnosti, da se izmaže iz težavnega ali že kar dramatičnega položaja. Po slabih dveh urah in pol je bilo tako vsega konec in na sceno sta kot običajno stopila kentska vojvodinja in vojvoda, za simbolični pogovor med Angležem plave krvi in pobiralcem žog temne polti tokrat pa ni bilo poskrbljeno. Sicer pa se je tokrat v VVimbledonu (in to je nasploh res prava redkost) zgodilo, da se je domala bolj govorilo o izredno razburljivem (beri 1J. igra 3. seta) ženskem finalu kot pa o nedeljskem vrhuncu. VVimble-don zna pac vedno presenetiti. Izida finalov zadnjega dne: Sampras - Becker 6:7 (5), 6:2, 6:4, 6:2; ženske dvojice Novotna/San-chez - G. Femandez/Zve-reva 5:7, 7:5, 6:4. Sampras tretjič zapored prvi v VVimbledonu (AP) INTERVJU / TRENER CARIPARME BEBETO O BRAZILSKI ODBOJKI VRNITEV ŠAMPIONKE Odbojka je v Braziliji edini pravi tekmec vsemogočnemu nogometu Da ima odbojka v Braziliji veliko število oboževalcev najbolj zgovorno pove podatek, da si je tekmo svetovne serije v Belu Horizote ogledalo 27.000 navijačev, kar predstavlja svetovni rekord za odbarske tekme. Neuspeh na lanskem svetovnem prvenstvu, ko se Brazilci kot nosilci olimpijskega naslova niso borili za najvišja mesta, je bil za odbojkarsko gibanje nemajhen »šok«. Takojšnji ukrep brazilske zveze je bil obvezen povratek vseh reprezentantov, ki so si dotlej služili kruh po svetu, večina prav v Italiji, v domače prvenstvo. Kakšne pa so razmere v brazilski odbojki in kakšno mesto zavzema ta šport v tamkajšnjem vsakdanu? O tem nam je nekaj povedal trener italijanskega prvoligaša Ca-riparma, Paulo Roberto de Freitas, poznan samo pod vzdevkom Bebeto. »Zadnja sezona je bila ena izmed najbolj izenačenih in gotovo najkakovostnejših zadnjih let. Končna zmaga je pripadla Frangosu- lu, moštvu, v katerem med drugimi igra tudi Carlao. Ekipa iz Ria de Janeiro je v finalu premagala moštvo Nossa Caixa Suzano, kjer igra kar pet, Čeprav ne-stan-dardnih reprezentantov.« Je brazilsko prvenstvo mogoče primerjati z italijanskim? »Italijanska Al liga je nedvomno na višji ravni, čeprav je bila po mojem mnenju letos na najnižjem nivoju v zadnjih štirih, petih letih, pa čeprav je Italija svetovni prvak. V glavnem naredijo razliko tujci: medtem ko je v Italiji zbrana smetana svetovne odbojke z izjemo Kubancev in od letos Brazilcev, igra v Braziliji le nekaj Argentincev, katerih odbojkarska šola med drugim ni vec tako dobra kot pred leti. V bodoče bodo morda v Braziliji zaigrali Kubanci, s katerimi so stiki že itak zelo pogosti... seveda, ce ne bodo tudi oni odšli v Italijo. A ne verjamem, Brazilija jim je po načinu življenja bližja.« Vsi vemo, kako je do ostalih, tako imenovanih "manjših" športov, moreč nogomet v Italiji. Kakšno pa je razmerje med odbojko in nogometom v Braziliji? »V Braziliji je odbojka vsekakor prvi šport... ker je nogomet bog, tako kot v Italiji. Mislim pa, da je razmerje veliko bolj ugodno v Braziliji: odbojka ima na Časopisih in televiziji veliko prostora, priteguje veliko navijačev in nenazadnje tudi sponsorje, ki igralcem zagotavljajo res velike zaslužke. Pri tem ne morem mimo tega, da v Braziliji razen nogometa, odbojke in v manjši meri košarke, ni ničesar, medtem ko so v Italiji razvite domala vse športne panoge. Kljub svoji nesporni nadvaldi širi nogomet svoje blagodejne učinke tudi na odbojko. Ker so vsi brazilski klubi združenje raznih odsekov, lep del odbojkarskih navijačev izhaja prav iz vrst sicer nogometnih privržencev. Klubi kot so Fla-mengo, Palmeiras in Co-rinthias imajo odbojkarski odsek, derbiji v športni palači Maracana-zinho (mali Maracana) pa so skoraj tako vroči kot tisti na pravem Ma-racanaju. Dimitrij Križman Proti Rusiji Italijani prvič na kolenih, v finalu oa so igrali proti Braaliji RIO DE JANEIRO - Odbojkarska reprezentanca Italije je v 4. krogu zaključnega turnirja svetovne odbojkarske lige doživela prvi poraz. S 3:1 (-5, 14, 13, 7) jo je premagala reprezentanca Rusije. Povedati pa je treba, da so »azzurri« že pred samim nastopom proti Rusom imeli v žepu uvrstitev v finale, ker je pred njihovo tekmo Bolgarija s 3:2 presenedjivo premagala Kubance. V finalu sta se takjo danes ponoči pomerili Brazilija in Italija. Breazilci so na takšne razplet raCunah že od vsega začetka, Italijani pa le po tihem, kajti nastopili so v bistvu z B ekipo. »Udar- na šesterka« Tofoli, Gardini, Cantagal-li, Bracci, Zorzi in Bernardi je namreč ostala v domovini in se bo šele danes v kraju Salsomaggiore zaCela pripravljati za nastop na evropskem prvenstvu v Atenah. Takoj po povratku iz Brazilije se ji bo pridružil Giani, verjetno pa tudi Meoni in Bovolenta, ki s svojimi nastopi na svetovni seriji navdušujeta selektorja Velasca. Izidi 4. kroga: Rusija - Italija 3:1 (-5, 14, 13, 7), Brazilija - Južna Koreja 3:0 (10, 5, 12), Bolgarija - Kuba 3:2 (-11, -10,13, 8, 23) Vrstni red: Brazilija in Italija 7, Kuba, Rusija in Bolgarija 6, J. Koreja 4. Monika Seleš načrtuje nastop naUSopnu NEW HAVEN (dpa) -Teniska igralka Monika Seleš načrtuje nastop na odprtem teniškem prvenstvu ZDA v Nevv Vorku (od 27. avgusta do 10. septembra). Skoraj 27 mesecev po prenehanju igranja zaradi atentata na turnirju v Hamburgu je nekdanja prva dama ženskega tenisa v Nevv Havnu, kjer je sodelovala na specialni olimpiadi, sporočila, da se bo avgusta priključila profesionalnemu toum. Prvič bo nastopila 29. julija v ekslii-bicijskem srečanju proti Američanki Martini Navratilovi. »Cas je, da pozabim na vse in znova zaigram. Komaj Čakam. Trajalo je kar precej dolgo, da sem prebolela travme, zdaj pa sem fizično in psihično dovolj dobro pripravljena za nove nastope. Življenje se mora nadaljevati,« je dobro razpoložena dejala Seleše-va. Vse kaže, da igralka komaj Čaka vrnitve na teniška igrišča. Po dvoboju z Navratilovo bo Seleše-va najprej nastopila na turnirju v San Diegu, na- to pa bo na sporedu že US Open. Nekaj težav pa Seleševi povzročajo vodilni pri ženski profesi0-nalni teniški zvezi WTA-Najprej so ji obljubljal1-da bo poleg Grafove na svetovni lestvici p°' stavljena kot številk3 ena, pozneje pa so to n®' sel opustili. Tako bo S®-leševa verjetno znova začela z ničle. »Vseen° mi je, Ce nisem uvrSCeO3 na lestvico in tega tudi nisem nikoli zahtevala-Dobila bom zadostno število »wild card«,111 Ce bom dobro igrala, b° vse prišlo samo od sebe,« je zaplete z WTA skromno komentiral Monika in nato samozavestno dodala: »Zenski tenis brez Monike Sel® ne bo preživel, Monik3 Seleš pa brez tenisa bo-Skupna pot je najbolj33 za oba.« Seleševa se je šele tretjič po atentat11 pojavila v javnosti. N posebni olimpiadi je bu pravzaprav »deklica z3 vse«, njena najpomemo- nejša naloga pa je bu podelitev kolajn na) boljšim, otroke je učil® igrati tenis, dala pa je 111 di veliko avtogramov.___ ŠPORT Ponedeljek, 10. julija 1995 KOLESARSTVO / NA FRANCOSKEM TOURU PO ETAPI NA KRONOMETER Miguel Indurain postavlja stvari na svoje mesto Oblekel je rumeno majico - Rominger in Benin hudo zaostala NOVICE SERAING - Spanec Mi-°Uel Indurain je po ne-PriCakovanem sobotnem Pobegu svojim tekmecem eraj se enkrat pokazal, 0 je »gospodar v hiši«, oprav tekmecev tokrat s vojo predstavo ni osmešil, °t se je v podobnih Preizkušnjah včasih že do- sajalo, pa jg vsaj gvojjju naj. ®c)iin nasprotnikom na-^ol v kosti novega strahu. a zelo zahteven 54 kilo-etrov dolg kronometer od , ,uya do Serainga v Belgiji, pje.že pred dirko veljal za v 0 j^nied ključnih etap, je veliki vročini potreboval Oo uro, štiri minute in 16 sekund. v kidurainu je bil najne-^nejsi nasprotnik tokrat jjukaj presenetljivo Danec ^|®ne Riis, ki je še na 49. 0lrietru imel najboljši-ysni cas, a je'nato na ^/rujem vzponu omagal in g ago moral prepustiti Pancu, saj je na cilju zao-ra' Z’1 ^ sekund. Za Indu-t je bolj pomembna Bp2 . fkJ Tonija Romin-j_,r)a in Jevgenija Berzina, Ua'v^a*a 23 PrakhCno edi-•]- . kolesarja na letošnjem ki Indurainu lahko Svi Zaineta skupno zmago. ^ , P31 Rominger je zasedel spi 111681:0 in zaostal za 58 l ■ | ^d, Rus Berzin pa je s , Cetrti, minuto in 38 g Und za Indurainom. ie z včerajšnjo zma-Ue 1 ®e^8rica Johana Bruy-e / prevzel tudi rumeno a)ico vodilnega v skuti; eni seštevku. Drugi je Jurne Riis, ki zaostaja za tjg aekund, Berzin na Pem mestu že za dve mi-„7 111 20 sekund, Romin-s / na petem pa še 12 Kund vec. »Moj cilj pred bil ^njim kronometrom je ’ oa si pred najhujšimi nasprotniki privozim Cim večjo prednost. Cim bolj sem se hotel oddaljiti tudi od Francoza Virenquea in Italijana Pantanija, ki bosta še kako nevarna v gorskih preizkušnjah. Mislim, da mi je oboje v zadnjih dveh dneh dokaj dobro uspelo. Pozabiti pa ne smemo tudi na Riisa, ki je danes vozil odlično, zato bom nanj vsekakor Se posebej pazil,« je po zmagi povedal Indurain. Virenque in Pantani, ki bosta na svoj račun prišla že jutri, v skupni uvrstitvi za Indurainom zaostajata za dobrih deset minut. Riis, ki je bil nad včerajšnjo dobro predstavo tudi sam kar malce presenečen, pa bo v prihodnjih dneh skušal skupaj s kolegom iz ekipe Gevviss Ballan Jevgenijem Berzinom Indurainu otežiti ali morda celo preprečiti končno slavje. Konec koncev je Riis pred dvemi leti na Touru že osvojil odlično peto mesto. A kljub tem napovedim »španski stroj« še ne kaže prevelikih znakov zaskrbljenosti. Danes kolesarji ne bodo tekmovah, zato pa se bodo z letalom odpeljali do Ženeve in jutri jih v 9. etapi na 166 kilometrov dolgi poti do La Plagne Čaka prva preizkušnja v Alpah. Izidi 8. etape: 1. Miguel Indurain (Spa) 1.04:16 (povprečna hitrost 50.409 km/h), 2. Bjame Riis (Dan) + 0:12, 3. Tony Rominger (Svi) + 0:58, 4. Jevgenij Berzin (Rus) + 1:38, 5. Melchor Mauri (Spa) + 2:16, 6. Lau-rent Jalabert (Fra) + 2:36, 7. Johan Bruyneel (Bel) + 3:01, 8. Bruno Thibout (Fra) + 3:33, 9. Erik Brenkink (Niz) + 3:48, 10. Alex Ziille (Svi) + 3:56, 11. Ivan Gotti (Ita) + 4:04, 12. Indurain kot v svojih najboljših dneh (AP) Vicente Aparicio (Spa) + 4:17, 13. Zenon Jaskula (Pol) + 4:25, 14. Mariano Rojas (Spa) + 4:34, 15. Alberto Elli (Ita) + 4:53, 16. Armand de las Cuevas + 4:58, 17. Yvon Ledanois (oba Fra) + 4:59, 18. Clau-dio Chiappucci (Ita) + 5:06, 19. Lance Armstrong (ZDA) + 5:09, 20. Thierry Marie (Fra) + 5:14. Skupni vrstni red: 1. Indurain 32.35:00, 2. Riis + 0:23, 3. Berzin + 2:20, 4. Bruyneel + 2:30, 5. Rominger + 2:32, 6. Jalabert + 2:47, 7. Mauri + 2:48, 8. Gotti + 4:19, 9. Ziille + 4:29, 10. Breukink + 5:11, 11. Aparicio + 5:23,12. Rojas + 5:42, 13. Thibout + 6:09, 14. Elli + 7:48,15. Brochard + 8:17, 16. Mauleon + 8:24, 17. Chiappucci + 8:29, 18. Escartin + 8:35, 19. Bugno + 8:37, 20. de las Cuevas + 8:42. (S. D.) Magic in Buss kupujeta Kingse INGLEVVOOD (STA/AP) - Lastnik košarkarske ekipe Los Angeles Lakers Jerry Buss in nekdanji igralec te ekipe Magic Johnson se zanimata za nakup hokejskega moštva Los Angeles Kings, ki ima finančne težave. Buss je že bil lastnik Kingsov, in sicer skoraj devet let. Leta 1988 je klub prodal Brucu McNallu, ki pa ni najbolje posloval. Klub je dolžan dva milijona dolarjev davcemu uradu, milijon pa svojemu najboljšemu igralca Waynu Gretzkyju. Šestkratni olimpijski zmagovalec Kovacs umri za srčnim infarktom BUDIMPEŠTA (dpa) - V Budimpešti je v 82. letu umrl šestkratni olimpijski zmagovalec v sabljanju Pal Kovacs. Včeraj so sporočili, da je madžarski sabljač in Častni predsednik Mednarodne sabljaške zveze F1E umrl za srčnim infarktom. Kovacs je na olimpijskih igrah leta 1952 v Helsinkih osvojil posamično zlato kolajno s sabljo, v letih 1937 in 1953 pa je bil tudi svetovni prvak. Se uspešnejši je bil z madžarsko sabljasko reprezentanco, kijev letih od 1936 do 1960 zmagala na petih olimpijskih igrah, na svetovnih prvenstvih pa je osvojila šest naslovov. Neustrašni »maratonec« PALERMO - Ne eno, temveC kar 95 maraton skupaj namerava preteci sicilijanski ultramaratonec: Mauro Prosperi. Atlet iz Gele bo namreč skuSal preteci 4000 kilometrov skozi Saharo, od Maroka do sueškega prekopa, pri tem pa mu bo (na kameli, domnevamo) sledil tuareg, ki dobro pozna vadije, to je skrite vodnjake v puSCavi. Prosperi je lani v Sahari preživel deset dni brez je-daCe in pijaCe potem ko je zašel na maratonu »Des Sables«. NOGOMET ČOPA AfVH RK A '95 V URUGV A JU Na prvih tekmah so favoriti odpovedali Brez pričakovanih »golead« - Argentina sedem minut pred koncem strla Bolivijo MONTEVIDEO - Potem ko je vseh dvanajst ekip odigralo eno srečanje, je že postalo jasno, da favoriti - ali vsaj na papirju boljše enajsterice - na Čopi America ne bodo tako zlahka razpolagali s slabšimi kot so napovedovali. Doslej je edino visoko zmago (4:1) zabeležil Urugvaj, toda proti običajni Pepelki tega tekmovanja, Venezueli. Včeraj ponoči je moCno razočaral glavni favorit, Argentina, ki je s skromnim 2:1 premagala vse prej kot nezadržno Bolivijo. Se vec, za Argentince je zmagoviti gol dal Sele sedem minut pred koncem Abel Balbo. Pred tem je Argentino ponesel v vodstvo Batistu ta (68. minuta), za Bolivijo pa je začasno izenačil Angola deset minut kasneje. Pri Argentini so domala vsi razen Se enkrat odločilne »italijanske«' golgeterske . dvojice razočarali, Se posebno pa velja to za 18-letnega Marcela Gallar-da, režiserja, ki so ga poznavalci že primerjali najbolj znanim imenom zadnjih let nogometne zgodovine. Ali so se ustefi ah pa je fant imel nesrečen dan v prvi pomembnejši tekmi v reprezentančnem dresu bomo videli v naslednjih dveh tednih. Zelo resno so vzeli nastop v Urugvaju v taboru Združenih držav, kjer so bile priprave dolge in temeljite. Sadovi tega dela so že vidni, saj so Lalas in tovariši v prvi tekmi tesno z 2:1 premagali Čile, vendar bili vseskozi boljši nasprotnik. V prvem polčasu so dosegli dvojno vodstvo z goloma Wynalde (igra pri nemškem Saarbrucknu v 2. ligi), Čilenci, ki igrajo brez svojega edinega zvezdnika, Real Madridovega »bomberja« Zamorana, pa so zmogli le Častni gol Rozentala. Lestvice po prvih tekmah in naslednje kolo treh skupin so torej sledeče: Skupina A: Urugvaj in Paragvaj 3, Mehika, Venezuela 0. Tekmi Urugvaj - Paragvaj in Mehika - Venezuela so odigrali ponoči. Skupipa B: Brazilija 3, Kolumbija in Pem 1, Ekvador 0. Tekmi Kolumbija - Ekvador in Brazilija - Peru bodo odigrali danes ponoči. Skupina C: ZDA in Argentina 3, Bolivija in Čile 0. Naslednji tekmi sta ZDA - Bolivija in Argentina - Čile. sti.LnE MANS - Motocikli-cij a Vehka nagrada Fran- 4oVvrnMruie polesiu" Har, .P0°han, VValdmarm, w Aoki) izbrala tudi PaHt ■ec? nesreCneži, ki so Sna *’ ie najhuje skupil ^ec Alberto Puig, ki so °Pe i , 0l° v Barceloni že t^HlUevo nogo. Poseg je Pa c 111 m P°l. zdravniki 0 Precej zaskrbljeni zara- di živca. Po optimističnih napovedih bo Spanec moral mirovati tri mesece, medtem ko Črnogledi pravijo, da bo moral znova na kirurško mizo. V razredu do 500 ccm je svetovni prvak Michael Doohan znova vec kot prepričljivo zmagal. Dirkač Honde je bil najhitrejsi že na treningih, na dirki pa je MOTOCIKLIZEM / VELIKA NAGRADA FRANCIJE Doohan znova zmagal, Biaggi ni mogel preprečili uspeha VValdmanna svoje tekmece pustil daleč za seboj in dosegel svojo 24. zmago (peto v tej sezoni). Sedemindvajset krogov na dirkališču Bugatti je prevozil v 46:10.991 (155.394 km). Drugo mesto je osvojil Italijan Luca Cadalora, tretje pa Daryl Beattie. S tretjo zaporedno zmago je Doohan povečal prednost pred Beat-tiejem na 10 točk. »To je zelo dobro. Vec točk je med nama, boljše je,« je bil vesel Doohan. Branilec naslova, ki je tu zmagal tudi lani, je slabo štartal in je bil na začetku Sele Cetrti. Toda ko je v šestem krogu prevzel vodsto, ga ni vec izpustil. Napovedi Massimiliana Biaggija so se uresničile. Se veCer pred dirko je novinarjem tarnal, da bo težko zmagal na nedeljski dirki v Le Mansu, pa so vsi zmajevali z glavami in trdili, da Zeli le narediti »vtis«, saj se z moštvom ravno pogaja za naslednjo sezono. Pa je imel Max Se kako prav, ko je dejal, da je njegova aprilia med zaviranjem zelo nemirna in da se boji napada Nemca Ralfa VValdmanna. S Starta je sicer najbolje potegnila Maxova aprilia, toda VValdmarm mu je že v drugem krogu dal vedeti, kako hitra je njegova honda. Prehitel ga je, a Biaggi mu je vodstvo znova ukradel. Nekaj krogov pozneje pa je VValdmarm prevzel vodstvo, ki ga ni izpustil do treh krogov pred ciljem. Vrstni red vodilne trojke se je zelo spreminjal. Najprej je bil iz nje izločen Romboni, ki je padel in si pri tem poškodoval roko. Na njegovo mesto je prišel Nobuacu Aoki, toda tudi njega je doletele podobna usoda. Tako je od vodilne trojice ostala le dvojica. Biaggi je skušal narediti prav vse, da bi prehitel VValdmanna. Preizkusil je Številne linije skozi zavoje in tri kroge pred koncem se mu je celo uspelo po notranji strani zavoja, imenovanega muzej, prebiti v vodstvo. Toda Nemec mu ni ostal dolžan in ga je prehitel. V zadnjem krogu sta dirkača dala vse od sebe, se celo dotaknila, Biaggia pa je izdala nemirna aprilia in zmagal je VValdmann, ki je s Časom 1:43.880 (153.523 km/h) postavil tudi nov rekord steze. Izidi - do 500 ccm (119.610 km): 1. Michael Doohan (Avs, honda) 46:10.991 (155.394 km/h), 2. Luca Cadalora (Ita, yamaha) + 21.923, 3. Daryl Beattie (Avs, suzuki) + 23.607,4. Sinici Itoh (Jap, honda) + 39.623, 5. Alexandre Barros (Bra, honda) + 51.700, 6. Scott Russell (ZDA, suzuki) + 1:19.276, 7. Jeremy McVVilliams (VB, yamaha) + 1:20.533, 8. Neil Hodgson (VB, yamaha) + 1:32.235, 9. Toši Arakati (Jap, yamaha) 1:39.228, 10. Laurent Na- veau (Bel, yamaha) 1:39.421; do 250 ccm (110.750 km): 1. Ralf VValdmann (Nem, honda) 43:39.063 (152.230 km/h), 2. Max Biaggi (Ita, aprilia) + 0.551, 3. Tadajuki Okada (Jap, honda) + 7.175, 4. Carlos Checa (Spa, honda) + 12.907, 5. Tecuja Harada (Jap, yamaha) + 24.999, 6. Kenny Roberts ml. (ZDA, yamaha) + 28.457, 7. Luis d‘Antin (Spa, honda) + 29.217, 8. Jean-Philipp Rug-gia (Fra, honda) + 30.108, 9. Oliver Jaque (Fra, honda) + 40.453, 10. Eskil Suter (Svi, aprilia) + 46.661; do 125 ccm (101.890 km): 1. Ha-rucika Aoki (Jap, honda) 42:52.844 (142.568 km/h), 2. Dirk Raudies (Nem, honda) + 1.045, 3. Peter Otti (Nem, aprilia) + 1.652,4. Akira Salto (Jap, honda) + 7.504, 5. Tomomi Manako (Jap, honda) + 8.002, 6. Stefano Peru-gini (Ita, aprilia) + 9.559, 7. Emilio Alzamora (Spa, hon- da) + 9.802, 8. Masaki Toku-dome (Jap, aprilia) + 10.007, 9. Jašjaki Katoh (Jap, ya-maha) + 10.524, 10. Herri Torrontegui (Spa, honda) + 13.757. Skupno po 8. dirkah -500 ccm: 1. Doohan 145, 2. Beattie 135, 3. Alberto Puig (Spa, honda) 99, 4. Cadalora-99, 5. Alex Criville (Spa, honda) 92, 6. Itoh 73, 7. Barros 71,8. Norifumi Abe (Jap) 55, 9. Loris Capirossi (Ita) 48, 10. Loris Reggiani (Ita) 41); 250 ccm: 1. Biaggi 163, 2. VValdmann 132, 3. Harada 129, 4. Okada 85, 5. Nobuacu Aoki (Jap, honda) 74, 6. Ruggia 70, 7. Roberts ml. 60, 8. dAntin 47, 9. Checa 45, 10. Bayle (Fra, aprilia) 32; 125 ccm: 1. Aoki 161, 2. Pe-rugini 92, 3. Saito 79, 4. Ka-zuto Sakata (Jap, aprilia) 77, 5. Raudies 76.5, 6. Otti 67, 7. Manako 64, 8. Alzamora 56, 9. Hidejuki Nakajoh (Jap, honda) 52,10. Nobom Ueda (Jap, honda) 44. (MAn) _____SVET MTV__ »Glasbeni McDonalds« Kodirani programi nova vsebina Kar pomeni v svetu kulinarike Mc Donalds, predstavlja na področju TV in zabavne glasbe MTV. Musič TV pa skuša kombinirati globalno prisotnost in regionalne okuse, četudi je na jasno, da dobiva čedalje močnejše tekmece. Filozofija globalne navzočnosti in regionalnih specifik je preprosta. Kot trdi predsednik MTV Tom Freston, gre za isti zabojnik z različnimi vsebinami. Vendar pa je tudi jasno, da teh specifik Se ni dovolj, zato MTV čedalje bolj ogrožajo. Za podjetje, ki prodaja razvedrilo in se hoče razvijati, ni druge alternative kot prodor v svet. V ZDA doseže MTV 60 milijonov gospodinjstev in nima več možnosti nadaljnjega razmaha. Večina mladine v starosti od 18 do 24 let že gleda MTV. V tujini pa je možnost razmaha takorekoč neskončna. MTV je s svojima sestrskima podružnicama VH-1 in Nickelodeonom lani že 28 odstotkov svojih prihodkov (skupaj 852 milijonov USD) zaslužil zunaj ZDA. Konec tega desetletja naj bi se odstotek približal polovici. Največ si obetajo od Azije, kjer naj bi se število gospodinjstev, ki jih bo mogoče doseči po kablu ali satelitu s sedanjih 44 milijonov do leta 2004 dvignilo na 206 milijonov. Maja ■ je začel MTV oddajati v mandarinskem jeziku - iz Tajvana. Sočasno so začeli oddajati za Azijo tudi program v" angleščini iz Singapurja, za avditorij od Filipinov do Indije. Mož, ki je odgovoren za mednarodno dejavnost MTV je nekdanji poročnik VVilliam Roedy, ki je končal vojaško akademijo West Point in se udeležil vojne v Vietnamu. Njegova iznajdba je MTV Euro-pe leta 1989, ki že prinaša dobiček. Tudi sedež MTV International je v Londonu, od koder vodijo vse posle od Čila do Mongolije. Roedy meni, da je največja napaka, na katero je naletel MTV v ZDA, tamkajšnji provincializem. V ZDA neradi prisluhnejo glasbi iz tujine, zaradi tega pa jih tudi ne zanimajo nikakršne informacije o glasbenem življenju na tujem. To pa ovira MTV, ki bi lahko zaslužila več, če bi lahko oddajala bolj univerzalne programe. Novost v ponudbi MTV ni samov tem, da skušajo zaslužiti s postopnim kodiranjem svojih signalov (kar bo zahtevalo naročnino kabelskih omrežij), ampak da se preizkušajo tudi z novimi igranimi nanizankami -seveda z glasbeno vsebino. V primerjavi z MTV ZDA je MTV v Londonu pravi tempelj kozmopoli-tizma. Vsekakor si zelo prizadevajo za čim bolj mednarodni pristop, saj jih gledajo v 37 evropskih državah. Kljub temu še niso uspeli najti nekakšnega skupnega imenovalca. Mnogi menijo, da je največja napaka, da oddajajo zgolj ali pretežno V angleščini. Oddaje v posameznih evropskih jezikih pa bile seveda produkcijsko predrage in preveč zapletene. Ker pa se MTV ne uveljavlja s posebnimi programi na veli- kih tržiščih, kakršna so nemško, francosko, italijansko in špansko, mu čedalje bolj konkurirajo domači tekmeci. Najbolj očiten je primer Vive v Nemčiji, ki ni dominantna samo na področju določenih glasbenih slogov (te-hnopop), ampak že priteguje večino tamkajšnjega mladinskega avditorija. Jezik pa ni edina ovira za prizadevanja MTV, da bi uveljavil regionalna glasbena omrežja. Večina Latinske Amerike govori španski, MTV Brazilija, ki je delno v lasti matične hiše MTV Viacom, pa ponuja program iz Sao Paola v portugalščini. Toda latinskoameriške glasbene tradicije in izročila so tako različna, da je doseglo prodor vsega nekaj pevcev v španskem jeziku. In kar je najhuje - tudi v programu za Latinsko Ameriko prevladuje ameriška glasba. Posebno, nič manj pomembno poglavje, je tudi reklama, ki jo objavlja MTV. Zlasti v Aziji in Latinski Ameriki nagovarjajo z njo pretežno premožnejši sloj. Za lokalni sloj pa so predragi. Kljub temu so pri Via-comu (ki je lani obrnil 7, 36 milijarde dolarjev denarja) prepričani, da je pravi razcvet MTV šele na obzorju. Obetavna projekta naj bi bila predvsem MTV Bližnji vzhod in načrtovani MTV Rusije. Prepričani pa so, da MTV ni mogoče oddajati enako globalno kot CNN: rešitev je v čedalje večji regionalizaciji. Skupen naj bi bil zgolj zaščitni znak in tehnologija. TELEVIZIJSKE POSTAJE Virtualna studijska tehnika Temelj je zmogljiv grafični računalnik TV-postaje so začele uporabljati novo »virtualno« studijsko tehniko: računalniki lahko ustvarijo umetni svet, tudi manipulacija ni izključena. Nemški ARD je maja začel postopoma uvajati novo opremo tudi v informativnih oddajah, celo v živo. Gre za novo zasnovo prezentacije. Prebrane vesti opremljajo s pomočjo tro-dimenzionalne optike. Novo generacijo tehnične opreme sestavljajo grafični računalnik z veliko zmogljivostjo, ki lahko pričara kakršnokoli ilustracijo, zemljevid, sliko, tabelo. V študiju ni več kulis, vse kar vidi gledalec na TV-za-slonu, ustvari računalnik. Voditelj se premika v povsem praznem (modro osvetljenem) prostoru) in mora obvladati precej igralskih sposobnosti in domišljije. Medtem ko so se iz novih tehničnih možnosti še pred leti norčevali, posamezna uredništva zdaj že tekmujejo med seboj. Vsakdo se želi izkazati s svojo, izvirno rešitvijo. Prvi je novo tehnologijo v Evropi novembra 1994 uvedel naročniški kanal Premiere, prva oddaja v novi tehnologiji v živo pa je bil gospodarski magazin ZDF »WiSo« letošnjega marca. Nemški Kabel 1 oddaja v novi tehniki od letošnjega maja interaktivno TV-igrico Hugo, na katero se po telefonu odzove tudi po 170 tisoč gledalcev na oddajo. Nekateri drugi novo tehniko, katere temelj je vojaška tehnologija, za zdaj šele preučujejo. Res je, da je rešitev precej zapletena in pogosto povzroča zaplete in zastoje. Obenem pa omogoča tudi nove možnosti manipuliranja: tako je mogoče posneti denimo politika, prenesti njegove gibe v računalnik in ga potlej postaviti v povsem drugo okolje. Sliko je mogoče poljubno spreminjati. V novi tehnologiji ne bi bila nobena težava, na primer vključiti Madonno v sestanek G-7 v Halifaxu, vsaka postaja, ki si nabavi novo opremao, lahko poljubno spreminja značilne napise na mikrofonih, s katerimi lovijo pomembne izjave. Zato bo potrebno ob no- Tak je videti studio, kjer uporabljajo računalniško slik vno opremo. V njem ni kulis, moderator se lahko sv° bodno giblje, računalnik okoli njega pa prireja oPre mo in izbira najpomembnejše zorne kote vih možnostih uvesti tudi nova pravila igre. Nemški ARD je začasno že sprejel načelo, da se je treba strogo ogibati slehernih optičnih trikov, ki bi jih uprabih na račun verodostojnosti. Seveda bodo uvajali n0-yo tehniko počasi in poSt pno. Najprej bo zaživela vremenskih napovedi > kjer naj bi slike v duh »virtualnosti« dodajali tu di zvok vetra in grmenja- temveč računalniški in grafični opremljevalec Odprto obzorje Trdno pritrjene satehtske antene z dvema ah več glavami, ki omogočajo hkratni sprejem z več satehtov, niso več nikakršna novost. Tudi ni nobena skrivnost, da taksni sprejemniki ne delujejo posebno uspešno, saj konvencionalni satelitski krožniki niso konstruirani tako, da bi imeh sprejemno glavo kjerkoli, razen v osrednji fokusih točki. Zdaj pa so odpravili tudi to pomanjkljivost. Švedi so izdelali edinstveno anteno -S MTV OA-1600, ki deluje povsem drugače kot druge. Nanjo je mogoče pritrditi do devet sprejemnih glav, sprejme pa signale v širini 26 stopinj' Clarkovega pasu hkrati. Ta antena je najprimernejša za skupinski sprejem, kjer si odjemalci želijo hkrati sprejemati več kot en sam satelit, kar motorizirana antena seveda ne dopušča. Vsekakor je na voljo tudi individualnim uporabnikom, vendar pa njena cena - 450 britanskih funtov na angleškem trgu - verjetno še ne bo pritegnila prav širokega kro- ga odjemalcev. Težava je tudi v antenskem obsegu -1,6 m v širino in 1, 1 m v višino. Vendar ji ta obseg omgo-ča, da sprejme celo signale slabotnejših satehtov. Vsaka satelitska glava ima dovolj prostora za 1 m sprejema, kar zadošča tako za sprejem satehtov iz družin Astra, Eu-telsat kot tudi Intelsat 601, ki sicer ni bil predviden za individualni sprejem. Skrivnost antene je v njenem »reflektorju«. Medtem ko so klasične antene para-bohCne, sestavlja OA-1600 vertikalno parabolična, horizontalno pa cirkularna oblika. To zagotavlja celo vrsto fokusov, ki se prilagajajo različnim satelitskim položajem. Reflektor so izdelali iz zelo trdne plastike ABS, ki se naslanja na podporni okvir na hrbtni strani antene. Celotna konstrukcija je trdna, obenem pa dovolj prožna. Sprejemne glave so razporejene na prisojni strani antene. Osnovna oprema antene sta dve sprejemni glavi, druge - največ sedem - pa je mogoče dobiti z doplači- lom po 50 funtov. Namestitev antene je preprosta. Četudi je antena nekoliko velika, je OA-1600 vsekakor priročnejša kot d®-vet posamičnih anten in predstavlja veliko tehnpl0' ško inovacijo. Ponedeljek, 10. julija 1995 TV SPORED RAI 1 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: Bine Dolphin - Pustolovščina se nadaljuje flt- '90, i. T. Freeman), vmes (li.oo) dnevnik Aktualno: Poletna oddaja Verdemattina in dnevnik "an.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Sedem dni v Parlamentu Film: Scandalo di notte (kom., VB ’54) ladinski variete Solleti-Co-Pocitnice, vmes ri-sanke in nanizanka Aktualno: Neonevvs lil Dnevnik Nan.: Alf ^ariete: Poletje v Luna Parku ^mme, dnevnik in Šport film: II laureato (ZDA 67, i. D. Hoffman, A. Bancroft, K. Ross) Dnevnik Aktualno: Next - Foto- 24.00 0.30 0.40 vanje skozi novo tehnologijo Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Renesančna kultura - La stan-Za del Principe RAI 2 6.35 2.00 8.00 8.30 9.55 11.30 12.00 13.00 13.40 14.00 14.30 16.00 16.05 '7.50 18.10 '8.35 '8.45 19.45 20.20 20.40 21.45 23.30 0.05 1.00 Dok.: V kraljestvu narave Dok., nan. La clinica del-ja Poresta nera Protestantizem ^ariete za najmlajse Quante storie!, risanke ^an.: Saranno famosi, iO.45 Faber 1’ investiga-tore - 33, rubrika o medi-^*ni, H.45 Dnevnik j^ad.: Quando si ama Dnevnik in vreme Dlasba: Scanzonatissima variete: Quante storie Di-®fey. risanke "ad.: Paradise Beach, ff-SS Santa Barbara Dnevnik Nan.: La grande vallata, vmes (17.00) dnevnik fabilo na festival v Spo-ktu Bport in vreme S areno variabile ijan.: Hunter Dnevnik in Šport Pisanke: Go-Cart ”an.: Ispettore Derrick Aktualna odd.: Mixer Dnevnik in vreme Avtorska glasba oian.: Komisar Kress RAI 3 H Film: L’ c I Amberson I ’42, r. O. V za izd Dnevnik Film: II c Crown(k< M Deželne m vreme fport: m I ~ "^JVCUI _l Plavanje M D°k.: Ca Enrico \ Rubrika a Dok. 60 Zi Dok.:, Glasb: RETE 4 7.00 7.30 13.50 14.45 17.00 18.00 20.45 22.45 0.45 1.00 Nan.: Tre nipoti e un ni-pote Nad.: Manuela, 8.30 II di-sprezzo, 9.45 Rubi, 10.30 La donna del mistero 2, 11.00 Senza peccato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Lucy Gallant (kom., ZDA ’55, i. J. Wy-man, C. Heston) Nan.: Donne pericolose Aktualno: Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera Film: Napoli violenta (krim., It. ’76, i. M. Merli, J. Saxon), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hitchcock, 1.45 L' uomo da sei milioni di dollari, Samurai S CANALE 5 6.00 9.00 11.10 11.40 13.00 13.25 13.40 15.00 16.00 18.00 20.00 20.25 20.40 23.15 Na prvi strani Film: La grande avventu-ra continua (pust., ZDA 77, i. R.F. Logan) Una bionda per papš Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi Nan.: Pappa e ciccia, 15.30 La tata Otroška variete Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme Variete: Paperissima Film: Tremors (fant., ZDA ’89, i. K. Bacon, Fred Ward), 22.45 dnevnik TG5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik RAI 3 slovenski program (poskusna oddaja) 20.25 Risanka: Filip 20.30 Dnevnik IT SLOVENIJA 1 Videostrani Malo angleščine, prosim Sladoled za plesalce, zabavnoglasbena oddaja Kapitan Power, 3/22 ameriške nanizanke Znanje za znanje: Učite se z nami, ponovitev Štirje mušketirji, ponovitev koprodukcijskega filma Poročila Športni pregled, ponovitev Umetniški večer, ponovitev Obzorja duha Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Taček: Gosenica Prgišče priljubljenih pravljic, 8/13 del lutkovna igrica Fallerjevi, 13. del nemSke serije Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, Šport Stranski učinki, 2/13 del kanadske nanizanke Pravičnost na preizkušnji TV dnevnik 3, vreme Spori Sova Seinfeld, 2/18 del ameriške nanizanke Moško prijateljstvo Gangster, 1/22, ameriške nanizanke Posej je posel # ITALIA1 --------------— fr” SLOVENIJA 2 Otroški variete Nan.: Le strade di San ■ Francisco Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete Film: Staying Alive (glas., ZDA ’83, i. J. Tra- volta, F. Hughes) Nan.: Magnum P.L,18.00 Tarzan Variete: Bravissima Nan.: Hawaii Paradise Odprti studio, vreme, 19.50 Spori studio Variete: Nati per vincere Nan.: Renegade (i. Lorenze Lamas) Film: Quelli della spiag- gia (kom., ZDA ’89, i. S. Rose, D. Clouse) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Variete: Bravissima Euronevvs Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Zakladi sveta, ponovitev Sola življenja, ponovitev Sova, ponovitev TV dnevnik 1 Regionalni studio Maribor Svetovni poslovni utrip, ponovitev EP v Športno ritmični gimnastiki, posneterk iz Prage Gospodarska oddaja Odmevi, 2/4 del angleške nadaljevanke Studio City Brane RonCel izza odra A KANALA # TELE 4 13.30 20.30 19.30, 21.55, 0.10 Dogodki in odmevi Nan.: La legge di Mclain, 5., 21.20 Maguy (#) MONTECARLO 14.00 15.00 19.45 20.35 23.40 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: I conquistatori de-gli abissi (pust., ZDA ’66) Variete: T.R.I.B.U. Film: Sono fotogenico Nan.: Monsters Ponovitve A - shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A shop Adidas Streetball Klasična video glava, ponovitev A -shop Vrema LuC svetlobe, 464. del ameriške nadaljevanke Aliča v glasbeni deželi, oddaja Dežurna lekarna, 34. del španske humor. nan. Vreme War Birds, ameriški film Obalna straža, ponovitev Adidas Streetball Spot tedna, A - shop Ul Koper 16.00 18.00 18.45 19.00 19.25 20.10 20.30 21.45 22.15 22.30 23.00 Euronetvs Slovenski program: Studio 2 - šport Primorska kronika TV dnevnik Lutkovne zgodbe V ospredju avtor Bruno Agrimi Poletni ponedeljkov Športni pregled Alpe Adria: Italija - Litva, prenos Vsedanes - TV dnevnik Slovenski program Športni ponedeljek Dannyjev skrivnostni svet (□MF Avstrija 1 Umor, je napisala, ponovitev Knight Rider, ponovitev Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev Diamantni biljard, ponovitev H Fračji dol H Mila Superstar H Sanjski kamen fm Otovi Otislončki Ro Kremenckovi Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise Kodeks časti MacGyver Boj za gozd Strašno prijazna družina Ljubezen gre skozi želodec Zlata palača Zakon na ledu Grad ob Vrbskem jezeru Pustolovščina v hribih Pri Hrodablovih Kdo ima najlepso bučo? Cas v sliki, vreme Vreme Pogledi od starni Fletch, ameriška komedija, 1985 Potres v San Franciscu, ameriški film, 1992 Čas v sliki Zadnji nepopustljivi možje, ameriški vestrn, 1976 Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji (□MF Avstrija 2 Čas v sliki Skrivnost sedmih številk, ponovitev Slike iz Avstrije, pon. Vreme Cyberville Nekoč Cas v sliki Belize, 2. del Orientacija Doktor Trapper John Umor, je napisala Vsak dan s Schiejokom ■Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Cas v sliki Vreme Vaški zdravnik Tema Cas v sliki 2 Ob pol enajstih Julian Schutting Evropska filmska noč Babettina pojedina, danski film,1987 Pele osvajalec, švedski film, 1988 Dan jeze, danski film, 1943 Brezno, danski film Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 14.30 Poslovne Informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 8.45 Radio most; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbeni ponedeljek, vmes poročila in spot; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Divertimento; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Evropski poletni festivali: festival v Osojah; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Prenos RS. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.10 Glasb, rubrika: Od vrha do dna; 9.50 Odgovori na vprašanja; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej... kontaktna odd,; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Poletni bla-bla radio; 21.00- 24.00 Glasbeni izbor na Modrem Valu. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L’ intervista; 12.00 Ballo e beilo; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18,00 Bootleg; V 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15. 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.00 Alpetour-Remont; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 19.25 Vreme; 20.00 Kviz; 21.00 Moda; 22.00 Sršenovo gnezdo. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenj: ska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska: 10.40 Informacije o zaposlovanju; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Cma kronika; 13.40 Pometamo doma: 14.30 Točke, metri, sekunde:15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio: Naklo; 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje; Večerni pr. z R. Baumanom in Z. Tomacem Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Inf o servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Fersko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje. Radio študent 0.00 RoboKak udarjal; 11.00 Radio Študent smo ljudje!; 14.00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.00 OF; 19.00 TB: Tshala Muana; 20.00 Al-ter, Garbage, Fonkura; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00. 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Dr. Dorče Sardoč; 8.40 Slov. glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert GM 20. dec. 94; 11.30 Odprta knjiga: Moja Kitajska (K. Kjuder, 1.), nato orkestralna glasba; 12.00 Dogodivščine v Grand Canyo-nu, nato Country glasba; 12.40 MPZ Glas. Matice; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ameriški portreti, nato Soft mušic; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Teden M. ravela; 18.00 Ena se tebi je želja spolnila; 18.35 Revival; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 11.00 Horoskop; 12.45 VI-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar. Radio Koroška 18.10-19.00 Počitniško delo: uresničitev sanj ali stik z vsakdanom?. Z Rojstvo nove dobe Velik korak naprej pri graditvi mednarodne orbitalne postaje Alfa Rokovanje ameriških astronavtov in ruskih kozmonavtov, potem ko se je vesoljsko plovilo Atlantis 29. junija letos spojilo z orbitalno postajo Mir, skupinski portret osmih vesoljcev z damama (Ellen Baker in Bonnie Dunbar) v komandnem prostoru, ki se je prek televizije dogajal pred oCmi vsega sveta, in kasnejša tehnično dovršena »razdružitev« (4. julij), so nedvoumno najavih novo obdobje vesoljskega sodelovanja, da bi v prihodnjih sedmih letih lahko »združeni Zemljani« zgraditi mednarodno orbitalno postajo. Vesolje je bilo Se pred nedavnim prizorišče velikega političnega, ekonomskega, tehnološkega in ne nazadnje tudi vojaškega merjenja moči. VeC sto orbitalnih poletov v tanko plast nad nad zemeljsko atmosfero, sedem potovanj človeških posadk na Mesec in trinajst robotiziranih izletov do nekaterih planetov našega sončnega sistema, je bilo precej podrejeno spopadu med dvema velikima blokoma na Zemlji. Ne glede na svojo zelo razvito tehnologijo, Se posebej na področju elektronike in informatike, so bili Američani pri raziskovanju vesolja manj uspeSni kot njihovi tekmeci: sovjetske rakete so prve poletele v vesolje, kozmonavti so se prvi sprehajali po vesolju, prvi so izstrelili posadko z več elani, v orbiti spojili dve plovili, sestavili prvo orbitalno postajo, poleg tega pa so ruski kozmonavti postavili rekord v dolžini bivanja v vesolju. Potovanja ameriških astronavtov na Mesec, ki so vse do današnjih dni ostala neuresničena želja ruskih kozmonavtov, so sicer zelo okrepila ameriški ugled v javnosti, vendar niso nadomestila skupne prednosti ruskih znanstvenikov pri raziskovanju vesolja. Razen tega, čeprav ne gre zanikati sijajnih znanstvenih podvigov, kot je bil tisti, ko so prodrli do zunanjih planetov našega sončnega sistema, je največ vesoljskih poletov sledilo predvsem vojaškim ciljem. Kot je znano, naj bi zlovešči Reaganov program Zvezdne vojne (Star VVars), poleg zagotavljanja protijedrske in antibalisticne zaščite v orbiti, enkrat za vselej odločil dolgotrajno borbo za prevlado v vesolju na stran Američanov. Skupni poleti vesoljskih plovil Apollo in Sojuz pred dvajsetimi leti, kakor tudi bivanje francoskega astronavta na sovjetski orbitalni postaji - podobna so bila še gostovanja »vzhodnega« Nemca, Romuna, Ceha, Mongola ah Bolgara, vendar jih ne moremo Šteti v ta sklop, ker so pripadali istemu bloku - so bili samo pregovorne »izjeme, ki potrjujejo pravilo«. Omejitve militarizacije vesolja Danes je »hladna vojna v vesolju« že stvar preteklosti, vendar vse tako imenovane vesoljske sile še naprej vlagajo velika finančna sredstva v tovrstna vojaška raziskovanja (v Združenih državah Amerike veC kot deset milijard dolarjev letno). Z razpadom vzhodnega bloka je bila torej končana hladna vojna, kar je pripeljalo do velikega zmanjšanja vojaških načrtov v vesolju. Kozmični podvigi so končno razbremenjeni precejšnje navlake, s katero so bili obremenjeni že od izstrelitve prvega umetnega satelita. Astronavtika je tako ostala brez močne, a dokaj zlovešče podpore, zaradi Cesar so morah Američani do skrajnosti racionalizirati svoje raziskovalne programe. Gospodarska recesija je samo še pospešila to gibanje. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Rusiji, kjer je politična in ekonomska kriza domala zaustavila kozmična raziskovanja, kajti že samo vzdrževanje zemeljskih in orbitalnih postaj je postalo preveliko breme za obubožano prebivalstvo republik nekdanje vesoljske velesile. Priprave na Alfo Medtem je Evropska vesoljska agencija razvila zelo daljnosežen program, utemeljen z najrazličnejšimi oblikami sodelovanja pri organiziranju, kadrovanju, financiranju, graditvi vesoljskih plovil, razvoju tehnologije, pripravah znanstvenih eksperimentov in aplikacijah »vesoljskih plodov« v vsakdanjem življenju po državah Evropske unije. Hkrati s tem procesom so Japonci močno pospesih razvoj svoje- Ceprav tehnična zasnova orbitalne postaje Alfa nikakor ne spominja na zamisel o geostacionarnem umetnem satelitu, kakršnega je v svoji knjigi Problem vožnje po vesolju opisal Herman PotoCnik-Noordung (1929), vendarle vsebuje nekatere njegove rešitve. Na pobudo slovenskega astrofizika Dušana Petrača, ki že desetletja deluje v kabfomijskem Laboratoriju za reaktivni pogon (Pasadena), kjer je sodeloval pri vrsti poskusov v breztežnostnem stanju in razvil posebno metodo (»heat pulse method«) za določanje razpoložljive količine helija pri infrardečih merilnih napravah, so Potočnikovo razpravo komaj letos prevedli tudi v angleščino. Znanstveno-razi-skovalni delež Slovencev pri raziskovanju vesolja, vključno s sodelovanjem v specializiranih programih ameriške agencije NASA, torej ni tako majhen, kot je bilo videti še pred nekaj leti: D. Petrač (letalo KC 97, Space Infrared Telescope Facility - SITF), A. Mavretič (elektronik pri projektu Voyager), A. Čadež (projekt Laser Intertero-meter Gravitacion Observatory - LAIGO) in R. Sega (astronavt slovenskega porekla). Slika zapletene planetarne postaje Mir in vesoljskega taksija Atlantis: a) Sojuz - trajektni modul, b) raziskovalna postaja Kvant, c) Konnan . odesek, d) poskusni laboratorij Kvant-2, e) merilna postaja Spekter, f) Kristal z izmenjevalnikom energije, g) Atlantis, h) pristajalni segnnen Space shuttle ga lastnega, dolgoročno zasnovanega vesoljskega programa, ki ga povnanja nova nosilna raketa H-II. Niti Kitajci niso stah ob strani, saj za vesoljska raziskovanja vsako leto porabijo vsaj poldrugo milijardo dolarjev, pri čemer si prizadevajo, da bi se na svetovnem tržišču komunikacijskih in drugih satelitov uveljavili s svojo nosilno raketo Dolgi pohod. Američane in Ruse je na eni strani Čedalje večja finančna »suša«, na drugi pa vse močnejša konkurenca, napeljala na taksne oblike sodelovanja v vesolju, o kakršnih niso razmišljali niti najbolj drzni znanstveni fantasti. Obe državi sta se zato že decembra 1993. leta sporazumeli, da bosta s skupnimi napori zgradili orbitalno postajo. »Vozni red« graditve orbitalne postaje V prvi fazi, ki so jo spočeli z bližnjim srečanjem sonde Disco-very s postajo Mir, kar se je zgodilo februarja letos, bodo vsaj z desetimi spoji sestavili enovito orbitalno postajo. Pričujoče operacije bodo potekale v obdobju do 1997. leta. Zaenkrat načrtujejo taksne polete Se 26. oktobra letos, 20. maja, 31. julija in 5. decembra prihodnje leto ter 15. maja in 11. septembra 1997. Američani bodo s svojimi vesoljskimi plovili na postajo prinesli nove solarne panele, medtem ko bodo Rusi zagotovih se nekaj dodatnih odsekov in tako zagotovili potreben prostor za nove merilne naprave, instrumente in poskuse. Američani so za podporo programu Mir namenili 400 milijonov dolarjev, kolikor jih bodo prispevah v prihodnjih štirih letih. V drugi fazi bo Rusija s svojimi nosilnimi raketami ponesla v vesolje vse osrednje elemente za novo orbitalno postajo, ZDA pa bodo prispevale različne dele raziskovalne opreme. Nekako po približno devetdesetih izstrelitvah, kolikor jih načrtujejo, bo jedro postaje pripravljeno za sprejem prvih »naseljencev«. V tretji fazi, ki bo trajala do leta 2002, naj bi postaji dodali še module Evropske vesoljske agencije, japonske agencije in kanadsko manipulacijsko opremo - in Alfa (Alpha), kot se bo imenovala ta orbitalna postaja, bo popolnoma pripravljena za stalno naselitev Šestih elanov posadke. Deset astronavtov v orbiti Izstrelitev vesoljskega plovila Atlantis so odlagali pet dni: najprej zaradi napake v krmilnem sistemu, kasneje pa zaradi neprimernih vremenskih razmer. Vendar je celotna misija, od brezhibnega spajanja obeh plovil - najbolj uspešne orbitalne posta- je v Štiridesetletni zgodovini ko-zmonavtike in tehnološko dovršenega Space Shuttla za večkratno uporabo -, vseh operacijskih podrobnosti, eksperimentalnega dela, do »razdružitve« in pristanka ameriškega plovila, potekala natančno po načrtu. Operacijo spojitve je vodil Robert Gibson, poveljnik Atlantisa, ki se je s prižiganjem pomožnih motorjev najprej približal postaji na 90, potem 76 in trenutek kasneje Se na 45 metrov. Nato se je s hitrostjo tri centimetre na sekundo približal na vsega devet metrov, da bi lahko kasneje s pomočjo TV-kamere vodil Atlantis natančno do odseka, imenovanega Kristal, tako da se je njegov spojni prstan priključil v prstan na odseku. Pričujočo operacijo - trajala je nekaj manj kot poldrugo uro - je prek televizorjev spremljal »ves svet«, saj so jo neposredno prenašale CNN in nekatere druge televizijske družbe. Gez šest dni se je Atlantis odlepil od orbitalne postaje. Poleg poveljnika Gibsona so se iz Atlantisa izkrcali na postajo Se obe astronavtki Ellen Baker in Bonnie Dunbar, astronavta Charles Precourt in Gregory Harba-ugh ter ruska kozmonavta Ana-tolij Sovoljev in Nikolaj Budarin. Na postaji/Mir so jih pričakali »vesoljci« Vladimir Dežurov, Genadij /Strekalov in Norman d, ki so že 16. marca PE orbito, kjer so zamahi jo posadko treh koz , ki so se Sest dni kasa la Zemljo. Poleg Aleks.j iorjenka sta bila v pr®] i Se dva absolutna ves orderja - Valerij PolJ^g ' ri v orbiti natanko i/ai v urinu nai«11' g. vec kot Štirinajst nie Jelena Kondakova, ijdaljsim »vesoljski^1 ^ b« oni. i uui g. . je najprej izenačil31 . ord, saj je do 6. PMm solju kar 84 dni, ko . 1974 prebili trije Aj11 z rbitalni postaji Sk# ’ m vrnitve- na Zenu)0 r segel za dober meseC' n-a ko so opravili vse n manstvene in telmoj0 ^ la postaji in zunaj neriski astrovanti ter rov in Strekalov 8.1 , j Tnili na Zemljo. Na 0 r Lil, IVICI UUOLCi v- La, li morda Se dlje,vS ) prihodnjega »PrlS ^ 3 Shuttla. Čeprav J13 njevati dosedanj1^. n rekordov misij6 ^ bodo resnične za zsežnosti teh mis1! 8 takrat, ko bo dog13) ja dna orbitalna p°s Najprej zažigajo knjige Masi je potrebna hrana za domišljijo in trdna doktrina, ki je ni mogoče spreminjati , ^ Četrtkovih časnikih smo lahko prebrali kratko vest o v e™’ ,(?a je skupina nasilnežev v sredo na Narodnem trgu Splitu trgala in zažigala izvode najnovejše številke Ca-pisa Feral Tribune. Pripadniki organov za javni red in ^ sploh niso poizkusili ustaviti nasilnežev. ty taksnem pisanju nehote po-pte,11110 na dogodke v Nemčiji Hem y®c kot 60 leti, ko so nekateri pQ ski Časniki še zmogli toliko Ctiet11]8’ 80 PoroCali: »Nacisti-° ■ e 80 Pre(i oCmi policije Cah Z°r^e krvave pohode po uli-kta mest.« Desetega maja ganH so se na pobudo propa- Wsa ministra Josepha Goeb- • S^Ce nacistov zbrale v Berli-zitpt ^grh nemških univer-Uj, 1110 središčih. Sestavili so Vjj ■ 6 skupine, ki so vdirale v ja-le ^ Zasebne knjižnice ter pleni-]18e prepovedanih avtorjev. s0 j|e So metali kar na cesto, kjer ZmL P0birale tolpe nacističnih ;a-2iddvCeV in jih grmadile... Knjige ln marksistov so ležale ra- mestih so resnično pomenile uvod v grozo koncentracijskih taborišč, v njih je že bilo mogoCe slutiti Nemčijo v plamenih in razvalinah. Marsikateri nemški intelektualec je takrat menil, da sta izključitev Heinricha Manna in Pruske armade umetnosti 15. februarja leta 1933 ter brutalni pohod »čiščenja« kulture le prehoden pojav, nekakšna otroška bolezen, ki bo minila, ko se bodo nacisti utrdih na oblasti in izostrili svoj čut odgovornosti. V resnici je nasilje šele dobilo sistematično preciznost do popolnosti organiziranega državnega stroja, katerega nadzoru se je bilo skoraj nemogoče izmakniti. V programu nacistične stranke je pisalo: »Zahtevamo zakonski boj proti ume- '9 si ogleduje novo umetnino. Zanj so jih kradli po vsej Evropi SQf]0L e P°leg klasikov, klasiki ob či So ^ avtorjih... Mladi razgrajati 0n aCe“ sežigati knjige in plesa-ptec °8 Plamenov kakor divjaki, prirLS80 gesla, ki so jih nacisti inrid, J1 Z£mie: Brenne (gori) He-Wn V;3^111' brenne Stefan Zweig, 6 Kasstner, brenne Karl bretm’ urenne Sigmund Freud, ptej i, euirich Heine in tako na-lakrat -eClIla °d teh mladeničev suj], um Ve(lela, da je nemški pe-eille (1797-1856) že 'r jem v svo- sey J. ’ P°do prej ali slej zaceli knjie i iodh« GoreCe grmade erlinu in drugih nemških tniški in literarni smeri, ki rušilno deluje na naše narodno življenje.« To je v resnici pomenilo zahtevo po poneumljanju in »glajhšaltano-sti« ne le srednjih slojev, marveč celotnega nemškega naroda. Goeb-bels je leta 1941 odkrito priznal, da si nacionalistična država »šteje za prvo dolžnost, da vceplja umetnosti nove impulze, ki bodo pomagali, da bo občinstvo prodomeje dojelo veheino našega Časa«. Lep primer, kako se ni bilo mogoCe izogniti pritisku - razen Ce si zbežal v tujino ali postal povsem pasiven - je bil priljubljeni filmski igralec Emil Jannings, ki ni maral Goebbelsa in ga je v prijateljskem krogu imenoval šepavca (Hinke-fuss), a se je nazadnje le vdal in celo igral v protiangleškem filmu Ohm Kriiger. Film o vojni med Angleži in Buri v Južni Afriki je z drznostjo brez primere pravzaprav slikal nacistične metode v koncentracijskih taboriščih - toda le zato, da bi oCmil Anglijo. Goebbels je imel najbrž v mislili Janningsa in podobne, ko je zapisal: »Zdaj se dobrikajo nacistom, Ce pa bi kdaj prišlo do tega, da bi morah oditi, bi bili filmarji prvi, ki bi se zaceli prilizovati novim gospodarjem in se trkati po prsih, Češ da so bili vedno dobri antifašisti in da smo jih mi paC prisilili, naj sprejemajo od nas ves ta denar in Časti...« Toda najprej se je moral zgoditi Vodja, ki je izkoristil kritične socialne razmere, milijonsko armado brezposelnih in občutek ponižanosti večine Nemcev. Hitler je splošen obup po porazu v prvi svetovni vojni povezal z lahkovernostjo ljudi in pričakovanjem Čudežnih rešitev. Vodje pa ne bi bilo, Ce ne bi bilo patriarhalnega podaniškega tipa kulture, ki rojeva tip Vodje kot graditelja in rešitelja. O tem so govorih za okroglo mizo o liderstvu, ki ga je leta 1989 organizirala Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Najbrž so imeli v mislih predvsem dogajanja v Jugoslaviji, Miloševidevo mitingarsko revolucijo, grožnje s pohodi v Zagreb in Ljubljano, ko so - sklicujoč se na nemškega sociologa, filozofa in politika Maxa Webra (1864-1920) - govorih o občutku nemoči in resignacije pri ljudeh. Ce se temu kot nekakšna kolektivna zavest pridružijo še miti preteklosti, dobimo humus, iz katerega lahko zraste novi tip Vodje, ki se ga ljudje v stiski oklenejo, ker žehjo imeti svojo glavo. Politika mora najti samo pravo struno bolečine ljudstva, pa bo vsaj začasno, dokler ne prispejo računi za politikantstvo in manipulacije, zagotovo žela uspehe. Udeleženci okrogle mize pred šestimi leti zagotovo niso pricako-vali, da se bodo v tako kratkem Času zgodile prelomne spremembe v Evropi in nekdanji Jugoslaviji, še manj, da bomo kmalu po osamosvojitvi Hrvaške in po - Ce uporabimo jezik omenjene okrogle mize -»zmagi racionalnega in legalnega (legitimnega) tipa oblasti« spet lahko brali o sežiganju knjig in pojavu karizmatičnih voditeljev. Kaže torej, da je bil Max VVeSer naravnost preroški tudi za Cas po padcu berlinskega zidu. Dogodkov v Splitu seveda ne kaže primerjati z dogodki leta 1933 v Nemčiji, ker so bile tamkajšnje socialne razmere in psihološko razpoloženje ljudi povsem drugačni. Vseeno pa ne bo odveC, Ce spomnimo, da so leta 1933 in že prej v Razstava degenerirane umetnosti v Berlinu, kot je ta pojem razumel nacizem Nemčiji odprtih rok sprejeli nekatere zamisli in ugotovitve francoskega desničarja G. le Bona, ki se je ukvarjal s psihologijo množice in vpliva nanjo. Govoril je, da je treba v politiki in propagandi nenehno vztrajati na napakah v družbi, nezadovoljstvu ljudi in množičnih zborih z njihovim učinkom. mo storili vse, kar si želite,« je go* voril Hitler. Cesar ni predvidel G. le Bon, se je domislil Joseph Geob-bels, ki je »teoriji o masah« dodal geslo: Napadalnost se izplača! To je pomenilo nauk, da si nikoli ne smeš dovohti, da bi se popolnoma umaknil v obrambo. Pogumen je tisti, ki osvaja svet! Provociraj sovra- tudi zato, ker so mnogi obiskovalci menih, da je to zadnja priložnnost, da si ogledajo slike brez kljukastih križev in uniform. Nacistom je posebno ugajalo geslo: Kdor ni za nas, je proti nam! Samo geslo ne bi Se nic pomenilo, Ce ne bi bilo v rokah ljudi, ki so imeli moc. Domišljali so si, da so v Goebbels čestita Ottu Geburju ob imenovanju za »državnega igralca«. V sredini režiser filma Zid Suss Veit Harlan s soprogo, igralko Kristino Soderbaum Le Bon je učil, da »množica« živi žnika, išCi žalitve, da se boš lahko maščeval! Ce ponavljaš laž dovolj od sovražnih občutkov in destru ktivnosti. Neizobražen in nezadovoljen človek lažje razume, da je za njegovo nesrečo kriv ta ali oni politik, ta ali ona stranka, ta ali oni tujec, kot pa, da bi si prizadeval razumeti globje vzroke svojega položaja v družbi. Nacisti so bili vzorni uCenci G. le Bona, ko so zaCeh obljubljati blagostanje. »Dajte nam oblast, pa bo- knjige, bodo prej ali slej začelisežigati ljudi, je pretaško-napovedal Heine. Na sliki: trupla v Nordhausnu in stražna stolpa v Auschwitzu dolgo, ji ljudje nazadnje verjamejo! Ko je nacistični funkcionar vprašal svojega vodjo, kaj je z obljubami iz platforme nacistične stranke, je Hitler pobesnel: »Je potrebno, da vam pojasnjujem platformo? Naivni ljudje jo razumejo dobesedno. Ne bom je spreminjal, ker je za množice. Je kot cerkvena dogma. Ah je značaj cerkve samo v dogmi ali predvsem v njeni dejavnosti in obredih? Množice potrebujejo hrano za domišljijo in trdno doktrino, ki je ni mogoče spreminjati...« Nekateri antifašisti so menili, da se je nacistom mogoče upreti z njihovim lastnim orožjem - radikalnostjo, toda kmalu so spoznali, da nacistov po okrutnosti preprosto ni mogoče prekositi. Samo nacisti so lahko ponudili nezadovoljnežem orgije krvi, nasilja in ropa. Goebbels je bil pri vsej svoji pokvarjenosti hkrati tudi izredno pronicljiv mislec. Tako je spoznal, da je bilo sežiganje knjig resna napaka, ki je-ni mogel pozabiti. Podobno »napako« je storil leta 1937, ko je pometal iz muzejev in umetnostnih galerij slike, ki so se mu zdele degenerirane. Organiziral je razstavo »degenerirane umetnosti«, ki je bila množično obiskana - posesti edino zveličavne presoje o tem, kaj je dobro in kaj slabo. Mnogi umetniki so se skušali prilagoditi novemu režimu, čeprav ga niso odobravali. Niti pomislih niso, da v trenutku, ko razmišljajo o prilagoditvi zaradi preživetja, že podpirajo nasilje. Ekspresionistični slikar Emil Nolde se je nerad sprijaznil s članstvom v nacistični stranki. Goebbelsu se je hotel celo prikupiti s protisemitskim pismom, vendar mu to ni pomagalo, da ga leta 1937 ne bi uvrstili na seznam »izprijenih umetnikov«. Nacistom namreč ni ušlo, da Nolde, Čeprav se je formalno približal nacistom, vztrajno brani svojo umetnost pred pravladujočim vplivom neokusnega in zlobnega nacionalizma ter nacionalistične demagogije. Kultura je za naciste pomenila samo propagandni instrument za njihove prikrite nečloveške zamisli. Po Goebbelsovem mnenju je bilo treba takšno kulturo šele oblikovati. Ker z obstoječo ni bil zadovoljen, je bil njegov priljubljeni izrek: »Ko slisim besedo kultura, se primem za samokres.« Pravijo, da je prvi izrekel ta stavek nacistom vdani ekspresionistični slikar Hans Jošt, le da se je glasil drugače: »Ko slisim besedo kultura, napnem browning!« France Trebčan "-K SLOVENIJA LJUBLJANA KRIŽANKE V sredo, 12. julija, ob 21. uri: predpremjera GISELLE, balet. Dirigent Marko Gašperšič, v vlogi Giselle Andreja Hriberšek. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana 226-544 (11.00 - 13.00, 18.00 -19.00, ter uro pred predstavo. 21., 24., in 26. julija, ob 21. uri: G. Verdi: opera TRUBADUR. Koprodukcija: Festival Ljubljana, Landes Theater Salzburg, Arena di Verona in Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca, Reka. Kakor je vsa španska dramatičnost v svojem bistvu dramatika usode, se temu ni mogel upreti tudi G. Verdi v svojem Trubadurju. S primesjo ciganske krvi v zgodbi Trubadurja, plačuje davek trdoživemu ljudskemu verovanju, » da se pot prelite krvi mora prehoditi do konca «.Ljudska, ciganska vera pa je tiranska že v primeri s Čudežno predestina-cijo vsa zemeljska, konkretna, oprta na mit krvi, ki še ni zamrl. V Trubadurju predstavljata taisti življenski nagon, ki kolje v človeku in Zemlji, Grof Luna in Azucena. DRAMA SNG LJUBLJANA V torek, 18. julija, ob 21. uri: W. Shakespeare: HAMLET,Hrvaško narodno gledališče Zagreb in Dubrovniški festival. CELJE SLG, tel.: 063/25-332 Danes, 10. julija, ob 21. uri: O. Zupančič -VERONIKA DESENISKA, za Abonma Četrtek II in izven. Režiser Franci Križaj. Za gledalce je urejen brezplačni avtobusni prevoz s parkirišča Glazija v Celju z odhodi avtobusov ob 19.30 in 20.30. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni vsak delavnik od 9.00 do 11.00, rezervacije na telefonu 063/ 442 910 int. 208. Predstava bo na ogled tudi v torek 11. julija ob isti uri, za izven. PROGRAM PREDSTAV ZA ABONMAJSKE PREDSTAVE V SEZONI 95/96: VELIKI ODER: 1. Drago JanCar: HALSTAT, režija Franci Križaj 2. Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar 3. W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer 4. Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Fray ODER POD ODROM: 1. Pavel Kohout: PAT ALI IGRA KRALJEV, režija Franci Križaj 2. Sam Shepard: NEVIDNA ROKA, režija Primož Babler MLADINSKA: 1. Michael Ende: ČAROBNI NAPOJ, režija Aleš Novak Vpis abonmaja za sezono 95/96 bo v septembru. IZOLA ARRIGONI Danes, 10. julija, ob 21.30: PDG Nova gorica - Flavt: CASINA. Režija Katja Pegan. KOPER VRTSLOVENIKA V sredo, 12. julija, ob 21.30: Zijah Sokolovih - PRAVIJO. DA ME JE PRINESLA ŠTORKLJA. KRIŽNI HODNIK PIRAN V Četrtek, 13. julija, ob 21.30: Zijah Sokolovih: PRAVIJO, DA ME JE PRINESLA ŠTORKLJA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 bo na sporedu do 13. avgusta. Od 22. do 29. t.m. ob 20.30 bo na sporedu druga opereta »Sissi» Fritza Kreislerja.. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Landi. Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9.00-12.00 ter od 18.00-21.00. Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 10. t.m., ob 21.00 - »Monsieur Chou-fleuri restera chez lui...» v izvedbi skupine »Giovani in opera» Rezija Giulio Ciabatti. Z istim listkom bodo prisloni lahko sledili drugemu delu predstave, ki bo na terasi Muzeja Revoltella približno ob 22.30. Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane tripco- vich in uro pred predstavo pri blagajni avditorija. Cena vstopnice 15.000 lir, s popustom 13.000 lir. Grad sv. Justa Danes, 10. t.m., ob 21.00 - »Leon» (ZDA 1994), režija Jean Luc Besson. Igrajo J. Reno, G. Oldman. Jutri, 11. t.m., ob 21.00 - baletna predstava skupine MOMDC. V nedeljo, 16. t.m., ob 21.00 - »II seme della follia» (ZDA 1994), režija John Carpenter, igrajo S. Neil in J. Prochnovv. BENEČIJA Postaja Topolove V Četrtek, 13. t.m., ob 20. uri - Koncert kurdske skupine »Koma Amed» in ob 22.00 -kratko-metražni film G.Reggio »Anima mundi». KOROŠKA DOBRLA VAS Samostan: V sredo, 12. t.m., ob 20.30 -»Dežela ob Dravi - Land an der Drau». Sodelujeta Militarmusik Karaten in SPD »Srce«. TINJE Dom Sodalitas: V soboto, 15. t.m., ob 9.00 - Začetek tečaja slovenščine »Slovenke .poci-stnice». Vodita Silvija Borovnik in Miha Vrbinc. KOMEU ZKP: V nedeljo, 16. t.m., ob 9.00 - XVI. pohod na Komelj in spominska svečanost ob 50-letnici zmage nad fašizmom. RAZNE PRIREDITVE illSli* SLOVENIJA PILONMOVA GALERIJA Pilonmova galerija že sedmo leto prireja Poletno slikarsko kolonijo v Vipavskem Križu, ki poteka do 14. julija. Kolonija združuje priznane slikarje iz prostora Alpe - Jadran, in sicer štiri udeležence iz Slovenije, ter po dva iz Furlanije - Julijske krajine in avstrijske Koroške, poleg teh še po enega fotografa. Na letošnje povabilo so se odzvali domači slikarji: Črtomir Frelih, Janez Hafner, Dušan Kirbiš in Erik Lovko, Italijana Brigitte Brand in Carmelo Zotti ter Avstrijca Rudi Benetik in VVolfgang Stuc-kler ter v Gradcu živeči slovenski fotograf Branko Lenart, umetniški vodja kolonije pa bo Jože Hudeček. Slikarska tema je svobodna, prepuščena izbiri vsakega posameznega avtorja. V koloniji nastala dela bodo prikazana na jesenski razstavi, ki jo bo spremljal ustrezen katalog. AVDITORIJ PORTOROŽ V soboto, 15. julija, ob 21. uri: BUJAf BRANCH & The Sons OfBlues CHICAGO. V Četrtek, 13. julija, ob 22. uri, na radiu ŠTUDENT, v terminu " VAS OMILJENI DJ JURE ", v živo BOŠTJAN SOKLIČ. LJUBLJANA V soboto 15. julija, na gradu ob 21. uri: ETNO FOLK VEČER - Ukrajinski kozaki, Katice, Gaucho in Orlek. METLIKA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti iz Trsta »Carlo in Vera VVagner« (Ul. del Monte 5) Do 31. t.m., je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti Ane Frank. Občinska galerija: do 16.t.m. je na ogled razstava! ki je posvečena italijanskemu opernemp pevcu Enzu de Muro z naslovom / / »II magico splendor lo sguardo abbaglia« (Magični blesk privablja pogled). Mestni muzej zgodovine in umetnosti Do 5.9.1995 bodo na sporedu v raznih mestnih muzejih obiski in predvajanja filmov z naslovom »Večer v muzejih«, ki jih organizira tržaška občina skupno z odborništvom za kulturo in mestnimi muzeji. V petek, 14. julija, otvoritev razstave slik ERNE FERJANČIČ-ERIČ, v galeriji Avsenik- LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Danes, 10. julija: Mešani zbor Stockholmske glasbene gimnazije / Švedska, Ansambel Širin / Rusija, Grex Vocalis / Norveška, Mladinski zbor SeveraCek / Ceska. V torek, 11. julija: Slovenski komorni zbor, Oberton - Chor Dusseldorf / Nemčija, Dekliški zbor gimnazije Zrinyi Ilona / Madžarska, Ansambel Venance Fortunat / Francija, VViener Akademie, Zbor Hugo Distler / Avstrija. V sredo, 12. julija: Mešani zbor gimnazije Svečnikov / Rusija, Juana Muzika / Litva, Via - nova - chor Munchen / Nemčija, StockholnTs Vocalise Ensemble / Švedska. V Četrtek, 13. julija: Kolner Kantorei / Nemčija, Tavolata polifonica estense / Italija, Gonville & Caius College Choir / Velika Britanija, Cantus / Latvija, Univerzitetni moški zbor YL / Finska. V torek, 11. julija, ob 21. uri: koncert Evropskega simpozija za zborovsko glasbo. V Četrtek, 13. julija, ob 20. uri: koncert Evropskega simpozija za zborovsko glasbo. GRAND HOTEL UNION - TEATER CAFE V petek, 14. julija, ob 21. uri: MIA ŽNIDARIČ. BLED CERKEV SV. MARTINA V petek, 14. julija: KONCERTNI TRIO: Vladimir Hrovat, Igor Saje, Br6nisla< PrinCiC. IDRSKA BISTRICA V torek, 11. julija zveCer, nastop anrerj8^, skupine COP SHOOT COP. Nastop °° klubu MKNZ v Ilirski Bistrici. PIRAN KRIŽNI HODNIK PIRAN V petek, 14. julija, ob 21. uri: klavrrskj cer - LIDIJA STANKOVIČ in ALEKSA1 DAR MADŽAR - klavir stirirocno. ŠKOFJA LOKA POD HAMONOVO LIPO V petek, 14. julija, ob 20. uri: južno afflerl ski večer s skupino SURAZO. fSLOVENIJA LJUBLJANA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra. MODERNA GALERIJA V Mali galeriji je do 3. septembra, na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta MESTNA GALERIJA Mestni trg 5 Razstava avstrijske umetnice KUG KOGELNIK je na ogled do 14. avgusta GALERIJA AVLA, Trg republike 2 V torek, 11. julija, ob 18. uri: otvoritev razstave slik JOŽETA HORVATA - JAKI in GORANA HORVATA. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava slik SILVESTRA PLOTAJSA - SICOEJA je na ogled do 29. julija. GALERIJA GLINA, Gornji trg 11 Razstava del POMPEA PIANEZZOLA je na ogled do 15. julija. GALERIJA ILIRIJA Razstava fotografij 1+16 - MARKA ALJANČIČA, DRAGANA ARRIGLERJA, OSKARJA DOLENCA, JAKA GNILSAKA, STOJANA KEBLARJA, JANEZA KOKOŠINA, MARJANA KUKECA, TONETA MAR-CANA, JANEZA MARENCICA, MILANA PAJKA, MILENKA PEGANA, TIHOMIRJA PINTERJA.VLA-STJE SIMONČIČA, MARJANA SMERKELJA, TONETA STOJKA, MIRKA ZDOVCA in JOGA ŽNIDERŠIČA je na ogled do 20. julija. KUD FRANCE PREŠEREN, Kanmova 14 Danes, 10. julija, se končuje ogled razstave fotografij LJUBO DOMA KDOR GA IMA avtoric VESNE CRNIVEC in MOJCE CAJNKO. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON, Zaloška 21 Razstava Evgena Guština je na ogled do 4. avgusta. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava OROŽJE PRETEKLOSTI je na ogled do 28. avgusta. BEGUNJE NA GORENJSKEM GALERIJA AVSENIK V petek, 14. julija, ob 18. uri: otvoritev razstave slik - ERNE FERJANČIČ - FR1C. KAMNIK PRODAJNA GALERIJA MAJOLKA, Maistrova Na ogled je razstava likovnih del prof. akademskega slikarja FERDA MAVERJA. KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava slik JONA GALA PLANINCA je na ogled do 31. avgusta. NOVO MESTO MALA DVORANA DOMA KULTURE Danes, 10. julija, ob 18. uri: otvoritev razstave grafik dijakov Mestne sole za slikarstvo. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 PIRAN V soboto, 15. julija, bo otvoritev razstave akademskega slikarja GALEBA BAIEEA. Razstava bo na ogled do 4. avgusta. MESTNA GALERIJA PIRAN V petek, 14. julija: otvoritev razstave del avtorja CHRISTA. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA Razstava slik KLAVDIJA PALČIČA je na ogled do 31. julija. Razstava o delu in življenju CIRILA ZLOBCA je na ogled do 17. julija. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Miramarski park-Konjušnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Bassanese: na ogled je razstava z naslovom »Ordine, caos e frattali«. Studio PHI: Do 15. t.m., je na ogled v Au-ronzu-Misurina v Palači Corte Metto skupinska razstava tržaških slikarjev. Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA________________________ CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem« Mestna hiSa-Mestna galerija: do 16.7. je odprta razstava Jeana Eggerja. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center,Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj*. TINJE Galerija Tinje: Stalna razstava leosrezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. RST 'oletne prireditve Jrad sv. Justa „. / sredo, 12. t.m., ob 21 Concert glasbene skup1 >Doolin» iz Irske. qj / četrtek, 13. t.m., ob 21' jo nastopil Kvartet Ares rolazzi. ii9 \vditorij Muzeja Revolt® ^ J ponedeljek, 17. t.ni" ;i.30 - »Melon mela» " iijski plesi in glasba v ot% lizaciji Zadruge Bonaw ura in gledališča Miela-Frg Unita (oncerti na trgu se Danes, 10. t.m., ob 20.3 DriCne ciklus koncertov . ;tne godbe G. Verdi, U 1 organizira gledališče Ver sklopu mednarodnega 1® /ala operete. Naslednji F :erti bodo 17. in 24. t.m-Vliramarski park Luci in zvoki $ V Četrtek, 13. t.m.. ob 2 30 na sporedu predstava >ogno imperiale di Mir811 a :e» in ob 22.45 »Buonas g iignor Lebar e bentorn3 Vtiramare« v italijanSčin1' Stivanska cerkev Poletni koncerti: Danes, ;.m., ob 21.00 - Koncerta listke Flavie Vivan. Na gramu G.B. Pescetti, g 3randjany, G. Tailleferr®’ Faure. , v Prihodnje predstave bo° ponedeljek, 17. t.m. z aa pom violinista Franca o rette s skladbami Bacha, ganinija in Ysaye in Se 5 ja pina trobent Konservat® , Tartini iz Trsta s sklad Bacha, Haendla in Torna FOLKEST 95 ]k $ Mednarodni festival f° ] moderne glasbe se bo od jj od 5. do 30. julija v d® ^ Furlaniji - Julijski kraj111 tudi na Koprskem. . TORVISCOSA: Jutri, 1 A t.m. - Nastop skupine head and Rice ( ZDA), va. VIDEM: Jutri, 11. t.m;, " pj. stop madžarske skupin® vogray. VIDEM iletne prireditve $ ■g Matteotti: V nedeljo'kll. n., ob 21.00 - Koncerts s ne The Rineš Br° ZANIMIVOSTI Ponedeljek, 10. julija 1995 DEŽELE IN LJUDJE Madeira, Azori in Atos so biseri južne Evrope je še zadnja knjiga iz zbirke, ki nas popelje okrog sveta 4>irV^ kratkim je pri Založbi Mladinska knjiga izšla v 10 Dežele in ljudje Se zadnja knjiga z naslovom Juha in južna Evropa, ki prikazuje evropske dejo gv'u Sredozemskem morju - med njimi tudi Sloveni- ob Si g0, , -ezcle in ljudje Se zadnja knjiga z naslovom Ju-m atl0(bia in južni idozemsl -se,, ^ hgo je z--------------- h svcta’ ki nam daji oben*1” 'J1 ^hjnih deželah ter najrazličnejših kulturah, ti(|v R1TI Pa je tudi vir pomembnih statističnih poda-to0 ‘ , z knjige Jugozahodna in južna Evropa objavlja-pis dveh zelo zanimivih koščkov tega dela sveta. Vseh kni'o° je zaokroženo zanimivo potovanje po ceiir,^ —■ - i •----------■ - je izčrpne informacije o r, Veto gora Atos Svgf^^klika gore Atos ali soc ,e 8°re je že vec kot ti-as], 6t zatočišče mnogih Vop °v grške pravosla-da sV6re’ ^ se odločijo, heEeaU*naknei0 iz Posve" vecii .)žl,V i6nja- Obsega gore f Polotoka Svete Han; V Moderni grSCini hoi0n 0r°s), najbolj za-toV„ 68a izmed beh polo-st6m ’ 5 se iz Halkidike fleiovmorje. Obilart?!1nbltiko Smej° Zonj m to samo iz r^l^mskrh ali verskih radoveLnU:akor Pane iz Skj “miosti, samo mo-ptp' enskam je vstop ^Povedan. Obiskovalec leni mesec dni pred že-vlQy,. dnevom obiska 2a dn1 ,?rmalno prošnjo nanipV° i.en)e na grško zu-aali pIIllnisbstvo v Ate-Vnn 0 Prihodu v upra-ra^CeKaryai, mo-lociti J1 Privolitev in do-pi' sVefV6ta 80ra je resnično naprej118®- Polotok se kot u^EgeiskT11 PrStiZte" d°StODS K m°r]e 111 i6 z 0,.pei1 samo po morju, Trvrv^Polisa oziroma iP>doDafnija. iahk °C 80 obiskovalci karvan Pripotovali v ste2j ie P° razriti gorski Pa k3 ^nlah, leta 1963 dok j, kraj ob tisočletnici . Cesto: Drvi komi: k lo je namreč bi- aii„iabodo menihi prej ej odprli svoje samo- stane množici turistov, vendar se to ni zgodilo. Na žalost se skupnosti na gori Atos krčijo, ker se vedno manj mladih menihov odloCa, da se jim pridruži, in tako se samostanom obeta v prihodnje siromaštvo in propadanje. Zaradi političnih sprememb je skupnost ostala tako rekoč brez gospodarske pomoči, ki jo je nekoč dobivala v obliki veličastnih zgradb in zemljiških posesti od Sovjetske zveze in balkanskih držav kršCansko-pra-voslavne vere. Glavni samostani in manjše meniške skupnosti živijo zdaj od lastnega pridelka grozdja, obv in zelenjave, od nekaterih še ohranjenih zemljiških posesti v Grčiji in od vedno bolj skromnih zasebnih donacij. Republika Svete gore je podrejena grškim oblastem, njena avtonomija je namreč omejena izključno na nobanje upravljanje. Čeprav živi na gori Atos še vedno kakih 2000 menihov in so se jim po odprtju držav vzhodnega bloka pridružili še novi, je republiki usojeno, da se bo sčasoma spremenila v nekakšen muzejski otok. Za zdaj je v Republiki Atos mogoče doživeti srečanja, vredna spomina. Menihi nosijo na glavi zelo visoko MobuCevi-nasto pokrivalo in so oblečeni v dolgo Črno oblačilo. Imajo goste in dolge brade, lase pa si spenjajo na tilniku. In kako pozabiti meniha, ki obiskovalcu ob prihodu v slikoviti samostan Iviron podari močno dišeči cvet kamelije, preden ga za dobrodošlico pogosti s tradicionalnim kosilom {za začetek kozarček janeževega žganja in kockica s sladkorno sipo po-besene medene želatine, nato vrC vina, s Čebulo in olivami kuhan krompir in regratova solata). V samostanskih knjižnicah so razstavljene Čudovite bizantinske inku-nabule, dragoceni liturgični predmeti, obleke in nakit. Križnokupolne kapele krasijo prekrasni mozaiki in freske ter ikone v zlatih in srbrnih okvirih z vdelanimi dragimi kamni. Kdor obišče Atos, se lahko udeleži verskih obredov, ki jih menihi opravljajo med dnevom. Sicer pa se tudi ponoči sliši leseni zvok udarcev po bobnu, ki bijejo ure in vabijo k molitvi. Obiskovalca še bolj prevzame pogled na zanimivo pokrajino, v kateri je veliko stavb z dolgimi balkoni, ki strmijo v prepade pod seboj, zgrajenih visoko v hrib, kajti le tako so bile vame pred gusarskimi napadi. Kuhinje in vrtovi, orodje in vodnjaki spominjajo na preteklost. Menihi pečejo kruh še vedno v kamnitih pečeh in ga shranjujejo v velikih lesenih zabojih. Obdelujejo vsak košček rodovitne zemlje in redijo perutnino, zajce in govedo in v nekaterih samostanih dajejo delo tudi grškim kmetom. Na splošno bi lahko rekli, da so se pušCavniki odpovedali vsemu, kar je "komodi lrQ Jezerca polnijo kraterje ugaslega ognjenika na azorskem otoku Sao Miguel posvetnega, in da so svoje potrebe skrčili na najmanjšo mogočo mero. Stopnja askeze je bila med menihi vedno kamen spotike, tako da so nekateri samostani znani po asketski sbogosti, nekateri pa po bolj posvetni usmeritvi. NekoC so obiskovalci uživali gostoljubje, s hrano in popotnico vred, zastonj. Samostani na Ato-su so bili namreč oproščeni plačevanja davkov in prispevkov; v bizantinskem obdobju je na Sveti gori prebivalo kakih 30 tisoč menihov. Toda davki, ki jih je naložila diktatura, predvsem pa vse večje izkoriščanje gostoljubja menihov, so prisilili nekatere . samostane, da danes za-' htevajo plačilo za hrano in stanovanje, nekatere pa, da sploh ne sprejemajo veC obiskovalcev. Dostop do posameznih samostanov je mogoč le po ozkih stezah. Pot je težka, saj vodi skozi številne soteske in gorske strmine. Vrata samostanov so odprta do sončnega zahoda, po tej uri je vstop vsakomur prepovedan. Na Sveti gori ima vsakdo Cas, da se posveti drugemu, vendar menihi preživijo največ Časa v tišini in meditaciji. Značilno subtropsko rastlinstvo povsem razlikuje ta kraj . od večine drugih grških otokov. Polotok, nad katerim gospoduje 2033 metrov visoka gora Atos, se dviga strmo nad morjem; v ozadju se kažejo obrisi otokov Lemnosa in Tasosa. Atos privablja z lepoto pokrajine in slavo umetniškega izročila veliko turistov, ki so za menihe dober vir zaslužka. Morda pa obiskovalec, poleg občutka varnosti, ki ga oddajajo zidovi teh samostanov, odkrije najvecjo vrednoto v ponujenemu kosu kruha ali kozarcu studenčnice. Azorski otoki Azorski otoki ležijo približno 1600 kilometrov od portugalske obale v Atlantskem oceanu. Spadajo k Portugalski kot »priključeni otoki« in so njena avtonomna pokrajina. Otočje sestavlja devet večinoma goratih otokov ob severnem delu Sre-dnjeatlantskega hrbta, ki se vije Cez Atlantik od Ekvatorja do Islandije. Vsi otoki so ognjeniškega izvora in so nastali vzdolž velikih razpok, ko se je izobčil azorski prag. Otoška krajina je posejana z značilnimi ognj eniškimi stožci in ogromnimi kraterji, iz katerih so marsikje nastala jezera. Se do pred kratkim, natančneje do leta 1957, ko je izbruhnil ognjenik Ca-pelinhos, ki se dviga ob zahodni obali otoka Faial, je pokrajina na površju in v obalnem pasu doživljala pogostne spremembe. Samostan sv. Gregorja na Atosu stoji na strmem gorskem pobočju Podnebje na Azorih je v glavnem oceansko, z milimi, a pogosto viharnimi zimami in padavinami vse leto. Te je treba v glavnem pripisati legi otočja, saj leži v pasu, kjer se izmenjavajo polarne in tropske zračne gmote. Visok tlak, ki se na Azorih ustvari v poletnih mesecih, močno vpliva tudi na evropsko podnebje. Ge izvzamemo divjo floro na otoku Flores, ki jo odlikuje velika raznovrstnost cvetja in izjemno izobilje hortenzij, je rastlinstvo na otočju precej redko. Poleg tega je kolonizacija postopoma uničila prvotno naravno okolje; nekoč so bila pobočja do kakih 800 mehov nad morjem poraščena z vedno zelenim rastlinjem, zlasti z lovorjem. Toda človek ga je z zasajanjem novih kultur izpodrinil višje, tako da raste, spremenjeno v gošCavo, šele nad 500 mehov visoko. Približno polovica prebivalstva živi od kmetijstva in ribolova. Ker so otoki precej gorati, izrabljajo zemljo na različne načine. V nižjih območjih prevladuje intenzivno kmetijstvo in uspevajo koruza, krompir, pšenica, tobak, zelenjava, sadje, agrumi in trta. Da bi obvarovali polja pred močnimi atlantskimi vehovi, jih kmetje obdajajo z zidovi, topoli in grmi hortenzij. Na višini od 350 do 650 mehov se raztezajo pašniki, na katerih gojijo pitano in mlečno živino. Edini kontrast v tej panorami so polja Čaja, ki so ga prinesli sem v 19. stoletju, in lana. Industrijski proizvodnji usnjenih in keramičnih izdelkov, tkanin in drugih obrtnih izdelkov, ki igra pomembno vlogo, se zadnje Čase pridružuje tudi turizem, ki se je začel poCasi razvijati. Kartažanski kovanci, ki so jih našli na Azorskem otočju, pričajo, da so bili otroki naseljeni že v davni preteklosti. Leta 1432 so zaceli kolonizirati otoke Portugalci, za njimi so prišli Flamci in Bretonci, Kastilci in Andaluzije! pa prebivalci Galicije. Čeprav otoki niso bili nikoli kolonije, temveč od nekdaj le sestavni del Portugalske, so Velika Britanija in Združene dr- žave Amerike med prvo in drugo svetovno vojno zgradile na njih letalska oporišča, ki so jim rekli »stacionarne letalonosilke«. Združene države lahko še danes, v okviru Nata, namestijo na Azorih vojaško letališče. Madeira, otok sonca Z odkritjem Madeire leta 1419 se je Portugalska začela spreminjati v pomorsko silo. Madeiro so poimenovali »otok lesa« zaradi gostega gozda, ki jo je prekrival pred kolonizacijo. Otok so zaceli naseljevati zlasti po tistem, ko so se v 15-. stoletju na njegovi južni obali izkrcali Portugalci, Židi in Mavri. Madeira leži ob Atlantiku, zahodno od Maroka, ob robu podmorskega Azorskega hrbta, in sestavlja z bližnjim otokom Parto Santo, otočkom Se-vagens in otoki Ilhas De-sertas 794 kvadratnih kilometrov veliko otočje, ki je z glavnim mestom Funchalom sestavni del (dishikt) Portugalske. Geološka osnova tega goratega' otoka, ki ga brazdajo globoke doline, je sestavljena iz plasti bazal-tnega tufa in detritusa. Najvišji vrh je Pico Ruivo de Santana, visok 1861 metrov. Otoški ognjeniki so že dolgo ugasli. Sever- no obalo in zlasti njen severovzhodni pas krasijo strme skale, ki so tudi vec kot 400 mehov visoke. Razen v zimskih mesecih, ko divjajo značilni siloviti cikloni, je podnebje pod vplivom severovzhodnih pasatnih vetrov, ki prinašajo v razmeroma mrzli severni pas obilne padavine. Južni del otoka pa je sonCen, topel in sušen. Na severu Madeire rastejo bujni vedno zeleni lovorjev! gozdovi, medtem ko so od suše prizadeto vegetacijo na jugu spodrinile kulture in rastline, ki jih je zasadil človek (hrast, navadni in primorski bor). Kmetijstvo, ki je na nekaterih območjih precej intenzivno, je za prebivalstvo glavni vir prehrane. Goji- jo sladkorni trst, banane, trte in ananas, na terasah ali manjših poljih v bolj strmih višjih legah pa pridelujejo krompir, pšenico, stročnice in zelenjavo. Za izvoz so pomembni predvsem vino, sladkor, banane, zelenjava ter živinorejski in ribiški izdelki, ki jih predelujejo lokalna podjetja. Zaradi turistov, ki prihajajo sem z vsega sveta, so zelo dejavne tudi obrtne delavnice, ki izdelujejo za ta kraj značilne vezenine in Čipke. Celice meniških celic na Atosu krasijo verski motivi Horoskop zapisal B. R, K. OVEN 21.3- - 20.4.: Prekipevali boste od energije in dobre volje, ne da bi prav vedeli, zakaj. Ce želite izvedeti, postanite pozorni na misli, Id plešejo po ritmu, la jim ga narekuje srce. BIK 21.4. • 20. 5.: Vaše prepričanje o pravilnosti najnovejše odločitve se bo začelo majati. Odložite jo torej in jo še enkrat temeljito pretresite. Prezrli ste nekaj pomembnega. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Tako se boste zatopili v naloge dneva, da boste povsem pozabili na nekoga, ki čaka na vaš odziv na srčno ponudbo. Ne zamujajte preveč; njegovo srce je nestrpno. RAK 22. 6. - 22. 7.: Uspehi na delovnem področju vas bodo spodbudili k spremembam na ostalih življenjskih področjih. Začnite tam, kjer že dolgo časa niste storili ničesar omembe vrednega. LEV 23.7. - 23.8.: Pogovorov o temah, za katere boste čutili, da jih sogovornik obvlada bolje od vas, se boste na vse kriplje izogibali. Resnici je malo mar za zmagovalce in poražence. DEVICA 24, 8. - 22. 9.: Pridobili boste novega prijatelja, ki vam bo odstrl nove življenjske perspektive. Iskreno si boste priznali, da ste doslej živeli med varnimi stenami iluzij. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Prepričani boste, da se partnerjevo srce nagiblje drugam, vendar vam bo detektivska raziskava pokazala, da vaš sum izvira iz pretirane nezaupljivosti do samega sebe. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Hiteli boste, kot da bi vam gorelo za petami, vendar kljub temu ne boste dokončati načrta, ki ste si ga zadali. Naslednjič hitite počasneje, pa vam bo uspelo. STRELEC 23.11.-21.12.: Partner vas bo potipal po vaših resničnih nagibih do vajine skupne prihodnosti. Ce so vaše želje mrtve, jih nikar na silo ne obujajte od mrtvih. Rodile se bodo nove. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Mučila vas bo bojazen, da boste zamudili vlak do napredovanja, zato boste izrabili vsako priložnost, čeprav bo smrdela po pretvarjanju in sumljivih namenih. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Begati boste kot slepa kura. Mnogi vam bodo nastavljali streznjujoče priložnosti, vendar se jim boste spretno izogibali. Nihče ne ve, da iščete navdih. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Zavedali se boste, da vaša vztrajnost ne vodi nikamor, vendar ji boste Se kar naprej nasedali in opravičevali svojo zagnanost s kratkostjo življenja. KRIŽANKA TUDI KOMUNIKACIJA JE IZDELEK Vodoravno: 1. kalijeva, natrijeva ali amonijeva sol dušikove kisline, 8. aligator, kajman, 10. industrijska rastlina, 11. ime danske filmske igralke Ekberg, 12. jadranski otok severozahodno od Zadra, 14. naglasno znamenje, ostrivec, 15. rimski zgodovinopisec, avtor Analov in Histerij (Publij Kornelij), 17. ljudstvo v Indokini, 18. smučišče na Pohorju, 20. različni črki, 21. italijanski kamion, 23. ime slovenskega igralca Valiča, 25. enkraten sprejem in iztis zraka iz pljuč, 27. koščičast rumen tropski sadež, 30. vrela voda, 32. rimski bog vojne, 33. ohišje, 35. sluh ali vid, 36. kdor nima kaj početi in postopa, 38. slepa naravna sila. Navpično: 1. kamnita gmota, 2. orna zemlja, 3. začetnici angleškega igralca Olivierja, 4. letovišče pri Opatiji, 5. tisoč kilogramov, 6. uradni razglas, oklic, 7. predpisani verski obredi, 9. antični prebivalec današnjega Lazia, 10. spajka, 13. nekdanji ameriški košarkar v NBA ligi (Larry), 16. moštvo, ekipa, 19. svetišče, naos, 21. odkopavanje, 22. grški politik in partizanski voditelj (Vafialdis), 24. matematični znak, 26. ime nekdanjega smučarskega skakalca Bulaua, 28. večja skupina ljudi na enem mestu, 29. konica, 31. gruzinsko pristanišče ob Črnem morju, 34. eden od čutov, 37. Ludolfovo število. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 •u[rqi}s ‘oudojsod ‘jno ‘aoi>[o ‘siej/\[ ‘doi>[ ‘oSubui ‘nup ‘aiBQ ‘mo ‘uj ‘i[8iy ‘tbj, ‘}pBX ‘irap ‘qr[Q ‘bjiuv ‘ire[ ‘ppo^on[ ‘jejpos :ouABJopoy\ AMISSTH Zakaj so reklame tako grde Oliver Toscani je pojem zo uspešno reklam0 Luciana Benetton je kot nadvpovprečno inteligentna osebnost iskal nekoga, ki bi se ukvarjal s propagando, in ko je našel Oliverja Toscanija, mu je preprosto dejal: »Poslušaj, rad bi, da v mojem podjetju prevzameš to področje.« To je bilo leta 1982. Benetton je danes bržkone največji izdelovalec obleke na svetu, vendar se z reklamnimi kampanjami ali izdelovanjem novih plakatov ne ukvarja. Vse je namreč v rokah Oliverja Toscanija. Reklame so danes grde zato, ker se vanje vtikajo industrialci, zatrjuje Toscani. Benetton je izvrsten menedžer, odličen podjetnik, toda o propagandi v celoti odloča Toscani s svojimi sodelavci. Toscani poudarja: »Luci-ano Benetton je velika osebnost z impresivnimi vizijami, primerjali bi ga lahko s papeži v zgodovi- ni, ki so znali poiskati velike slikarje za poslikavo cerkva. Michelangelu papež ni ukazoval, kako naj slika; zagotovo mu ni rekel; ‘Tule hočem imeti Jezusa, tamle devico Marijo...’« Toscani danes uporablja sredstva množičnega obveščanja po vsem svetu. Kdorkoli je odvisen od televizije, je prepričan, se je oropal neposrednega doživljanja sveta. Na zaslonu spremlja nekaj, kar je zmontiral nekdo drug - skratka nekaj, kar so pripravili drugi. Televizija negira izkušnjo posameznika, in to zbuja skrb. Toscani je zelo dejaven pri ustanavljanju Benetto-nove akademije za oblikovanje, ki jo je preprosto poimenoval Fabrika. »Kot pove že ime, je ‘Fabrika’ prava tovarna komunikacij v širšem smislu. Postala bo središče umetnostnih raziskav in eksperimentov, kal11 , bodo prihajali nadar ljudje z vsega sveta, netton ne potrebuj6 hnoloških raziskav, prodaja obleko, potreb 1 pa komunikološke ra^ skave. Spoznali srno, je tudi komunikac9 izdelek. Sponzorirali ^ mo vse, ki se po naši p soji ukavarjajo s pose , mi raziskavami. Ze z,^ sodeluje z nami mladih iz različnih dl^ mi pa Se naprej sposobne ljudi, ki J1 bodo utrli pot v prl . dnost. Poleg Benett° tega danes ne počne beno drugo podjetje- P • gi hočejo vse nare povprečno, delati hoc _ tako kot drugi, prepr° hočejo samo kopirati-(< j Očitno so se bodo P Benettonu na P0^r° fe-komunikacij lotili sis matičnega iskanja n6^ tenih možnosti, kise -do razkrile v prihodno5 ^ a b c d e f g h ŠAH Problem - mat v treh potezah /Dr.S.VVo Zagreb 1935 vaI Črni kralj je skupaj s kmetoma pripoj . na prvo oz. drugo vrsto ter ob podpori ca pripravlja obrambo pred napovedan^ matom v treh potezah.Prihod belih figur c prvo vrsto pa preprečuje belopoljni 1 črnega. Kljub temu pa belemu uspe flia nje, le prva poteza mora biti na mestu! Rešitev naloge - ^ Za pravilno rešitev problema mora oei. jj dnjava pripotovati na prvo vrsto, zato s poteza l.Te4! /Slabo je l.Tc4 Lc2 itd-' ^ daj ima črni naslednje poteze: lD+ 2. De4: Kgl 3.Del mat; l...Kgl 2.Ld4+ 3. Da6 mat, na 2...Khl 3.Tel mat; 1---8 2.Tel+ Le4 3.De4:mat. Tako tudi n°val( ma črnega ni rešila pred matom! S. K° SKANDINAVSKA KRIŽANKA 312 VARSTVO NARAVE ŠKOFOVSKI UPRAVNI URAD MOŠTVO POLITIK DIZDAREVIC GLAVNO MESTO TURČIJE AVTOR: BRANKO KOZULIC MIŠICA ZAPIRALKA BARVA KOZE (POLT) SODOBNA UMETNIŠKA SMER BOLEZEN PRAŠIČEV TRAČNICA REKA V AVSTRIJI (PRITOK DONAVE) NEMŠKI PISATEU IN PESNIK MLHELMI X RODOVNA OZNAČBA SEKS GLAS, ZVOK X POSLABŠANO STANJE ORGANIZMA MORSKA POSAST V GR. MIT. KRISTUSOV MONOGRAM ENOMESTf ŠTEVILO PRIČA PRI BIRMI ZAGANJAC JADRANSKI OTOK SLOVESNKI IGRALEC SEST NOAM CHOMSKV CRTALNIK NOVA GVINEJA NEMŠKI KONSTRUKTOR AVTOMOBILOV ODMAKNITEV PRISTAS INTERNACIO. VALENTIN OMAN FRANC OSOLE RIM. BOG GOZDOV SAMOGLASNIK IN SOGLASNIK ANTIMON PIJAČA STARIH SLOVANOV KAPVERDSKI OTOK MESTO V BRETANUI (FRANCLJA) VULKAN? GOBA. TOSCA^ 4 CERKVENI LETNI ČASI GORA V IT. ALPAH SKOPJE POJAV OB NEVIHTI ANDREJ BUDAL JUŽNOAME- RIŠKI INDIJANEC BESEDILO PRIPRAVLJENO ZA TISK ESTONEC DESNI PRITOK NILA MESTO PRI OPATIJI GIBUIV ROBOT REKA CELICA PUSCAVNIKOV V SAMOSTANU RUS. POLITIK (LEV D.) KOLEK ERNA MUSER Ji IGRALKA TURNER IRSKI OTOK INDUSKI BOG OGNJA JAPONSKI PISATEU (HAKUSEKI) PODOLGOVAT KOS LESA REŽISER GODINA IRANSKO PLEME STRANSKI DEL TELESA DUHOVIT DOMISLEK PISATEU MANSSON NAJVECJI MORSKI SESALEC SL. SAHIST (JANEZI ROČNI VOZ MESTO V ITALIJI DANILO NJEGOŠ INDU GEORGE RAFT BRGLUN JEZERO V SEVERNI AMERIKI ZVEZDA V PERZEJU BOLEZEN ZIT PREBIVALKA ATEN POLOŽAJ, STOPNJA KRAJ JUŽNO OD BJELOVARJA REKA V VOJVODINI ZANIMIVOSTI Ponedeljek, 10. julija 1995 SLOVENSKA DEDIŠČINA V gradu Laško je spet življenje Lepo urejeno sta graščina in dvorec HUtna ! u v pD ad Laski Panbeimi verjetm p2daH0Vici 12' sl «ffe ) ^ad Lask, l265 ;UOmeirjen Tyver lmen°m ' gra^absburžani gtofo!Zfllp Vo' gos !eta 13; leta rokah knežij45^' Kot leikSZl11 5« Niu‘> » gradu restavrirali, pred desetimi leti so ga prezidali v gostiSCe, Pivovarna Laško pa je grad na novo prenovila. Grad je povsem rekonstruiran, tako sta obnovljena romanski stanovanjsko-obrambni stolp in renesančni okrogli stolp v obzidju. Na obrobju srednjeveškega jedra Laškega stoji graščina Laško, ki jo je leta 1675 pozidal grof Janez Vajkard Vetter-Lilie. Konec 17. stoletja je gospoščino Laško s poroko pridobil grof Johan Wil-denstein, v rokah te rodbine je bila graščina do leta 1828, ko so jo znova dobili grofje Lihe. V štiritraktni stavbi z delno arkadbanim notranjim dvoriščem in lepim polkrožno zaključenim kamnitim portalom z gr-bovno plošCo nad njim so bili gospošcinski uradi in sodišCe, med obema vojnama državni uradi, danes pa so v graščini prostori občinske skupščine. V starem trškem jedru Laškega je plemič Žiga VVeichselberger iz Višnje Gore, oskrbnik laške gospoščine in njen poznejši zastavni lastnik, sezidal v začetku 16. stoletja po njem imenovani VVeich-selbergerjev dvorec (Wei-chselbergerhof), enonadstropno stavbo s piramidasto streho. Poznejši lastniki so bili gospodje Mo-sconi in Renzenbergi, sredi 18. stoletja pa je prešel v meščanske roke. Pred drugo svetovno vojno je bil lastnik industrialec Hermann, po vojni je bil v nacionaliziranem dvorcu zdravstveni dom, sedaj pa je v njem knjižnica. Ivan Jakič FILMSKO DOGAJANJE PRED TREMI DESETLETJI V bližini Save je nekoč stal ljubljanski Hollywood od izv ^ glavni Jop sporni »Tisti d Po frnok %ih. T H,dai Ha < bila ti1ptišli gajanje in si želeli notri. Navezali smo prve stike in eden prisotnih nam je povedal, da je Slovenec. Izkazalo se je, da mu je bilo ime Sandi Golnik in da dela tukaj kot prevajalec. Snemali so pustolov-sko-kriminalni film v nemško-italijansko-ame-riški kooprodukciji s sodelovanjem zagrebškega podjetja Croatia film. Naslov filma je bil Eden žre drugega, med nastopajočimi igralci pa je bil razen ameriške zvezde Mansfieldove tudi nemški karakterni igralec VVemer Peters. Naš »štab« se je umaknil v senco mestne plaže na posvetovanje. Sklenili smo napraviti intervju z Mansfieldovo. Brskali smo po informacijah o filmu, igralcih, igralkah in seveda, kaj bi lahko vprašali gospo Jayne. Sestavili smo vprašanja in jih prevedli v angleščino, jih opremili z uvodnimi vljudnostnimi frazami in zaključnimi zahvalami.« Kdo je bila pravzaprav Jayne Mansfield? Njeno pravo ime je Vera Jayne Palmer, rojena je bila 19. aprila 1933 v Pennsilva-niji. Poročila se je pri šes-tnastih in prvič rodila pri sedemnajstih. Obiskovala je gledališke tečaje na univerzi v Texasu in Los Angelesu. Hotela je postati filmska zvezda. Sodelovala je na številnih lepotnih tekmovanjih in televizijskih nastopih. Pot k filmu ji je odprla zmaga na lepotnem tekmovanju Miss Photo-flash leta 1953. Pred tem in med tem je prodajala sladkarije po kinematografih in nastopala kot spremljevalka na slovesnih premierah in banketih. Kot igralka je debitirala v nekem filmu leta 1955, oblečena le v brisačo. V 50. in 60. letih je postala prsata »seks bomba« v slogu slavne Marilyn Monroe. Že leta 1960 pa je bila kariera Mansfieldove v Hollywoodu na dnu. ZaCela je sodelovati v različnih evropskih filmskih produkcijah. Kot igralka je posnela skupaj petindvajset filmov in umrla mlada v av- tomobilski nesreči blizu New Orleansa leta 1967. Kot do vsake filmske zvezde je bilo tudi do nje težko priti. Ko se nam je to končno posrečilo, je bila prijazna in zgovorna in morda tudi odkritosrčna. Za škandale v Hol-lywoodu res nima vec Časa, je pripovedovala. Pa tudi preutrujena je bila za takšno opravilo. Zapustila je Hollywood, saj skoraj vsi to prej ali slej naredijo. Menila je, da je svet velik in lep in vsakdo ga hoCe videti Cim vec. Dubrovnik je bil zanjo eden treh najlepših krajev na svetu. Gospa Mansfieldova je takrat tudi po deset in vec ur pridno snemala nov film. V dveh urah pogovora z nami smo ugotovili, da predstava, ki jo je ustvaril o njej tisk, ni popolnoma prava. Namesto nekoliko prismuknjene, domišljave in afektirane zvezdnice smo srečali razmeroma bistro in dokaj preprosto filmsko zvezdo brez zvezdniških navad. Med snemanjem tega filma je bila Jayne že v visoki nosečnosti, poročena je bila z mišiCnja-kom in igralcem Mickey Hargitayem. Pri njej pa so bili ves Cas njeni trije otroci. Pokazalo se je, da slavna mamica zelo dobro skrbi za svoje otroke, ki so bili zelo lepo vzgojeni. Cmo-bel film, ki so ga takrat snemali, je bila zgodba o naropanih 500 tisoC dolarjih. Dogajala se je na nekem sredozemskem otoku, v vili stare kurtizane. V konflikt dveh skupin vlomilcev je bilo zapletenih vec oseb, ki se na koncu med sabo pobijejo. Jayne Mansfield je igrala dekle enega od dveh vlomilcev. Med dogajanjem se zaljubi v drugega in skuša z njim in z denarjem pobegniti. Na koncu oba umreta. Čeprav smo Mansfieldovo pred tem videli v nekaterih filmskih komedijah in ugotovili, da ima presenetljiv smisel za humor in ironijo, je raje nastopala v dramatičnih vlogah. Povedala je, da občinstvo meni, da je boljša v takšnih vlogah in zato ji producenti ne dajejo več priložnosti za nastop v komedijah. Tiste Čase je letno posnela od tri do štiri filme, večinoma v Evropi, v raznih ko-oprodukcijah. Nemški šef za tisk v filmski ekipi je povedal, da se je Jayne Mansfield na začetku svoje kariere najbrž res pustila preveC izrabljati za vsakovrstno neokusno reklamo in da ima občutek, da je zdaj postala previdnejša. Film je režiral Gustav Gavrin in so ga dokončali leta 1964. V ZDA pa so ga prvič predvajali leta 1966. Po kakovosti ni bil uvrščen na lestvice. Neka ameriška filmska revija pa mu je prisodila eno zvezdico od petih možnih. Bori voj Repe (Se nadaljuje) DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.20 in zašlo ob 20.53. Dan bo dolg 15 ur in 33 minut. Luna bo vzšla ob 18.47 in zašla ob 3.16. Portorož Crikvenica Malinska Šibenik PoreC M. Lošinj Dubrovnik °c °C 24,0 Mura 16,6 22,0 Sava (Radovljica) 13,2 22,0 Sora 14,6 24,0 Ljubljanica 15,3 23,0 Savinja - 24,0 Vipava 10,6 22,0 Bohinjsko jezero 19,0 S-* S^Tr—' ^..—........... TEMPERATURE V GOIUH NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 6 do 10 vozlov oldne: 8 do 12 vozlov PLIMOVANJE Danes: ob 3.06 najnižje -60 cm, ob 9.42 najvisje 30 cm, ob 14.55 najnižje -16 cm, ob 20.48 najvisje Slan. Jutri: ob 3.43 najnižje -66 cm, ob 10.19 najvisje 37 cm, ob 15.41 najnižje -19 cm, ob 2129 najvisje 52 cm. 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 28 23 17 14 12 9 BIOPROGNOZA v Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno in spodbudno, le sredi dneva bo zaradi sončnega vremena in visokih temperatur zraka toplotna obremenitev. V0X POPULI Zavist ni nic drugega, kot mrZnja do tuje superiornosti. Zavist ima belo polt in opravljiv jezik.