hl* T тт T, ^дп "VL™ WeSten im ExemPlar aus Mainz - Kostheim л**Ј» 'A J Al e angeführten Halsringe sind Elemente des V. Jahrhun- S»UThrblwdeS S1^ *ï dLe S°g-Fürstengräber östliches und westlicherïri g Д • ^ге Herkunft ist aber nicht in Karpatenbassin zu suchen»» sondern im Osten.« vornehmlich in den Männergräbern, seltener in den Frauengrabem Ringes.- еШ Nomadenelement dar als Kennzeichen eines gehobenen fozS Der erste Typ des Armringes stellt Elemente des V. Jahrhundert dar, wie ŠThJ h f Pannomens.» des Donauraumes« und der Ostalpen auf tra en* Ä-Ma*f,gKer/?heJ?t er auch verfertigt aus Eisen und erhält sich sehr lan­ ge.« Auch fur dieses Element vertritt der Autor die Meinung dass seine Herkunft im Osten zu suchen sei. Der zweite Armringtyp s еШ eine fungere Sff der aus Bein verfertigten Armringe dar, wie sfeta'ostato n'enGebiet Ende des IV. und Anfag des V. Jahrhunderts geträgen wurden » РШеП UeDiet . ^benso gehören in diese Zeitspanne die Ohrringe, ein untrügliches eerma- dlesef pT™tZUÊeh^r,30KdaS ,eine g0tische HinterlassenschaftStal«.* Auch dieses Element reicht über das VI. ins VII. Jahrhundert hinein.»« Diese Ohr- ^K^f^^ï? verichiedeneQ Techniken ausgearbeitet vor^e , "' Hinsicht auf alle diese Tatsachen nimmt der Autor an, dass dieses Grab der humsch-gotischen Periode dieses Gebiets angehören könnt! NPkrn^f Behaupt"nS ^gründet er mit der Tatsache, dass in der angeführten Nekropole ausser dmsem Grab noch andere von nicht-slawischem Charakter vorkommen. Aus historischem Blickpunkt könnte der BurghÜgels^itde^r Zeit da die Hunnen Ptuj zerstörten," und bis zur abermaligenErneuerung der Festung als Grabstätte gedient haben.» S Erneuerung der SOCIALNA STRUKTURA NAROČNIKOV »NOVIC« V LETU 1845 rinrta^fH1 letnÌ1^ B¥^eisovih Kmetijskih in rokodelskih novic ima na koncu dodana Imena deležnikov kmetijskih in rokodelskih novic v letu 1845 prav n«h 11SÎ prva.dva letnikf- Seznam obsega na osmih-posebej numeriranih stra- пегР1пЉПаЛС£ £V' °d kat?ril? Sem jih 1132 Iahk0 klasificiral, 19 pa je ostalo 'ren'h; l strukturo naročnikov, mislim, se vsaj deloma da ugotoviti, kak- družben^h S, tegaK-P° t etih. Spet Prvega ^«venskega časnika, v katerih nrvä^t П Je bl1 n.ajbolj odmeven. koliko so ga brali tisti, ki jim je bil fu7stvlTnJ?™n3en' \°ГеЈ kmetje in 0brtniki> Prav tako P3 nam ta struk- dPia,Z i ? Ze STeJ-h kamor je dr- Janez Bleiweis usmerjal svojo politično dejavnost m si pridobival svoj krog političnih pristašev. Kratko analizo Novic HZ razpravr Razvojne smeri slovenskega novinarstva (gl. Razstava sloven- g|«n°JlnaJSVa l LjublJani 1937 na str. 225-226) napravil že Ivo Lapajne. noklt na^nftf11- V' kl Sem ga uP°rablial. obsega ime in priimek, kraj ter uredniška TÄ n^gre- Za P°jameznikat aH Pa naslov ustanove, društvi ali del teh n^L^ n Je °Pred.elJena večina naročnikov, drugi pa imajo samo ™L„fh P°datkov, npr. samo priimek, manjka pa kraj ali poklic Poleg tega ie sT fn° kiHajeVntlh K1"6-"' ki i° V slovenskem krajevnem imenoslovju IL &£ I„31'JH Z Se P°drobneJe opredeliti, kot recimo Šmartno ob Paki, ,Z *" Ps d ,Smarno goro in podobno. Ne dovolj točno opredeljena imena sem razreševal s krajevnimi repertorji ter shematizmi škofij za leto ™845 ffin pomUagPaaiom.OStal° ***** naročnikov' ki ^ n^em mogel^azrešm z no- stnrifn°0V^.ikOOZemlje Sem razde"l PO takratnih historičnih pokrajinah. Hi- sai «?t»Z Г ЈШе K3,1"6 Sem razdelil na sodne okraJe kot «o bili od 1855-1918, «mboli nlLffčno Jnr°i^tmU at S mutandis' Podobi današnjim občinam. Da bi tudi BeneškrAS o sloven?ko.ozemlje, sem kot posebni enoti uvrstil ffÄSToK Prek-^e, čeprav bi po razdelitvi, spadala pod Ita- nre/^H ProbJem j.e bil,a klasifikacija poklicev. Upoštevati je treba, da so pred dobnim sto leti poklici pomenili nekaj čisto drugega kot pomenijo danes! 0 Zgodovinski časopis 81 Poleg tega je v obravnavanem seznamu toliko poklicev, da bi bila slika povsem nepregledna, če jih ne bi razbil na nekaj večjih in manj podrobnih grup. Tako sem torej razdelil vse naročnike na deset skupin, kot je razvidno iz tabelaričnega prikaza. Med duhovščino sem uvrstil vse klerike v vsej hi­ erarhični pahljači. Sern sem uvrstil tudi tiste profesorje na šolah, ki so bili duhovniki. V skupno rubriko sem dal posestnike, kmete ter župane, čeprav to niso homogena enota in je med njimi občutna gradacija. Vendar sem to grupo zaradi večje točnosti razdelil na mestne in kmečke posestnike, ker gre pri posestnikih na območjih mest za lastnike nepremičnin, torej za meščane, ki so mogli biti po poklicu še kaj drugega, npr. trgovci, obrtniki, tudi urad­ niki; posest hiše se jim je zdela družbeno bolj ugledna. V agrarnih predelih gre vedno za večje ali manjše kmete. Nekateri naročniki so se deklarirali.z dvema poklicema. Tu sem, priznam, samovoljno dal prednost poklicu, ki je naveden na prvem mestu, domnevajoč, da je imel naročnik ta poklic za druž­ beno pomembnejši. Med obrtnike sem uvrstil pisano paleto različnih rokodel­ skih poklicev, od katerih danes marsikaterega ne najdemo več. V to skupino sem uvrstil tudi nekaj tistih maloštevilnih predstavnikov začetka slovenske industrije, bolje rečeno manufakturistov, kot so bili fužinarji, lastniki papirnic, predilnic, steklarn. Tudi inteligenco sem razdelil v dva pododdelka* namreč na uradniške in svobodne poklice. Med uradnike sem uvrstil vse državne in deželne uradnike, pa tudi grajske oskrbnike in pisarje. V drugo podskupino, v svobodne poklice, pa zdravnike, notarje, kustose. V posebnih rubrikah sem klasificiral učitelje in dijake oziroma študente. V današnjem poimenovanju in družbenem položaju učitelji vsekakor spadajo med inteligenco. V obravna­ vanem obdobju pa to ni bilo tako, saj so bili učitelji slabo izobraženi in tudi družbeno so prav malo pomenili. Odsev tega so bili tudi njihovi stranski po­ klici, s katerimi so se večkrat morali preživljati. V rubriko »razno« sem dal različne poklice, za katere mislim, da ne spadajo v nobeno od naštetih skupin. To so orglarji, cerkovniki, pismonoše. Zavedam se, da je ta poklicna stratifika­ cija precej samovoljna in nepopolna, vendar upam, da le da določeno sliko o socialni strukturi. Ze omenjeni Lapajne je v svoji razpravi naštel, da je bilo med naročniki 605 duhovnikov, 149 kmetov, 30 učiteljev, 31 državnih in deželnih uradnikov, 12 poštarjev in pismonoš, 11 zdravnikov, 14 študentov, 55 obrtnikov, 24 gra- ščakov, 15 graščinskih oskrbnikov, 9 cerkovnikov in organistov, 7 tovarnarjev itd. (Lapajne n. o. m.) Pri primerjanju naročniških seznamov sem ugotovil, da je Lapajnetova analiza precej površna. Predvsem v letu 1843 ni bilo 1005 naročnikov, ampak le 958, torej 174 manj. Öd tega je 282 naročnikov z 298 izvodi takih, ki v letu 1845 niso bili več naročniki. Lapajne je uporabil nekoliko drugačno poklicno stratifikacijo, vendar so razlike le bistvene, čeprav se soraz­ merja niso preveč spremenila. Tako sem naštel leta 1843 le 569 duhovnikov, ne pa 605, 111 kmetov in posestnikov, ne pa 149, le 16 učiteljev proti 30 Lapaj- netovim, toda 39 državnih in deželnih uradnikov ter 85 obrtnikov, medtem ko Lapajne našteva prvih 31 ter drugih 55. Zato je z rezervo jemati tudi od­ stotno razdelitev, ki jo je napravil Lapajne. Jakob Richter piše v CZN (nova vrsta), 3, XXXVIII, 1967, str. 245, da se je naklada Novic še isto leto dvignila od 500 na 800 izvodov. Ne vem, kje je dobil to število, vendar kaže seznam naročnikov, da je morala že vsaj zadnja številka biti natisnjena v okrog 1000 izvodih, ker je samo naročnikov 958. Pri­ merjava z Lapajnetovo analizo pokaže, da se je položaj v bistvu ohranil tudi dve leti pozneje. Tudi razdelitev po poklicih ni preveč različna od moje raz­ delitve. Po seznamu, ki sem ga uporabljal, je na prvem mestu še vedno du­ hovščina z več kot polovico vseh naročnikov. Ravno tako ni prevelikega pre­ mika v razporeditvi naročnikov po pokrajinah, saj je v prvem letu odpadlo na Kranjsko 52.3%, na Štajersko 21.1%, na Primorsko 17.8%, na Koroško 3.2% in na naročnike, ki niso bili v mejah slovenskega narodnostnega ozemlja, kar 5.6% (Lapajne n. o. m.). Največ naročnikov je v Ljubljani, 118, skupaj z okolico pa 177, torej skoraj tretjina naročnikov Kranjske in desetina vseh. To ni presenetljivo, saj so Novice izhajale v Ljubljani in je mesto že bilo srce slovenskega naroda. 82 Znatno bol] kot drugje so tu Novice razširjene med različnimi sloji in odstotek duhovščine sorazmerno ni tako visok kot drugod, čeprav je tudi tu največ na­ ročnikov iz vrst duhovščine. Za Ljubljano zelo zaostajajo druga administra- • tivna središča, kjer so ze bili uradi, šole, več obrtnikov in trgovcev. Od mest in večjih trgov na Slovenskem imajo največ naročnikov: Trst 42 (od tega 24 duhovnikov) Gorica 23 (18 duhovnikov), Celovec 16 (8 duhovnikov), Kranj 12 IL™ Л1kKIdr4* 12 №.duhovnikov), Novo mesto 8 (5 duhovnikov), Po­ stojna 5 (4_ duhovniki). Vidimo, da je tudi tu zelo opazen delež duhovnikov vnl 1ðà •?* lmata Maribor in Ptui. ki sta pod močnim nemškim vplivom, obe mesti imata samo po 1 naročnika in oba sta duhovnika. Zasto­ pana sta tud! Dunaj s petimi (od tega trije duhovniki) in Gradec z desetimi Slovencev duhovniki), saj je tam študiralo ali služboval© precej Drugačno podobo daje podeželje. V večini so naročniki duhovniki in to ne samo v administrativnih središčih, ampak po župniščih širom slovenskega ozemlja. Takoj na drugem mestu so — razen na Koroškem — kmetje, po­ sestniki in obrtniki ki jim je bil časnik v glavnem namenjen. Upoštevati je \£H«:I,• W ì,° sl1°.Yeiï!ko Podeželje še brez tradicije časnikov, saj je od Vodnikovih Lublanskih Novic minilo že ,45 let in so bili Slovenci ves, ta čas brez svojega lista. Nemško časopisje si seveda ni moglo utirati pot v povsem slovensko, nemščine neuko podeželje. Ovira pri širjenju časnika je» bila tudi cLl ^ V1i°ka nePlsmenost, na Kranjskem bolj kot na Koroškem in Štajer­ skem. Naročnina na časnik je bila takrat odsev družbenega ugleda.. Zato je ТЛ^Ј?^1 îudl vec-Jjudi' ki sicer niso imeli Posebnih simpatij do sloven- 5MiL Kni°Stvega g.lbanJa:. Kot je ugotovil že Lapajne so se Novice širile v skladu z bolj ah manj povoljnim! gospodarskimi razmerami (Lapajne n. o m ) Vec naročnikov je bilo tam, kjer sta bili obrt in trgovina bolj razviti s pre- Kupcevanjem m prevozništvom pa so Novice pronikale tudi v bolj odmak­ njena področja. Korigirati je treba Lapajnetovo mnenje, da je več naročnikov tudi tam, kjer je bila že kolikor toliko razvita industrija (Lapajne n.o.m.). Poudariti _je treba namreč, da je bilo zelo malo, skoraj nič, naročnikov v re- TÄif ^lezarskih ali fužinarskih krajih kot so Jesenice, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Dvor pri Žužemberku, Kropa, fužine v Bohinju. Med vsemi naročniki ni niti enega ki bi se deklariral za delavca. Temu se ne moremo preveč čuditi, saj je delavski razred šele v prvih zametkih, razen tega pa je bil tako slabo Plačan in z delom preobremenjen, da kljub interesu gotovo ni imel niti casa niti denarja da bi kupoval časnik. V pronikanju Novic na podeželje in tudi v zelo odmaknjene kraje je imela pomembno vlogo duhovščina, saj je bil duhovnik edini intelektualec na vasi, človek z najvišjim družbenim ugle­ dom, učitelja niti po materialnem in družbenem ugledu niti po intelektualnem človek ne m0rem° PrimerJati z nJim, ker je bil ponavadi slabo šolan in plačan IđriiaanT^Vv,-n«fna јте bil? leV s°™ls£ih sodnih okraJih ter v sodnih okrajih Idrija, Loz, Vipava Logatec in v ljubljanski okolici več kot polovica naroč- "'kt £°s,Yetnega stanu.' P°y«od d™g°d «> imeli duhovniki absolutno večino. ™w- • ^ vidno na Kranjskem kot pa v drugih deželah, ker so tu ostali pokh« mnogo bolj^ zastopani kot na Štajerskem, Primorskem ali Koroškem, feio malo je naročnikov izven duhovščine v dolenjskih sodnih okrajih Zu- dobPnerÌfHCrJe' Vellkf LaŠfe' МеШка' Pomeli, Kostanjevica, Se. so­ doben rezultat je na Štajerskem v sodnih okrajih Gornja Radgona, Kozje S Le"art> *?reži '.r.-> bolj razvita kot Štajerska in' le dejstvo, da je celjski bukvar Geiger naročil 39 izvodov, je Štajerski v absolutnem iznosu dalo prednost. Sorazmern•• slabo je zastopana Koroška, kjer je dal sodni okraj Celovec skoraj polovico na­ ročnikov. Tu se še zlasti .vidi, da je bila duhovščina na Koroškem skoraj edini nosilec narodnega gibanja. Relativno dobro so se na Koroškem odrezali učitelji in dijaki. ' Zanimivo je pogledati,- katere osebnosti tedanjega in kasnejšega sloven­ skega znanstvenega, kulturnega in političnega življenja so bile med naročniki Novic. Naj naštejem imena samo nekaterih: pesnik France Prešeren, njegov delodajalec in mecen Blaž Crobath, Matevž Ravnikar, zgodovinar Peter Hi- cinger, tedaj toliko upoštevani pesnik Jovan Vesel-Koseski, jezikoslovec Fran Metelko, kranjski tehant Jožef Dagarin, ki je Bleiweisu izročil Prešernovo zapuščino, ljubljanski župan Janez Hradecky, Peter Kozler, tedaj študent prava na Dunaju, avtor prvega zemljevida Slovenije, poznejši politik Lovro Toman. znani vlivalec zvonov Anton Samasša, zgodovinar Ivan Kukuljevič-Sakcinski, . pesnik Anastazij Grün, znanstvenik in politik Dragotin Dežman, štajerski bu- - ditelj Oroslav Caf, pisec letaka Kaj Slovenci terjamo? Matija Majar-Ziljski in še mnogi drugi. Profil Bleiweisovih Novic je vsaj v prvem obdobju zadostil potrebam že s tem, da je bil edini časnik v slovenskem jeziku in je le prinašal tudi poli- , tične ter literarne novice, ki so bile zanimive za vse sloje slovenskega naroda. (Tabele k članku gl. na straneh 85—89!) ' Franc Rozman 84 o 3; m 1Л • . oo co , <» еч_ ч< CM *| o оо i O O K! »' O 00 i tO -H 1-H w feđrois zaja i « ^r » — SAOumsn I « 'I •* »i auzBH OAisuiatd I CÄ •-! CO CO — тч ВЦЈЛОЗЈЈ. •puj -;jqo S I45aui3( S ЂиТЈЈлочпа C S, to I I PtBfia Ie- | Г N | »fpiftn ' 2 * œ •* .[ 3 рпирвлп ' — — e TupoqoAS oo ed CM ? LI- Oì CO T* W 2< «3 cM Tj(, 00 i-* ^н siili « « H H O O , CM , CO CO *-l .н . co ce ce co w S a) CD co CH O S > W û. w ce t> CM •-t m •* 4- co •4« CM" - o CO * CO co 1-* co r ce •<••- (^. a CD > O •S и at J4 xo cu C CD « o bo 3 u Q 00 o 00 CA IO e» CM' a> CD e» »-* o со_ in •»•^ cd- a 3 M CO a CD +* o -*-» CO O 85 Cedrisi jfrtoSijirtCDHOflS^HOHMiftt-^Ti'HWtìfliowHaic-MOìxo Z3JH I m NI 3A0ire»sn 1 —» •-< : Ä ouzBH OAISUISId méfia Tftnran a « РПирвЈп «o н ci гн «O >rtl»^t« rt H ^ t-t p) rt и HHM i-l ОПНН i« t- io lONœ^t-oot-io^t-œt-osTiieMœio n*ionoot-anoo •-t N i-< N CO i-t rHi-i f-H THI-4 ce u 1,д ; r* OJ ^ tO ••* GO '• ! —• гала ouzea i u f/ì CS ла GQ C o M ОЛ15ШЗИ ppäfia TfrnWQ g РпчргЈп Д lupoqOAS BUJAOSji •puj -»qo c игзшч g rosata tU етцЗЗлоцпсз •-( »И C* «-i •-( с* ee 2 X »-Ч N i-*»HiN >Hi"lC4 CO i-l *н CO O H H н Ifl M t- O ^ Ti« IO (O ^'f H O ^ I cd a o CD cd PS h eu "Hl ë^ u ; Д e =~, ti > c Sja-gg e)i?S-s v N a) O ti И t* TB O I 3 CO a 3 w 87 i n • " * to œ —. j TJ. 2SJH со o S tj OU2BH «Misurata Pietra u рриршп S M c lupoqoAS BUTAOSJX рш wqo 1Ч?ашз( S 0, TOsaui ви155лоцпа OC» i-I co M « CM * in i-l kl co o bi m o .M O! .S ce 'S« m to а> o M ü ü > o 73 S co +д . >N И- > п U •« « < » к да H o 3 M CQ C 3 > o o тз CO il ta •а o ft. o S > o OS CS p. 3 Ai CO 88 feđnjis I G>n-*t-e*nm4>-* eAOUBîsn ouzBH OAismaid Ì ! тчвПа 09 AS o kl O M ce G S РПирвЈП S IDJPlOđ S TupoqOAS виЈлоЗЈЈ, •pui Tjqo co m m »-I i-l ^*. Cl 0) > o W S g тодазш BUWÇAOïpia 3 « OW^t*MNHPîn 03 'S ce .M I-s if ^ rt o <" 'S iS «gli UBNUfflt. •a S м 'S ce > •8Ђ ß ïfflO CO 00 09 H N _| CM ca d •* § ca te M O O г w S « ce a 3 W 89