Ameriška Domovi na
NO. 170
r<|lf %■ ^ __
jf-Vt

^ /r JA®*ol8tf	National and International Circulation
^ CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. SEPTEMBER 4, 1968
SLOVCNtAft
MeRMiNO usmPAPm
ŠTEV. LXVI - VOL. LXVI
Johnson "premehek"!
V	Evropi kažejo nejevoljo na Združene države, ker se niso bolj odločno postavile v o b r ambo neodvisnosti češkoslovaške.
WASHINGTON, D,C. — Zahodna Evropa se je v zadnjih letih ponovno in hudo spotikala v predsednika ZDA L. B. Johnsona, ker je v Vietnamu nastopil proti rdečemu poskusu osvojiti Južni Vietnam in ga spraviti pod rdečo oblast. Ko so pretekli mesec vdrli Rusi v Češkoslovaško, da bi v njej zavrli demokratične reforme, je Amerika to obsodila in zahtevala sklicanje Varnostnega sveta ZN. Tam je z drugimi članicami ZN ponovno ostro obsodila sovjetski vpad in Zasedbo ČSR ter zahtevala umik zasedbenih čet. To je bilo tudi Vse.
Vlade držav v svobodni Evropi se sedaj vsaj javno “jeze” na predsednika L. B. Johnsona, ker ni segel po telefonu “vroče linije” in povedal Brežnjevu, kar niu je šlo. Ker Johnson tega ni storil, pravijo, da so smatrali v Kremlju, da je ZDA “vse prav”!
Celo neki Titov diplomat se je baje razhudil zaradi tega in pripomnil, da v Kremlju dajo samo na to, če ‘zaropota Washington’.
V	Veliki Britaniji, kjer so
vneti zagovorniki pomirjevanja napetosti med Vzhodom in Zahodom, se tudi jeze na L. B. Johnsona, da ni odločnejše nastopil v obrambo Češkoslovaške in javno poudaril, da je to sovjetsko nasilje onemogočilo vsako nadaljevanje dela na zmanjšanju m e d n arodne napetosti. Namesto tega v Washingtonu izjavljajo, da je to delo treba nadaljevati in da je Bela hiša na njem posebno zainteresirana. Nadaljevala ga bo takoj, ko se svet malo pomiri zaradi sovjetskega nastopa proti Češkoslovaški.	j	i
Novi grobovi
Andy Hočevar
Po dveh mesecih bolezni je umrl včeraj ponoči v St. Vincent Charity bolnišnici 69 let stari Andy Hočevar s 5125 Stanley Avenue na Maple Heights, rojen v Hinjah na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA leta 1920, mož Jennie, roj. Škufca, oče Dorothy Kalchert, Andrewa in Richarda, 10-krat stari oče, brat Charlesa, Johna in Marije (v Jugoslaviji). Pokojnik je bil zaveden Slovenec, vnet društveni delavec in zlasti velik prijatelj slovenske pesmi. Bil je član Kluba Ljubljana, Glasbene Matice, Kluba slov. upokojencev v Newburgu, Društva Sv. Družine št. 207 KSKJ, Društva Dom št. 25 ADZ. Leta 1949 je ustanovil Maple Heights Poultry and Catering Co. in jo vodil do zadnjega. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb. zavoda v petek ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Rdeči križ povečal pošiljke v Biafro
ŽENEVA, šv. — Mednarodni Rdeči križ je povečal pošiljke v Biafro kljub temu, da ni dobil nobenega dovoljenja od oblasti
Nixon precej spredaj
NEW YORK, N.Y. — Tik pred demokratsko konvencijo izvedena povpraševanja volivcev so pokazala, da je Richard M. Nixon kot predsedniški kandidat trenutno vsaj veliko pred svojim demokratskim tekmecem H. H. Humphrey)em. Republikanska stranka je vsaj javno strnjena, četudi ni pričakovati, da bi se guv. N. Rockefeller posebno gnal za zmago Nixona.
H. H. Humphrey se je trudil, da bi združil po svojem imenovanju skregane demokrate, pa mu ni uspelo, ker sen. McCarthy in njegovi kar niso in niso mogli prenesti poraza, čeprav je bilo vsakemu treznemu opazovalcu jasno, da niso nikdar imeli nobenega resnega izgleda za zmago. Mladi, fanatični podporniki McCarthyja so zaverovani svoj prav in ne morejo odpustiti tistim, ki tega nočejo spoznati in jim slediti. V tej svoji užaljenosti se kujajo in izjavljajo, da bodo podpirali pri volitvah v novembru le tiste kandidate, ki zagovarjajo njihova stališča.
Do volitev v novembru je še dva meseca, dotlej se lahko še marsikaj spremeni. Če do kakih izrednih sprememb, ki bi ugodno vplivale na volivce v korist
v Lagosu. Namesto enega letala
prevaža hrano in zdravila s | demokratskega kandidata, španskega otoka Fernando Po v pride, ima Nixon vse izglede za
irllanija b zopet sfešala prsti v EOS
LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija smatra, da je s sovjetskim vdorom in zasedbo Češkoslovaške nastal v svobodni Ev-ropi nov položaj. Nova “stvarnost” zahteva povezavo svobodne Evrope v skupni obrambi in obnovo njenih tesnih vezi z Združenimi državami v okviru ■Atlantske skupnosti.
Potreba po tesnejši povezavi svobodne Evrope naj bi to, po-Sebno še Francijo, prepričala, da le Velika Britanija potrebna v Evropski gospodarski skupnosti, ki naj postane dejansko temelj Wdi za tesnejšo politično pove-zavo in za skupno vojaško ob-ranibo. DeGaullovo govorjenje ° Evropi od Atlantika do Urala Ee je pokazalo za nestvarno ali Vsaj za zelo preuranjeno.
Velika Britanija bo poskusila znova najti vstop v Evropsko S°spodarsko skupnost na pri-kodnjem zasedanju ministrov GS, pa tudi neposredno v raz-Sovorih z De Gaullom, ki ga bo j^niara v bližnji prihodnjosti o-iskal predsednik vlade Wilson.
ckouoy
Vrmcnsk
prerok
=H| pran •
Bostopho naraščajoča oblač-^0st> soparno z možnostjo dežja. ajvišja temperatura okoli 85.
Biafro sedaj pet letal.
Položaj za Biafro se je med tem poslabšal, ker so zvezne čete Nigerije zavzele nova področja in se približale upravnemu središču Biafre Aba in nekaterim zasilnim letališčem, na katerih pristajajo letala s hrano, zdravili, pa tudi z orožjem.
Nigerijske vojaške oblasti trdijo, da so že v predmestjih Abe, biafrska poročila pa izjavljajo, da se je posrečilo zvezne čete ustaviti precej daleč od mesta. Nigerijsko vojaško poveljstvo je ob začetku sedanje ofenzive bahavo izjavilo, da je to zadnja ofenziva in da ob njenem koncu ne bo v Vzhodni pokrajini, kot oni Biafro uradno :menujejo, nobenega odpora več.
Za stare kovine
DETROIT, Mich. — V povprečnem osebnem avtomobilu je pkoli 1500 funtov jekla in želeja, 20 funtov aluminija in 60 untov bakra, medi in drugih kovin.
zmago. Položaj je zapleten zaradi tretjega kandidata G. Walla-cea. Ta bo potegnil za seboj del volivcev, ki niso zadovoljni z demokratsko administracijo in ki nimajo vere v Humphreyja. Če bo Wallace pri svojih naporih zelo uspešen, potem utegne Humphrey le še zmagati, podobno kot je Truman leta 1948.
Mobutu izpustil del političnih jetnikov
KINSHASA, Kongo. — Predsednik republike Josef D. Mobutu je pretekli petek izpustil iz ječ večino političnih jetnikov, med njimi nekaj glavnih pomočnikov bivšega predsednika vlade M. Čombeja. Eden izmed izpuščenih je Godefroid Munongo, ozki sodelavec Čombeja, ki je bil prijet leta 1966.
M. Čombe je bil v odsotnosti obsojen na smrt zaradi “veleizdaje” in je še vedno zaprt v Alžiriji, kamor so ga pripeljali ugrabitelji letala, s katerim je letel iz Španije na Baleare.
Tudi Rusi so preskusili gfave z več bombami
WASHINGTON, D.C. — Komaj dober teden po ameriškem preskusu raket Pozejdon in Mi-nuteman 3 z glavami z več bombami, usmerjenimi v različne cilje, so napravili podobne poskuse Rusi s svojimi močnimi raketami. S svojega preskuševa-lišča v Tjuratamu v Sovjetski Aziji so pognali raketo proti 5,000 milj oddaljeni Kamčatki na obali Tihega morja.
Glava ruske rakete je bila težka 12,000 funtov in je krila v se bi štiri atomske glave, katerih vsaka je tehtala 2,500 funtov. A-meriška raketa Minuteman 3 je imela v glavi tri “bombe”, katerih vsaka je bila težka 500 funtov in vsaka usmerjena tudi na lastni cilj.
V strokovnih vojaških krogih opozarjajo na dejstvo, da so a-meriške vodikove bombe popolnejše in veliko učinkovitejše v pogledu na vsak funt teže od ruskih. Zato Amerika ne potrebuje tako močne potisne sile za svoje strateške rakete kot Rusija-
Nove vrste raketnih glav, ki nosijo po več bomb, usmerjenih na različne cilje, otežujejo o-brambo v taki meri, da ta pri svojem sedanjem stanju ne more biti kaj prida učinkovita. Združene države so se odločile, da začno obrambo pred medcelinskimi raketami graditi, Sovjetska zveza pa jo je delno na nekaterih področjih že postavila. Toda še predno je bila postavljena, je že zastarela.
Tudi časopisje pod nad zor odborov delavcev, vojakov in kmetov
HONG KONG. — Odbor delavcev, vojakov in kmetov je prevzel nadzor nad časopisjem po vsej Kitajski po nalogu načelnika Komunistične partije Mao Tsetunga. Preje so enaki odbori prevzeli nadzor tudi nad vsemi šolami, srednjimi in visokimi, pa tudi nad vsemi drugimi vzgojnimi ustanovami.
ROMUNIJO BODO PUSTILI "ZAVEZNIKI" PRI MIRU?
Združene države so sporočile vodnikom komuni-nistične Romunije, da ne mislijo, da bi obstojala nevarnost sovjetskega vojaškega vdora na romunsko ozemlje. — Na Češkoslovaškem na daljujejo s “čistko”.
BUKAREŠTA, Rom. — Združene države so obvestile vodnike komunistične Romunije, da ne mislijo, da bi obstojala nevarnost sovjetskega vojaškega vpada v Romunijo. To sporočilo je Washington posredoval Bukarešti verjetno na temelju razgovora državnega tajnika Ruska s sovjetskim poslanikom Dobrininom v Washingtonu. Romunska vlada ni dala o ameriškem sporočilu nobenega sporočila in nobene izjave. Skozi vso krizo, ki se je začela z vdorom sovjetskih in satelitskih čet na Češkoslovaško, je romunska vlada vsaj na zunaj ohranila mirnost in trdno odločnost. Izvedla je pa vendar obsežnejše vojaške priprave in predsednik Ceausescu je posebej pozval madžarsko in nemško narodno manjšino, naj ostaneta zvesta Romuniji.
Ko so se pretekli teden začele i ““ širiti vesti o zbiranju ruskih in vbenie Gestapo. Hajek je po
Iz Clevelanda in okolice
bolgarskih čet na romunski meji, je predsednik L. B. Johnson posvaril Moskvo pred vojaškim nastopom proti Romuniji. To svarilo verjetno ni ostalo orez vpliva, Moskva je poslala svojega zastopnika Dobrinina k državnemu tajniku ZDA Rusku z zagotovilom, da Rusi ne pripravljajo nobenega novega vojaškega “presenečenja”. Romunski komunisti dobro poznajo svoje rdeče tovariše v Sovjetski zvezi in verjetno vedo, kaj od njih lahko pričakujejo. Češki in slovaški so se v svojih računih z ozirom na Moskvo precej urezali in nosijo sedaj posledice.
Zvečilci gumija
Statistike trdijo, da porabijo v naši deželi toliko žvečilnega gumija, da ga pride povprečno na vsako osebo v deželi letno 130 kosov.
V ČSR se čistka nadaljuje PRAGA, ČSR. — Kongres Komunistične partije je preteklo nedeljo izločil iz Centralnega komiteta in seveda iz njegovega prezidija Františeka Kriegela, enega izmed vodilnih zagovornikov reform in demokratizacije ter načelnika Narodne fronte. Prav tako sta bila izločena iz vodstva Komunistične partije Cestmir Cisar in prof. Ota Sik, vodnik gospodarske reforme, ki je stremel po iskanju zvez CSR z Zahodom.
Včeraj so moskovska Izvcstia, uradno glasilo vlade ZSSR, ostro napadla zunanjega ministra Ji-rija Ha jeka kot pripadnika “temnih sil protirevolucije”. V napadu nanj trdi, da mu je med zadnjo svetovno vojno rešil ži-
rodu j ud in se je pisal preje Karpeles. Med drugo svetovno vojno je bil skoraj ves čas v nacističnih koncentracijskih taboriščih, pa je prišel iz njih živ, četudi je bil jud.
Napad Izvestij na Hajeka je dokaz, da ga Moskva neče trpeti, jo preveč grize, da je nastopil proti njej na seji Varnostnega sveta ZN, kjer je odločno zanikal, da bi vodstvo KF ali vlade ČSR pozvalo sovjetske čete v ČSR, kot je trdila Sovjetska zveza. Hajek se trenutno nahaja v Švici in se po vsem sodeč ne bo vrnil domov. 01 a Sik je v Jugoslaviji in bo tudi verjetno tam ostal.
Čehi in Slovaki, ki so v času liberalizacije in demokratizacije javno vidno izstopali, so delno že zapustili svojo domovino, delno pa iz nje odhajam po rednih in po skrivnih potih. Trdijo, da je v Avstriji skupno že preko 20,000 beguncev iz ČSR, pa prihajajo tja še vedno novi.
Kongres bo danes nadaljeval prekinjeno zasedanje
CLEVELAND, O. — Kongres si je dovolil poletne počitnice za ves mesec avgust. Kot razlog je navajal potrebo, da se senatorji in kongresniki zatopijo na politično delo na “terpnu” in da odigrajo svojo vlogo na obeh konvencijah.
Kaj vse so delali v svojih volivnih okrajih in državah ves mesec, ne vemo. časopisi, radio in televizija se niso u-tegnili pečati posebej z njihovim politiziranjem, saj so imeli dosti opravka z obema konvencijama, dem okratsko in republikansko. Da senatorji in kongresniki niso dosti pomenili na konvencijah, se je videlo že po tem, da so bili le redki tisti člani kongresa, ki so imeli priliko, nastopiti na njih. člani kongresa se tudi niso odlikovali na konvencijah, kadar je bilo treba skrbeti, da bi na njih sejah vladal mir in pamet. Zato ne bi bilo nobene škode, ako bi bil Kongres ostal pri svojem delu tudi v avgustu, saj mu
ga ne manjka!
Političen vremenik ne napoveduje prevelike vneme Kongresa za zakonodajno delo. Od vseh strani se sliši strah, da bodo senatorji in kongresniki bolj mislili na novembrske volitve kot na zakonodajo za naroden blagor. Človek bi jim to odpustil, ako bi mu mogli dokazati, da so v dosedanjem zasedanju postavili svojega moža. Tega pa ni bilo. Tako predstavniški dom kot senat sta se le vse prevečkrat obirala na malenkostih in zapravljala čas, sedaj se jima bo pa to spletalo.
Morata namreč odglasovati še celo vrsto nakazilnih zakonov, ki so neobhodno potrebni za izvrševanje federalnega proračuna. To delo bi bilo lahko že davno opravljeno, ako se ne bi brez potrebe zavleklo obravnavanje novih davkov. Dalje bi moral Kongres hitro sklepati tudi o celi vrsti zakonskih predlogov, ki se tičejo socijalne in prosvetne politike. Na vrsti so tudi
zakoni za podpiranje tujine, za podpiranje farmarjev, za financiranje v o j s kovanja v Vietnamu itd.
Jasno pa je, da senatorji in kongresniki ne bodo sodili zakonskih predlogov po njihovi dejanski važnosti in potrebi, ampak po tem, kako jim izglasovani zakoni lahko služijo za volivno agitacijo. Tq ni; ravno najboljše politično m6-rilo, kajti želja ugoditi volivcem le prepogosto poriva na stran zadeve, ki imajo res naroden pomen. Bodo pa seveda tudi izjeme. Senatorji se bodo na primer zagrizli v nepotrebno debatiranje, ali naj bo Abe Fortas postavljen za predsednika vrhovnega federalnega sodišča. Ta zadeva gotovo ni tako važna, da bi zavlekla zakonodajno delo vsega Kongresa, pa je velika nevarnost, da ga bo. Zavedni volivci se bodo primerno maščevali pri novembrskih volitvah. Ne bo jih pa toliko, da bi mogli obračunati s senatorji, ki bodo odgovorni za zadevo
s Fortasom.
Pri vsem tem ima Kongres do volitev le pičla dva meseca za zasedanje. Da bi v tem kratkem času mogel opraviti vse delo, je čisto izključeno. Zato bo kmalu prišel v precep, ali naj večino dela odloži na prihodnji Kongres v letu 1969 ali pa se zopet sestane po volitvah. Zmagalo bo verjetno stališče, da naj delo o-stane nedovršeno in čaka na zasedanje v 1. 1969. Seveda bi pri tem lahko imel svojo besedo tudi predsednik Johnson, ki pa ne kaže nobenega veselja, da bi priganjal Kongres k delu, saj ve, da bi ga kongresniki in senatorji poslušali le v izjemnih slučajih.
Kot je bilo dosedanje kongresno zasedanje dokaj mrtvo in revno na dobrih zakonih, bo tudi ostanek zasedanja mrtev, plitev in jalov. Pa kaj, ko se ameriški volivec za to ne briga. Bo ostal pri svoji tradiciji, da voli osebe, ne pa politike, ki postavljajo odgovornost na prvo mesto.
Zadnje vesti
CHICAGO, 111. — Tekom pretekle sobote, nedelje in pone-deljska, ko smo praznovali Delavski dan, je bilo mrtvih v prometnih nesrečah na cestah ZDA 688 oseb, več kot desetkrat toliko, kot je padlo v istem času ameriških vojakov v vojni v Vietnamu!
LAGOS, Niger. — Nigerijska vlada je včeraj dovolila Mednarodnemu Rdečemu križu prevoz živeža in zdravil s španskega otoka Fernando Po v Biafro na zasilno letališče v Obilagu, ki ga je Biafra izročila Rdečemu križu v upravo že 14. avgusta.
WASHINGTON, D.C. — Nadškof, kardinal O’Boyle je včeraj dal duhovnikom svoje nadškofije, ki se upirajo sprejetju nauka papeževe okrožnice o “človeškem življenju”, čas do 14. septembra, da se premislijo. Kdor tega ne bo storil, se izpostavlja cerkveni kazni. Kardinal je dejal, da se tisti, ki upajo, da bo Cerkev kdaj spremenila svoje stališče v pogledu regulacije spočetij in rojstev, motijo.
BONN, Z. Nem.----V pone-
deljek je bil pri kanclerju Kiesingerju sovjetski poslanik Carapkin in zahteval od njega, da Zahodna Nemčija spremeni svoje sovražno stališče do Sovjetske zveze, prizna Vzhodno Nemčijo kot neodvisno državo in obstoječe stanje v Evropi. Če tega noče, naj posledice pripiše sama sebi.
Šola se je začela—
Raznašale! in raznašalke Ameriške Domovine so bili tekom poletnih počitnic zelo pridni in točni, tako da je uprava prejemala sorazmerno malo pritož-oenih poklicev. Sedaj so se vrnili v šolo. Večina od njih bo zato Jst dostavljala šele popoldne po 5oli, nekateri bližnji pa že med opoldanskim odmorom. Naroč-like lepo prosimo, da to upoštevajo.
lih ne izgleda—
Znana društvena delavka Mrs. Jose Erste, 3813 Schiller Ave-:.ue, je pretekli teden praznovala 75-ietnico rojstva. Prijate-iji so ji za to priliko prireddi znenadenje pri njenem sinu liojzetu. Slavljenka je dobra in spoštovana slovenska žena. Če nrav se ji je nabralo kar lepo itevilo let, je še vedno trdna, da h ji človek ne ; usodil kaj n-„d 35. Čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih et!
Zadnje slovo—
Članstvo Kluba Ljubljana je prošeno, da se pride v četrtek jb osmih zvečer v Ferfoliev pogrebni zavod poslovit od pokoj-lega člana Andyja Hočevarja. Seja—
Carniola Hive št. 193 T.M. ima rocoj ob sedmih sejo v SND na 3t. Clair Avenue, soba št. I.
[z bolnišnice—
Iz bolnišnice (Woman’s Hospital) se je vrnil g. Lojze Vrtač-aik s 6612 St. Clair Avenue in ie zahvaljuje vsem za obiske, cvetje in druga darila, za pozdrave in molitve. Sedaj se zdravi doma in so obiski dobrodošli. Želimo mu skorajšnjega okrevanja!
Rojak John Adamich s 1085 E. 16 St. se je vrnil iz Polyclinic oolnišnice in se zahvaljuje vsem :a obiske, cvetje, druga darila n za pozdrave. Zdravje se mu počasi vrača! Želimo mu, da bi oil skoraj zopet trden!
kpisovanpe v slov. šolo—
Danes je vpisovanje v slovensko šolo pri Sv. Vidu v župnijski pisarni. Ne pozabite vpisati ivojih otrok!
Umorjena — Slovenka—
Ženska, ki so jo našli v nedeljo / bližini Superior Avenue in E. 57 St. pretepeno in nezavestno ;er jo odpeljali nato v Mt. Sinai bolnišnico, kjer je po nekaj arah umrla, ne da bi prišla k javesti, je bila včeraj identificirana kot 42 let stara Julia Ko-etic, ki je živela s svojo sestro Mrs. V. R. Hlad na 1158 Addison Rd. Napadena je bila okoli sedmih zjutraj, ko je bila na poti v litvansko katoliško cerkev St. George na Superior Avenue.. Občni zbor ZSPB—
V soboto zvečer je bil v Baragovem domu redni 12. letni obč-ri zbor Zveze SPB ob navzočnosti številnega članstva in delegatov krajevnih društev. Odbor je poročal o svojem delu in dobil cato razrešnico s pohvalo. Izvoljen je bil soglasno znova. Cleveland dobil pomožnega škofa—
Včeraj popoldne je bil posvečen v stolnici sv. Janeza župnik fare sv. Henrika msgr. William lVI. Cosgrove za pomožnega škofa clevelandske škofije. Navzočih je bilo okoli 20 nadškofov in škofov, posvetili pa so ga clevelandski škof C. G. Issenmann, črnski škof H. R. Perry iz New Orleansa in škof J. F. Whealon iz Erie, Pa..
Sf7. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 4, 1968

Ameriška Domovina
8117 St. Clair A ve, — HSndercon 1-06311 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Fublisheti daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
,	NAROČNINA:
Ca Združene države:
\	$16.00 na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 za 1 mCMM
Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeč* Petkova izdaja $5.00 na leto

l	SUBSCRIPTION RATES:
Cmited States:
f $16.00 per year; $8.00 lor 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
fc, $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 170 Weds., Sept. 4, 1968
Demokratska stranka po konvenciji
-
Na letošnji demokratski konvenciji je bilo proti koncu nekaj izredno “živahnih” trenutkov, ko je bilo življenje na njej bolj podobno življenju v pivskih kot v damskih salonih. To je spravilo marsikaterega časnikarja v slabo voljo in že je začel razlagati, da.je stranka v razsulu. Tako hudo pa vendarle ni. Za letošnjo živahnost je obstojalo par okoliščin, ki jih pri prejšnjih konvencijah ni bilo.
Letošnja konvencija ni poznala nobenega vidnega gospodarja. L. 1960 je prevladovala na konvenciji Kennedy-jeva struja, ki je s svojo disciplino zamorila vsak “samoini-ciiativen” političen podvig na zborovanjih. Še bolj je konvencijo v 1. 1964 imel pod kontrolo Johnsonov volivni aparat, ki je pazil, da se je vse razvijalo po načrtu. Letos so do marca vsi misliti, da bo letošnja konvencija le kopija tiste iz 1. 1964, pa ni bila. Johnson se je umaknil iz aktivnega vodstvo konvencije, noben drug demokratski politik pa ni mogel postati taka politična osebnost, da bi se nekaj tisoč demokratov pokorilo njegovi volji. Tako se je zgodilo, da je konvencija zopet svobodno zadihala, kot je v tem in preteklem stoletju že velikokrat, le pozabili smo na to.
Kot vsak političen sestanek, tako padajo tudi konvencije pod vpliv politične javnosti. Letos je bil ta vpliv še posebno močen, saj so vse vrste nezadovoljnih Amerikancev že dolgo časa kar naprej opozarjale z javnimi nastopi, kaj vse jim greni življenje. Kar je bilo letos novo, so bili načrti specijalistov za izgrede in demonstracije usmerjeni tudi proti demokratski konvenciji, pri čemur je bila nastopom “ljudskih množic” namenjena posebna vloga. Varnostni organi so hoteli biti pripravljeni za vsak slučaj; zborovalna stavba s pritiklinami vred je postala oblegana trdnjava. Vse to je seveda močno vplivalo na živce vseh delegatov, čeprav nemiri in izgredi niso bili tako veliki, kot smo pričakovali.
Skušnja z letošnjo demokratsko konvencijo svetuje: konvencije naj se rajše umikajo iz gosto naseljenih krajev. Delegatom res ne bi bilo dano toliko prilik za zabave, zato bi pa konvencije same potekale resnejše in samo pridobile na ugledu. Dosedaj je namreč njihov ugled zmeraj padal.
Demokratske stranke ne smemo torej soditi po letošnji konvenciji. Ni pa s tem rečeno, da se na njej v konvenciji ni pokazala nobena pega. Predvsem je na njej manjkala marsikatera prebrisana glava, ne samo predsednik L. B. Johnson. Človek se otožno spomni na čase, ko je konvencije vodil pokojni kongresnik Sam Rayburn, na govorniškem odru pa se pokazal pokojni Adlai Stevenson. Teh časov ni več, morda jih tudi ne bo več. Letošnja konvencija je bila torej brez pravega vodstva in je še čudež, da je tako lepo potekala. Lahko bi bilo še slabše.
Da ni bila letošnja konvencija tako zanimiva kot nekdaj, je kriva tudi usoda, ki se je igrala s predsedniškimi kandidati. Še pred pol leta je Johnson mislil, da ima kandidaturo in volivno zmago že v žepu. Pa se je pojavil s kandidaturo pokojni senator R. F. Kennedy, prav isti čas se je pa navalilo na Johnsona vse, kar mu je nasprotovalo. Johnson je verjetno prišel do sklepa, da bi bil zanj volivni boj tvegana stvar, zato se je raje umaknil. Kmalu potem je padel senator R. F. Kennedv kot žrtev atentata. Odpadla sta dva tekmeca za kandidaturo, nastala je praznina, ki jo je zapolnil Humphrey. Še o novem letu so nam proroki napovedovali pri novembrskih volitvah dvoboj Johnson — Nixon. po tragični smrti senatorja Kennedyja se je naposled spremenil v dvoboj Humphrey — Nixon. Nixon je torej o-stal, na demokratski stranki pa tako tragične spremembe!
Taki potresi v vodstvu stranke morajo seveda potresti tudi vse strankine organizacije. Še bolj pridejo taki potresi do veljave takrat, kadar stoji stranka pred takimi problemi, kot so vojskovanje v Vietnamu, inflacija in draginja, rasna trenja in nemiri, neurejene javne finance in zunanja trgovina itd.
Pri tem se je stranki dogodila še ta smola, da je praktično bila kar 16 let odrinjena od obravnavanja kočljivih političnih problemov. Od 1. 1952 do 1. 1960 jih je obravnavala pod Eisenhowerjevim vodstvom republikanska stranka, po 1. 1960 pa Kennedv in Johnson, ki sta se na stranko le bolj malo ozirala. V tej dobi je bila strankina politika formirana v Beli hiši, ne pa v strankinem vodstvu. To se je dobro čutilo na sedanji konvenciji. Kar je bilo tam izraženih idej, vse smo že preje slišali iz Bele hiše. Niso bile za nas nič novega. Zato je tudi konvencija pustila pri marsikomu tako klaveren vtis.
Je pa tudi res, da je stranka imela že večkrat podobne težave, ki jih je zmeraj hitro premagala. Le ena težava postaja za stranko nevarnejša: začele so pokati vezi med strankinimi stebri: unijami, črnimi volivci in narodnimi manjšinami. Narodne manjšine se politično hitro asimilirajo; že sedaj obstojajo iz pretežno starih volivcev. Ko ti po-
mro, tudi manjšin ne bo več. Črna rasa se hitro pomika k svoji lastni politični skupnosti, zaenkrat v okviru demokratske stranke. Kot politična skupnost bo hotela iztisniti iz strakinega vodstva zmeraj več koncesij. Če jih ne bo dobila, bo posnemala južne konservativne demokrate, ki hodijo tudi po svojih potih, kadar jim to kaže. Ostanejo torej le še unije, te pa tudi zgubljajo svoj vpliv. Delavci vidijo v njih le zavarovalnice za dosežene dobrote, ki jim dotekajo iz mezdnih pogodb, in nič več. Včasih so bile unije tudi duhovne voditeljice unijskih članov, danes lahko igrajo to vlogo le še izjemoma.
Pri tem so v nekaterih državah postale unije tako objestne, da hočejo prevzeti vodstvo državnih demokratskih strank. To je zelo nevarna igra. V tem slučaju bodo namreč skušali črni volivci iztisniti iz njih, kar se da, obenem pa tudi gledali okoli sebe, kje bi se dalo iztisniti kaj več. S tem naravno ne bodo zadovoljni drugi pristaši demokratske stranke.
Demokratska stranka bi zato ravno sedaj potrebovala novega F. D. Roosevelta, ki bi zvaril novo koalicijo, kajti tista iz 1. 1932 je že močno obrabljena. Brez nove koalicije bo vodilna vloga demokratske stranke postajala zmeraj bolj dvomljiva in tvegana. Morda bo to skušnjo napravil že Humphrey.

mmmmzmmm
)DA I
mmmmmvmmŠ
BESEDA IZ NARODA
Mariborski nadpastir dr. M. Držečnik med rojaki v Clevelandu
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 1. septembra, se je ob 11. uri dopoldne zbralo pri romarski votlini Lurške Matere Božje na Chardon Rd. nad pričakovanje veliko Slovencev k sv. maši, ki jo je daroval mariborski škof dr.
Maksimilijan Držečnik.
V lepi pridigi nam je škof toplo govoril o ljubezni slovenskega naroda do Marije, kar pričajo njena številna svetišča in božje poti v Sloveniji, kakor tudi izven njenih meja, kjerkoli beatifikacijo božjega služabnika
Slovenska Pristava.
Nato je prevzvišeni g. škof v kratkem govoru še podrobneje govoril o delovanju katoliške Cerkve doma, o njenem delu, težavah in napredku. Toplo nam je tudi priporočal “Slovenicum” v Rimu, kjer se bodo v bodočnosti šolali slovenski duhovniki in ki je tudi nujno potreben za uveljavljenje Slovencev pri Sv. stolici. Tudi nam je še dodal podrobnosti o procesu v Rimu za
ve v lepi dolinici vsenaokrog obdani z gozdom. V hladni senci smo prisostvovali sveti maši. Molitve in petje se je prijetno mešalo s šumom gozda, kar je napravljajo izreden vtis.
Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa, katerega smo preživeli v prijateljskem razgovoru med romarji v krasni naravi. Ob treh popoldne smo še zmolili rožni venec in peli litanije. Po ogledu nekaterih zanimivosti na romarskem prostoru se je bilo treba posloviti in v par urah smo srečno dosegli Cleveland.
G. Rudiju Knezu prisrčna hvala za lepo vodstvo petja pri pobožnostih. Iskrena zahvala pa gre prav vsem, ki so se udeležili našega romanja in s seboj prinesli toliko razumevanja in dobre volje. Že sedaj Vas vabimo na naše romanje prihodnje leto. Upamo, da se nam bo pridružilo še mnogo prijateljev, kateri so istega mnenja, da se je včasih dobro malo umakniti mestnemu šumu in v tišini premisliti, zakaj smo na svetu.
Seveda smo hvaležni tudi našemu duhovnemu vodji č.g. Jožetu Faležu za skrbno vodstvo.
Ob koncu prisrčno pozdravljamo mariborskega škofa dr. M. Držečnika, mu želimo prijetno bivanje v Ameriki in kličemo: “Dobrodošli med nami!”
Za Marijino Legijo: Marija Marolt
Bsiunuiniiniuiniiininii
mji! I •! lH):HimiHlllliiii>ltiinnm;itiMin IH! li|illHmiiimilliHHHill|lni!i||l|!mnHim!l»!imHI!
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
so se naselili slovenski ljudje. Kot je njegov prednik svetniški škof Slomšek pred dobrimi sto leti govoril Slovencem o lepoti in zakladih materinskega jezika, tako nam je tudi današnji mariborski škof polagal na srce, da ohranimo med nami sloven ski jezik. “Vera je luč, materin jezik pa ključ do zveličanja,” so bile Slomškove besede, danes ravno tako važne kot takrat. Veseli smo tudi novice, da je sedaj proces za njegovo beatifikacijo v polnem teku v Rimu. Seveda pa bo vzelo še dosti časa, žrtev, predvsem pa molitve, nas je v pridigi opominjal dr. M. Držečnik, predno bomo Slovenci doživeli srečni dan, ko bo sin slovenske matere postavljen na oltar.
Čeprav je vreme malo motilo z lahkim dežjem, je vendar zbrana, velika množica dokazala, da Slovenci iz Clevelanda in okolice še ljubimo svojo Cerkev in domovino. Lepo število narodnih noš je dalo vsej slovesnosti še večji vtis in lepoto.
Po sv. maši smo se zbrali v na novo opremljeni dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. na banketu, ki ga je v čast štajerskega vladike pripravil štajerski klub. Pri lepo okrašeni častni mizi so poleg visokega gosta bili še sledeči gg. duhovniki: č. g. Varga, č. g. Slapšak, č. g. Falež, č.g. Zanutič, č.g. Mihelič in č. g. Žakelj, ki se prav te dni mudi tu na obisku iz Belgije, kjer skrbi za duhovno dobrobit tamkajšnjih slovenskih izseljencev.
Po res zelo okusnem obedu so predstavniki sledečih slovenskih organizacij v Clevelandu pozdravili in se poklonili častnemu gostu:
Štajerski klub;
Otroci šentviške slovenske šole;
Odbor staršev šentviške slovenske šole;
Otroci slovenske šole pri Mariji Vnebovzetij
Mali harmonikarji;
Slomškov krožek pri Mariji Vnebovzetij
Slomškov krožek pri Sv. Kristini;
Akademski klub “SAVA”;
KSKJ;
Slovenska Ženska Zveza;
Pevsko društvo “Korotan” in
in prvega mariborskega škofa in največ j ega Slovenca Antona Martina Slomška, želja pre vzvišenega in nas vseh je, da bi še dočakali, ko bo sv. Cerkev tudi javno priznala Slomšku čast svetništva in se bomo vsi zbrali v Rimu za ta veliki dan za vse Slovence.
Nato je še na vprašanja navzočih govoril o nanovo usta novi j enem bogoslovju v Mariboru, o duhovniških poklicih doma, o delu verskih redov v Sloveniji in o obetajočem zbližan ju med katoličani in pravoslavnimi brati v Jugoslaviji v duhu vatikanskega zbora.
Bilo je res lepo in iskreno srečanje z mariborskim škofom, ki bo ostalo vsem v naj lepšem spominu.
Velika zahvala in priznanje članom štajerskega kluba pod predsedstvom n e u m o rnega g. Savernika, ki so v tako kratkem času pripravili tako lepo nedeljo v čast mariborskemu nadpastir-
ju.
Prečastiti g. škof! Vam pa želimo iz vsega srca, da bi se med rojaki v Ameriki počutili kot doma! Lahko Vam zagotovimo, da ste si osvojili naša srca in da nam bo Vaš obisk, še zlasti pa Vaše globoke besede, ostale za vedno v naših srcih. Še enkrat, naj prisrčne j še pozdravljeni med nami v upanju, da nas boste kmalu spet obiskali! Bog Vas živi!
Frank Gorenšek
Lepo fe bilo
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 18. avgusta, je sonce prav lepo sijalo, kakor nam bi hotelo reči “le veselo na pot”. Že ob osmih zjutraj je bilo ob Norwood Road prav živahno, ko so se, romarji Marijine Legije pripravljali na odhod. Vsi so bili videti dobre volje. Kako tudi ne, saj so vedeli, da bodo vsaj nekaj ur preživeli v lepi naravi.
Drisšfvo Najsv, Emena Jsiiisevega pri Mariji Vnebovzeli
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 8. septembra, je zopet nedelja mož in fantov. Kakor običajno se zberemo ob % na 8 v prostorih pod cerkvijo, da skupno odidemo k sv. maši ob 8. — Po sv. maši bo zajtrk in kratek sestanek v šolski dvorani. Meseci oddiha so minuli, treba bo zopet začeti z rednim delom. Ako bo vsak vsaj nekaj malega storil za Društvo in svojo župnijo, pa bomo lahko z malim trudom veliko napravili. Ne prepuščajmo vsega dela samo dvem ali trem osebam; pridite in pomagajte.
Društvo Najsv. Imena Jezusovega se pridružuje ostalim farnim organizacijam in svojemu bivšemu župniku č. g. Matiji Jagru prav iskreno čestita k njegovi 75-letnici rojstva. Naj ga ljubi Bog ohranja zdravega in čilega še mnogo let med nami.
V mesecu septembru bomo imeli v naši župniji 40-urno če-ščenje presv. Rešnjega Telesa. V nedeljo, 22. septembra, bo za može in fante skupna ura češče-nja od 1. do 2. popoldne. Zaznamujte si ta čas in pridite. Zadnja leta je udeležba pri češče-nju zelo padla. To ni morda posledica izselitev družin iz župnije, kot pa
dolžnosti naše vere in skrbi za zveličanje. Prakticiranja vere ne postavljajmo na zapovedi; saj ni zapovedano, ampak na ljubezen do Boga. Dvakrat v letu smo moški vabljeni k javnemu in skupnemu češčenju presv. Evharistije: na Veliki četrtek in pa ob 40-urnem češčenju. Pridite, bomo slovensko, glasno in skupno molili molitveno uro!
Zdravko Novak
iuui'»iiuuuimiufflaiiginB[iiiumuuiniiiiniaiBnauiiiuiii
Pittsburgh, Pa. — Politika, vreme in ves svet se čudno pre-kucavajo. V teh ozirih tudi pri nas v naši Penni ni nič boljše kakor drugod. Med industrijskimi korporacijami in delavskimi unijami potekajo pogajanja za višje plače. S 1. julijem so začeli odtrgavati višje davke pri plačah, to je tisto 10% povišanje davka, ki ga je kongres odobril v juniju. Ni tako dosti, a dosti se pozna. Petak ti odtrgajo tu, petak tam in to pomeni manj kruha za družinske mize in za druge življenske potrebe. Poleg tega se pa počasi vse draži. Tu nekaj odstotkov, drugod nekaj in čuti se, da začne boleti.
Vse te sitnosti, se zdi, da je videl tudi L. B. Johnson v naprej, zato je odklonil kandidaturo, češ naj se kak drug fant trudi s tem. Povišek dohodninskega davka bo sicer nekaj pomagal, to je, da ne bodo ostale blagajne preveč prazne, ko se bo-poslovil ob novem letu iz Bele hiše. Toda sitnosti in zahteve po novih izdatkih pa tudi ne bo konec, marveč jih bo raje še več.
Na vse to gledajo s skrbnimi očmi jeklarske korporacije, od katerih se zahteva poviške plač delavcem. Če bodo pristali na poviške, delno so sicer že, kdo bo za to prispeval? Kdo? Javnost, ki je odjemalka izdelkov. Največja odjemalka jekla pa je vlada. Za vojne potrebščine v Vietnamu, doma za opremo armade in mornarice je treba visoke količine vseh vrst jeklarskih izdelkov. Vlada bo morala to plačati. S čim? Z denarjem, ki ga dobi potom davkov. Te pa prispevamo vsi.
Zgornje so le ene težave, kje so še druge!
V juniju so šli v Washington taki, ki so brezposelni največ po lastni krivdi, ki se niso znali in se ne znajo požuriti, da bi se izurili za kake poklicne in druge službe in dela. Mnogi so navajeni preveč na javne podpore. Takim, ki so res potrebni podpore, radi gotovih okoliščin, kot onemoglosti, starosti, bolezni itd., takim je družba seveda dolžna, da jih podpira. Ali so pa vsi taki? Med njimi je tudi dosti hru stov, ki bi si lahko sami služili kruh, pa nekatere to ne veseli
podrobnosti in sporočila v listu. Izražamo želje za mnogo novih naročnikov.
Lepo pozdravljamo uredništvo in go. Mary Debevec.
S spoštovanjem, vdana
Družina Petrič
Johnstown, Pa. — Cenjeni! Vaše pismo z opozorilom, da v padanje zavedanja nekaj dneh poteče moja naročnina za Ameriško Domovino, sem hvaležno prejel.
Tu Vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $16 ter s tem obnavljam naročnino za nadaljnje leto.
Vaš list cenim prvič zato, ker je slovenski, drugič pa zato, ker se neustrašeno postavi za resnico in pravico, pa če je komu prav ali ne. In to je, kar šteje!
Prisrčen pozdrav vsem naročnikom, posebno pa uredništvu in upravi lista, Vaš stari naročnik	Frank Mele

IZ NAŠIH VRŠI

Fairport Harbor, Ohio. — Spoštovano uredništvo! Tukaj Vam prilagam ček za enoletno naročnino Ameriške Domovine, katero želim pravočasno obnoviti, da Vam prihranim delo.
Prav lepo pozdravljam ured-
Kmalu po prihodu do našega: ništvo lista in posebno Mrs. Ma-
cilja smo se zbrali v cerkvi Tolažnice Žalostnih. Očetje frančiškani so nam želeli dobrodošlico, kar je na nas dobro vplivalo, da smo se počutili še bolj domače. V procesiji smo nato odšli skozi zelo skrbno negovan gozd do kapelice Lurške Matere Božje. Oltar stoji kakor oaza sredi pušča-
ry Debevec. Jennie Zupan J	*
Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Prav lepa hvala za obvestilo. Tukaj Vam pošiljamo ček . za enoletno naročnino Ameriške Domovine.
. Z. listom smo zelo zadovoljni in smo Vam zelo hvaležni za vse
Fort Erie, Ont. — Spoštovani! Pošiljam Vam denar za nadalj-no naročnino na Ameriško Domovino. Zelo mi je bilo v času poštnega štrajka dolgčas po njej, vsaki dan je v hiši nekaj manjkalo.
preveč. Ne znajo najti dela, pa tudi niso preveč vneti, da bi si ga poiskali, kakor si ga morajo mnogi drugi. Vsi pa trkajo za podpore na vrata državnih in federalnih uradov. Tisoče takih je v juniju dospelo v Washington in zasedlo park in si “ustanovilo” Resurrection City (Mesto vstajenja). S tem so povzročili mnogo sitnosti, posebno v ozirih sanitarstva, saj je znano, kako taki čislajo in vzdržujejo snago. Vlada jih je morala opozarjati, da naj odidejo in potrpe, da se bo skušalo napraviti, kar bo mogoče in ker se le niso hoteli premakniti, jih je morala policija in redarji razgnati. Nastala je rabuka in več,sto jih je moralo v zapor, kjer jih morajo zdaj javne oblasti braniti.
Mnogi se,: vprašujejo, zakaj so jim javne oblasti sploh dovolile, da so se zašotorili v parku? Kaj so pa pričakovali od njih, ko vendar vedo v naprej, kako se v takih slučajih taki “marčarji” obnašajo.
Nek poročevalec je omenjal, da je bilo med njimi tudi precej takih, ki pozivnice v vojaško službo sežigajo in takih, ki niso preveč vneti za delo in službe. Med demonstranti pa so in gledajo za podpore.
Vsaka šola nekaj izuči tiste, ki se :z njo ukvarjajo. Kdaj bo kaj izučila tiste, ki so v takih ozirih preveč prizanesljivi?
To pa še daleč niso vse sitnosti, ki pritiskajo na deželo. Gospodarski strokovnjaki napovedujejo nič kaj veselo bodočnost za naše gospodarstvo. Pred kratkim je zanimivo razlagal J. Lh vingstone stanje našega in mednarodnega denarnega sistema. Zelo dvomljivo gleda v bodočnost. Svetovna prosperiteta, kateri smo dali po vojni prav mi silni pogon, da je bila vsepovsod doma, v Evropi, v Japonski in še drugod več zaposlitve in s tem več businessa. Ta prosperiteta se bliža krizi, tako gleda on. Pravi dalje, da to zato, ker dolar ni več “vsemogočen”. Mnenja je, da je preveč dolarjev raztresenih po svetu, za katere smo odgovorni tujini z zlatom. Ta se pa krči. Skoro šaljivo omenja, da potrebe bodo zahtevale, če bo šlo tako naprej take “vsemogoče kemiste”, ki bodo znali namesto iz rudnine iz papirja proizvajati zlato — “papirnato zlato”.
Za vse to omenja razloge, ker je Anglija znižala vrednost svoje valute z $3.40 doli na $2.80. 'Dalje Amerika ima preveč raztresenih investicij po vsem svetu. ščititi jih, to jo precej stane. Zatem preveč investicij gre v tuji svet radi tega, ker tam dajejo višje obresti. To je tudi razlog, da domače banke zadnje čase zvišujejo obresti na vloge vlagateljem. Vse to pa pomeni inflacijo, v kateri postaja dolar manj vreden. Prihodnjih 12 do 18 mesecev se bo pokazalo, kako bo v tem oziru vozila Svetovna banka, kateri načeluje zdaj bivši vojni tajnik McNamara.
Tako je, vidite, na tem našem puklastem svetu, bi znal reči moj stari znanec Urban, “čas da, čas pa tudi vse pobere in vzame ...” še bolj preprosto bi se pa povedalo:	hruške ne rodijo
vsako leto enako!
* ENO ZA DOBRO VOLJO;
— Dve Ljubljančanki sta se srečali v trgovini in ker se že dolgo nista videli, sta se imeli marsikaj za pogovoriti. Ker se je med tem Mira poročila, in to z drugim fantom, kakor pa je
Sedaj pa Ameriško Domovino zopet redno prejemam. Hvala preje z njim hodila, jo Vera res-
Vam za vse poslane številke, ker rada čitam povest “Mrtvi ognjenik”. Bi mi bilo zelo žal, če ne bi povesti prečitala do konca. Zato še enkrat najlepša hvala.
Lepe pozdrave uredništvu in upravi in vsem bralcem Ameriške Domovine pošilja
Mary Bracnik
no vpraša: “Ne razumem, Mira, kako si mogla Milana odsloviti in se odločiti za Zdravka? Če ju primerjam — Milan je vedno bolje oblečen in ...”
Mira:	“Ti ne razumeš, Milan
ljubi sebe, Zdravko pa mene.”
I — Zaenkrat dovolj, pa še drugič" kaj.	Stari Majk

AMERIŠKA DOMOVINA,
n
to
s- Finžgar
MIRNA POTA

Se i iein s^avnos^nem dejanju ljubi Rudi! Nič ne veva, kaj J® družba še vse drugače raz- nama skriva prihodnost. Tudi
kakor pred njim. Tud i brez te klopce se bova, če je taka tožT S^ar^na razSibala vsa- božja volja, lahko zasanjala na-irSjCo- Začele so se napitnice, zaj v te prelepe dni. Kar odkri-s° hoteli pozdraviti žaro- tosrčno ti povem, da me, čim Par, vsak po svoje. A ne [bolj se bliža dan poroke, tem
Vsi
Saftio
po enkrat. Misel je prožila bolj muči grozeča slutnja. Vem,
■Disei '	,	.
bilo ’ resnobnostl in smeha ni da je vse to nemir in vse drobne
bam- konca ne kraja- Celolskrbi, ki me res tarejo vsak dan. VeSgj-Cl sta se °glasili> a sta z Saj veš, da mi je vsaka tvoja že-Ve£ mi in ganjenimi solzami Ija ukaz, zato ne bodi hud, če ^ P0vedali kakor z besedo, sem zaradi te, zares usodne klop-jeva mama je z velikim ce drugačnih misli.” iti d UŠenjem napila Strgarici Rudi je tesneje pritisnil njeno sifoVl§ala do neba njeno kuhinj- roko k sebi: “Prav imaš, Irma.
[ drnetnost.
bvh riCa 36 i6 ren način:
zahvalila na
Pojdiva.
Ko sta šla dalje, je Rudi Ir-,	- -cu-ui.	i mo vprašal, kaj se ji zdi glede
ekoč sem brala, da so se na fantovščine.
U Veskem sešle učene, imenit- “To so stare navade, držimo ^ bogate gospe iz vse Evrope, se jih. Saj sedaj vendar še zve-
sku ^
% . sem Draia, aa so se na . eskem sešle učene, imenit-
[a bogate gospe iz vse Evrope. Lc jm. oaj acudj venuar se zve-»KU 611 zborovanja je bil, da bi sto hodiš k prijateljem sobota-dognale, kako naj vsaka rjem?” li£ * ~~ bogata ali preprosta, “še nobene sobote nisem opu-ali ne, mestna ali kmečka stil..” b0 !nva s svojim možem, da mu “Rudi, ti gospodje in fantje Seb, vedno ljuba in zaželena, te imajo zares radi. V naši pi-riv" so zborovale, vse raz-|sarni se mnogo zve. Tudi to je
že mnogokrat odkritosrčno
hogij.	i
na dolgo in široko svoje [bilo
tijiin spoznanja. Prav v zad-1povedano, da te imajo vsi ne le Itj rsti pa je sedela košata žena, radi, cenijo te, ljubijo te. Ne |je Q®s bas ni zinila besedice. Ko jsmeš se jim izmikati, ne odtu-
sklepu povabila predsed1- Miti.
Pravi prijatelji so velika veš, kdaj in
kjj," Vse> naj le vsaka še pove, I dragocenost. Kaj več na srcu> se ni nobena kako ti bo ta ali oni zelo potre-
oskrbi leno fantov-
ti$t
t glasila, 3 košata,
sk!?' 'Prijateljice
a dvignila se je molčeča žena in drage, vse
stjj^brslrele do zadnje drobne j no?”
fer,/ a Poglavitno ste vendah
Jbile,- __ žene
ben. Zato oskrbi lepo ščino.”
Kdaj, sodiš, bi bilo primer-
‘Določi sam. Prosim te pa, niso se rado-[kar tik pred poroko. Za tak
feu	.	--- i'---------------
k f ? ozrle vanjo. — Košata jim najin praznik je' treba lepe zbra-kla: ‘Ce hočemo, da bomo|nosti. Zadeva je preresna, da bi
Ja	-	*	■
Prva skrb ta, da to ‘živad’, tar. Ali ne?”
fej Sv°jini možem, mora biti ^ ji'
Povirno naši dedci, dobro vse
šel kar od fantovščine pred ol-
Tovarna stekla zašla v stečaj
Le malo časa je bilo dano novomeški tovarni stekla INIS živeti. Pred dvemi leti so jo slovesno odprli. V njej je našlo zaposlitev 250 delavcev. Stroji so prišli s Poljskega. Kmalu se je izkazalo, da ne delajo dobro. Zato izdelki tovarne niso šli v promet. Podjetje je vedno bolj lezlo v dolgove. 10. julija letos je morala tovarna ustaviti obrat, saj je dosegla tri milijarde 500 milijonov starih dinarjev izgube. Vsi delavci so bili ob delo in zaslužek.
Seveda se niso mogli kar tako Sprijazniti z novim položajem 15. julija so se zbrali na dvorišču tovarne in protestirali proti nesposobnemu vodstvu, obenem pa zahtevali, da se jim izplačajo dolžni zaslužki. Člani prisilne u-prave so jih skušali pomiriti in pojasnili položaj, a vse je bilo zaman. Delavci so že imeli pripravljena velika protestna gesla. Z njimi so odšli v mesto na glavni trg ter se ustavili pred občinskim poslopjem. Glasno so zahtevali, naj občina uredi njih položaj.
Da bi delavstvo pomirili in čim prej odstranili s trga neljube jim demonstrante, so na občini hitro sklenili, naj te odpuščene delavce sprejme Industrija motornih vozil v Novem mestu, partijski funkcionarji ter občinski možje pa so prišli pred delavce in se opravičevali, da sami niso vedeli, da je bila tovarna gospodarsko tako zavožena, da je morala iti v stečaj.
župnikovanja. Več let je oprav Ijal tudi posle dekana vrhniške dekanije.
Kot horjulski župnik je popravil župnijsko in podružnične cerkve, razširil pokopališče. Kot sošolec umetnostnega zgodovi nar j a dr. F. Steleta se je v vseh umetnostnih zadevah posvetoval z njim; sad tega prijateljstva je med drugim tudi odkrit je znanih srednjeveških fresk na Vrzdencu.
Pa tudi sicer je bil rajnki župnik izredno razgledan mož, med drugim tudi v jezikoslovju in bogoslovju, fiziki in matematiki; njegov hobby je bilo zvezdo-slovje.
Z župnikom Nastranom je legel v grob mož, ki je z neomah-Ijivim značajem več desetletij zgledno in dostojanstveno predstavljal slovenske dušne pastirje na deželi. Naj počiva v miru!
D.
Rudi je njeno misel potrdil. Ker je oba klicala ura v pisarno, 2aWo lf°mizie se zasmejalo in sta Se vrnila.
. Skal°- Višji svetnik Karel Rudi je po siovesu premišlje-!fja Je dodal: “Nocojšnja veče- val Irmino modrost in se ji ču-ferin,11:1 le za zgled. Živela Str- dii- Spomnil se ie svetopisem-Va mamica!”
župnik Franc Nastran umrl
Na god sv. Jakoba zgodaj zjutraj je umrl horjulski župnik Franc Nastran, ki je vodil polnih 47 let tamkajšnjo župnijo.

^k° so potekali tedni Irmi
ske besede: “Razumna in dobra žena je nad zlato!” in bil prepričan, da je tako našel
Štipendiranje na ljubljanski univerzi
V letu 1967-68 je bilo na ljubljanski univerzi 18% visokošol-cev iz delavskih družin; 7% iz kmečkih drpžin in 52% iz družin uslužbencev. — štipendistov je bilo izmed teh iz delavskih družin 26.3%, iz uslužbenskih pa 32.6%.
Navedeni statistični podatki so po pisanju Dimitrija Rupla v “Ljubljanskem dnevniku” od 16. jun. 1.1. “konkretni dokazi", ki odkrivajo “nefunkcionalno organizacijo štipendiranja (na ljubljanski univerzi, op. pis.), porazno vključevanje mladine v politično življenje, odkriva nefunkcionalno razdelitev narodnega dohodka, diskriminacijo v financiranju ... in z eno besedo celoten deficit naše slovenske (komunistične, op. p.) družbe na gospodarskem in moralno-poli-tičnem področju.”
Nekoliko učeno in zastrto po-|
vodi njihov duhovni vodja prefekt Rovan, SDS, iz Celovca. Poleg koroških so na taboru tudi tržaški skavti, ki ju vodita prof. Teuerschuh in njihov duhovni vodja g. Grmek. Skavte — koroške kot tržaške — je obiskal med drugim tudi dr. Valen tin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev; Tržaškega pa so se mudili nekaj časa med njimi prof. S. Janežič, prof. Vinko Beličič in dr. Teofi Simčič.
Baragova proslava v Metliki
Škof Friderik Baraga je dve in pol leti kaplanoval tudi v Metliki v Beli Krajini. Od tu je oktobru 1830 odšel v misijone Ameriko. Zato bo slovesno obhajala stoletnico njegove smrti tudi metliška župnija. Praznovanje bo združeno z glavnim romarskim shodom na Marijini božji poti pri Treh farah na Jernejevo nedeljo, 25. t. m. Ob desetih bo maševat in govoril nadškof dr. J. Pogačnik. Popoldne pa bodo v župnijski cerkvi slovesne večernice in odkritje spominske plošče.
‘Jugoslovanski dan’ v okviru celovškega sejma
V prvi polovici t. m. je bil v Celovcu redni vsakoletni velesejem, na katerem razstavlja vsa leta tudi Jugoslavija, v prvi vrsti Slovenija in nekaj tudi Hrvatska. Kakor že prejšnja leta je bil tudi letos v času velesejma poseben “jugoslovanski dan”, ko pridejo na velesejem
niku ob njegovem jubileju.
Nadškof Jeglič je imenoval Hegenkoetterja za njegovo nesebično delo med rojaki za častnega konzistorilanega svetnika ljubljanske škofije. Biserne maše so se udeželili tudi zastopniki slovenskih izseljencev v naših narodnih nošah.
Bisernomašniku, ki stalno bere slovenske liste, med njimi tudi našo Ameriško Domovino, tudi ameriški rojaki polni hvaležnosti izražamo prisrčne čestitke.
Poslanik ZSSR pri Tilu
BELGRAD, SFRJ. — Predsednik Tito je sprejel pretekli petek v svojem bivališču na Brionih sovjetskega poslanika na njegovo lastno prošnjo. Kaj je Rus tako nujno hotel od Tita, časopisje ni nič omenilo, sodijo pa, da je zastopnik Moskve prišel svarit Tita, naj ne napada Sovjetske zveze zaradi njenega nastopa proti Češkoslovaški in naj ne zahteva takojšnjega umika ruskih in satelitskih čet od tam.
Kot znano je Centralni komi-tet Zveze komunistov Jugoslavije označil vdor ruskih in satelitskih čet v ČSR za napad, ki je nasprotju z mednarodnimi zakoni, listino ZN in skrajno škodljiv socialistični stvari na vsem svetu. Zahteval je takojšen u-mik teh čet. V Belgradu so bile obsežne demonstracije v podporo ČSR, na katerih je govoril e-den glavnih partijskih vodnikov M. Todorovič.
Da vse to Moskvi ni ljubo, je očitno. Verjetno jo moti tudi Ti-
kot predsedniik vsa 4 leta, kar mu jih daje ustava. Take napovedi so v Latinski Ameriki zmeraj zelo tvegane.
Denarja predsedniškim kandidatom letos ne manjka
WASHINGTON, D.C. — Poznavalci razmer v vodstvih predsedniških kampanj trdijo, da imajo letos vsi na razpolago kar dovolj finančnih sredstev. To ne velja le za kandidata obeh glavnih strank, ampak tudi za kandidata tretje stranke G. Wallacea.
Avtomobili na obroke
CLEVEUAND, O. — Avtomobile so začeli v naši deželi prvič prodajati na obroke že leta 1905.
Molki dobijo delo
Hp u v pričakovanju po-
\otega človeško Pero ni spo-1 Ko so se sobotarji prvič po \)v°PiSati' lCe 36 ^ Cel° Pre' novem letu sešli, je Rudi sprožil % p pero ustavil0 ob zaročni razgovor o fantovščini. Vprašal Kav,.. 0§omile in Črtomira in jih je, če so zadovoljni, da bi po-,vu -NAj pevec drug vam praznovali njegovo slovo od fan-XPOpisuje> k* cek) ie tovskega stanu namesto v so-Katj oberna'” — kaj naj bi po-1 boto v sredo pred poroko. “Sa-
v ■	,
no pritrdili.
“Velja, v sredo! Toda lepo vas
Bil je med najmarkantnejšimi župniki ljubljanske nadškofije.
Pokopan je bil ob veliki
vici. Podani odstotki povedo vse!
vidnejše osebnosti iz gospodar-	-	-	---- ---- --
skega in političnega živjenja !°Va PobPora Romuniji, ki je ba-Avstrije kakor tudi iz obeh re-
publik Slovenije in Hrvatske. Večerne recepcije, ki jo je priredil prejšnji petek celovški jugoslovanski generalni konzul inž. Karmelo Budihna in predsednika gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske, so se u-deležili poleg najvišjih celovških in ljubljanskih in zagrebških uradnih zastopnikov tudi predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev.
, flat)	'	'	-	|	-	-	------ J.----Jr
V	moie star0’ že skr- mo reci, vsi pridemo!” so soglas-
u Pisalo?	1
Ni	i . ” ’	.	-	- j*
e zime je sneg nenavadno vabim, da bi se sešli že ob sed-
N^- P° božiča ni padla no- mih in bi tu skupno večerjah.”
Spezinka- Dnevi so bili res “Ne oškoduj se preveč,” je
°da sončni. Zato je Rudi [plaho rekel financar, ki je z dru-
Irmo, da sta vsaj neka- žino živel najbolj tesno. rati izrabila lepe dneve | “Saj sem mu že zadnjič napo-
id , a za dobro uro na spre- vedal, da mu mora biti ta večer Ni ^ P° °bedu. Časih sta si krava groš,” je odgovoril Pri-| "b §aa tudi pot skozi drevored mož. “Rudi, naužij se še posled-
P°t m bila več tista njič najlepšega, kar je na svetu P°letna cesta v senci — to je svobode, preden ukloniš
N)65' P>ob nogami je pošume-jsvoj tilnik pod zakonski jarem.’ H> Nbo Ustje, veje dreves so “In če bo ta jarem sladak?” je
bi domačinov, duhovnikov in re-dovnic-domačink.
Rajnki je bil rojen 1. .1886 v Vodicah na Gorenjskem. V gim-nazijo je hodil v Kranj in pozneje še v Ljubljano. V tem času je bil sošolec znanega clevelandskega zdravnika dr. F. Kerna. Po bogoslovnih letih je kaplanoval v Boštanju in Borovnici; med prvo svetovno vojsko je bil vojni kurat, po vojski pa je bil kaplan na Krki pri Stični, in sicer malo več kot dve leti. Ko pa je spomladi 1921 umrl v Horjulu župnik J. Pristov, je bil imenovan za njegovega naslednika.
Kot duhovnik je bil rajnki točen v cerkvi, v spovednici in v šoli. Njegove pridige so bile izredno močne. Rad je imel tudi dijake, zlasti bogoslovce. Osem
Cesta k Belopeškim jezerom asfaltirana
Po skoro dveh letih gradnje sta dobili romantični belopeški jezeri asfaltirano zvezo s cesto, ki veže preko Fužin Trbiž s Kranjsko goro. Nova cesta je ši-
Avgust Hegenkoetter — biseromašnik
Na praznik sv. Rešnjega Telesa je obhajal v Twisdenu pri Kevelaerju biserno mašo Avgust Hegenkoetter, dolgoletni dušni pastir sovenskih izseljencev v Porenju v Nemčiji.
Muenstrski škof je v svojem času poslal A. Hegenkoetterja in Božidarja Tensunderna v
je trdno odločena braniti svojo neodvisnost tudi v orožjem. Izvedla je delno mobilizacijo in začela z vojaškimi vajami v o-brambo. Tudi sama Jugoslavija se ne počuti posebno dobro. Tito je pozval po tujih poročilih po ruskem vdoru v ČSR pod o-rožje pol milijona rezervistov in jih ima danes še vedno pod o-rožjem, četudi je sovjetski pritisk malo popustil in se v Belgradu počutijo nekaj varnejše.
roka 6 m. Zgrajeni so bili mnogi Slovenijo, da bi se naučila slo-obcestni oporni zidovi, mostovi razširjeni in ovinki omiljeni.
Tako domačini kot turisti so veseli nove ceste, saj je vsem približala svet pod Mangartom. Be-lopeška jezera postajajo vedno bolj prijetna izletna točka. Tudi s Koroške jih premnogi radi o-biskujejo.
Letos tabore, se pravi, do 14. avgusta so taborili pri Beli peči
'vjtg „ nsije, veje areves so m ce uu ta jarem siaaaKT Na* rlele v zimsko sonce. Ne- pripomnil dr. Janko Vrščaj. 5ri.e se Rudi ustavi sredi) “Jarem je jarem in ni svo-
~	ou t.dMuj.ij.1 pXi xseu peci muenstrsKega SKOia ar. J. Hoetf-
novih maš je bilo za njegovega | slovenski koroški skavti, ki jih nerja, ki ga je pisal bisernomaš-
venskega jezika, da bi potem mogla delovati med našimi izseljenci v Nemčiji. Od tedaj je minulo že nad 50 let, a oba še vedno dobro govorita slovensko in hrvaško. Hegenkoetter pa razume tudi češko, poljsko in rusko. Zaradi tega v zadnjem času veliko deluje na ekumenskem področju, kar priča tudi pismo muenstrskega škofa dr. J. Hoeff
Ekvador ustoličil novega predsednika Velasco Ibarro
QUITO, Ekv. — Velasco Ibarro je star že 76 let in je bil že štirikrat ekvadorski predsednik, pri tem je samo enkrat srečno končal svojo poslovno dobo, trikrat so ga generali pregnali z o-blasti. Pa je pri vsem tem ponovno kadidiral in bil zopet izvoljen. Dne 1. septembra je bil slovesno zaprisežen in imel pri tem običajen govor, ki je v njem obravnaval največ domačo politiko.
Obljubil je, da se bo posebno posvetil problemom socijalne politike. V zunanji politiki bo zagovarjal načelo nevtralnosti in ne vmešavanj a v notranje zadeve tujih držav. Važnejša je napoved političnih opazovalcev, da bo Ibarra sedaj mirno vladal
'It
,	V X ^xv.vxx	-------J v- J^X^XXX XXX XXX ^ v w
eba> pridrži Irmo in ji po- boda, take vere sem jaz,” je Pri-st>r6gfta klopco, kjer sta prvič mož trdil svojo.
borila;
i Ves večer je potekal v tako N ^ 1° vidiš? Kolikokrat mis- Prisrčnem prijateljstvu, da je h pol Oprijela se me je že- Hudi do ganjenosti občutil, kako ‘‘O9 -i0 odkupim.”	|ša irnajo vsi radi. Na Primoževo
^ L •	^	---- ---- -	-
^ 6o * Pudi> česa vsega se ti želi° 30 raztegnili večer prek V^sliš! Ali bi jo postavil navadne ure in si privoščili na ^ ° hamesto otomane?” Irma|Rudiiev klic nekaj čaš starine.
, vvna§ajivo posmejala.
*0 yeasa se mi smeješ, ko do-‘'fep S’ zakaj mi je tako ljuba, zate _
^ najino usodno znanje.
Cj ^i
Dnevi pred poroko so potekali, kakor da se z zimskimi dnevi krči tudi čas. Rudi in Irje ta klopca lep ma sj-a p0Stavila oklice teden pred drugo nedeljo po Treh kraljih. Bala je pritekala dan na dan v hišo, mama Strgarica ni nikoli več utegnila pred polnočjo iti počivat. Od vseh plati sc prihajala voščila in želje, da bi bilo vse srečno. Tudi Šolič je pisal. Na konec pisma pa je sin pristavil zlobno opazko: “Obžalujem, da gre hči iz take hiše v naročje revnemu pisarju.” (Dalje prihodnjič)
IA*J'-'V^.XXV^ XjXXCAXXJ v_.
r sttG prvič videl, k tej klop-N n °Pda in povedala mate-N Seg°Nbdo- Takrat sem ti pr-f V roko občutil v tvo-^ Se rabel utrip tvojega srca. N fesG. sP°čelo vse, kar je se-, ŽivN03- Trdno upam, da si tN 2 Jeriju priborim majhno \ VrtiČkom- Pj3 bi postavil
K Sfeial0’ na bi Pose,,:iala V N a' ° teh naj lepših dneh
.tNaSreČe-”
N	resno poslušala, po-
Proseč ga rekla: “Nikar,
— TV A nadzira 80 kv. milj o-zemlja.
Iščemo pomočnike
za vlivanje kalupov v železniškem oddelku. Vse zmene. Basic Aluminum Casting Co. 1325 E. 168 St. pri Saranac Rd. severno od St. Clair.	(170)
Male Help Wanted
Machine Trainee
Apply in person
TYLOK INTERNATIONAL 25700 Lakeland
(172)
Wanted
Male Factory Help
Machine operators with some experience in metal working shop.
WOOD & SPENCER CO. 1930 E. 61 St. & Chester
(172)
Ženske dobijo delo
Iščemo kuharico
Okrajni zavod išče izkušeno, angleško govorečo kuharico za 60 ljudi.
EASTERN STAR HOME 761-5080
(174)
Female Help Wanted
Kitchen Help Wanted Morning and afternoon Waitress Wanted, also. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue EN 1-5214
(x)
Wanted Counter Girl
From 4:00 p.m. on, full or part time. Must be 21 or over. Call HE 1-5254 in the morning or EN 1-8864 in the afternoon. (x)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Enodružinska, 6-sobna, 3 ali spalnice, rekreacijska soba, garaža. Blizu Grovewood Ave. Kličite IV 1-7005.
(170)
V najem
Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158.	(x)
Naprodaj
Dobro vpeljani pogrebni zavod. Nič posredovalcev. Za pojasnila kličite 241-5067. _________________ (171)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 4-4, blizu cerkve Marije Vnebovzete v Collin-wood, 2 garaži in blizu trans-portacije. Kličite 944-0512.
(173)
V najem
Odda se štirisobno na novo prebarvano stanovanje, zgoraj, na E. 73 St., severno od St. Clair Ave. Kličite 431-6798.	(x)
BEGUNČKI IN SIROTE — Mednarodni odbor za pomoč je poskrbel za vrsto begunčkov in sirot v Južnem ~ Na slM vldimo te reveze v njihovem bivališču pri telovadbi pod vodstvom preskušene varuhinje
V najem
Oddamo 4 lepe sobe in kopalnico na E. 156 St., blizu bule-varda. $75.
KNIFIC REALTY 481-9980
(171)
A'
•i
. t
V
"t.
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje na 1260 E. 71 St. zgoraj. Najemnina $75.00, vključno plin. Kličite 43!-0866 ali 431-4558.
r (174).
vf'.»'
AMERIŠKA DOMOVINA,

%
\
IZUM
spisala
METOD JENKO in VIKTOR HAS SL

Prvo poglavje.
V dvonadstropni hiši, v eni izmed redkih tihih newyorskih ulic, je prebivala ugledna družina rentierja John Rollanda. Tišina sončne velike noči je zavladala po vseh udobnih sobah te srečne rodbine. Le zaroka Rollandovega sina Erwina z gospodično Mary Stein, nečakinjo velikega in predrznega špekulanta in bankirja ter propalega inženirja Simona Blumenherza, je razživila mirno velikonočno prazničnost. Zaroke niso slavili bučno in slavnostno, marveč skromno, pa tem prisrčneje.
Erwin je bil močan, postaven fant, v šestindvajsetem letu, lepih potez in razumnega izraza; bil je slušatelj elektrotehnične fakultete v New Yorku in se je pridno pripravljal na zadnje skušnje in diplomo. Njegova zaročenka Mary Stein je bila črnolaso in živahno dekle, ognjevitega pogleda, slušatelj ica pravne fakultete; z Erwinom sta bila prijatelja že izza mladih let..
K praznovanju zaroke je bilo povabljenih več prijateljev gospoda Rollanda, med njimi Al-
CHICAGO, ILL
MALE HELP
FEMALE HELP
MEAT Wrapper, some exp., will train, 850 W. Madison, Oak Park 848-3308
HOUSEHOLD HELP
CLEANING WOMAN 1 da. week. Prefer Fri. Vin. of Edgebrook. NE 1-4181 after 5.
(172)
Woman for general housework and child care. 2 Boys ages 6 and 8. (Motherless home). Own room. References required. 779-8435.
(172)
REAL ESTATE FOR SALE
MUST SELL, leaving state. 2-5 rm. flats, 2 sty. 3-c gar, all brk. nr. Leavitt & Shakespeare. Consider 2d mtge. or contract to right party. Low dn. pay. $18,500 or ? Call before 6. 278-7735.	(171)
OPEN House 1-5 Sunday. Palmer Square 3038 W. Brick 1-6. 1-5. Lge. rms. Mod. plumbing w-tile baths. Newly dec. Blk. from school and church. Low taxes. Both apts., im-med. poss. By owner.	227-1243
(171)
fred Kraus, Erwinov najboljši prijatelj, ki je pripeljal s seboj tudi svojo zaročenko Anny Wim-mer.
Alfred Kraus je bil sipro-mašne vdove upokojenke. Živela sta v velikem pomanjkanju, toda pošteno ime rodbine Katarine Krausove je bilo povsod čislano. Vsem je bilo znano, s kakšno požrtvovalno ljubeznijo in sa-mozatajevanjem je hotela pripraviti Alfredu boljšo bodočnost. Nešteto noči je prespala s praznim želodcem, se odrekla vsem priboljškom, da je le lahko kupovala Alfredu drage knjige in obleko. Alfred, sin edinec, je bil sošolec Erwinov in leto mlajši od njega. Bila sta si dobra prijatelja že od nekdaj, skupaj sta študirala in se skrbno pripravljala za diplomo, ki sta jo imela dobiti v nekaj mesecih.
Na obsežnem posestvu očeta Johna Rollanda je Erwin imel svoj elektrotehnični laboratorij, ki je bil izvrstno urejen in opremljen z naj novejšimi stroji. Tu sta z Alfredom prebila mnogo zanimivih dni in noči ob eksperimentiranju. Rollandu so bila denarna sredstva na razpolago,
CHICAGO, ILL
MODEL MAKER Temp Plate Maker
Exper. in Punch Pr4ss
Manufacturer of metal, wood and laminated display items. Excellent salary and fringe benefits.
Call Ron Blass 766-5100
(172)
REAL ESTATE FOR SALE
NORTHLAKE — 4 bdrm. 2 baths, cape cod. Full basement, 2 car gar., extras. Nr. everything. $19,500. By owner 562-6635.
(173)
FOR SALE by owner — 10 unit apt. bldg. 2 story brk. New wiring, roofing. Priced 5x rent. 3800 W., 2900 N.
Phone: 736-5173
(170)
LAKE HOLIDAY — Beautiful lake front, wooded lot No. 822 on Bluff across from lodge. Membership and all utilities, $11,900.
312—LU 5-2020
_____________________________(171)
ROUND LAKE BEACH — Owner will sacrafice large choice lot corner Central Lane and Crescent Ct., $1,800 or best offer. CA 7-8287.
(172)
OWNER — 2 story brk. Nr. O. L. Grace. 4 apts. 2-5’s & 2-4’s, 4-c. gar. low tax. Pan. porches. Inc. $5,500. Price $38,500. By appt. BE 5-4766
(172)
4338 N. RUTHERFORD — Open house Sun.-Mon. 11-6. New ranch home 6 rms., 3 bdrms., bath, Vz block to Catholic schools. Low $30’s. 889-2865 or 237-1239.	(172)
3600 N. — 4200 W.
All brick 2 flat — cor. lot., 3 bdrms. ea., brick gar. close to school and trans. By owner. Hi 30’s. Call 282-7261
BY OWNER — income prop. 2-5’s, full basmt. Alum. s-s. Cent, oil ht. $14,500 EA 7-9684.	(172)
MALE HELP
šiit'
»
DIE DESIGNER
Experienced in progressive design for multi-plant automotive parts manufacturing company. Presses up to 400 ton, gage to 200. — Permanent position, excellent fringe benefits. — Plant location suburban Akron—Canton area.

\
METAL STAMPING DIVISION
MONARCH RUBBER CO.
i Hartville, Ohio	AC 216-877-9311
(T	An Equal Opportunity Employer
j *.	(170)
uspeli so mu mnogi, dotlej še neznani in za bodočnost morda velepomembni poskusi. Največ dela in ljubezni pa je polagal v poskuse z visokofrekvenčnimi žarnicami. Te žarnice je z natančnimi in umetnimi pripravami poganjal okrog elektromagneta; pri tem se mu je rodila misel enega najvekovitejših elektrotehničnih izumov. Začel je misliti, kako bi oddajal električno strujo in jo zgostil prav do trdne in nosilne oblike. Prav dobro se je zavedal, kako važna je ta iznajdba, zato jo je hranil popolnoma zase, še svojemu iskrenemu prijatelju Alfredu je ni zaupal. Napravil si je nadrobne načrte. Začel je s prvimi poskusi o prenašanju trdih predmetov po trdni podlagi električnega toka. V strahu, da ne bi kdo zvedel za njegov izum, je postajal do Alfreda zmeraj ne-zaupnejši in ni hotel z njim več veliko eksperimentirati. Ta ne-zaupnost je bila neutemeljena in brez podlage, zakaj Alfred je bil pošten in značajen in mu še od daleč ni nameraval škodovati ali celo posneti njegovih načrtov. Tudi Alfred je polagoma opazil Erwinovo čudno vedenje, začutil je, da se ga Erwin ogiblje, da je postal redkobeseden, in bolelo ga je, ker ni razumel njegovega vedenja. Kljub občutljivosti je vse to vendar prenašal še dosti dobro.
Čas je medtem hitel in naglo so se bližali izpiti. V drugi polovici oktobra sta Erwin in Alfred dovršila študije, napravila izpite in postala inženirja elektrotehnike.
Drugo poglavje.
Splošno veselje je zavladalo pri Rollandovih in Krausovih zaradi Erwinovega in Alfredovega uspeha. Mlada inženirja sta povabila sošolce in prijatelje na zabavni večer v hotel Excelsior, kjer bi slavili konec napornega študija.
Vsi so se iskreno veselili njunega uspeha in nestrpno pričakovali večera, ko bodo za nekaj ur pozabili prestane težave. Večer pred slavjem je bil izredno lep, nebo čisto kakor gorski potok in zvezde so čudovito sijale. Po gladkih asfaltnih cestah so drčali dolgi in nizki avtomobili, v njih svila, zlato, biseri in dolarji. Pred hotelom pa je bila že zbrana majhna družba glasnih absolventov in njihovih prijateljev, pravo nasprotje brze-čemu bogastvu.
Med to gručo prešernih študentov je bil tudi gospod Simon Blumenherz. Alfredu ta človek ni bil posebno pri srcu, predobro je poznal njegovo grabežljivost. Blumenherz se tudi najo-studnejših 'sredstev ni ustrašil za dosego svojih načrtov. Blumenherz je hotel pridobiti Johna Rollanda za neko pogodbo glede posestva. Kakšne namene je pri tem skrival Blumenherz, gospodu Rollandu ni bilo znano. Vedno se je sukal okrog Rollanda in iskal prilike, da pride z njim v ožje zveze. Pri tem mu je mnogo pomagala nečakinja Mary Stein, saj jo je imel popolnoma v oblasti; spretno je gladila pot njegovim načrtom. Lepa in svetska Mary je bila razva-
jena, zapravljiva, njene zahteve bajne in že celo Blumenherzu neznosne.
V veliki dvorani hotela Excel- ^ sior se je medtem nabralo mnogo študentov in so se razigrano! zabavali. Godba je razživila J zbrano družbo, plesali in pili so najbolj izbrana vina po mili volji. Hotel Excelsior je bil zbirališče newyorskih visokih krogov, vsakovrstne gospode in seveda tudi časnikarjev. Erwinu ni bilo mnogo do diplome, bil je izredno vesel in dobre volje predvsem zaradi svojega izuma. V pijanem navdušenju se je več-1 krat posmehnil, češ kaj je meni zemeljska krogla, ko jo lahko obletim v štiriindvajsetih urah. Gostje pa seveda niso razumeli in so se smejali kar tjavdan. Veselje se je stopnjevalo vzporedno s praznimi steklenicami: polagoma se je vse zbralo okoli Rollandovega omizja. Alfred je dolgo opazoval Erwina in slutil, da nekaj ni prav; vzdrževal se je alkohola, da bi lahko zanesljivo zasledoval prijateljevo početje.
Pri sosednji mizi je sedel dopisnik velikega dnevnika “New-york Times”. Živo se je zanimal za mlado družbo in povpraševal po inženirju Erwinu Rollandu. Erwinovi prijatelji so ga o vsem poučili, naglašali njegove vrline in podčrtavali posebno njegovo izvedenost v elektrotehniki. Časnikarju so tudi pojasnili, da slavijo pravkar dovršene skušnje. Steklenica za steklenico se je praznila, veselje pa raslo.
Družba okrog Erwina je postajala čedalje glasnejša; posebno omamljen je bil mladi Rol-land. Ko so se mu zbrani prijatelji posmehovali, češ da je vse skupaj le plod domišljije, se je sredi krohota iznenada dvignil, se ves iz sebe besno pognal k spojni plošči za električno razsvetljavo plesišča in z nekaj zamahi razbil zaščitno steklo. Vsa dvorana je pobledela, se zresnila, se obrnila k stikalu in z grozo zapazila po obrazu vsega potnega Erwina, ki je v tem trenutku že prijemal za stikala električne struje, izklopil del razsvetljave in besno vpil:
“To, vidite, sem izumil!”
Medtem je že stekel k žarometu, ga obrnil proti plesišču in stopil predenj. Opotekajoč se, je komaj slišno rekel: “Pomislite, kaj bi bilo, če bi ta svetlobni žarek strdil, da bi prenesel največjo težo ali da bi bil celo nezlomljiv?”
Vsa dvorana je prasnila v smeh, Erwin pa se je stresel in razburjeno gledal po zakajeni dvorani.
“Da, danes se mi še smejete, v najkrajšem času boste videli vse te besede uresničene in strmeli boste. Žarometov svetlobni žarek se sicer ne da strditi, pač pa poseben električni tok. To je tok z večmilijonsko frekvenco, ki ga proizvajamo z elektromagneti, na kakršnih boste lahko vi vsi sedeli, če vam bo dolg čas.”
(Dalje prihodnjič)
------o------
Le malo okrajev
Obsežno področje države Arizone je razdeljeno na samo 14 okrajev.

GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
Š
JVaznanilo in JZah-Vala
Z globoko žalostjo naznanjamo, da je po dol gi in mučni bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči naš ljubljeni mož, oče, stari oče, pra oče, brat in stric
JAKOB RESNIK
Umrl je 4. avgusta 1968. Rojen je bil 27. julija 1878 v fari Sv. Križ pri Litiji, kjer zapušča tri sestre. V Ameriko je prišel leta 1906 in ves čas živel v Newburgu.
Pogreb je bil 8. avgusta 1968 iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. v cerkev sv. Lovrenca in od tam na pokopališče Kalvarija.
Želimo se zahvalit č. g. Josephu Varga za blagoslovitev krste in molitve v pogrebnem zavodu pred sveto mašo in za daritev slovesne pogrebne svete maše. Zahvalo naj sprejmejo čč. gg. Gabriel Rus in Joseph Lekan za asistenco pri pogrebni sv. maši in č.g. Leopold Mihelich za vodstvo cerkvenih obredov kakor tudi za nadvse ganljivi govor pri pogrebni sv. maši. Hvaležni se štejemo tudi Rt. Rev. Andrew Andrey, župniku cerkve Our Lady of Mt. Carmel za prisostvovanje pri sveti maši.
Hvala č.g. J. Varga, G. Rusu in J. Lekanu za spremstvo pokojnika do groba in. za opravljene molitve pri odprtem grobu. Želimo se zahvalit č.g. Varga in č.g. Mihelichu za toliko-kratne obiske na domu in za podeljeno sv. obhajilo, kadarkoli je pokojni to želel in tudi za molitve pred smrtjo.
Hvala organistu in pevcu Ralph Godecu za tako ganljivo petje pri sveti maši.
Hvala vsem, ki ste darovali tako lepe vence in cvetlice, ki so krasile krsto. Prav prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, kateri ste darovali za toliko svetih maš, ki se bodo darovale za pokoj in mir pokojnikove duše. Hvala vsem, ki ste namesto vencev darovali v druge dobrodelne namene v pokojnikov spomin.
Hvala vsem, ki ste pokojnika pokropili, bilo jih je veliko število. Hvala tudi za številne osebne in pismene izraze sožalja.
Hvala članom društva Najsvetejšega Imena, katerega tajnik je bil pokojnik skozi 25 let, ker so se v tako lepem številu udeležili molitve sv. rožnega venca v pogrebnem zaxodu pod vodstvom č.g. Varga.
Hvala članom Marijine legije pri Sv. Vidu, ki so se prišli v pogrebni zavod poslovit in molit sv. rožni venec.
Hvala Klubu slovenskih upokojencev v Newburgu za ganljivo slovo od sočlana.
Želimo se zahvalit vsem članom društva Sv. Lovrenca št. 63, K.S.K.J., društva Bled št.
20, A.D.Z., katerega ustanovitelj je bil pokojnik. Iskrena hvala predsedniku omenjenega društva g. Antonu Pelko, ki se je poslovil od pokojnika s tako ganljivimi besedami.
Hvala vsem, ki ste prišli iz Kanade na pogreb. Hvala vsem, ki ste dali na razpolago svoje avtomobile za udeležbo pri pogrebu.
Razposlali smo zahvalne kartice. Če bi kdo po pomoti naše pismene zahvale ne bi bil prejel, naj oprosti in sprejme našo skupno zahvalo.
Ne smemo pozabiti, še posebej se zahvaliti našim številnim dobrim sosedom in prijateljem, „ ki so ga tolikokrat obiskovali v času njegove |f bolezni in ga tolažili. Naj Vam Bog povrne!
Najlepše se želimo zahvaliti tudi vsem uslužbencem pri Ameriški Domovini za vso naklonjenost.
Končno naj sprejme našo globoko zahvalo pogrebnik Joseph Fortuna, ki je tako izvrstno uredil vse pogrebne priprave in tako odličrvo vodil pogrebni sprevod. Hvala mu za vso tolažbo v času naše žalosti.
Tebi, ljubljeni in nepozabni soprog in oče, pa želimo, da mirno počivaš. Bridka je bila ločitev od Tebe, a v naših spominih boš živel do konca našega življenja.
Ti, o Jezus, naš premili zlij na dušo Rešnjo Kri,
Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri!
žalujoči:
'M W
soproga: JENNIE RESNIK, rojena BLAŽ sinovi: CYRIL, LOUIS, FRANK in ALBIN hčerki: JEAN GONZALEZ in MILDRED GLOBOKAR nečak: RUDI RESNIK, Toronto, Kanada nečakinja: SLAVKA FLUS, St. Catharines, Kanada sestre: ALOJZIJA, MARIJA in ANA RESNIK v Sloveniji
: in OSTALO SORODSTVO
' ' ' ''!
Cleveland, Ohio, 4. septembra 1968.
RADAR ZA PREGLEDOVANJE VESOLJA — Ameriške letalske sile preskušajo novo vrsto radarja, ki je sposoben “gledati” globoko v vesolje. Na sliki je del elektronskih naprav obsežne radarske postaje.