----- 296 ----- Kmetijstvo. Občni zbor kmetijske družbe kranjske je bil minoli četrtek v mestni dvorani. Zbralo se je bilo kakih sto članov. Predsednik ces. svet. Murnik je s primernim nagovorom začel zborovanje in predstavil vladnega zastopnika markiza Gozzanija in izrekel zahvalo vladi za zdatno podporo. Prosil je navzočega deželnega glavarja naj podpira družbo. Omenjal je smrti nadvojvoda Viljema in Albrehta, katerih je zlasti poslednji bil velik pospeševatelj kmetijstva. Smrt je pobrala zaslužnega člana župnika Mesarja. V znak sožalja ustanejo člani s sedežev. Predsednik je omenjal potres, obisk cesarjev, kateremu gre hvala za državno podporo. Obžaloval je odstop poljedelskega ministra grofa Falkenhayna, katerega ohrani kranjska dežela v najboljšem spominu in izrazil nado, da bode naslednik njegov družbi ravno tako naklonjen. Ko je omenjal še, da se na Dolenjskem skuša uvesti pridelovanje sladorne pese je končal s slavo klicem prvemu pospeševalcu kmetijstva cesarju. Ravnatelj Pire je potem poročal o delovanji družbe v minolem letu. Leta 1894. je družbi pristopilo 361 novih pravih udov, tako da je imela konci tega leta 18 častnih, 9 dopisujočih in 2963 pravih udov. Vseh podružnic je bilo leta 1894. 69. Na novo so se tega leta ustanovile podružnice v Kranji, v Šen-čurji pri Kranji, v Kokri, v Srednji Vasi v Bohinji, v Loškem Potoku in v Št. Petru na Krasu. V začetku L 1895. so se na novo ustavile podružnice v Gorjah, v Predosljah pri Kranji, v Košani, v Studenem, v Velikih Lašičah in v Vinici, tako da je bilo ob spiso-vanji tega poročila uže 76 podružnic, katere so imele nad 3000 udov. Umrlo je 1894. leta 22 udov. Tekoča družbena opravila je opravljalo tajništvo dogovorno s predsedstvom ter jih je reševalo po sklepih glavnega odbora. Glavni odbor je' imel leta 1894. šest sej, med temi dve v pomnoženem odboru. K sejam odbora za podpore sta bila povabljena zastopnika vis. c. kr. deželne vlade in vis. deželnega odbora. Dne 29. novembra 1894. leta je bil v Trebnjem izreden družben občni zbor, kateri je sklepal o potrebnih korakih, da bi se na Dolenjskem začela pridelovati sladkorna pesa. Tudi te sklepe je glavni odbor rešil vse. Družbeno podkovsko šolo je prvi polletni tečaj obiskovalo 10 učencev, kterih eden je ostal celo leto v šoli. Vsi učenci so imeli podpore, nekteri državne, nekteri deželne in kranjske hranilnice in eden od dež. odbora goriškega, ter so tečaj dovršili z dobrim uspehom. — Učili so se tudi ogledovanja mesa. Štirje učenci so dobili red „prav dobro", ostali „dobro". Drugi polletni tečaj je obiskovalo 9 učencev. Dva sta ostala v šoli celo leto ter sta naredila izpife še le koncem prvega tečaja 1895. leta. Sedem učencev je imelo državne podpore, dva sta se šolala ob svojih troških. Sedem učencev je tečaj dovršilo; trije so dobili red „prav dobro", štirje „dobro". Isto tako so vsi z dobrim uspehom naredili izpit iz ogledovanja mesa. Učil je bilo na zavodu vedno dosti, kajti leta 1894. se je v družbeni podkovski šoli podkovalo nad 1000 konj. V ogledovanji mesa so se učenci vadili v mestni klavnici. Starejših kovačev, ki niso hodili v šolo, oglasilo se je leta 1894. za skušnjo 34. Večina njih je bila s Kranjskega, nekateri s Stajarskega in s Primorskega. ___- 297----- Gospodarstvo v družbeni drevesnici je ostalo tako, kakeršno je bilo prejšnja leta. Spomladi 1. 1894. so pod navadnimi pogoji oddali kakih 14 000 visoko-debelnih drevesec. Ker družbena drevesnica nikakor ne zadostuje, da bi se moglo ustrezati zahtevam družabnikov, vzel je glavni odbor zopet kaka 2 orala zemljišča v bližini v zakup, da bo moči vzgajati več drevja. Oddelke, kjer izkopljejo drevje, obdelajo, kakor je treba za nov nasad, ter jih porabijo za poskuse, kolikor dopušča gospodarstveni načrt. Poskušali so nekatere vrste žit in pa mnoge novejše krompirjeve vrste. Na uzornem dvorci na Viči, vzetem v zakup se je 1. Ib94. gospodarilo strogo po gospodarstvenem načrtu, ter je bil uspeh vsled ugodnih razmer boljši nego je bil proračunjen. Ker je družba prevzela njive in travnike v slabem stanu, smatrala je to leto za prvo gospodarsko nalogo njih zboljšanje. Nad 10 oralov obsežni travnik so spomladi prebranali ter izdatno pognojili s kajnitom in Tomasovo žlindro. Pridelek na tem travniku je bil 1. 1894. skoraj še enkrat tolik, kakor 1. 1893. 8 izvirnih švickih bikov, katere je družba kupila 1. 1893., prodala je 1. 1894. za pleme, meseca junija pa je postavila v hlev 9 simentalskih bikov. Vsa plemena živina se je izborno sponašala ter celo leto pri nji ni bilo nikake nesreče. Na Gorenjskem kupljeni kobili sta izborni delavki. Ena se je tudi ožre-bila in so žrebe jeseni prodali za ugodno ceno. Ribje vališče na Studenci so zboljšali; napravili so vodovod, ki preskrbuje vališče z zadostno vodo tudi tedaj, če je v ribniku vode le malo. Naredili so tudi cedilo s prostornino 8 m\ ki čisti vodo za vališče. Sploh je vse vališče tako vrejeno, da se lahko na enkrat izvali 150.000 ribic. Družbeni list je »Kmetovalec", ki se tiska v 4000 izvodih. Kmetijsko rastlinstvo je glavni odbor pospeševal s tem, da je udom naročal dobrega semenja, v prvi vrsti ruskega lanenega semena, predenice čistega deteljnega semena, raznih žit in krompirja. Pri tem je imel glavni odbor 17.159 gld. 51 kr. denarnega prometa. Umetnih gnojil, kterih naročitev družba posreduje, porabilo sejel. 1894. zopet več. Ob tej priliki ne smemo zamolčati veselega dejstva, da so si tudi mali posestniki zelo naročali umetna gnojila. Vidi se, da je družbena namera, kmetovalcem posredovati nakup umetnih gnojil, imela veselih uspehov, ter je upanje opravičeno, da se bo prihodnja leta čim dalje bolj povpraševalo po umetnih gnojilih. Ker je visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo obljubilo podporo za povzdigo planinstva, začelo se je delovati na to, da se bo postopalo po dobro premišljenem načrtu. Namerava se pridelovati več krme, zboljševati in gnojiti planinski svet, pred vsem pa napraviti uzorno in poskusno planino. Vinarstvo je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice. Naročila je je 70.000 kg ter jo je oddala po znižani ceni. Na prošnjo glavnega odbora je visoki deželni odbor plačal voznino od Ljubljane do podružnic, tako da so vinščaki prav po ceni dobili zanesljivo dobro modro galico. Po znižani ceni je družba oddajala tudi trtne škropilnice, nekaj pa jih je tudi podarila. — Glede pospeševanja vinarstva je omeniti tudi nastavljenje deželnega potovalnega učitelja za vinarstvo, kateri složno deluje z družbo ter posebno s podružnicami, kar bo brez dvoma imelo najboljše uspehe. — Družba je več podružnicam izprosila državne, oziroma deželne podpore za njih ameriške trtnice in poskusne vinograde. (Dalje sledi.) ------ 306 ------ Kmetijstvo. Občni zbor kmetijske družbe kranjske (Dalje.) Sadjarstvo je družba podpirala na ta način, da je oddala več tisoč sadnih dreves. Izven tega pa je družba sodelovala pri ustanovitvi zadružnih naprav za koristno porabljenje sadja. Dve taki napravi se bo-deta otvorili 1. 1895. V obeh se bodeta postavili francoski sadni sušilnici sestava „Cazvillovega". Eno sušilnico je družba dobila že lansko jesen. Več podružničnih drevesnic so pregledali družbeni organi, in družba je drevesnicam izprosila izdatne državne in deželne podpore. Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je oddajala čistokrvne bike plemenjake ter prirejala premovanja. Z državno podporo je družba leta 1894. nakupila 8 čistokrvnih bikov plemenjakov beljanske in 8 švicke pasme ter jih je oddala živinorejcem za polovico kupne cene. Za leto 1895. je družba kupila 9 bikov simentalske pasme ter jih je postavila v družbeni uzorni dvorec na Viči. — Živinorejcem, kateri so imeli iz državne podpore kupljene bike nad dve leti, izplačala je družba 190 gld. nagrad. — Premo vanja goveje živine so bila, kakor je sklenil občni zbor, v Trnovem, v Žužembergu in v Moravčah. V pospeševanje ovčarstva je družba, kakor prejšnja leta, tudi 1. 1894. kupila ovnov bergamaške pasme ter jih je oddala posestnikom, ki se pečajo z ovčarstvom, za četrtino kupne cene. Preskrbela je 11 ovnov. Tudi svinjerejo je družba pospeševala s tem, da je oddajala mrjasce plemenjake, in sicer velike bele angleške pasme (jorkširske); leta 1894. jih je po deželi razdelila 62 za polovico kupne cene. To leto je glavni odbor nadaljeval leta 1892. z deželno podporo pričeto cepljenje proti prašičji rdečici. Če prav se je to izvršilo le v majhni meri, sponeslo se je popolnoma in upati je, da se bo kmalu povsod razširilo, temveč, ker je državna uprava za prihodnje leto o tem potrebno ukrenila, vsled česar se bo razbremenil družbeni proračun. — Vsled sklepa občnega zbora se je leta 1894. v Novem Mestu priredilo premovanje prašičev. Razstavo je prav spretno izvršila novomeška podružnica. Da bi pospeševala čebelarstvo, prevzela je družba v založbo rokopis o čebelarstvu, kterega je nagradil deželni odbor. Rokopis je družba proti koncu leta 1894. dala v tisek, in leta 1895. bo izšla knjiga s podobami. Tudi glede razširjanja kmetijskih strojev je glavni odbor uspešno deloval vsled deželne podpore. V ta namen je dal več podružnicam podpore za nakup dobrih kmetijskih strojev v skupno porabo. Nakupilo se je več škropilnic zoper peronosporo, trijerjev, travniških bran, sesalk za gnojnico, mostna stiskalnica na vozu i. t. d. Kolikor je glavni odbor vzmogel, podpiral tudi kmetijski pouk; vzdrževal je deloma podkovsko šolo, izdajal kmetijske poučne spise, izprosil državno podporo za nemška kmetijska predavanja po kočevskem okrajnem glavarstvu, priredil v Ljubljani kmetijski nadaljevalni tečaj za ljudske učitelje, v družbenem ribarskem zavodu na Studencu pa poučni tečaj za ribiče, in končno je tudi poslal nekaj mladeničev v sirarski tečaj v Šmihel na Tirolsko, da so se izurili v sirarstvu. Konjerejski odsek kmetijske družbe je pospeše val vse konjerejske reči v naši deželi. Oposredovanje pri razvrstiitvi plemenih žrebcev v zasebno oskrbo posestnikom v okoliši težkega plemena (na Gorenjskem) ter pri prebiranji za pleme nesposobnih državnih žrebcev. Ob licencevanji žrebcev sta odsek zastopala dva člana, takisto pri državnem premovanji konj. Odsek je leta 1889. začete dirke nadaljeval tudi to leto ter je z državno in deželno podporo priredil šesto dirko v Št. Jarneju. Vsled odsekovega prizadevanja se je 1. 1894. priredil tudi semenj za nakupovanje konj za c. in k. vojno, in sicer v Št. Jarneju. Odsek je tudi sklenil povzdigniti rejo težkih konj v kranjskem in kamniškem okraju ter v ljubljanski okolici. V to svrho sta mu deželni odbor in kranjska hranilnica naklonila podpore, iz katerih je L 1894. kupil več dobrih žrebic ter jih je prodal ko-njerejcem omenjenih okrajev na javni dražbi. Izklicna cena je bila polovica kupne cene. Novo podvzetje odsekovo v prospeh konjereje je ustanovitev tekališča za žrebeta v Št. Jarneju, katero se je vsled podpor vlade, dežele in kranjske hranilnice odprlo uže leta 1894. ------ 307 ------ Glavno delo ribarskega samostojnega odsekovo leta 1894. je bilo vodstvo ribjega vališča in vz-gojevališča na deželnem posestvu na Studencu pri Ljubljani. Valitev iker zimskih drstnic se je vršila povsem redno in srečno, ne tako po volj no pomladanskih, t. j. šarenih postrvij. Ko je namreč cvetni teden Ljubljanica visoko narastla in je bil ves nižji svet v zavodu preplavljen, zaprli so nepoklicanci glavni odtok iz velikega ribnika, iz katerega teče voda skozi cedilo v va lišče vsled tega se je voda preveč vzdignila, pritekla je neizčiščena v vališče ter je vničila nad polovico iker. Navzlic temu ima ribarski zavod še dosti zaroda. Po deželi se je oddalo 21.000 postrvskih iker in ribic — nekaj za plačilo, nekaj zastonj — izven dežele pa se je prodalo 24.000 iker in ribic. Prodalo seje tudi nekaj eno letnih postrvij, 100 dveletnih šarenk pa se je zamenjalo za 500 majhnih krapov, da bodo po ribnikih pojedali okrak, kadar ne koliko odrastejo. — Ker ni misliti, da bi bilo v kratkem mogoče za domače vode spečati večjo množino iker in zaroda, sprejel je odsek večjo naročbo iker izven Kranjske za prihodno valilno dobo. V ribogojnem zavodu se tudi poskušajo razna krmska nadomestila (surogati), t. j. tvarine za ribjo pičo, ktera bi glede uspeha in troškov najbolj ugajala. (Dalje sledi.) ____ 318 ------ Kmetijstvo. Občni zbor kmetijske družbe kranjske (Dalje.) K poročilu o vinogradarstvu se oglasi g. dr. Romih. Pravi, da se daje za novo nasajene večje vinograde premalo brezobrestnega posojila in predlaga: 1.) Naj bi se določilo, koliko podpore, oziroma posojila se dovoljuje za 1 m2. 2.) Glavni odbor naj izposluje, da bi se posojilo takoj izplačalo, ko se prošnja vloži. Vsprejeto. G. odbornik Lenarčič poroča o družbenem računu za 1. 1894. Vseh prejemkov je imela družba 67.975 gld. 44 kr., vseh stroškov pa 65.655 gld. 76 kr, torej je ostalo v blagajni koncem 1. 1894. še 2319 gld. 68 kr. Te svote so tako visoke zlasti radi tega, ker naročuje družba za svoje ude razna semena in modro galico. Samo za te stvari je izdala 26.731 gld. 93 kr. Društveno imetje znaša 38.708 gld. 5 kr. L. 1894. se je pomno-samo za 14 gld. 54 kr. Račun se brez ugovora odobri. Na četrtem mestu vzporeda je bila volitev družbenega predsednika. Oddanih je bilo 81 glasov. Dosedanji predsednik gosp. Ivan Murnik je dobil 67 glasov, Franc Povže 7, Seunig 1 glas. 6 listkov je bilo praznih. Ivan Murnik sprejme izvolitev, se zahvali za zaupanje vsem, ki so ga volili v tolažbo tistih, kateri so si želeli druzega predsednika in v tolažbo onih, kateri mislijo, da ni nihče sposoben za predsednika, izjavi, da si bode prizadeval storiti, kar bode le v njegovi moči, v prospeh kmetijstva. Sledeča točka vsporeda je bila volitev treh odbornikov v glavni odbor namesto po družbenih pravilih iz-stopivših gospodov barona H. Lazarinija, Vinka Ogorelca in Frančiška Povšeta. Oddalo se je 79 glasovnic. Frančišek Povše je dobil 71 glasov, baron Lazarini 57 glasov, Rohrman 51, Vinko Ogorelec 30, grof Barbo 12, Arko 2 — praznih listkov je bilo oddanih 8. Predlogi posameznih podružnic. Novomeška podružnica predlaga: Na Dolenjskem naj se napravijo tri pepinjere za vzrejo mladih bikov in sicer v hlevih barona Berga v Mokronogu za murbodensko pleme, v hlevu deželne kmetijske šole za švicko pleme in v hlevu dr. Gorianya v Ruprčvrhu za oberintalsko pleme. Kmetijska družba naj bi za pleme sposobne bike kupovala od teh posestnikov ter jih za polovico cene oddajala po Dolenjskem. Zastopnik novomeške podružnice Rohrman razlaga, kako da so ravno ta plemena za Dolenjsko primerna. Zlasti bede ugajala murbodenska goved, ki je sivkaste ali pšenične barve in je torej sedaj po Dolenjskem razširjeni živini najbolj podobna. Dr. Romih želi, da bi kmetovalci, ki izrejajo bike, dobivali primerne negrade. Tajnik Pire izjavi, da je nemogoče, da bi se biki samo doma kupovali, ker jih ni dovolj, tudi jih ne morejo na omenjenih treh posestvih izrediti, (kolikor se jih potrebuje za Dolenjsko. Treba bode na vsak način bike še dobivati od drugod. Glavni odbor pa hoče pred vsem kupiti doma izrejene bike, ako bodo lepi, druge pa kakor sedaj v tujini kupovati. Proti predlogu dr. Romiha je glavni odbor, ker nima dovolj sredstev, da bi dajal denarne podpore kmetovalcem, ki bi redili bike Od mini-sterstva dobi kmetijska družba na leto 2700 gld. podpore za živinorejo. To podpoio mora porabiti za nakup bikov, torej ne ostane nič za druge potrebe. Predlog novomeške podružnice s pristavkom tajnika Pirca je bil vsprejet. Podružnica poljanska dolina predlaga: V komisijo za licencevanje bikov naj bi se jemali domači živinorejci. Zastopnik podružnice podpira ta predlog in navaja, kako so v nekem kraji potrdili bika, ki je bil bolj teletu podoben in to radi tega, ker ni bilo licencevanje zadostno razglašeno, zatorej tudi živinorejci niso pripeljali svojih bikov. Ako bi komisija obstala iz domačinov, bi se kaj tacega ne zgodilo. Tajnik Pire pojasni, da je že glavni odbor kmetijske družbe nasvetoval nekatere premembe glede licen-cevanja bikov. Po teh nasvetih naj bi bil okrajni živino-zdravnik vselej predsednik komisije, v katero bi se privzemala vedno dva živinorejca iz dotičnega sodnijskega okraja. Nasvet glavnega odbora obvelja. (Dalje sledi.) ----- 328 ----- Kmetijstvo. Občni zbor kmetijske družbe kranjske (Dalje.) Podružnica Lesce predlaga: Kmetijska družba naj zopet daje za tukajšnji okraj bike belanske pasme na dražbo. Učitelj Pogačnik ugovarja temu predlogu: Gorenjci imajo že tako lepo živino. Kmetijska družba naj se ozira v prvi vrsti na Dolenjsko in Notranjsko, ki ste gospodarsko slabejši in še le potem na Gorenjsko. Tajnik Pire pripoznava, da ima leska občina najlepšo živino, toda ravno ta prošnja podružnice Lesce kaže, da so občani umni živinorejci. V teku mnozih let, odkar niso dobili nobenega bika od drugod, se je goved nekoliko poslabšala in potrebna je zopet čiste krvi, da se povzdigne živinoreja na prejšnjo stopnjo. Nasproti gosp. Pogačniku izjavi, da glavni odbor nikakor ne daje prednosti Gorenjcem. Odkar je začela kmetijska družba kupovati bike in jih oddajati kmetovalcem, to je od 1. 1868, je oddala 648 bikov. Od 1. 1868. do 1872. jih je delila zastonj. Takrat jih je razdelila v jednaki meri na Gorenjsko, kakor na Dolenjsko in Notranjsko. Od 1. 1872. do 1890. jih je dajala družba kmetovalcem po dražbi. V tej dobi je res prišlo največ bikov na Gorenjsko in to radi tega, ker so se Gorenjci najbolj zanje potegovali. Prišli so Gorenjci celo v Trebnje na dražbo. Pri dražbi se je pa zamoglo ozirati samo na tistega, kateri je ponudil najvišjo svoto. Dolenjci so se prav malo potrudili, da bi dobili bike plemenjake. Ko je imela biti pred nekaterimi leti dražba bikov v Novem mestu, dobil je glavni odbor jeden dan pred dražbo telegram, da ni upanja, da bi se v Novem mestu oddali biki. Predlog podružnice Lesce se potem vspejme. Podružnica planinska predlaga, da bi kmetijska družba kupovala tudi telice ter jih oddajala živinorejcem proti polovični ceni. Tajnik Pire izjavi, da družba nima potrebnih sredstev, da bi kupovala tudi telice. Zboljšanje živinoreje se poprej doseže z dobrimi biki, ki lahko otolete na leto 80—100 krav, kakor s kravami, ki k večemu po osem telet narode. Predlog naj se torej odkloni. Obvelja. Podružnica Bohinjska Bistrica predlaga: Živino-zdravnik naj bi prihajal iz Radovljice redno vsak mesec jedenkrat v Bjhinj. Zastopnik podružnice, župnik Ažman, zagovarja ta predlog z ozirom na število živine v Bohinjski dolini in z ozirom na oddaljenost Bohinja od Radovljice. Učitelj Pogačnik želi, da bi se živinozdravnik nastanil v kraji, kjer je središče živinoreje. Zastopnik poljanske doline želi, da bi tudi v Poljane prihajal živinozdravnik iz Kranja vsaki mesec jedenkrat. Tajnik Pire ugovarja nasvetu Pogačnikovemu. Okrajni živinozdravnik ima s sanitarnimi razmerami toliko opravila, da mora biti na sedeži okrajnega glavarstva. Ako hoče ljudem ustreči, mora dostikrat hoditi zdravit živino izvan uradnih ur. Večje občine naj bi si skušale dobiti lastnega živinozdravnika zlasti, ker je deželni zbor dovolil znatne podpore tistim živinozdravnikom, ki bi se nastanili izven sedeža okrajnih glavarstev. Sicer pa priporoča, predlog podružnice bohinjsko-bistriške. Se vsprejme. Podružnica črnomaljska predlaga: L. 1895. naj se priredi premovanje govedi v Črnomlji. Poročevalec tajnik Pire stavi nasvet: Pri razdelitvi krajev za premovanje naj se ozira glavni odbor na željo črnomaljske podružnice. Se sprejme. Podružnica novomeška predlaga: Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe naj se ozira pri razdelitvi plemenskih ovnov na Dolenjsko. Se sprejme. Podružnica Lesce predlaga, naj bi kmetijska družba zopet začela vpeljavati ovne ukviškega plemena, ker taki v Lescah najbolj ugajajo. Tajnik Pire nima nič proti temu predlogu, reče le, da pravega razloga nimajo Leščani proti bergamaškim ovnom, s katerimi se povsod jako pohvalijo. Leščanom menda samo radi tega ne ugaja bergamaško pleme, ker nima onega črnega kroga okrog očij, kakor ukviško pleme. Predlog podružnice Lesce je bil vsprejet. Novomeška podružnica predlaga: Kmetijska družba naj kupi pet berkširskih čistokrvnih mrjaščekov in naj jih brezplačno odda v šentjarnejsko okolico za poskušnjo in sicer takim gospodarjem, ki so vneti za umno prašičjo rejo Predlog utemeljuje predsednik novomeške podružnice Rohrman. Jorkširci so za Kranjsko premehki in tudi malovredni za pašo. Mladiči pogostokrat bolehajo. Berširsko pleme je sicer tudi na Angleškem doma, toda iz bolj mrzlih krajev. Berkširsko pleme je utrjeno, se lahko pase. Praseta se hitro razvijajo. Na Angleškem to pleme vedno bolj spodriva jorkširce. Tudi na Štajerskem so jih že vpeljali ter se prav pohvalijo ž njimi. Naj bi se torej tudi pri nas poskušalo s tem plemenom. Grof Barbo ni sicer proti berkširskemu plemenu, vendar mora zagovarjati jorkširsko pleme, katero redi že ----- 329 ----- mnogo let. Skušnja ga uči, da to pleme ni mehkužno. Tudi na prostem prav dobro vspeva. Najboljše priporočilo za to pleme je pa to, da ljudje silno radi kupujejo prešičke tega plemena. Ko bi tudi imel 200 prešičkov, bi jih lahko oddal. Poročevalec tajnik Pire se strinja z grofom Barbom. Jorkširci so dobri in jako priljubljeni. Berkširci se nikjer ne hvalijo, ker ostanejo majhni. Kmetovalec gleda le na to, koliko da prašič tehta, kedar ga proda. Kaj bi mu pomagalo še tako izvrstno pleme, ki bi pa majhno ostalo ? Glavni odbor ne more predlagati, da bi se 5 merjaščkov zastonj razdelilo. Pač pa je za to, da jih družba kupi in da za polovično ceno. Glede prešičje reje se Dolenjci ne morejo pritoževati, da jih kmetijska družba prezira. Od podpore za prešičjo rejo pride 9/10 na Dolenjsko. Rohrman poudarja, da bi to ne bila nikaka podpora kmetovalcem, ako bi se 5 merjaščkov zastonj razdelilo, ampak le nekaka poskušnja kmetijske družbe. Glavni odbor mora še hvaležen biti, ako se dobe kmetovalci, ki bi jih hoteli prevzeti. — Sprejme se predlog odbora, da družba kupi 5 merjaščkov berkširskega plemena in jih odda kmetovalcem v šentjarnejski okolici za polovično ceno. Podružnica novomeška predlaga: Po dolenjskih občinah naj bi bilo potno predavanje o obdelovanji in gnojenji travnikov in o pridelovanji krme po njivah. Se sprejme. Podružnica črnomaljska predlaga: Glavni odbor naj deluje na to, da bodo dobivali vinščaki ameriške trte po nizki ceni ali pa celo zastonj. Obvelja. Podružnica črnomaljska predlaga: Da se bodo povsod novi vinogradi umno napravljali, naj se nastavijo okrajni nadzorniki, ki bodo nadzorovali zasajenje vinogradov. Novomeška podružnica predlaga: Glavni odbor naj se obrne s prošnjo na vlado, da bi se zlajšala oddaja živinske soli. Obvelja. (Dalje sledi.) ----- 338 ----- Kmetijstvo. Občni zbor kmetijske družbe kranjske (Konec.) Podružnica col-podgrajska predlaga: Glavni odbor naj se obrne s prošnjo na državni zbor, da bi se nova davčna postava ugodno za kmetovalce uravnala. Tajnik Pire ob kratkem pojasni davčno predlogo. Dohodarinski davek ne bode zadeval navadnih kmetovalcev, ker ga bodo plačevali šele tisti, ki bodo imeli 300 gld. čistega katastralnega dohodka. Občni zbor naj toraj preide ob tem predlogu na dnevni red. Obvelja. Col-podkrajska podružnica nasvetuje: Kmetijska družba naj deluje na to, da se vrši razdelitev skupnih zemljišč cenejše. Se preide po predlogu tajnika Pirca na dnevni red. Podružnica Kovor predlaga: Pri inseratih v Kmetovalci pod rubriko: Mala naznanila naj bi se dostavila vselej tudi cena. Tajnik Pire izjavi, da se bode ta želja naznanila v Kmetovalci, siliti pa uredništva Kmetovalca noben ne more, da bi ceno svojim ponudbam naznanilo. Uravnala jo bodeta že med seboj prodajalec in kupovalec. Podružnica mokronoška želi postavnih polajšav glede stavbinskih obrtov na deželi, da se ne bode od njih toliko zahtevalo, kolikor od mestnih obrtnikov. Obvelja. Podružnici poljanska dolina in Mošnje želita, da bi se lovski zakon tako spremenil, da bi smel vsakdo zajca streljati in da bi se škoda pravičnejše cenila. Tajnik Pire predlaga, da bi se prešlo s tem nasvetom na dnevni red, ker je ravnokar deželni zbor sklenil nov lovski zakon, kateri bode vsaj za nekaj let gotovo zakon ostal. Novi zakon sicer ni posebno ugoden kmetovalcem, vendar je vsaj nekoliko boljši od prejšnega. Dr. Romih povdarja, koliko škode da dela divjačina po novih vinogradih, naj bi se toraj zlasti zajec preganjal brez usmiljenja. Da bodo sadjerejci in vino-rejci poznali novi zakom, naj bi ga „Kmetovalec" ponatisnil. Vikar Hladnik izjavi, da se je na tem mestu že večkrat govorilo o potrebi premembe lovskega zakona. Pri zadnjem zasedanji so sicer deželni poslanci sklenili nov lovski zakon, ki so pa premalo ozira na želje in potrebe kmetovalca in vendar je stan kmetovalcev temelj države. Želje in zahteve kmetovalcev imenoval je nek deželni poslanec malenkostne. Kmetovalci morajo protestirati proti takemu preziranju svojih želj in potreb. Hvalo pa naj izrečejo onim poslancem, ki so se za koristi kmetovalca zlasti sadjerejca neustrašeno potegovali. Predlaga toraj, občni zbor naj izreče obžalovanje radi novega lovskega zakona. Kmet Zupan povdarja, da je na Krasu, kjer so po zimi veliki zametje, brezvspešno vsako zavarovanje. Podružnica šenpeterska je hotela napraviti drevesnico, toda, ker ni upala drevesnice zavarovati pred divjačino, katera povsod mrgoli, je morala lepo misel žalibože opustiti. Predsednik Murnik je izjavil, da Hladnikovega predloga ne more dati na glasovanje, ker bi bila huda in in deloma tudi krivična obsodba poslancev, kajti novi lovski zakon je kmetovalcem vendar le ugodnejši, nego stari. Vikar Hladnik na to svoj predlog prenaredi v tem smislu, da naj odbor izreče, da novo sklenjeni lovski zakon ne more ugodno uplivati na umno kmetovanje, sadjarstvo in vinarstvo. Ta prelog utemeljen v § 2. družbenih pravil je bil potem sprejet. K zadnji točki: „Nasveti in prosti govori družabnikov6' bere tajnik Pire nasvet župnika Brulca, naj bi glavni odbor deloval na to, da bi se rezarstvo postavno uredilo. Utemeljevaje svoj nasvet pojasnuje župnik Brulec v svojem pismu, doposlanem glavnemu odboru, koliko škode da narede razni rezači, ker svojega posla ne umejo. V vsakem sodnijskem okraju naj bi bil koncesijoniran rezar. Predlog je bil sprejet. Inženir Pour je izročil glavnemu odboru predlog: Občni zbor naj se izreče za to, da se takoj napravi v Ljubljani kmetijsko kemično poskuševališča na državne stroške. Ta predlog inžener Pour obširno utemeljuje, dokazujoč, koljke važnosti da bilo tako poskuševališče za spoznanje kaljivosti semenja, za določitev, katera rastlina za to ali ono zemljo posebno ugaja, za spoznanje vrednosti umetnih gnojil itd. Takih poskuševališč je na Avstrijskem že 14 — jedno najnovejših je v Spletu v Dalmaciji. Vsaj tako, kakor je v Spletu, naj bi država oskbela tudi Ljubljani. Vikar Hladnik pozdravlja ta predlog, saj je kemija veda, na kateri sloni umno kmetovanje in za praktično vporabo kemijskih naukov je treba tacega poskuševališča. Ko še tajnik Pire predlog toplo priporoča, se vsprejme jednoglasno. Predsednik Murnik se zahvali zborovalcem za obilno vdeležbo, izraža željo, da bi posvetovanje rodilo obilo sadu in sklene občni zbor ob 3/4l. uri. ----- 339 -----