GLAS GORENJSKE LETO VIII. — ŠT. 25 KRANJ, 18. JUNIJA 1955 Vsa Gorenjska je radostno pozdravila predsednika U Nuja 99 Obisk visokega gosta v ,,Iskri"A<— Izrazi globokega burmansko*jugoslovanskega prijateljstva vzdolž vse poti od Medvod do Bleda Potovanje predsednika Burmanske Unije U Nuja po naši domovini in državniški razgovori v Beogradu in na Brionih, kakor tudi skupna deklaracija o teh razgovorih, vse to je vzbudilo med našim ljudstvom veliko odobravanje. Topel sprce, ki so ga ljudje pripravili L' Nuju povsod kamor je prišel, dokazuje, kako globoke simpatije vežejo jugoslovanske narode z burmanskim. Skupni boj za skupne cilje — ohraniti mir in mirno sožitje v svetu na osnovi aktivne koeksistence, je združil dve zemljepisno zelo oddaljeni deželi. O potovanju po naši ožji domovini in po Gorenjski so poročali že dnevni časopisi, vendar je prav, da o obisku predsednika U Nuja na Gorenjskem napišemo še nekaj podrobnosti, da nam bo obisk tega velikega moža ostal še plastičneje v spominu. Sobota, 11. junija 1955. To je oblastvenih forumov, da pozdra-bil velik dan za delovni kolek- vijo visokega gosta. Zbrali so tiv »Iskre* v Kranju. Ta dan jih se predsednik Delavskega sve- peti uri pripeljali pred tovarno. Na dvorišču je predsedniku burmanske vlade zaželel dobrodošlico predsednik DS Alojz Rajgelj. V njegovem spremstvu si je potem visoki gost ogledal tovarno. Pred ogledom pa mu je delegacija mladinske organizacije iz podjetja podarila šopek cvetic. Predsed. U Nuja so spremljali podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Ran-kovič, generalni sekretar predsednika republike Jože Volfan, podpredsednik izvršne** sveta LRS Marjan Brecelj, veleposlanik FLRJ v Burmi Krsto Bu-lajič in ostali visoki predstavniki političnega in javnega življenja. Z burmanske strani pa so bili prisotni izredni in opol-nomočeni veleposlanik Burme v Jugoslaviji U Hla Maung, tajnik predsednika vlade TT Thant in drugi. Pri ogledu tovarne se je predsednik U Nu, očividno zelo dobro razpoložen, na večih mestih ustavil in razgovarjal z delavci. V oddelku stiskalnic si je pozorno ogledal stiskalnice pri delu. V bakelitneim oddelku ga je posebno zanimala izdelava telefonskih slušalk Dali ča- sa je opazoval celoten proces izdelave slušalke. V navij alnici se je razgovarjal s Cilko Erženovo, ki dela pri izdelavi EVS/l vrtalnih strojev. Zanimal se je, koliko let že dela v tovarni in koliko strojev naredi na dan. Prav tako se je zanimal za njeno družino in če morda še kdo od njenih dela v tovarni. Največji vtis so na visokega gosta nedvomno napravili montažni oddelki. Zanimal se je, če tu delajo samo kvalificirani delavci. Predsednik DS Alojz Rajgelj mu je pojasnil, da so mnogi delavci samo priučeni, da pa so se že tako vpeljali v delo, da lahko opravljajo zelo zamotana in precizna dela. V montaži inštrumentov je povprašal predsednik U Nu delavca Mira Mlakarja po kvalifikaciji. Ko je zvedel, da je kvalificiran delavec se je zanimal, kje je kvalifikacijo dobil. Veselo je bil presenečen, ko je zvedel, da je že nekaj let odprta pri tovarni industrijska šola in da je ta šola dala tovarni že precej mladega kvali-ficirariega kadra. V montaži te1'-'—,r'- central ie osebno Dreizkusil niihovo de- »Delate dobro«, je dejal zbranim delavcem predsednik U No ob zaključku svojega obiska v »Iskri« DS -zročil predsedniku burmanske vlade tudi darilo delovnega kolektiva — hišno telefonsko centralo s 14 priključki. Ko se je zahvalil za darilo in za pozornost, ki so mu jo izkazali pri ogledu tovarne, je predsednik U Nu med drugim dejal: »Vse kar sem videl v tej tovarni me je zelo impresioniralo. Veseli me, da ste z lastnimi silami zgradili kar imate. Želim vam še v naprej mnogo uspeha.« V imenu prebivalcev Kranja je nato izročil predsedniku U Nuju darilo predsednik LOMO Kranj Vinko Hafner. Prebivalci Kranja so poklonili U Nuju lično opremljen Prešernov album. Nato se je predsednik U Nu vpisal v spominsko knjigo. Napisal je: »Proizvodi te tovarne bodo gotovo vzbudili mnogo zanimanja in pozornosti, kot to tudi zaslužijo. Želim, da bi šla tovarna od uspehov do uspehov in v celoti prispevala svoj delež k jugoslovanskemu gospodarstvu.« (Nadaljevanje na 2. strani) S sprejema na dvorišču tovarne »Iskra« je obiskal predsednik vlade prijat. Burme U Nu. »Iskra< ga je pričakala slovesno okrašena, v polnem tempu dela. Potem ko si je na poti po Gorenjski kmalu po 16. uri na kratko ogledal hidrocentralo v Medvodah, je predsednik U Nu nadaljeval pot proti Kranju. Daljše zadrževanje v HC mu je preprečil dež, ki je vztrajno padal. Medtem ko se je kolona avtomobilov s predsed. U Nujem in njegovim spremstvom pomikala proti Kranju, so se na dvo- ta Alojz Rajgelj, predsednik Upravnega odbora Tone Seljak, direktor tovarne Silvo Hrast, sekretar tovarniškega komiteja ZK Stane Boštjančič, predsednik sindikalne podružnice Jože Benčič, Pepca Ježeva, Janez Gorjanc in ing. Sila. Navzoči so bili tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL za Gorenjsko Mirko Zlatnar, predsednik LOMO Kranj Vinko Hafner in predsednik komunskega odbora SZDL Kranj Martin Košir. Množica, ki se je zbrala vzdolž ceste proti »Iskri" je rišču tovarne »Iskra« začeli navdušeno pozdravljala pred- zbirati predstavniki delovnega kolektiva in političnih ter ■;ednika U Nuja in spremstvo, ko so se nekaj minut po pol Gostinci, tako ne S seje OLO Radovljica Pretekli petek je bila v Radovljici 24 skupna seja obet' zborov OLO, nato pa ločeni seji. Največ razprave je bilo okoli sklepanja in imenovanja u-pravnika za pekarno v -vari Fužini, tlircklorja hotela »Tezc-ro« v Bohinju in o sanaciji tanja v »Grajskem dvoru« v Radovljici. Mnogo je bilo že pisanega in odgovorni še spijo. Zvečer po Obletnica slavne bitke Na Črnivcu so odkrili spomenik Nad 2000 ljudi se je v nedeljo dopoldne zbralo na Črnivcu, da ob odkritju spomenika počastijo spomin na eno najuspešnejših in slavnejših akcij Kamniškega bataljona. Kamniškemu bataljonu, ki ga Pri napadu je izgubil življenje je maja 1941 organiziral parti- borec Rudi Pirš iz Radomelj, zanski instruktor Tomo Brejc, ZB NOV Kamnik je postavila pripada čast, da je 27. julija na mestu, kjer se je smrtno za- prvi začel z oboroženo vstajo det zgrudil Rudi Pirš spomenik, na slovenskem ozemlju. Vse do okrog katerega so se v nedeljo pozne jeseni so štiri čete tega zbrali preživeli borci Kamni- bataljona opravljale smele ak- škega bataljona, med njimi tu- cije, zlasti v Tuhinjski dolini, di član CK KPJ in zvezni po- Crnem grabnu, Moravski kotli- slanec tov. Tomo Brejc ter ni in na Rašici. Nemci so oja- ljudski poslanec, predsednik tr- čevali svoje oddelke, terorizi- govinske zbornice LRS, tovari- rali prebivastvo in od besa po- šica Mara Dermastja. Svečani žigali vasi, toda plamen ljudske spominski govor je imel borec vstaje se je v kamniškem oko- Kamniškega bataljona tov. Mar- Lišu čedalje bolj širil. V imenu jan Zupančič, o naši borbi in Osvobodilne fronte slovenskega nje mednarodnem pomenu pa Predsednik burmanske vlade U Nu si z zanimanjem ogleduje ljudstva in v imenu Centralne- je spregovoril tov. Tomo Brejc. proizvodni proces v montaži inštrumentov Sa komiteja KP Slovenije je Kulturni del sporeda so izvabila 26. septembra 1941 izro- jali: delavska godba iz Meng-lovanje, nato pa si je ogledal čena Kamniškemu bataljonu ša, pevski zbor kamniške «So-še kontrolni oddelek in odde- prva zastava. Zastavo je izročil Udarnosti« in mladina osnovne lek za montažo kinoprojektor- tov. Boris Kidrič. Borci so jo šole iz Stranj. Lepo vreme je jev. V oddelku za kinoprojok- sprejeli s ponosom kot simbol omogočilo velik obisk prebival-torje je izrazil željo, da bi ku- svobode slovenskega ljudstva. stva iz vseh bližnjih vasi, pil dva kinoprojektorja za po- Na 902 m • visokem prelazu mnogo pa je 'bilo tudi gostov iz trebe burmanske vojske. Črnivcu, na bivši kranjsko-šta- Kamnika, Radomelj in Mengša. Po ogledu tovarne so prire- jerski meji, so Nemci utrdili Svečanosti odkritja spomenika, dili predsedniku U Nuju in nje- močno orožniško postojanko, ki je dostojna oddolžitev spo-govemu spremstvu v kino dvo- Borci Kamniškega bataljona pa minu zmag Kamniškega bata-rani majhno zakusko. Med za- so jo 16. junija 1942 napadli in ljona, so se udeležili tudi tajnik so predvajali film o uničili. To je bila ena izmed OLO Ljubljana-okolica tov. Pola njenih iz^-"" Ob prvih okupatorjevih (postojank, lisek, predsednlik okrajne za- gre samovoljno poiskal nov» slitev v Radovljici. Ali odnos do ljudskega premoženja! kusko Kaj pravi nato ljudski oHbo-0 > T^kri zapoje to povcdanc)',a o problemih v našem gostinstvu. Toda dogodki v tem letu kažejo, da je vse to naletelo na gluha ušesa. Saj je zaradi malomarnega poslovanja, poneverb itd. kar pet ali Sest upravnikov gostinskih in drugih podjetij v Radovljici na ►počitnicah« (beri: v zaporu). »Grajski dvor« je že več mesecev pod prisilno upravo In še sedaj niso razčistili računov. Nasprotno, tudi v tem času so se dogajale nepravilnosti. Odborniki so vedeli mnogo povedati ludi o gostinstvu v Begunjah, Kropi, Lescah itd., prav v tistih krajih, kjer je mnogo do 20.80 uri pa tudi ne morete več dobiti hrane. Branijo se abo-nei.tov iz »Verige«. Tudi v Kropi bi morali najti primernejši lokal za gostinsko podjetje. V zvezi z imenovanjem nove- J. P. tej priložnosti je predsednik ki je padla v roke partizanom, družne zveze tov. Keber, ljud-i——^———m^m ski poslanec in predsednik LOMO Kamnik tov. Janko Alfred, predsednik Slovenskega pevskega društva iz Chicaga, predstavniki ZKS, SZDL, ZB in gasilska četa iz Kamnika. V podjetju „Roleta" ni bilo vse v redu! S seje Zbora proizvajalcev OLO Kranj V torek je zasedal Zbor pro- letno doseženim dobičkom v je bilo neurejeno materialno ga upravnika pekarne v Stari izvajalcev Okrajnega ljudskega višini 645% od planiranega in knjigovodstvo, tako da je ob Fužini je OLO sklenil prepusti- odbora v Kranju in potrjeval bruto produktom, ki je znašal koncu leta nastal Inventurni ti pekarno kmetijski zadrugi, zaključne račune gospodarskih le \ZAštvene izjave za Šola zavoda za rehabilitacijo skupnost Svet še ni prevzel, ker da jim hišni sveti popravilo nekatera podjetja in imenovali invalidne mladine bo do jeseni se med 25 lastniki hiš le 2 ni- vsako malenkost in mislijo, da direktorja »Agroservis«. dopolnjena z modernim poslop- sta pritožila. Mnogo pritožb je je naloga svetov skrbeti tudi Po nastopu bo zabavni del sporeda. Ves dohodek prireditev je namenjen za obnovo Gasilskega doma v Podbrezjah, ki je res potreben renoviranja. Z o (Nadaljevanje s 1. strani) bilo doslej že rešenih in bo za vse udobje stanovalcev. Svet stanovanjske skupnosti te Svet stanovanjske skupnosti hiše v najkrajšem času pre- je v zadnjem času obravnaval vzel. tudi sistem določanja stano- Svet stanovanjske skupnosti vanjskih najemnin, zaradi kaje povezoval delo hišnih sveto", terih so se ljudje večkrat pri-prenašal njihove medsebojne iz- tožili. Vendar zaradi objektiv-k'išnje in razpravljal o skup- nih vzrokov ni bilo mogoče do- je zapuščal tovarniške nih vprašanjih upravljanja sta- seči popolnoma zadovoljivih prGstore so ga delavci, ki so novanjskih hiš. Pregledalo se ie zaključkov. med tem časom napolnili dvo-stanje hiš v skupnosti, razči- V zvezi s stanovanjsko pro- rišče, prisrčno pozdravljali. Ze-ščevali so se odnosi do hišni- blematiko so na seji zadolžili [0 razpoložen je predsednik U kov. poseben problem je pred- Svet za gospodarstvo, da v dveh j^u pred odhodom iz tovarne stavljalo uoravljanje Delavske- mesecih pripravi vse predpise, govoril zbranim delavcem. De.-ga doma, pripravili so se pred- ki jih nakazuje zvezna uredba jal je: »Delate zelo koristno in računi za vsa popravila itd. o upravljanju stanovanjskih dobro delo. To kar tukaj dela- Hišni sveti se v glavnem u- hiš in nedavno objavljena re- le DO v marsičem pripomoglo k kvarjajo s ooDravili hiš. ven- publiška uredba. Najpotrebnej- izgradnji socializma. Zato na- dar se je pokazalo, da primani- ša med temi sta vsekakor od- kuje sredstev celo za najnuj- lok o hišnem redu in o sklepa- U j\uga v »Iskrice Pred Radovljico je bil razpet Vrstili so prisrčni prizori, ki na visokem slavoloku pozdrav so dosegli svoj višek na Bledu, dragim gostom v burmanščini. Pred Kazino se je kolona avto- V Lescah je dočakala U Nuja mobilov ustavila. Predsednik U Mihi Marinku so želeli skorajšnje okrevanje Vsi državljani naše republike Jesenic in tovarne »Iskra< iz z zanimanjem sledimo vestem o Kranja. Delavci iz »Iskre- piše- zdravstvenem stanju predsed- jo tovarišu Marinku med dru- nika Ljudske skupščine LR gim tole: »Prav vsi Vam želi- Slovenije, tov. Miha Marinka mo skorajšnjega okrevanja. 2e- po operaciji, ki jo je pred krat- iimo da bi čimprej ponovno kim prestal. Te dni sprejema prevzeli svoje odgovorne dolž- tovariš Marinko številna pisma nosti ki jih imate pred Ljud_ od delovnih kolektivov, ki mu žele skorajšnje okrevanje Tudi nekateri delovni kolektivi z Gorenjske so med njimi. Tako sko skupščino, do nas in do vse naše skupnosti.« Iz vseh pisem pa veje skrL so pisali predsdniku Marinku za zdravje tovariša Marinka in kolektivi Bombažne predilnice veselje ob vsaki dobri novici, in tkalnice iz Tržiča, Predilni- ki kaže izboljšanje njegovega ce iz Škofje Loke, Železarna z zdravstvenega stanja. daljujte z delom in vaši napori bodo kronani z uspehom. Hvala vam!« Njegove besede EO delavci sprejeli z velikim odobravanjem. Obstopili so predsednika in njegovo spremstvo. Vsakdo mu je hotel stisniti roko .. . Ob 17.46 uri je predsednik burmanske vlade U Nu zapustil »Iskro« in se • odpeljal proti Bledu. Prisrčno ga je dočakal svečano okrašen Kranj. Od »Iskre« do Zlatega polja so stale goste vrste ljudi, ki so s cvetjem obsuli avtomobile, v katerih se je vozil U Nu in njegovo spremstvo. Kljub dežju je bilo mnogo ljudi ob vsej cesti proti Bledu, posebno v Naklem. Podbrezjah, pri Podnar-tu, na Posavcu, pri Mošnjah . . . Hišna telefonska centrala s 14 priključki — darilo delovnega-kolektiva »Iskre« predsedniku U Nuju velika množica tamošnjih de- Nu je izstopil. Obkrožili so ga lavcev in mladine z godbo na domačini in Bohinjci v narod- pihala, čeprav je bil v tem času tod močan naliv. nr14 DNI i - V UNIFORMI * Obisk pri obTeznikili predvojaške vzgoje Malo nad igriščem nogomet- Sicer pa, kaj bo takim mladim pojme o vojaški izobrazbi. Na- strokovno usposobljene kuhan- dnevne predvojške vežbe. Od-nega kluba »Triglav« v Kranju fantom, ki so že napol vojaki učiti se morajo spoznavati, raz- ce v dobro urejeni kuhinji, za govoril je, da je sicer redno je ob vojaških barakah naprav- (saj so tudi oblečeni skoraj rav stavljati in sestavljati običajno sanitetno zaščito skrbi sanitet- vežbanje koristnejše zaradi te- nih nošah, na tisoče prisotnih pa mu je klicalo prisrčno dobrodošlico. Najprej sta mu pionir-ček in pionirka v narodnih nošah izročila šopek gorenjskih nageljnov, nato pa so visokemu gostu ponudili po starem običaju kruh in sol. Po prihodu v vilo »Bled« je bila prirejena intimna večerja, nato pa je bil slavnostni sprejem. Zal je slabo vreme preprečilo csvetlitev jezera, ognjemet in ostali program, ki je bil pripravljen. Sneg je spett segel globoko v nedra naših gora in mrzel veter je vel. Vendar vse to ni pregnalo iz src vseh, ki ljena kar cela vas iz novih, u- no tako) povzročil takle majhen orožje borca, obvladati morajo na sestra, za večje slučaje bo- ga, ker obvezniki ne pozabijo so radostnih lic dolge ure ča obuke«. Razen te — lahko bi rekli zgolj vojaške vzgoje -- pa je vidika skrb v taborjenju po- dobnih šotorov. Tu je taborišče dež. za obveznike predvojaške vzgo- Odšla sva v štab — nizko je — mladince iz kmečkih pre- staro in že pr?cej preperelo delov Gorenjske, ki med letem barako — kjer sva se spustila niso obiskovali predvojaške v pomenek s tovarišem kapeta-vzgoje in ki so prlšHi sem, da nom Ravnikom in tovarišem opravijo svojo obvezno letno Kocjanom, ki jc odgovoren za svečena športni, kulturno - pro-šolanje. Tako bodo opravili ti- predvojaško vzgojo v Kranju, svetni in politični vzgoji, »to, kar mladina industrijskih Najprej sva se pozanimala, od športov se obvezniki naj-krajev in mest opravlja redno kaj počno ti mladi fantje in bolj navdušujejo za strelstvo, vsakih 14 dni, v 14-dr.evnom kakšen je dnevni red njihovega boks, odbojko in met krogle. dela. Vstajanje je precej zgodaj — vsaj za nas lenuhave meščane — in sicer že oo 5. uri. Po ju tranji telovadbi, umivanju :n urej_anju spalnic (to se pravi iotorov) je ob 6. uri zajtrk. Ob vatelji iz članstva SZDL. ZB, 7. uri se začnejo vežDe, aii ka- LMS, LT, OZZ, športnih in kor temu prav:jo obveznik; drugih organizacij. Predavanja je organizator tega taoorjenja predvojaške vzgoje »zanimanje« so zei0 pestra, zanimiva in u-— je nabavil 30 novih šotorov, ki traja vse do 13.30 ure, ko je činkovita, zato jih obvezniki kaj nove uniforme za obveznike, o- -kosilo. Zelo sem bil pres2ne- radi poslušajo in jim vseiej premil in moderniziral kuhinjo čen, da imajo po kosilu eno uro pa7.ijiVo sledijo, ter nabavil tudi nekaj ostaiega m pol spanja. Seveda, če kad ob cestah, kjer se je pe- glavne točke tako imenovane lezni ali nezgod (ki jih menda tako hitro naučenega, vendar strojeve obuke« in »taktičke doslej še ni bilo) pa je vedno pa ima taborjenje to prednost, jjai predsednik junaškega'burmanskega ljudstva U Nu. tiste- skupnem taborjenju. V Kranju je sedaj že druga izmena 300 mladincev. 2e lani je bilo podobno taborjenje obveznikov kranjskega okraja v Križah, vendar je letošnje, v primerjavi z lanskim, precej boljše. Svet za prosveto ln kulturo OLO — ki Kulturno življenje mnogo popestri njihov orkester, ki ga sestavljajo: dve harmoniki, bas, trobenta, kitara in klarinet. Za prosvetno in politično 1-/obrazbo pa skrbe razni preda- ga toplega občutka, ki navdaja človeka, ko sprejema dragega prijatelja in gosta. S. B. Obvezniki predvojaške vzgoje s prve izmene potrebnega inventarja. Pustega deževnega dne sva s kolegom obiskala obveznike. Bilo je hladno in de/ je v.traj-no in enakomerno padal p~ šo-torskih krilih m prav vprašujoče sem pogledal obveznike, ki so žlobudrali po lužah na »krugu-. Mislil sem, da jim ni preveč prijetno, toda nasmeja. ni in sproščeni obrazi so me Obvezniki predvojaške vzgoje prepričali o prav nasprotnem, morajo pridobiti vsaj osnovne imajo po kosilu spanje — sem si mislil — potem je prav in koristno, da zgodaj vstajajo. V dnevnem redu taborjenja je tudi vsak dan odmerjen čas za kulturno vzgojno delo ter za šport (od 16. do 18.30 ute). Večerjajo ob 19. uri, ob 21.30 uri pa mora biti v taborišču mir. Kaj je bistvo tega taborjenja? Kakor sem uvidel iz razgovorov s člani štaba in mladinci, je življenje v taboru zelo zanimivo, včasih tudi malce veselo, predvsem pa koristno tako za obrambo naše domovine kakor tudi za vsakega posameznega obveznika. da ne daje obveznikom zgolj znanja, ampak du jih s pomoč ZB pred prvim praznikom Mestni odbor ZB NOV Kranj in občinski odbori ZB na območju bodoče kranjske komune se z vnemo pripravljata na dostojno počastitev prvega praznika Zveze borcev, za katerega je bil določen na zadnjem, III. kongresu ZB NOV Jugoslavije v Ljubljani. 4. julij. V okviru tega praznovanja bo občinski odbor ZB NOV Gorice že četrtič praznoval svoj občinski praznik. Tokrat bo praznovanje Se posebno slovesno. Izdali bodo poseben zbornik, ki bo zajel gradivo iz osvobodil- na razpolago zdravnik v sosed njem Zdravstvenem domu. Za pravilno strokovno izvaja- jo skupnega življenja in dela nega boja. V Kranju pa orga-nje taborjenja in za pravilno tudi vzgaja. nizacija ZB pripravlja veliko vzgojo mladincev pa je odgovoren Vojni odsek in nastavni-ki, ki so rekrutirani iz vrst rezervnih oficirjev in p.Kiotic.r- Za mala okrepčila skrbi tabo- jev JLA. riščna kantina — okrepčevalni- Med pogovorom sem tovariša 1/. vsega sem videl, da se v slavje na Savskem logu, zdru-šotorih predvojaških obvezni- ženo s tabornim ognjem, ob kakov ne pripravljajo sumo novi terem bodo borci obujali spo-vojaki, ampak da se vzgajajo mine na slavno epopejo jug-">-tudi novi ljudje — zavedni, mo- slovanskih narodov. Razen tega ralno zdravi in napredni dr- bodo v dneh od 2. do 4. julija ca, ki seveda ne toči alkohol- kapetana Ravnika vprašal Se za žavljani in delavpi socialistične razne kulturna in športne pri-nih pijač, res dobro in tečno mnenje, ali se bolje obnese en- Jugoslavije. reditve. Podroben spored vseh hrano pripravljajo marljive in kratno taborjenje ali redne 14- C. A. prin-d t<<\ !> >mn še objavili. 0B Gospodarske novice iz vse domovine IZVOZNO - UVOZNA BANKA Kot poročajo iz Beograda je že izdelan osnutek Uredbe o ustanovitvi izvozno -uvozne banke. Po tem o-snutku bodo glavne naloge te banke v tem, da posreduje v plačilnem prometu z i-nozemstvom in da kreditira naša zunanjetrgovinska podjetja. Splošno mnenje je, da bo delo te banke znatno povečalo našo zunanjo trgovino. JUGOSLOVANSKO -ITALIJANSKA ZBORNICA V Beogradu je bila pretekli teden ustanovljena jugoslovansko - italijanska trgovinska zbornica. Enaka zbornica je bila ustanovljena pred meseci tudi v Milanu. Obe zbornici bosta nedvomno pripomogli k odstranitvi posameznih zaprek in k intenzivnejši zunanji trgovini med obema državama. PŠENICA, MAST IN SLADKOR Po poročilih »Jugopresa« bo dobila Jugoslavija kot pomoč vlade ZDA 280 tisoč ton pšenice. Prve pošiljke pšenice bodo prispele v Jugoslavijo v juniju in juliju mesecu. Pred nekaj dnevi pa smo že dobili 5000 ton sladkorja, nadaljnje pogodbe pa r~ že ci-'«„iene za 20.000 ton. Pred nekaj dnevi smo sklenili pogodbo tudi za uvoz 6000 ton masti, podajamo pa se še za nakup nadaljnjih 4000 ton. Prve količine masti so že na poti. Nad 160 razstavljavcev Na letošnjem Gorenjskem sejmu bo sodelovalo 100 obrtnih in čez 50 industrijskih podjetij Doslej se je za letošnji Gorenjski sejem, ki bo že V. po vrsti, prijavilo nad 160 razstavljavcev z vse Gorenjske in tudi nekaterih drugih krajev Slovenije. Med njimi bo čez 100 obrtnih podjetij in obrtnikov -zasebnikov, 53 industrijskih in Povečali so obrat II. v Radovljici Lani meseca junija je Tovarna pletenin in nogavic z obratoma v Lescah in Radovljici začela povečevati svoj obrat II. v Radovljici. Povpraševanje po njihovih kvalitetnih izdelkih je vedno večje in zato je bilo nujno povečati proizvodnjo in vsaj delno kriti zahteve tržišča. Obrat II. v Radovljici so dvignili- za nadstropje in preselili iz spodnjih prenatrpanih prostorov šivalnico in likalnico ter začasno skladišča, v nove moderne prostore. V prejšnjih prostorih so delavci delali v izredno slabih pogojih. Gradnje še niso gotove. Sedaj dokončujejo še skladišča, vratarnico, dozidali bodo v kratkem še manjši podaljšek za sanitarni del. S tem novim do-zidkom so za nekaj časa uspeli rešiti pereči problem prostora v podjetju. Eden glavnih prizadevanj jim je — čimboljša kvaliteta. Z novim tarifnim pravilnikom so u-vedli količinsko normo, vendar sedaj mnogo razgovarjajo o tem, da bi uveljavili še kvalitetno normo. Vsekakor bi se kvaliteta njihovih izdelkov tako še izboljšala. 9 veletrgovskih podjetij. Tako veliko število obrtnih in industrijskih podjetij bo nedvomno dalo letošnjemu sejmu prav željeni, obrtno - industrijski značaj. Letošnji sejem bo torej sejem potrošnega blaga. Posebno pozornost vzbuja zelo močna udeležba socialističnega sektorja obrti, kar za dosedanje sejme ne bi mogli trditi. To nam dokazuje, da se je socialistična obrt posebno v zadnjem času močno razmahnila in da že izdeluje take izdelke, s katerimi se lahko pokaže tudi na razstavah. Prav od obrtnih podjetij pričakujemo letos nekatere novosti, nekatere nove izdelke. Letos bo najmočneje zastopana lesna industrija, za njo pa pridejo po številu razstavljavcev tekstilna in kovinsko predelovalna ter elektroindustrija. ŠE NEKAJ O RAZSTAV. LJAVCIH Strojno podjetje iz Škofje Loke bo obiskovalcem pokazalo pralne stroje in centrifuge za izžemanje perila. »Titan« iz Kamnika se bo prav gotovo postavila z novimi izdelki, ključavnicami za kolesa; pokazali bedo tudi mizarska vrtala. >-0-prema« Kranj bo razstavila motorno kolo (scooter), ki ga bo serijsko izdelovala tovarna »To-mos« iz Kopra, »Puškama« — tovarna lovskih pušk iz Kranja pa bo razstavila nov model zračne puške. »Kovinar« Kranj, mlado kovinsko podjetje, ki se vse bolj uveljavlja kot izdelovalec različnih strojev za potrebe tekstilne industrije, se bo tudi letos kot lani postavil z novim izdelkom in sicer krožno navi- jalnim strojem z avtomatskim zaustavljanjem. Ta stroj se namreč automatično zaustavi, brž ko je katera izmed niti pretrgana. Ni dvoma, da bo prav tako vzbujal precejšnjo pozornost na letošnjem sejmu Zvonko Debeljak, ki bo razstavil smuči, izdelane iz plastične mase. Vrsta razstavljavcev, med katerimi je večina takih, ki bodo pokazali nekaj novega in zanimivega jamči, da bo letošnji Gorenjski sejem prav tako ali pa še bolje uspel kot lani, saj bo v pravem pomenu besede revija gorenjske obrti in industrije. A. Sestanek pripravljalnega odbora za ustaneuilev komun V minulem tednu se je sestal pripravljalni odbor za ustanovitev jeseniške komune. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik Maks Dolinar, so razprav- Nova depandansa hotela „Pod Voglom" Ze nekaj let gradijo delavci ob hotelu »Pod Voglom«, ki leži na sredi leve obale (orografsko desne) Bohinjskega jezera, novo poslopje, ki bo služilo kot depandansa. Menda so začeli z gradnjo že leta 1950, vendar niso vselej gradili tako pospešeno kot letos. Delo so po eni strani zavirali načrti (ki so bili v začetku kaj pomanjkljivo izdelani), po drugi strani pa pomanjkanje finančnih sredstev. KM£TJJSKJ SVETOVALEC Več kvalitetnega, sadja za dom in trg Vsi vrtičkarji, ki gojimo na manjših ali večjih površinah sadno drevje imamo skupno željo, da bi nam to drevje pri- varne, treba jih je le znati pravilno in pravočasno uporabljati. Ker zahteva to delo precej tehničnega znanja in bi bilo za kasalo leto za letom več lep- posameznika zamudno, je orga- Ijali o upravnih in organizacijskih vprašanjih. Postavili so štiri komisije: komisijo za pravna in organizacijska vprašanja, za kadrovska vprašanja, za gospodarska vprašanja in komisijo za razdelitev premoženja. Prva komisija bo pripravila vse potrebno s pravnega in organizacijskega vidika, druga z vidika kadrovske politike in sistematiziranja delovnih mest v bodočem aparatu jeseniške komune, tretja bo sestavila proračun in družbeni plan za letošnje in po možnosti tudi bodoče leto, četrta pa bo poskrbela za razdelitev premičnin sedanjih občinskih odborov. Vse štiri komisije bodo pričele z delom takoj in ga zaključile v mesecu avgustu, tako da bo s 1. septembrom jeseniška komuna pričela z delom. Do 15. avgusta bo predložen republiškemu komunskemu odboru statut v potrditev. Po statutu bo štel komunski odbor 40 odbornikov in sicer 5 iz občine Kranjska gora, 3 iz občine Dovje - Mojstrana, 5 iz občine Žirovnica in 27 iz mestne občine Jesenice. Odbornike bodo izvolili iz sedanjih odbornikov na sejah posameznih občinskih ljudskih odborov. NH ROB Blejskim gostincem Prejšnjo soboto sem bil veselo presenečen, ko sem opazil v »Kazini« na Bledu Gorenjce v narodnih nošah. Prijetno je bilo gledati, kako so plesali in ukali. Najbolj so bile noše in plesi všeč inozemcem, ki jih je te dni na Bledu vse več. V razgovoru z nekim Angležem sem zvedel, da so prav te narodnostne značilnosti tisto, kar tujce najbolj pritegne. Na Flamskem hodijo v nekaterih pokrajinah vsi ljudje med turistično sezono v narodnih nošah samo zato, da jih hodi gledat čimveč tujcev. Mar se ne bi dalo tudi na Bledu napraviti nekaj podobnega? Ne mislim, da bi naj sedaj vsi Blejci nosili poleti narodne noše. V »Kazini« pa bi lahko večkrat nastopila kaka skupina z našimi gorenjskimi plesi. Tudi zabavni orkester naj bi ne bil v standardnih večernih oblekah z metuljčki, marveč v narodnih nošah. Kar pa je najvažnejše, igral naj bi domače napeve, ne pa tuje, ki so po večini že obrabljeni in katerih — kot mi je dejal omenjeni Anglež — je tujec sit že doma. Zal, so se narodne noše kmalu porazgubile. V dvorano je prihajalo vse več »civilostov«, med njimi mnogo tujcev. Igral je salonski orkester, s črnimi oblekami in metuljčki.. . Tujci so zdolgočaseno popivali. Nič več ni bilo na njihovih obrazih tiste razigranosti, ki sem jo videl takrat, ko so Gorenjci v narodnih nošah plesali gorenjsko polko. Bila je tipična »evropska« atmosfera. Zvedel sem, da so narodne noše le slučajno zašle v »Kazino«. In to me je vzpodbudilo, da sem napisal te vrstice, o katerih naj blejski gostinci dobro razmislijo. Novinar šega in boljšega sadja. Iz leta niziral Sadjarski v leto pa opažamo, da nam OZZ v Kranju razne glivične bolezni in zaje- odsek pri škropljenje drevja po svojih, za to uspo- dalcl uničijo mnogo sadja, sobljenib sadjarjih. Vsi, ki si včasih tudi tretjino celokupnega pridelka. Danes vemo vsi sadjarji, da ni dovolj, če sadno drevje sa- želijo čim več kvalitetnega sadja naj se prijavijo v pisarni Kmetijske zadruge v Kranju, Koroška cesta, kjer bodo vpisa- mo gojimo, mažemo debla z ap- ni v seznam in bodo njihova nenim beležem, obrezujemo, sadna drevesa redno škropljena pač pa je treba tudi neljube za- v zimskem in letnem času. jedavce smotrno zatirati. Kako zelo se izplača sadjarju drevje redno škropiti, so pokazale raz- f ne izkušnje naprednih sadjarjev, saj dobijo od vsakega poškropljenega drevesa 20—80 kg več sadja kot od nepoškroplje-nega. Tudi škropljenje ni predrago. Plača se samo delo, material pa plača 50°/o OZZ, 50 »/o pa država iz sklada za pospeševanje kmetijstva. Pri nas smo do sedaj opravljali večinoma le zimsko škropljenje. Ce hočemo priti do kvalitetnega sadja pa moramo s to prakso prenehati in se resno lotiti tudi poletnega škropljenja. Vedeti moramo kaj dosežemo z zimskim in kaj s poletnim škropljenjem. Z zimskim škropljenjem uničimo sicer neštevilne zajedavce kakor n. pr. kaparja. naselbino krvavih uši, listnega zavijača, zmrzlikarja idr. Tudi brsti se enakomerno razvijajo, plodovi ko lopši in debelejši, poškropljeno drevo odganja spomladi kasneje in je nevarnost cvetja prod pozebo manjša. Ce se temeljito opravi zimsko škropljenje, ki naj seže do zadnje vejice, potom zaleže tudi poletno In je učinkovitejše kot pri drevju, ki pozimi ni bilo škroplje-no. V poletnih mesecih pa nam povzročata škrlup (fisikladij) in jabolčni zavijao ogromno gospodarsko škodo. V nekaterih letih nam omenjena glivična bolezen in sadni zajedaveo povzročita, da dobimo 70—90°/o iznakaženega sadja. Samo jabolčni zavijnč nam uniči Udno 20—30«/o sadnega pridelka. Tako nas naše vremenske prilike •n želja po lepšem, bolj zdravem sadju sama sili. da se lotimo tudi letnega škropljenja I vso resnostjo. Danes imamo ze na razpolago zanesljiva Škropiva ■ katerimi uničujemo '"•'i/.ne živalske in ra:;t 1 insk<* /,i iedavee na sadnem drevju I/ delujejo jih naše domače to- Marica Roblek Letos je nova stavba — v lepem »švicarskem« slogu, ki je popolnoma v skladu z okolico — že v grobem dograjena in kakor predvidevajo, bosta do 1. julija notranje urejena tudi prva dva nadstropja. Tedaj namreč bo depandansa sprejela že prve goste — inozemce. Ko bo stavba popolnoma dograjena in urejena, bo v njej 45 sob z 72 posteljami, letos pa bo urejenih šele 14 sob z 12 posteljami. Vsekakor bo depandansa hotela »Pod Voglom« mnogo prispevala k razširitvi turizma ob Bohinjskem jezeru, kjer ga sedaj pogosto zavira pomanjkanje tujskih sob. Akcija se nadaljuje O prednosti, ki jih nudi zavarovanje živine pred nezgodami vsakemu gospodarnemu živinorejcu, smo v našem listu že poročali. Pred dnevi pa so skoraj vsi kmetje razen redkih izjem na področju kmetijskih zadrug Trstenik in Gorice zavarovali svojo živino. To so prve vasi oziroma kmetijske zadruge v kranjskem okraju, kjer je bila organizirana ta akcija. Akcija je povsod uspela, čeprav ni bila ravno najbolje organizirana tako s strani Državnega zavarovalnega zavoda kot s strani kmetijskih zadrug. Na potovanju z nakelškimi zadružniki Hj&cuben, ua uzlet Nakelški zadružniki že tri leta organizirajo vsako leto po dve ekskurziji, da se tako seznanijo tudi z gospodarstvom v drugih krajih ter si obenem naberejo novih moči za naporno delo. Tudi letos so s sodelovanjem Putnika organizirali tak izlet preko Tolmina, Bovca do Kopra in Pirana ter nazaj preko Postojne in Vrhnike. Na tem potovanju jih je spremljal tudi naš novinar in si pri tem nabral nekaj vtisov. V noči med 8. in 9. junijem je v Naklem in bližnji okolici marsikdo le dremal, marsikdo pa celo ni zatisnil očesa, ker ga je skrbelo, da ne bi zaspal. Okoli 3. ure so se začeli zbirati žo prvi ljudje v Naklem in Dup- in zanimivosti. Male hišice, dolgem hodniku nas je vodil v »sobe«. Kar nemogoče se nam je zdelo, da so za temi debelimi zidovi, z majhnimi okni — linami, živeli nekoč naši ljudje. »Tu v tej sobi sem stal mnogo noči pri lini na straži — dolge so bilei, kajti tedaj smo se še vse drugače borili. In tukaj skrbno urejeni vrtovi, njive in sem prebdel mnogo noči in pi- nekoliko stran tu in tam gozdovi, vse nas je pozdravljalo še v jutranji rosi. Nismo se še dobro zavedli, da smo našo pravo kranjsko de- ljah. Nekoliko nestrpni so bili, želo že zapustili, že se je po- ker avtobusov ob dogovor jenom času še ni bilo. Vendar se je vznemirjenje hitro poleglo, ko sta že okoli pol štirih velika avtobusa v Naklem močno zahupala. Vzra-doščenih obrazov in t ognjem nestrpnega pričakovanja smo zasedli vsak svoje mesto in človek bi mislil, da bomo v teh zgodnjih jutranjih urah, ob rahlem tresenju avtobusov, v u-dobnih sedežih kar hitro po-spali. Vendar smo bili vsi budni, nikomur se ni dalo spati, saj je bila pot tako zanimiva, tako lopa in prijetna. Kar mimogrede nas je pozdravil v daljavi škofjeloški grad — vendar hitro naprej, pot, ki nas čaka, Je še dolga. Seveda naj prav po tihem povem, da je bilo vse do Bovca mnogo nepredvidenih postaj, ker smo pozabili vrečke (za bruhanje) doma. Selška dolina nas je v zgod-niili j nt i .-uijih mah sprejela 6al pisma dekletom.« Iz tega prostora, ki se nam je zdel vse prej kot soba, nas je očka Umnik vodil še v druge prostore. »Da, in tukaj je bil kanon,« je rekel, ko je pokazal luknjo na zidu. Več je bilo med nami takih, ki so preživeli za tem zidov jem del svoje mladosti. Spremljali smo jih na njihovi poti, ko so se napotili v vas, da bi poizve-dell, kaj je z njihovimi tovariši iz mladosti. Večina jih je že Ze smo bili v Tolminu in ne mrtvih, nekaj pa se jih je našlo, vendar jih je. čas tako spremenil, da so se komaj spozna kazala v svoji svojstveni barvi Soča. Nevede so ustnice zase petale njeno hvalnico: »Krasna si, bistra bčd ' planin, brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte divje srd ne moti!... dolgo za tem je naš vodnik To ne naznanil po mikrofonu »Vsak čas bomo v Bovcu«. Res li. In vendar je bilo to snidenje ni trajalo dolgo. Po kratkem premoru smo se odpravili naprej v Log pod Mangartom. Tedaj pa so oživeli naši najstarejši potniki — vojaki iz I. svetovne vojne. Včasih neprijetnih dogodkov so se sedaj spominjali z neko radostjo, z radostjo so ogledovali stare trdnjave in o-bujali svoje mladostne spomine. Očka Jože Umnik je kar sam prevzel vodstvo in prijetno mu je bilo, ko je bil lahko svojim ne. To trdnjavo -najmlajšim poslušalcem dober kjer srna bili mi, vodič. . i po 30 letih prav nekaj posebnega — tajinstvenega in prisrčnega. Očka Umnik pa se ni pustil motiti. »Stotnik Herman je držal postojanko na Predilu, v trdnjavi Kanalske doline pa je bil general Htnzel. Do Bovca so bili Italijani, a naprej mi. T>ko Je bil f kol: 2000 m visok: 1-com-bon bojna črta I. svetovne voj-»Klužo«, je vodil med .< kot svoje prijatelje in ce,« je vzkliknil takoj ko smo nam razkazovala svoj<> krasote prestopili prag na dvorišče. Po hauptman Rojnik. V trdnjavi, 1'niii jkiiš, pa še iste stopni- kjer je bil general Henzel, so v pogumni borbi s Francozi žrtvovali mnogo življenj. Ven- dar smo zmagali in Francozov nismo pustili naprej, zato so postavili lep spomenik, simbol hrabrosti — leva.« Očka Umnik je ponosen na svojo hrabrost in hkrati na hrabrost vseh slovenskih vojakov, ponosen je, da je preživel I. in II. svetovno vojno in je še danes prav čvrst. Z nekim tihim zadovoljstvom smo ob modrikasto zeleni Soči nadaljevali pot v Kobarid. »Mar veš, da tečeš tik grobov grobov slovenskega domovja.« Kobarid — kostnica vojakov I. svetovne vojne! Okoli 1500 imen vklesanih v marmornate plošče veličastne zgradbe! Ze zaradi skrivnostne poti po mnogih stopnicah čutiš nekako vznemirjenost. Po kosilu v Solkanu, ki nam je po doigi poti prav dobro teknilo smo se napotili na ogled podjetij. »Flores«, eksportno importno podjetje v Šempetru pri Gorici, je pravzaprav pri nas bolj malo znano podjetje, prav gotovo pa ga dobro poznajo naša podjetja s sadjem, ker jim je huda konkurenca. Samo nekaj metrov od meje stoji manjše poslopje in prav to podjetje doseže s svojim okusnim embali-ranjem najvišjo ceno, med našimi podjetji, v inozemstvu. To je v glavnem sezonsko podjetje, ki odkopuje sadje in ga prodaja v inozemstvo — Anglijo, Švedsko, Nemčijo, Švico. Posebno zanimivo je bilo umetno izdelovanje ledu ter nalaganje v vagone. Cesar smo se še posebno razveselili je bilo to, da nam je v imenu delavskega kolektiva direkrtor podaril dve gajbici češenj. Tako smo se podjetja »Flores« prav dobro zapomnili. Avto je zatrobil in hitro naprej v KDZ Bukovica in od tu na državno posestvo Ajševica. Tu so nas presenetile lepe mon- tafonke, lepo urejeni hlevi in posebno še čistoča v hlevih. Te krave se mnogo razlikujejo od naših, večje so in močnejše, vendar je njihova molznost sorazmerno majhna v primeri z našimi. Posebno so nas zanimale moderne naprave v .hlevih, ki jih pri nas še ne vidimo toliko. Da, res, prav nekaj posebnega so te velike montafonke in njihovo krmljenje. Toda pozno je že in iti bo treba dalje. Vožnja med primorskimi kraji je bila zanimiva, saj se mnogo razlikujeio od naših — gorenjskih. Da ne bi morda kdo mislil, da je bilo dolgočasno; nikakor ne, razen marsikatere krepke nas je zabaval tudi radio ter Tone s svojim mikrofonom. »PreH seboj vidite tovarno likerjev »Fruktus« Ajdovščina, na desni ie bolnica za pljučno tuberkulozo, nekoliko naprej za kostno . . .« In po daljšem premoru je že v mraku nenadoma nastopilo prijetno vznemirjenje — morje! Na levi se je pokazalo morje, sedaj smo tu, ni več daleč. Po večerji v Sant N?'^., na severni istrski obali smo sedM in povedali marsikatero zabavno. Pa naj tako povem, da ne bodo vsi slišali, da so tisti, ki so bili utrujeni, kmalu odšli spat. tisti pa, ki si kar ne morejo misliti, da bi ob tako lepem večeru na morju odšli spat, smo ostali in nastalo je prijetno razpoloženje. Pozno ponoči smo se odpravili na otroške vrtiljake in potem, ko so se »o-troci« navrteli, so zaradi vrtoglavice res morali spat. Morje je bilo mirno, na drugi strani so se svetlikale luči iz Kopra, vse okoli pa je bilo tiho. le tu in tam se je včasih slišalo kako je pljusknilo morje .. . L. JEGLIČ (Nadaljevanje prihodnjič) od petka do petka spet bodo zapeli zuonci... Paberki o živinoreji v Bohinju Družbeno uprav-v trgovini Mirno lahko trdimo, da je skoraj vse notranjepolitične dogodke v naši državi v preteklem tednu skoraj popolnoma zasenčil blesteči obisk našega velikega prijatelja, ministrskega predsednika Burme U Nuja. Vendar je kljub temu treba omeniti nekatere dogodke, ki v določenem smislu niso nič manj pomembni. Zvezni izvršni svet je pretekli torek na svoji seji spremenil in dopolnil uredbo o trgovinski dejavnosti in IjflnJG V tr00yini trg°vinskih Podjetjih ter poslovalni- Pomembna novost je ustanovitev potrošniških svetov kot organov družbene kontrole. Ustanovitev teh svetov ni obvezna, saj bodo ljudski odbori sami odločili o tem, ali jih bodo ustanovili ali ne. Pravice potrošniških svetov so v tem, da izrekajo svoje soglasje s sklepi organov trgovinskih podjetij ali poslovalnic o uporabi sredstev iz rezervnega sklada, o razpolaganju z osnovnimi sredstvi, o uporabi sredstev za investicije, o prošnjah za investicijske kredite in o spremembah pravil podjetja, da imajo vpogled v poslovne knjige in da lahko pregledujejo poslovne prostore in blago V sredo se je začelo zasedanje Zvezne ljudske skupščine v Beogradu. Oba domova Zvezne ljudske skupščine sta dopoldne zasedala ločeno. V četrtek pa je podal svoj ekspoze podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj o uveljavljanju komunalnega sistema pri nas. Poslanci bodo tudi razpravljali o osnutku zakona o ureditvi občin in okrajev, ki je prvi temeljni zakonodajni ukrep pri upostavljanju našega komunalnega sistema. V začetku julija se nam obeta, da bo Zvezna ljudska skupščina razpravljala o več novih zakonih s področja zdravstvene službe in delovnih odnosov. Skupna komisija za predpise o organizaciji zdravstvene službe je sklenila pripraviti še letos naslednje osnutke zakonov: splošnega zakona o zdravstveni službi, temeljnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni, splošnega zakona o sanitarni inšpekciji in splošnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad proizvodnjo in prometom z živili, predmeti splošne uporabe ter alkoholnimi pijačami fn tobakom. K ljub temu, da so vrhovi bo- darstvu in danes ni več dvoma, gali na ta način, da so odprli storjenega še vse premalo. Ve-hinjskih gora še debelo za- da je Bohinj predvsem živino- v Ljubljani skupno prodajalno čina sirarn v planinah je starih sneženi in da jih še vsak, rejsko področje (čeprav priteka vseh kmetijskih zadrug, kjer in nesodobnih. Sir se jdm mno- teden obeli nov sneg, bodo v dobrih štirinajstih dneh zapustili tropi živine bohinjske vasi. Odgnali jih bodo v planine in hlevi bodo ostali skoraj prazni. V začetku julija bo skopnel zadnji sneg in pognale bodo sočne planinske trave, za katerimi se bodo vzpenjali pastirji s svojimi tropi v strma pobočja, v robove in Jia skoraj nedostopne planjavice vrh previsov. Spet si bodo podajale gore odmeve zadovoljnega muka-nja, veselega ukanja in zvončk-ljanja zvoncev. mnogo dohodkov tudi od goz- prodajajo sir na drobno in zad- gokdaj pokvari (pravijo, da se daretva, industrije in tujskega nje čase tudi na debelo. V tako prehladi), ker ni skoraj nikjer Uveljavljanje sistema komun NEKOČ. . prometa). Mleka je bilo vedno dovolj in včasih preveč. Približno pred osemdesetimi leti so potrebe prisilile ljudi, da so začeli razmišljati, kako bi prodali odvisno mleko zunaj Bohinja. Takrat so še izdelovali sir slabe kakovosti, (ki ga je bilo težko spraviti v denar. Zato so se lotili izdelave ementalskega sira, za katerega so dobili recept iz Švice. Prvi znameniti sirarji so si pridobili potrebno znanje v Švici, sočne trave s planinskih pašnikov pa so pripomogle, velikem potrošnem središču, urejenih zoriinih kleti. Tak sir kot je Ljubljana, je uspelo pro- je slabše kakovosti in ga morajo dati ves sir in za dolgo časa prodati pod ceno. Za ureditev je odpadla skrb za prodajo, pašnikov je bilo storjenega še kljub temu, da bo proizvod- bore malo. Šele lani so prvič nja v prihodnjih letih Iše moč- pognojili z umetnimi.gnojili ne- no narasla. S N i še tako daleč čas, ko so bohinjski ljudje živeli skoraj izključno od tistega, kar so iztrgali svoji skopi naravi. Niti RODOVNIŠKA ŽIVINA edaj je v Bohinju že nekaj sto krav z rodovnikom. Na področju KZ Boh. Bistrica jih je 140. Mlečni kontrolorji opravljajo stalno kontrolo nad temi kravami. Predvsem ugotavljajo količino in kakovost da je kvaliteta bohinjskega namolženega mleka, povprečje ementaler j a kmalu zasenčila onega s švicarskih alpskih pobočij. Okrog leta 1900 je bil Bohinj že znan po svojem siru katere skupne nižinske pašnike. Kljub pomanjkljivim investicijam v pašništvo, živinorejo in sirarstvo je živinoreja za individualnega proizvajalca — kmeta, člana zadruge — že zelo donosna. Nekateri kmetje so dosegli lani izredno lepe cene za mleko. Za kmetijske zadruge pa živinoreja še ne predstavlja visoko aktivnih postavk Živinorejski odsek KZ Boh. Bistrica je izkazal lani celo izgubo. Vendar je zadružna misel v Bohinju dovolj močna, da bo mogla premostiti Še letos več novih zakonov namolženega mleka na eno rodovniško kravo je bilo lani 2310 kg, povprečje tolšče v nji- sto let natega. Po in^od takrat dal je se_ kakovost ^™ Jdstote^'več kot nekat^' pri ostalih kravah. Vsaka rodovniška krava je dala lani 87,57 kg maščob. Bohinjska plemenska živina ima že od nekdaj sloves pred- slabdh poteh so prinesli ali pripeljali v Bohinj kvečjemu sol, vžigalice in še kakšno drobnarijo. Sicer pa šo doraščali, živeli in umirali rodovi Bohinjcev ob mleku in žgancih. Mleku!! Da. Mleka je bilo vedno dovolj. Tudi takrat, ko je manjkalo vsega drugega. Daje ga majhno, gibčno, odporno govedo pincgavske pasme. Tropi tega goveda so dali pečat celotnemu bohinjskemu gospo- tudi ni bistveno spremenila. Danes bi bila živinoreja in sirarstvo že na dokaj višji stopnji, da ni prišla vmes vojna. 2000 GLAV GOVEDA ZA NOV dence in da se bodo z njeno pomočjo kmetijske zadruge tako okrepile, da bodo v stanju napraviti vse, kar je za nadaljnji razvoj živinoreje še potrebno. Posebno poglavje je kader i- B DRUŽINSKI POMENKI Barve, vzorci in vezenine v stanovanju Ali ste že kdaj pomislili, da je vašemu nerazpoloženju v stanovanju morda kriva tudi soba, v kateri preživite večji del svojega prostega časa? Najbrže ne. Ljudje se namreč vse premalo zavedamo pomembnosti okolja in njegovega vpliva na naše psihično počutje. Tako na primer enolična in mrtva soba diha v nas neprestan hlad in dolgočasje, prena-trpanost z vso mogočo šaro pa nas utruja in vzbuja v nas občutek naveličanosti. Zato je prav, da temeljito premislimo, kako bi dali predmetom, ki nas obdajajo, prijeten značaj. Kar pogumno se je na to treba lotiti sprememb in dopolniti kar naše oko v stanovanju pogreša. Včasih dosežemo to že z novo zaveso, pregrinjalom, ljubkim prtičem ali blazino, ki nam ob dolgih urah študija ali dela oživljajo razpoloženje. Poglavitna je predvsem izbira barv, ki se morajo ujemati z opremo in obenem ustrezati celotni pojavi osebe, ki prebiva v sobi. Odrasli ljudje smejo za dekoracije uporabljati močne, nasičene barve in vzorce ali pa tu- Kako peremo perlon in everglas tkanine Kadar kupujemo nylon, perlon ali everglas tkanine, le ma-lokatera od nas ve, kako je treba z njimi ravnati. Ker omenjeno blago zahteva zaradi svojih no ravnovesje njihovemu značaju. Otrokom ustrezajo nežnejše barve. Bela etaminasta za-grinjala in pregrinjala poživimo z barvnimi svilenimi trakovi ali z vezenjem, ki je še najbolj ljubek okras. Ob takih zavesah lepo učinkujejo svetlo-barvne nizke blazinice na stolih, na vsakem v drugem odtenku. Lep okras za slovenske domo ve so tudi naše narodne vezenine s križnim vbodom. Na Gorenjskem imajo še posebno tradicijo, ki pa v današnjem času že zelo zamira. Vezilna tehnika žal med podeželskim ljudstvom skoraj ni več v rabi. Cepiav so ti predmeti lepa dekoracija v vsakem stanovanju. Ornamente lepo izravnamo, da se izognemo naše domače kulture kot so na- ohinj je v letih borbe za osvoboditev dal za NOV prav vse, kar je imel. Tu se je stalno zadrževalo nekaj partizanskih čet, pozneje jese-niško-bohinjski odred, najrazličnejši odbori in komisije, večkrat pa tudi razne brigade. Zaradi duha, ki je preveval bohinjske ljudi v tistih dneh in zaradi razvitosti bohinjske živinoreje, {ni bil noben borec, ka je prišel v Bohinj lačen. Mesa in mleka je dajala bohinjska živina, ne le borcem na svojem di manj izrazite barvne tone, podrc>cju? pa£ pa tudi brigadam tako da ti ustvarjajo harmonič- dalec mokrog, Premnogi borci se še spominjajo patrulj, ki so likanju. Če pa že moramo likati, potem denemo na likalno desko frotir brisačo, da se vtisnjeni vzorec na gladki podlagi posebnih kvalitet tud; posebno ne bi razvlekel. Likalnik naj bo nego, ne bo odveč nekaj nasve- mlačen. tov za pranje, šivanje in likanje le-teh. Pri šivanju uporabljamo vedno le fin, tanek in ne preoster sukanec, kakor tudi temu u-strezno tanko strojno iglo. Šivati moramo enakomerno in blaga ne raztegovati. Te vrste tkanine tudi ne prenesejo izdelave ali kombinacije z drugim blagom, ker se pri pranju vsako blago drugače skrči. Za pranje vzamemo mrzlo ali mlačno vodo. Mila ne smemo uporabljati direktno. Najboljše je fino toaletno ali otroško milo, naribano in raztopljeno v posodici z mrzlo ali mlačno vodo. Šele ko se popolnoma razpusti, ga denemo v vodo za pranje in jo spenimo kakor »Lux«. Namesto mila smemo uporabiti tudi šampon za umivanje las. Tkanine ne mencamo, temveč samo stiskamo, nato pa dobro splak-nemo v mrzli vodi. Sušimo na obešalniku in oblačila že tedaj Prednost perlona in evergla-sev je kljub pazljivi negi, ki jo zahtevajo v tem, da se ne krčijo, ne raztegnejo in so v splošnem mnogo manj občutljivi od drugih tkanin. geljni, zvončki in marjetice, lahko s pridom uporabimo /a vezenje velikih namiznih prtov in manjših četverokotnih angleških prtičev. Prav tako iahko s križnim vbodom poživimo o-troške oblekce in nredjOB • ženske bluze in poletne obleke, kuhinjske garniture itd. ter tako ohranjamo obenem tuci i tradicijo slovenske ljudske tvornosti. to je zanimanje za rodovniško živino pri bohinjskih kmetovalcih že precejšnje. Zgoraj izkazana molznost pa je dosežena skoraj brez uporabe močnih krmil. Bohinjski živinorejci jih ne uporabljajo, ker jih skoraj ni moč dobiti. Ce pa bo nekoč na razpolago dovolj močnih krmil, bo molznost nedvomno še zelo narasla. INVESTICIJE, RENTABILNOST, KADRI . . . Vdesetih letih po osvoboditvi so investirale kmetijske zadruge iz Bohinja za razvoj živinoreje že precej sredstev (KZ Boh. Bistrica 11 ! milijonov). Nekatere med vojno po-Bohinj za narodnoosvobodilno žgane planine so zgradili znova vojsko nad dva tisoč glav go- (Oskovnica), obnovili so mno-veje živine. Število živine se go planinskih staj in očistili je zaradi tega znižalo do skraj- nekatere nižinske pašnike. Ven-nosti. In to stanje se do leta dar je bilo za razvoj živinoreje 1952. ni in ni moglo popraviti. Pomanjkanje ljudi za kmečko delo. obvezni odkupi, preslaba stimulacija, odmera davka po dohodnini, goveja tuberkuloza — vse to je vplivalo, da se število govedi ni dvignilo. V letih, ko so bili obvezni odkupi, je šla dobra plemenska živina iz Bohinja samo v klavnice in to nikakor ni bilo gospodarno. Tudi goveja tuberkuloza je vsem v sosednjem kranjskem rurjenih sirarjev. Prvi bohinjski okraju, zadnje čase pa si utira sirarji so si pridobili svoje zna- pot tudi na druga področja. nje v Švici. Zdaj vodi bohinjski Precej so jo že prodali v Gor- rojak mlekarsko šolo v Cirčah. ski Kotar in druge kraje LR kjer se imajo možnost naučiti Hrvatske, razen tega pa prihaja sirarjenja mnogi mladi ljudje vedno več kupcev s Štajerske- _ tudi iz Bohinja. Kljub temu, ga. Kmetijska zadruga Bele da so dane možnosti, pa mladd- Vode jo je kupila pred nedav- na kaj nerada odhaja v mlekar- nim cel vagon. Krave z rodov- sko šolo. Bohinj potrebuje čez nikom se redno prodajajo do poletje nad trideset izurjenih 15.000 din dražje kot ostale. Za- sirarjev, ki pa jih vsako leto gonile čez gore Prešerno v cem, Gradnikovcem, Kosoveloveem, Komandi mesta v Cerknem, v Trst in še mnogokam cele trope živine — štirideset glav in več naenkrat. Bohinj je v tistih letih dajal do poslednje glave in zadnjega krompirja. Zato ni čudno, če je ob koncu vojne v Iprenekaterem hlevu namesto desetih živinčet, mukala ena sama krava. V štirih vojnih letih je dal težje dobe. Zaposlitev sirarjev je sezonskega značaja in zato mika mladie liudi mnogo boli v industrijo, kjer imajo stalen zaslužek. Odborniki kmetijskih zadrug so zaradi tega razumljivo precej zaskrbljeni za bodoči sirarski naraščaj. Rešitev iz težavnega položaja vidijo v tem, da bi kmetijske zadruge iz Bohinja imele neko večje podjetje (na primer obstoječo žago v Boh. Bistrici, pri kateri bi kazalo razviti še kak pomožni obrat). V takem lastnem podjetju bi v mrtvi sezoni lahko zaposlili ljudi, ko pridejo s planin. Ker zavisi kvaliteta sira v precejšnji meri od kvalifikacije sirarjev, je prizadevanje odbornikov in članov zadrug, da hi dobili podjetje, kjer bi zaposlili čez zimo planšarie in sirarje, umestno in razumljivo. FRANCE ZVAN Mladinska organizacija se utrjuje Posvetovanja - koristna oblika dela z mladino Moda Majsko slavje delavske mladi- republiškem merilu smo že i- ne je za nami. Za nami je tu- meli doslej vrsto takih posve- di srečanje delavske mladine, tovanj. Mladinska organizacija močno pustošila med že dovolj ki je bilo v Kranju. Aktivnost na Gorenjskem pa se je odloči- razredčeno živino. Samo na pod- mladinskih organizacij pa se po la tudi za prirejanje nekaterih ročju KZ Boh. Bistrica so našli tem sdavju, ki je imelo v prvi področnih posvetovanj. Tako 1952. leta 72 obolelih živali, vrsti mobilizacijski pomen in bodo organizirali v Bohinju no- 1953. leta še 37 in lani samo namen, ni prav nič zmanjšalo, svet mladih gozdarjev in delav-še pet. Vsa bolna živina je bila Nasprotno! Mladinske organiza- cev lesne Industrije Gorenjske, jj l\ GLAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. D i r o k t o r in odg. urednik: Slavko Beznik. Urejuje: uredniški odbor Tel. štev. uredništva in u-prave 475 / Tek. rač. pri KB Kranj štev. 81-KB-1Z135 / Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . . 200 dinarjev četrtletna ... 100 dinarjev Posamezna štev. stane 10 din LANI NAD »0.000 k« SIRA Vsaka si je gotovo /,- nekaj izbrala in treba se bo le še odločiti za kroj. Na sliki sla dva prav ljubka modela za svilene tkanine. Tistim, ki imajo velike izreze, bo ustrezala obleka na levi. druge pa si bodo Ubrale bolj zaprto obleko na desni. Izločena in zdaj je vsa bohinj- eije, od katerih so bile mnogo ska živina zdrava. ustanovljene prav v tem času, M sedaj utrjujejo in dobivajo vse bolj trdna tla. Ta proces u-trjevanja pa bo nedvomno še Vzadnjih treh letih pa se je nekoliko dolgotrajnejši, ker zgodilo tisto, kar je že iz- mladinska vodstva niso kam- gledalo, da se nikoli več panjsko, v času slavja, pristo- ne bo. Število goveje živine je pila k ustanavljanju mladinskih doseglo in preseglo stanje iz- organizacij v podjetjih. To se pred vojne. Bohinj ima .spet vsaj v večini primerov ni do- skoraj tri tiisoč goved. Samo na gajalo. področji] KZ Boh. Bistrica je Veliko torišče dela bo mladin-sedaj 1072 goved. Res je od ska organizacija našla nedvom-tega števila samo 522 molznih no v klubih mladih proizvajal-krav in zaenkrat še prevladuje cev, ki so jih doslej ustanovili mlada živina. V nekaj letih pa že na Jesenicah, v »Iskri«, v bo dorasla in dajala mleko. Za- kratkem pa ga bodo ustanovili radi povečane molznostl pa Je tudi v »Tiskanini« in še neka-odkup mleka kljub manjšemu terih drugih podjetjih na Go-številu molznic že skoraj enak renjskem. Klubi mladih proiz-predvojnemu. Lani je KZ Boh. vajalcev morajo postati kovačni-Bistrica odkupila 251.811 1 mle- ca novih mladih delavskih kaka, v celem Bohinju pa je bilo drov, ki bodo sčasoma postali odkupljenega nad poldrug mi- dobri člani delavskih svetov in lijon litrov. Zato je lani do- upravnih odborov, le-ti morajo segla proizvodnja sira 40 ton. postati kovačnice bodočih de-V primeri z nekaterimi prejš- lavskih voditeljev. Da pa bodo njimi leti se je več kot podvo- to lahko postali, bomo morali jila. Na ta porast ni mogla prav vsi poskrbeti za res vse-vplivati "niti povečana potroš- binsko delo teh klubov. Tu bo nja mleka v Boh. Bistrici, ki v prvi vrsti potrebna precrj.š-se od leta v leto razvija v nja pomor, tako sindikalne <>r-industrijsko naselje in Izgublja gantzacije kot Zveze komunl-svoj kmečki značaj. stov in vodstev podjetij. Ker trg ni bil vajen tolikšnih Zelo koristna oblika iskanja količin sira, Je dani izgledalo, in reševanja mladinskih proda bohinjske kmetijske zadruge blemov pa Je prirejanje po«ve-lzdelanega sira ne bodo mogle tovanj po posameznih gospo-prodati. Iz zadrege so si poma- durskih proizvodnih panogah. V na Bledu pa zbor mladih gorenjskih gostincev. Ni slučaj, da so se odločili prav za posvet z mladinci i* teh dveh, za Gorenjsko bi lahko rekli najznačilnejših gospodarskih panog. Obsežna problematika v teh vejah našega gospodarstva in skoraj nikakršna skrb za mladino, ki dela na teh področjih, so dali vzpodbudo za ti dvo posvetovanji. Mladinskih organizacij v gozdarskih, lesno - industrijskih ter gostinskih podjetjih praktično ni. problemov pa je veliko. Tu se pojavlja kot osnovni problem sezonski značaj dela, oddaljenost gozdnih delovišč od mestnih sredi '.<"■ in kulturnih ža rišč, delovni čas v gostinstvu, vzgoja mladih gostincev v naprednem duhu ter odnosih do gostov — posebno do tuj'ev itd. Vse delo. katero je zadnje rase razvila mladinska organizacija v podjetjih, v klubih in v okviru raznih posvetovanj, bo v marsičem pripomoglo k uveljavljanju mladine in njene orv.anizacije v našem družbenem življenju, vzbudila pa J« pri množičnih in sindikalni* organizacijah, sicer Se ne v zadostni meri, zanimanje za mladinsko organizacijo In predvfle« za mladinske probleme. S posveta predsednikov n Po /družitvi Zvez ljud^kopro- Lepe prispevke pri tem raz- bveuuh arus.ev okrajev ivra- pravjjanju so dali prav člani nja in Radovljice v enotno iz Zgornjesavske doline, ki imu- Zvezo je bii potreben širši po- jo že dve leti uvedene nekate- svet kulturno piosvetnih delav- re oDlike izobraževanja za vo- cev — amaterjev, ki naj bi dal dilni kader. novih vzpooouu za nudaijnje Tako bodo na Jesenicah ietos razvijanje Ijudskoprosvetne de- nadaljevali z režiserskim, pe- javnosti. Taitsen posvet je bil v vovodskim in dirigentskim te- nedeljo, 12. junija, v Kranju, čajem, uvedli pa bodo tudi no- Vabnu za p svetovanje se je ve take tečaje za začetnike s dobro odzval zgornji, to je je- področja Jesenic, Bohinja, Ra- seniški prtdel. Slaba pa je 01- dovljice in Zgornjesavske doli- la udeležba s kranjskega in tr- ne. iiškega področja, kar vsekakor Razprava je pokazala, da so Predsednikom društev na tem potrebni tečaji tako za igralce, področju ne more biti v čast. kakor tudi za režiserje. Seda- V središču razprvaljanja je nji režiserski kader je pretež- bilo predvsem dvoje vprašanj: no starejših letnikov, zato je kako izboljšati vsebinsko stran treba misliti na izvežbanje izobraževalnega dela in kui- mlajših ljudi, zlasti iz delav- turno umetniških uprizoritev, skih vrst. da bodo še bolj kot doslej u- Pri tem je stopilo v ospredje strezala potrebam in ciljem de- vprašanje vloge občinskih (ko- lovnih ljudi ter na kakšne na- munskih) odborov LP. V samem čine naj pristopi Okrajna zve- začetku je bilo določeno občin- za k dviganju strokovnega zna- skim odborom le rahlo povezo- nja vodilnega amaterskega ka- vanje društev za reševanje dra, to je pevovodij, režiser- skupnih problemov na področ- Svobod" in KUD Gorenjske Kulturno pismo is \akla pri Kranju Samo s skupnim delom vseh društev bo uspeh zagotovljen Malo je bilo dosedaj pisane- slavij al svoj 35-letni jubilej de- ga o delu, uspehih in težavah o la na odrskih deskah tovariš kulturnem življenju male, toda Martin Tiringer. prijazne gorenjske vasi Naklo Nadalje sta v tej sezoni pev- pri Kranju. Ob 10-letnici osvo- ska in dramatska sekcija skup- boditve pa tudi iz tega kraja no uprizorili spevoigro Janka posredujemo nekaj vrstic o ži- Gregorca »Jaz bi te že rada bi bilo zaradi male oddaljeno- proučijo možnosti, ki jih imajo vahnem kulturno - prosvetnem imela«. sti vsem možno. Od agilnosti posamezna društva in sami ob- delu, ki ga razvija tamkajšnje Pevska sekcija, ki ima moški posameznih občinsikih vodstev činski odbori, okrajna Zveza pa kulturno - umetniško društvo in mešani zbor, z uspehom naje sedaj odvisno v koliko se bo prav tako organizirala aktiv »Dobrava«. sitopa na raznih prireditvah, bodo posluževali pomoči, ki jo predavateljev, ki bodo preda- Društvo združuje ,4 sekcije: proslavah, akademijah in sve-hoče Okrajna zveza brezplačno vali v oddaljenih krajih, kjer dramatskoj pevsko, izobraževal- čanostih v Naklem in okolici, nuditi s poklicnimi režiserji in ni kino dvoran. V ta namen se no m knjižničarsko, v osnova- V pretekli sezoni je bila zelo ostalim strokovnim kadrom, bosta osnovala pri Okrajni nju pa je se da Je bil usPeh tak, kot še ključku šolskega leta so gojen- sestavil prav za to priliko. cem- s Predpisano šolsko izo- Bor. Po prvih treh letih je di_ tovarne »Impol« v Slov. Bistri- nikdar doslej. Skupno Je bilo ci kamniške Glasbene šole po- Prisrčen je bil nastop predšol- brazbo, izpopolniti svoje teh- piomiralo na jeseniškem Meta-kazali lep napredek. Dvorana ske mladine, ki je pod vodstvom nično znanje in se izučiti v teh- [Urškem tehnikumu 27 absolven-nad kavarno je bila dvakrat po- prof. Vetrihove zapela venček nika. Nekatera podjetja so de- tov, ki so pokazali zadovolji strejši presoji del, ki prihaja- re opraviti. Zato so predsedniki jo na naše odre. Neumestna to- na svojem posvetu sklenili, naj leranca preživelih idej samo za- bi organizacijo igralskih in re- vira hitrejši kulturni ' dvig de- žiserskih tečajev na področju lavcev in kmetov. V tem pogle- neke občine prevzeli občinski du priporoča zbor predsedni- odbori LP, pomoč s predavate- kov vsem upravnim društvenim lji pa bi nudila Okrajna zveza, vodstvom, članstvu in strokov- Tako bi se mogel organizirati nemu kadru, da brezkompro- dvo ali trimesečni igralski in misno odstranjuje iz svojih pro- režiserski tečaj za področje vsa- gramov vse, kar ni v skladu s ke komune. Tečajniki bi dv1 kulturno - političnimi cilji na- ali trikrat tedensko v večernih prednega delovnega človeka. Ob zaključku jeseniškega metalurškega tehnikuma polnoma zasedena. Poslušalci so slovenskih narodnih. Prav po- lavske tehnikume skrbno or?a- ve uspehe. Ker je bil učni nabili z izvajanjem zelo zadovolj- gumno so se izkazali tudi i io- nizirala, zaradi česar so te so- crt razširjen in izenačen z učni tako da so učence nagradil1 nirji s svojim dvoglasnim zbo- le tudi d°bro uspevale. Ponekod nim načrtom metalurškega od-z velikim odobravanjem. Pod rovskim petjem. Orkester doge- Pa so vso stvar Podcenjevali vodstvom ravnatelja tov. Petra ga že dobre kvalitete in je svo- zaradi česar so ti tehnikumi (Ur. list FLRJ št. 39/52) se delavski tehnikumi ukinejo. Po tej uredbi Metalurški delavski teh-rdkum na Jesenicah s šolskim i S? 'S^Sl^SU^1 j! letom 1952/53 ni sprejela dija- bila učna doba podaljšana od k( Bitenca in ostalih predavateljev j:> nalogo izvršil v splošno za- Propadli, ali pa so bili ukinje- treh na štiri leita> Iz tega raz- l^a§^im^W^^letomea^Je so učenci vseh letnikov pripra- dovoijstvo. Glasbena šola v m- loga jeseniški tehnikum v četr- absolvente Upoštevajoč dobre vili pisan spored z violino, kla- Kamniku lepo izpolnjuje sveje Septembra 1948 je bil odprt tem letu svojega obstoja uspehe edine tovrstne srednje virjem in drugimi glasbili. Prvi poslanstvo in polagi trdne te- metalurški delavski tehnikum ni dal absolventov, pač pa je šole y državi se upravičeno absolventki nižje glasbene šole, melje kamniškemu glasbenemu tudi pri železarni Jesenice, dal drugo skupino in sicer 24 sprašujemo če' Jesenice ki i- sedmošolki kamniške gimnazijo življenju, z njim pa seveda tudi Organizacija jeseniškega delav- absolventov ob koncu petega maj0 vse 'pogoje ^ ob'stoj in Helena Kordaš in Sanda Vrem- dviga zan.manje za glasbeno u- skega tehnikuma je bila po- leta svojega obstoja, t. j. <■ riP,invTnip taV &nJ • ■ ni nastoPn na Proslavi Dneva šak, pa sta s spremljavo orke- slviujanje med kamniškim ob- verjena njenemu prvemu direk- skim letom 1952/53. Nadalje je m^„*"t- ' ^ n}mRJ0 republike in 10-letnice osvobo- stra izvajali na klavirju sklad- JiMtvom torju ing. Marjanoviču, ki je dal s šolskim letom 1953/54 tret- m , ol" ga]anja ne" ditve. Prejšnje leto mu je u jih 17 absolventov in z letos kvalificiranih in visokokva- cnpl^ bvHnrmHiM ^m^t^r. W«wi v februarju in marcu 10 preda- Z Uredbo o strokovnih šolah V3Tnj' . . .... ... . Dramatsko sekcijo je vodu letos Karel Potočnik. V njegovi režiji so člani igralske družine naštudirali Frelihovo dramo »Vrnil se je« in Drinkler - Zupančičevega »Pogumnega krojačka«. Dočim so s prvim delom gostovali tudi na bližnjih odrih, so »Pogumnega krojačka« uprizorili samo doma. Pevski zbor pod vodstvom Janeza Kozjeka je v letošnji sezo- (Vefiiča prosfava v cPodreči Oddolžili so se spominu Simona Jenka Ves pretekli teden, od 5. do 12. junija, so bile v Mavčičah S tem je bil prvi del slav- njim šolskim letom četrtih 24, in s tem zadnjih absolventov. Skupno je diplomiralo na jeseniškem delavskem tehnikumu spelo pripraviti samostojen kon lificiranih delavcev, temveč tu- cert. di tehnikov metalurške stroke. Doslej je Železarna Jesenice dobivala metalurške tehnike iz Knjižnica ima sedaj skupaj 572 knjig. Vendar kniige sproti nabavljajo, ker je zani- 92 kandidatov, od teh 71 iz LR Jeseniškega tehnikuma ker je mjmjil jskem jv/eru GL4* OaaENJMEB 9686 Nove naprave v Železarni Jesen ice Vzporedno s proizvodnjo surovega železa rasle v jeseniški železarni tudi proizvod, plavž-kega plina. Zastarele čistilne naprave plavžkega plina ne morejo očistiti vsega plina, ki uhaja v zrak. Zaradi pomanjkanja kvalitetnega premoga so pričeli na Jesenicah razmišljati o uporabi mazuta, dočim so vzročilo deževje, delno pa dru pričeli v plinskih generatorjih uporabljati za uplinjevanje velenjski lignit. Ker potrebujejo Občinski praznik v Vodicah Z zborov volivcev Občina Vodice je letos drugič koli 100 povabljenih. Zatem so praznovala svoj občinski praz- zastopniki občinskega ljudskega nik. Za organizacijo proslave odbora in množičnih organizacij je bil izvoljen poseben odbor, položili vence na grobove pad- ki je svojo nalogo kar dobro izvršil. Oba večera pred glavno proslavo v petek in soboto, so bile svečane predstave na Ska-ručni in v Bukovici. Na obeh predstavah je bilo zelo malo o-biskovalcev, kar je delno po- lih partizanov in na vse plošče v občini. Ob 10. uri je bila na domačem igrišču nogometna tekma med domačim »Partizanom« in »Savo b« iz Tacna, ki se je končala z rezultatom 1:0 v prid gostov. Popoldne ob 14. uri je bila povorka na slavnostni društva gasilcev, smučarjev, RK, narodne noše, šolska mladina itd. Zatem je bilo pred Zadružnim domom slavnostno zborovanje s kulturnim programom, na katerem so govorili V RADOVLJICI V ponedeljek zvečer je bil v mestni kino dvorani zbor volivcev prve volilne enote, ki obsega mesto in predmestje. Zaradi smrti predsednika LOMO Radovljica Staneta Perca, ki je bil izvoljen v I. enoti je ljudski predsednik OLO Radovljica, tajnik OLO Radovljica, predsednik LOMO Jesenice itd. Za sokandidata pa je bil predlagan tov. Anton Zorman, delavec in sekretar tovarniškega komiteja ZK v Tovarni verig v Lescah ter rezervni oficir JLA. Volivci I. enote naj se voli- slavi je pa presenetil s svojim obiskom tudi zvezni . ljudski poslanec tov. Tomo Brejc, ki je nadomestne volitve, ki bodo nedeljo, dne 10. julija Na zbru volivcev je bil za v udeleže. navzočim govoril o notranji in kandidata predlagan tov. Jakob gi vzroki. To velja predvsem za Bukovico, kjer je pripravila svoj odličen program »Svoboda« iz Šentvida in žela lep aplavz vedno več kalorij, so pričeli maloštevilne publike. Na dan prostor, v kateri so sodelovala zunanji politiki. Eržen iz Lesc, ki je že bil pod- graditi velike čistilce plavžkega plina. Tako bodo prihranili veliko goriva. Nove stolpne či- glavne proslave, v nedeljo 12. junija, je bilo vreme bolj naklonjeno, zato so že ob 8. uri Kranjčani in anketa Turističnega in olepševalnega društva Kranj stilce gradi poznano podjetje zjutraj člani ZB ter predvoja-»Djuro Djakovič« iz Slavonske- ške vzgoje izvedli partizanski ga Broda, domača podjetja pa napad na Vodice. Malo pred de-grade velike plinovode. Ker Vetl bodo novi čistilci plavžki plin temeljiteje očistili, bo uporaben za kurjenje parnih kotlov peči. Turistično olepševalno društvo Kranj, je v »Tednu turizma« razdelilo med prebivalce sredstvi, ponekod morda le zštvo je s to anketo ugotovilo, dobro voljo še lepše uredili na- da ima v prizadevanju za čim še mesto in okolico.« Za 15 iz- lepši izgled Kranja in pri po- V KAMNIKU Če smo včasih la^1'- zapisali, da so zbori volivcev v Kamniku dobro obiskani, bi *"»a za zadnje zbore ne mogli trditi. Ugotoviti pa moramo, da je na podeželju obisk sorazmerno mnogo večji kot v mestu, čeprav vsaka hiša dobi pismeno obvestilo o sestanku. Najslabši o-bisk je bil v južnem delu mesta, kjer se je zbora udeležilo Kranja anketni list, v katerem žrebanih udeležencev ankete je speševanju turizma pri nas komaj 4,2% volivcev, medtem zanskih patrol pred Zadružnim je naprosilo vse prebivalce na- domom v Vodicah, nato je bila v lepo urejeni dvorani svečana in seja Občinskega ljudskega odbora, ki ji je prisostvovalo o- šega mesta, ki jim je lepo u-rejen Kranj pri srcu, da odgovore na zastavljeno vprašanje društvo pripravilo nagrade. Kljub temu, da je bilo število anketnih lističev majhno, je Turistično olepševalno društvo Iz sodnih dvoran močno oporo v številnih prebi- ko je bilo v Podgorju navzočih valcih našega mesta. Te tova- (šele po drugem vabilu!) 8,3%, riše in tovarišice vabi, da se v Tunjicah 12,l°,'o, v Vranji pe- vključijo v društvo, da se še či pa 27,6% volivcev. Na zborih »Kako in kje bi z najmanjšimi prejelo preko 400 predlogov, ki nadalje poslužujejo anketne so govorili o gospodarskih vpra- so po večini izražali resnično skrinjice, ter s predlogi in za- šanjih občine in o proračunu, željo prispevati k čimlepšemu pažanji še v naprej prispevajo ki določa 118,805.000 din dohod- izgledu Kranja. Prav tako je iz k napredku in razvoju našega kov. Od tega zneska bo za krit- mesta. Turistično olepševalno. društvo se vsem udeležencem an- ANDREJ ŽAGAR, doma iz na 4 mesece zapora. Pri Andre- ANTON ZORMAN, doma Loga pri Zagi, Rafael Krvina ju Žagarju se je upoštevala še Voklega. se je dne 11. 4. 1955 iz Nove vasi in Anton Bogataj neka prejšnja, še neprestana iz Opal pri Zireh so se morali kazen 4 mesecev in 15 dni za- pred kratkim za*»oya-Hati pred pora. sodiščem v Škofji Loki. Andrej —-- prejetih odgovorov ankete razvidno, čeprav je bila anonimna, da so se jo udeležili delavci in intelektualci, ljudje raz- je potreb mesta na razpolago zgolj 50,376.000 din, in sicer 25,327.000 din za prosve-to, 12 mi- kete zahvaljuje za sodelovanje lijonov 175.000 din za potrebe ličnih poklicev in izobrazbe, kar ter se bo prizadevalo za ures- ljudskega zdravstva in skrbst- Zagar je bil skladiščnik in delovodja podjetja za urejanje hudournikov v Ljubljani, trenutno pa je bil zaposlen na gra-dilišču pri urejanju hudournika Rakuljka v Zireh. Tam si je v juliju in avgustu 1954 prilastil 45 vreč cementa v vrednosti 48.300 dinarjev. Da bi to krajo prikril, je v obračunih cementa za mesec julij in avgust 1954 lažno prikazal, da je bilo porabljenega več cementa kot v resnici. Cement, katerega si je pridobil na kazniv način, pa je potem prodal Rafaelu Krvini in Antonu Bogataju. Krvina kakor Bogataj sta vedela, da je Žagar pridobil cement na nepošten način, vendar sta ga kljub temu od njega kupila. Tako je Rafael Krvina kupil od Žagarja 1800 kg cementa 19.800 din, Anton Bogataj oa 500 kg za 9500 din. Andrej Žagar in Rafael Kivina sta kaznivo dejanje pred sodiščem priznala, medtem ko je Anton Bo- v večernih urah na Ljubljanski cesti v Kranju zoperstavljal pczivu službujočega organa ljudske milice, naj gre z njim na postajo. Predhodno je namreč Zorman razgrajal po tej cesti. Organa ljudske milice je ob tej priliki žalil in mu gro- MIRKO MARINI je doma iz Ljubljane. Dne 10. 10. 1954 se je v nočnih urah mudil v hotelu »Evropa« v Kranju. Ko je šel iz hotela je od garderoberke brez listka zahteval svoj plašč, katerega pa mu garderoberka ni mogla izdati, ker ga sploh ni prinesel v hrambo. Na- r'a postajo ljudske milice. Zar- je tem bolj razveseljivo, saj mora biti skrb za izgled našega mesta skrb nas vseh. Anketiranci se v odgovorih na anketno vprašanje niso o-mejili zgolj na naštevanje pomanjkljivosti in primerov, ki kvarijo podobo Kranja, čeprav so s prezirom pisali o barbar- ničenje poslanih predlogov. va, ostalo pa odpade na kritje V naslednji številki »Glasu stroškov za ceste, javno raz- lo je Marini pograbil najbližje viseči plašč in z njim stekel proti vratom. Obdolženec je zil, da ga bo pretepel. Ko so skem početju »nočnih veš«, ki prišli na pomoč še drugi orga- uničujejo in lomijo nasade po parkih, rujeje in kvarijo cestno prometne in druge tablice (napise), kratijo z vpitjem in razgrajanjem nočni počitek domačinom in tujcem, temveč so ni ljudske milice, se jim je Zormana le posrečijo spraviti man pa se Jim je kljub temu še med potjo ves čas upiral in jih zmerjal. Za tako postopa- Gorenjske« bomo objavili nekatere, motive, s katerimi so se bavili številni anketiranci. Izid žrebanja udeležencev ankete Turističnega in olepševalnega društva Kranj Izžrebani so bili udeleženci ankete Turistično olepševalnega društva, katerih anketni listi imajo sledeče številke: 1. 2480; 2. 3589 ; 3. 1432; 4. 3920; 5. 4788; 6. 2812; 7. 2784; 8 . 3403; 9. 4278; 10. 2700. . Nagrade so prispevali po- svetljavo, kanalizacijo in drugo. med kazenskim postopkom de- nje ga je sodišče obsodiio na janje tajil, vendar mu je bila mesec dni zapora, kraja dokazana, predvsem po pričevanju garderoberke. Za tatvino plašča je bil obsojen na 3 mesece zapora. predlagali, kako in kje morajo družnica »slovenskega poroče kaj izboljšati, urediti itd. Turistično in olepševalno dru- valca«, »Glas Gorenjske«, »Vino« Kranj, Mestna slaščičarna. »Ljubljanski dnevnik«, »Delikatesa«, Slaščičarna Bučar in JOŽEFA RAJHART je brez stalnega bivališča in se ukvar-za ja s popravljanjem dežnikov. Dne 25. 2. 1955 se je v dopoldanskih urah mudila na Rupi pri Kranju. V hiši pri Perčite-vib je izkoristila trenutno od-sctnost domačih in iz omare v Nagrade dobite v poslovalnici »Putnik« Kranj v soboto, dne 18. ali v ponedeljek, dne 20. t. V Senkovem turnu in Bukovici praznujejo Gasilski društvi v Senkovem govori zastopnikov društev in ^Tuafettgnp, olepševalno dru- turnu in v Bukovici praznuje- organizacij. Po končanem slav- ta letos svoj jubilej. Gasilsko nostnem delu je bilo tukaj še društvo v Senkovem turnu je nepoznano »štehvanje«, ki je praznovalo svojo 30-letnico 5. privabilo mnogo gledalcev. Po Uspela seja Mladinsko vodstvo tov. »Pletenina« v Kranju je imelo pretekli teden sejo, kateri so prisostvovali: predsednik komun -skega komiteja LMS tov. To-maževič, zastopniki ZKS, sindikalne organizacije in uprave tovarne. Na živahni razpravi so govorili o pravilnem delu mladinskega vodstva, o sodelovanju mladih delavcev pri delavskem samoupravljanju, f problemih strokovnega kadra v tovarni in drugem. Upravo to- gataj zanikal, da bi vedel, da stanovanju Alojza Perčiča vze- junija. Izpred gasilskega doma se je ob 14. uri razvila na slav- je Žagar cement ukradel. An- la denarnico, v kateri je bilo nostni prostor dolga povorka, v dolgem trudu vseh nastopajočih je prvo mesto in nagrado dobil Rudi Črnivec, drugo pa To- drej Žagar je bil obsojen na 8 mesecev zapora, Rafael Krvina in Anton Bogataj pa vsak 7500 din gotovine. Za to tatvina ji je sodišče prisodilo 4 me-sere zapora. kateri so sodelovali tudi gasilci ne Črnivec. Po končanem »šteh vseh sosednjih vasi in narodne vanju« je bila velika vrtna ve noše. Zatem so bili pozdravni selica. V nedeljo 19. junija pa praz Turistično olepševalno društvo. v»™e so opozorili, da premalo skrbi za vzgojo in strokovno izpopolnjevanje vajencev. Vsekakor kaže, da bo miacvn-sko vodstvo tovarne »Pletenina« v Kranju odigralo važno štvo se zahvaljuje vsem udele- vlogo pri reševanju vsakdanih žencem ankete in podjetjem, ki problemov podjetja, so prispevala nagrade. T. Med počitnicami se bodo vključili v proizvodnjo Tudi letos je med jeseniški- vsakdanjega dela svojih očetov in pradedov se bo prav gotovo objave • oglati mi srednješolci veliko zanimanje za zaposlitev v Železarni našlo nekaj dijakov, ki se bo-nuje svojo 15-letnico obstoja Jesenice med pocitnicami 2ele. do odlocili' za študij na meta. bližini Kranja. Naslov v upravi lista. Takoj zaposlimo 5 ključavničarjev in 1 lakirarja s prakso. Zaželjeni so samci, ker je za sprejme vajenca za tapetniško iste stanovanje preskrbljeno. • Mali oglasi Prodam dvoje oken. — Naslov v upravi lista. »Tapetništvo« — Radovljica Htroko. Zamenjam enosobno stanovanje v Kranju za enakega v Naklem. Naslov v upravi lista. Zatekel se je pes volčjak. — Dobi se: Kranj, Prešernova 11. Izgubil sem gasilske hlače 10. t. m. od Prebačevega do visečega mostu na Hujah in od Zlatega polja do Brega. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi na naslov Kalan, Breg 6, Kranj. Kmetijsko posestvo Mavčiče, Praše (pri Kranju, proda v nedeljo dne 19. t. m. ob 8. uri zjutraj na javni dražbi sledeče stroje: 4 mlatilnice, obračalne in navadne pluge, decimanlne tehtnice, 3 zapravljivčke, brane itd. Prcklicujem blok št. 24527 z dne 27. 4. 1955, izdan v Komisijski trgovini, Kranj. ProdMD kompleten štedilnik za vzidavo. Na ogled Jesenice, Blejska cesta 41. »Elan«, Begunje pri Lescah. Spejmem takoj v službo blagajnika s potrebno kvalifikacijo in daljšo prakso. Pismčne ponudbe sprejmemo na upravi podjetja Pekarne Kranj. Plača strojni ključavničar PO tarifnem pravilniku. Iščem vajenca za finomehan- RAZPIS Industrijska šola »Iskra« v Kranju razpisuje vpis učencev za šolsko leto 1955/56 za izučitev naslednjih poklicev: kovinostrugar (20) kovinorezkalec (16) finomehanik (8) elektromehanik (14) orodjar (8) (14) gasilsko društvo Bukovica. To društvo bo v nedeljo prvo v tej občini razvilo svoj društveni prapor, kateremu bo kumoval zvezni ljudski poslanec tovariš Tomo Brejc. Po razvitju prapora bo velika povorka, v kateri bodo razen gasilskih društev nastopile tudi narodne noše in drugi. Gibanje prebivalstva zarna, ki sprejema v vsakih po čitnicah na eno in tudi dvomesečno prakso številne dijake, je odobrila v ta namen tudi letos blizu milijon dinarjev in bo vključila v letošnjih počitnicah v delo tudi blizu 100 dijakov jeseniške gimnazije. Organe samoupravljanja v Železarni Jesenice veseli, da žele dijaki izkoristiti letne počitnice z delom v Železarni. Po spoznanju lurški fakulteti, hkrati pa bodo zaslužili nekaj denarja. 100 uspehov na 1 oglas Pogoji za vpis: Dovršena nižja gimnazija ali po stopnji njej e- Kranju Rojstva: v našem tedniku ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Pavla Potočnik, go- sko stroko. Velikovrh Janez, naka šola (v izjemnih primerih spodinja iz Kranja rodila sina; junija 1955 vs#m pre- precizna mehanika, Kranj, Ti tov trg 17. tudi dovršen tretji razred gim- Zorija Brkove drž. usl. iz Kra- nazje, razen za elektromehani- nja, rodila sina; Pavla Završ- Iščemo mladega zdravega fan- koh starost od 14 do 17 let, fi- nik, delavka iz Kranja, Gramoz- ta, ki Ibl bil vojaščine prost, ^.iino in duševno zdrav, uspešno niča, rodila sina in Gabrijela prestana preizkušnja iz praktič- Mežek, tov. delavka iz Kranja nega dela, matematike in slo- rodila hčerko, venskega jezika. Prošnje, kol- Poročili so se: Ivan Čuda, kovane z drž. kolekom za din da bi se priučil kamnoseške obrti. '— Kamnoseštvo Kranj. Iščem opremljeno samsko sobo v Kranju ali neposredni bližini. Dam nagrado. Naslov v upravi lista. N.isla sem na Orehku zapestnico. Naslov v upravi lista. so se: orodjar in Stanislava Mubi, tov. 30.— in din 20.— v gotovini, deiavka; Franc Grašič, posest- Objave Dr. ludila OBVESTILO Hribernik Ivan zaradi orožnih do vaj 16. ne sprejema ravnateljstvo do 30 junija 1955. Prošnji priložite: 1. šolsko spričevalo, 2. rojstni list, 3. zdravniško spričevalo in 4. lasnoročno napisan življe njepis. Tisti, ki žele stanovati v in ternatu, naj priložijo še proš nik in Katarina Stanonik, kuharica; Pavle Baligazov, tekstilec in Marija Sever, predilka; Karel Pevec, kmečki delavec in Katarina Časar, delavka; Edvard Petek, uslužbenec in Felicita Wiess, poštna usluž.; Franc Jud, zidar in Friderika Rojko, delavka; Andrej Marcina, na- K tretjemu občinskemu prazniku 19. bivalcem Jezerskega iskreno čestitajo: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV KMETIJSKA ZADRUGA TRGOVSKO PODJETJE GOSTINSKO PODJETJE »DOM NA JEZERSKEM« in ostale množične organizacije in društva, ter jim želijo pri nadaljnji izgradnji socializma še več urspehov. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Kmetijska zadruga Velesovo ordinira. proda sledeč,- stroje .! izruva- Obvestilo. Letos so na Meta-če, 1 živinski voz in 1 prevoz- lurškem delavskem tehnikumu no škropilnico. Prodani kravo, ki bo konec junija četrtič teletila. Naslov v upravi lista. Prodam dve kozi mlekarni Stare Franc, Primskovo 71. Konja 1 leto starega prodam ali zamenjam za do 12 let sta- Zelezarne Jesenice diplomirali: Rudo Torkar, Alojz Kores in Ivo Sčavničar z odličnim uspehom, Culjkar Franc, Vilman Jože, Gmajmar Janez, Pesjjiak Franc, Dolenc Anton, Brun Berti, Mugcrli Stanislav, Torkar Stane, Zorman Vinko s prav njo za sprejem v internat. Vzdr- meščenec in Marija Strave, žcvalnina v internatu znaša . knjigovodkinja. 3900 din mesečno. V času šola- Umrli so: Anton Benedik, roj. nja prejemajo učenci mesečne 28. 5. 1903 v Kranju, šofer, sta-denarne nagrade, in sicer: v I. nujoč v Kranju, Smarjetna gobi tniku 2000 din, v II. letniku ra, umrl dne 9. junija; Ana 2500 din in v III. letniku 3500 dinarjev. — Podrobnejša navodila dobite v upravi šole.. Ravnateljstvo Stružnik, roj. Koželj, roj. 8. 11. 1880 v Ravnah, stan. v Kranju, Primskovo 77, po poklicu po-sestnica, umrla dne 8. junija. rega, dobrega voznega konja, dobrim uspehom, Bernard Niko. Naslov v upravi Jista. Pfajfar Stanko, Rozman Janez, Kino Proda se stanovanjska hiša / Morjak liane, Ravnikar Fr-...... lepim vrtom v bližini Kranja Po zelo ugodni ceni. Polzve se v ponedeljek dopoldne Klane 72, Kranj. /aincnjiim dvosobno stanovanje za enosobno v centru ali v Saksida Ivan, Sitar Peter, Ba- Kino Naklo: 19. junija ameri-krač Janko, Sekne Stane in ški barvni film »Plavajoče gle-Vovk Ivo z dobrim luspehom ter Jež Bernard In Stane Roman / zadostnim uspehom. Cesti tamo! dališče«. 25. junija amer. film -Krvna osveta«. Predstave v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob ob sobotah ob 20.30 uri in 19. uri. Kino »Krvave«, Cerklje: 18 n 19. junija francoski film Pravna identiteta«. Predstave ob nedeljah ob 17. In 20. uri. Zaradi ugodnih poslovnih uspehov v življenjskem zavarovanju je naš zavod zvišal vsote za vsa življenjska zavarovanja, ki so bila sklenjena po DOZ - cenikih z veljavnostjo od 1. maja leta 1947 dalje. Skupni znesek vseh teh poviškov na področju LR Slovenije znaša 117.000.000 DINARJEV Posameznih zavarovancev zaradi prevelikega števila ne bomo obveščali o novih zavarovalnih vsotah, pač pa bomo ob dospelosti — ob doživetju ali morebitni prejšnji smrti zavarovancev — priznavali zvišane zavarovalne vsote. Za življenjske police, ki so bile izdane z začetkom 1. februarja 1955 in pozneje, so zavarovalne vsote na polici že izračunane po novih ugodnejših cenikih. Zavarovanci, ki bi želeli podrobnejših pojasnil, naj se obrnejo na naše krajevne zastopnike ali naše podružnice. DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD Direkcija za LR Slovenijo v Ljubljani UULM GORENJSKE Kratka pot po lepih krajih Gorenjske Reportaža novinarja * kolesarja Pravzaprav je navada, da objavljamo potopise zgolj o potovanjih po inozemstvu. Vsakdo, ki malo pokuka čez državno mejo, si že lasti pravico, da piše o vsem mogočem kar je videl in doživel — pogosto pa tudi kar ni videl in ne doživel. — Seveda so najpogostejši potopisi o evropskih deželah, kamor najlaže in najpogosteje pridemo. In spoštovani opisovalci inozemstva imajo običajno to lepo navado, da z veliko vnemo prikazujejo tuje dežele kot domovine brezposelnih, pijancev in prostitutk — obenem pa tudi kako dolgočasni so tuji kra- Z^INIM IV08TI 850 m GLOBOKO V ZEMLJI Trije nemški rudarji iz rudnika Dahel-busch, so bili tri dni zakopani 850 m pod zemljo. To so bili Ernst Sander, Heniz Krau-se in Manfred Arit, ki so preživeli skoraj neverjeten dogodek, ker se je med tem, ko so kopali 850 m globoko v zemlji, zasul rov v rudnik. V majhnem delu rova so čakali več kot 5 dni na smrt, ki jim je v tej globini neizbežno pretila. K sreči so jih glavni inženir in njihovi požrtvovalni sotova-riši še pravočasno rešili in to šele po 13C urah. NAJCENEJŠI PREVOZ LESA ZA ČASOPISNI PAPIR Pretekli mesec se je v Kanadi porušilo 12 milijonov dreves, katerih debla so potem zmetali v planinske reke. Kmalu so se vsa ta debla, ki so po majhnih pritokih priplula v glavno reko, zbrala in odplula z najcenejšim »transportnim« sredstvom v dolino. Debla bodo predelali v časopisni papir. Znano je, da polovico svetovne proizvodnje časopisnega papirja izdela prav Kanada. NAJLAŽJI ŽENSKI ČEVLJI Nenavadno lahke ženske čevlje za po- , letno sezono so pred nekaj dnevi izdelali v pariški modni hiši. Čeprav imajo čevlji visoko peto, so težki le toliko kot 6 navadnih omotov cigaret. To je približno 280 gramov. SMRTONOSNI SKOKI — DOKAZ HRABROSTI Vsakih 5 let imajo pripadniki plemena na Peskadorskem otoku (Novi Hebridij) svoje, za nas skoraj neverjetne, obrede. Iz raznih stebel naredijo okoli 20 m visok stolp, na katerem imajo na vsakih toliko metrov razdalje skakalne deske. Najnižja odskočna deska je 5 m visoko. S teh desk potem skačejo moški tega plemena na zemljo in tisti, ki ima največ poguma in ki upa skočiti iz najvišjega dela stolpa, je najbolj hraber mož v plemenu. Poglavar plemena pa mora obvezno skočiti z vrha stolpa. Medtem ko skačejo, vsi ostali tudi žene in otroci, pojejo obredne pesmi in plešejo. Cesto se skoki končajo s težkimi poškodbami, zelo pogosto pa tudi s smrtjo. Ob Bohinjskem jezeru sem si ogledal tudi pokopališče iz I. svetovne vojne ji, kako hladni, nepestri — in kako čudovita je naša domovina . . . Morda je vse do neke mere razumljivo in prav, vendar naj vsi ti vneti kritikastri pomislijo, kako je neprijetno nam, če kdo od tujcev napiše kaj o naših napakah in pomanjkljivostih, in kako ogorčeni smo tedaj . . . No, pa to le mimogrede. Pravzaprav sem lotel povedati, da bom jaz napravil to pot izjemo in objava KiaieK — guiuvo bo tudi včasih malce dolgočasen — potopis po najlepših krajih Gorenjske. Dolgočasen bo morda zaradi tega, ker ste že mnoge kraje, ki jih bom omenil, že sami videli — morda celo večkrat — in pa zato, ker je prostor skopo odmerjen. Do tega, da sem napisal ta kratek sestavek, pa me je privedlo tudi, ker sem potoval s kolesom. Kolesarjenje je v našem turizmu še bolj malo znano, čeprav ima nekatere prednosti — celo pred avtomobilskim turizmom. Naj začnem kot se začne takšna stvar običajno: Bilo je sončnega jutra, ko sem v Kranju sedel na kolo in se odpeljal proti severu. Nisem dolgo vozil po lepi asfaltni cesti, kmalu sem zavil na odcep proti Podnartu in dalje Kropi. Kropa pravzaprav ni turističen kraj, saj jo štejemo za enega najstarejših industrijskih središč Slovenije. Tudi grapa, kjer leži vas, ne daje obiskovalcu posebnega .užitka nad naravnimi lepotami. Vendar prihaja tja skoraj sleherni dan več avtobusov z inozemskimi izletniki. Zakaj? Kropa je s sosednjo Kamno gorico v precejšnji meri obvarovala svoj zgodovinski kovaški značaj ter je v celoti zavarovana kot kulturno zgodovinsko naselje. Ze v 14. stoletju so v Zgornji Kropi pozidali plavž na volka, tako imenovano slovensko peč, in obdelovali iz nje pridobljeno železo pod 500 do 600 kg težkim kladivom, ki so ga kupili na Štajerskem. 1942. so tudi v Spodnji Kropi postavili enak plavž, ki je potreboval za enkratno taljenje 18 do 24 vsipljajev oglja in železne rude. Podobo prvih slovenskih peči kažejo razvaline ob cesti na Jamnik. Razen tega pa je v Kropi tudi zanimiv kovaški muzej, ki kaže prve začetke naše železarske industrije. Seveda pa ne privabljajo tujce le zgodovinske zanimivosti. Tudi umetno kovaški izdelki Kroparjev — združenih v podjetje »Plamen« — tvorijo veliko vabo ne samo za domačine, temveč tudi za tujce, saj so ti izdelki zasloveli že daleč izven meja naše domovine. Iz Krope sem se odpeljal v Kamno gorico — tudi zanimiv zgodovinski kraj — z ozko cesto, tako ozko, da je neprimerna za vsak resen promet z večjimi avtomobili. V Radovljici sem se ustavil le toliko, da sem pojedel napol pečeno »napol pečenko«. In po lepi asfaltni cesti dalje na Bled. Pravzaprav sem bil že večkrat na Bledu, vendar vselej tako mimogrede ali poslovno, zato sem imel šele sedaj priliko, da sem prav užival in spoznal turistične lepote tega kraja. Ne tehtam rad in ne presojam, toda vseeno sem prišel do zaključka, da je le malo modernih (luksuznih) 'turističnih krajev s tolikimi naravnimi lepotami, kot jih ima Bled. Primerjal sem ga z Vrbskim, Milstadskim, Zeller-skim, Zuriškim jezerom in Interlaknom. Toda vsi ti kraji so morda bolj moderni, nikdar pa ne lepši. Obvozil sem jezero, ogledal si otok in muzej starih cerkvenih predmetov in podob, ki so nekatere celo iz 15. in 16. stoletja. nec ... Po blatnih kolovozih in kravjih stezah sem se dobesedno prebijal na Gorjuše. Bilo je prijetno, a obenem tudi zoprno. Ljudje so me gledali kot da bi bil leteči krožnik (ker je bila nedelja, pač niso imeli drugega dela, kot zijati vame). Pionirji iz Srednje vasi so me prav lepo prosili, naj jih slikam Mnogi ne vedo, da ima Bled tudi žičnico. Tudi jaz sem jo slučajno odkril — in se popeljal na vrh Straže. Odlična konstrukcija! Posebno prijetne so na Bledu noči — seveda če imaš denar. Ker ga pa jaz nisem imel nič preveč, sem že ob devetih čepel v postelji. Jutro je bilo zopet lepo in lepa je bila vožnja po soteski Save Bohinjke. Precej zgodaj sem prišel v Bohinj. Zato sem se odpeljal dalje in se pripeljal — po klancih seveda ne vselej — prav do Doma pri Savici. Vode v slapu je bilo dovolj — zato me je pošteno orosilo. Vrnil sem se po levi cesti mimo nove hidrocentrale »Savica« in hotela »Zlatorog«. Ker me je zalotil dež sem »einkeral« kar v hotel »Pod Voglom«. Prijetni dež je spremljal moj pogovor z dvema Nemcema, ki sta tožila o draginji pri nas in o tem, kako hudo je, ker ne moreta dobiti sadja. »Oh, ko bova prišla v Munchen se bova najprej najedla hrušk, sliv in banan,« sta poželjivo menila. — Čudne želje, sem pomislil brez posebnih skomin do lanskega sadja. Naslednji dan sem prevozil prav lepo pot. Po cesti Stara Fužina — Srednja vas — Jere-ka je šlo kar dobro. Od tu pa sem se krepko potil po serpetinah na Koprivnik. Toda še preden sem prišel do prvih hiš je bilo ceste ko- Na gradilišču ceste Gorjuše - Koprivnik je tiho Malo pred Gorjušami (kraj je znamenit po svoji »fajfaroki industriji«) sem zopet zajahal svojega konja in se po napol dograjeni cesti zapeljal mimo Zelezničarskega doma proti Pokljuki. Od Gorjuš do Mrzlega studenca je napravljena res odlična cesta — takšne ne najdemo zlepa na Ooreniskem Skoda, da so sedaj prenehali z deli na podaljšku ceste proti . privniku. Od Mrzlega studenca do Sport hotela na Pokljuki je le kratek skok (3 km). V hotelu sem bil deležen zopet vse evropske udobnosti — seveda pa je pri tem precej trpela moja denarnica. Hotel sem spati v Planinskem domu PD Bled na Mrzlem studencu. Toda tu nimajo ne prenočišč, ne hrane! (Da ne bodo še drugi neprijetno presenečen predlagam tovarišem planincem z Bleda, naj na svoj »dom« izobesijo tablo: »Planinska gostilna«.) Z velikim svežnjem smrekovih vej privezanih za kolo sem naslednji dan previdno vozil po strmih klancih proti Gorjam. Soteske Vint- Hotel na Pokljuki gar še nisem videl, zato sem to pot zavil tja. Sel sem kar s kolesom in jo tudi srečno »pre-kolesaril«. Takole nekako je izgledalo moje potovanje. Kakor vidite, sem potoval 4 dni, toda samo zato, ker sem se moral po novinarski dolžnosti pogosto ustavljati. Vi, če boste šli za menoj, lahko opravite pot v dveh dneh, kajti po 60 km vožnje na dan za kolesarja ni veliko. A. CEBULJ Fritz Adler je dobro vedel, da so Hitlerjeve napovedi le pobožne želje na smrt obsojenega. Drugega kakor želje, prazne želje in strah pred kaznijo za zločine mu itak ni ostalo od propadajočega Tretjega rajha, ki bo prišel v človeško zgodovino kot obdobje najstrahotnejših zločinov. Uresničevala se ije človeška resnica: oblast, zgrajena na zločinih, je obsojena na propad. In ta oblast je sedaj propadala. In tak kakor Hitler so bili tudi njegovi pripadniki. Tak je bil Mimmler, tak je bil Rčisener, ki je že tri leta prerokoval svoje in nacistične želje, pravim želje, prazne želje, dasd so zvenele kakor napovedi, da bo iz naslednjo hajko partizanstvo na Gorenjskem uničeno. Ko je prvič tako prerokoval, je bilo partizanov le nekaj desetin. In zdaj po treh letih so že prava in močna vojska, ki privlačuje dragocene sile, ki bi jih Nemci lahko s pridom uporabili na vzhodni ali zahodni ali italijanski fronti. In tak kakor Hitler je bil tudi Fritz Adler, vodja gestapov skega oddelka za zatiranje partizanstva in podtalne uporniške dejavnosti v deželi, ki je bila že leto ,in pol prednja straža jugoslovanskih partizanov, večno gibljiva in večno udarjajoča fronta drobnih partizanskih edinic vse od Podkloštra do Pohorja in še dalj. Fritz Adler je že mesece vedel, da je samo še poraz pred njim in s porazom kazen. In kazni se je bal. Zato je postajal še bolj divji, še bolj zagrizen. Taki so bili tudi njegovi tovariši. Mnogi med njimi so se zadnje čase začeli vdajati pijači. Samo pijača jih je lahko pomirila in jim v trenutkih pijanosti odmikala konec, strašni konec, ki so ga slutili Fritz Adler pa ni mogel piti. Alkohol se mu je studil. Njega je pomirjala lahko le Helga. Kakor so se drugi hoteli rešiti z begom v pijačo, se je skušal on rešiti v vsaj trenutno pozabljenje z begom v ljubezni do Helge. A ona? Ona ga ni ljubila, igrala je samo, da ga ljubi, in izvabljala iz njega skrivnosti, katere bi ji ne smeli zaupati. Premetaval se je po postelji in razmišljal o njej razočaran in pobit. Čeprav bi rad pozabil na sinočnje sumničenje, se je Helga stalno spreminjala v podobo dekleta, o katerem je govoril kmet Kokoschinegg, da jo je zalotil v pogovoru z angleškima ujetnikoma, ki sta včeraj pobegnila. In ob tej podobi se je razblinjala Helga — njegova ljubica in se spreminjala v banditsko vohunko. Čutil je, da ga ljubezen zapušča kakor pijanost. Premišljal je, ali je morda Helgi zaupal kako tajno, kak načrt v iboju proti partizanom, ki je potem propadel. Ni bilo treba segati daleč nazaj. Pred tedni je povedal Helgi, da bodo v kratkem očistili zahodni del Karavank, kjer so se tiste dni pojavili partizani. Hajka je propadla. Čeprav so prehajkali vse gozdove zapadno od Kepe, niso naleteli na niti enega partizana. Nekdo je moral partizane pravočasno obvestiti, da so se umaknili. To ga je popolnoma iztreznllo. — Ona je bila! Ona! Nihče drug mi mogel obvestiti han ditov. Nihče drug! Helga je izginila iz njegovega srca. — Prekleta! Aretirati te dam! Aretirati še dane«! — je siknil. Ob tem sklepu je planil iz postelje, se površno umil in oblekel. Ko se je svilalo je bil že na ulici. Odhitel je na Beljaško cesto, da bi se prepričal, če je dežurni izpolnil njegovo zapoved. Hitel je po isti poti kot včeraj s Helgo in ni videl belih ciklostiranih letakov na pločniku, ki jih je raztrosila nevidna roka. Neki tak listič je podrsnil s svojimi škornjl, da se je ta rahlo dvignil od tal, nato pa legel zopet na tlak in čakal, da ga pobere' radovedna roka. Na Bel jaški cesti je našel le enega agenta. Razjezil se je: — Ste samo vi? — Da. Menjavamo se. — Was? — se je začudil in ličnice so mu zatrepetale. Tedaj je šinila mimo njega vitka plavolaska z velikim rjavim kovčkom. Ni je videl. — Was? Taka malomarnost! Na sledi smo banditom, ki morajo imeti prav v tej ulici svoj center, vi pa . . . Stresel je gnev nad agentom, ki je stal pred njim kakor kak Mkliut. Končnemu je ukazal, naj aretira Helgo Stolzer. Sele tedaj je agent spremenil svojo držo ln se začudil: — Helgo Stolzer? — Jawohl, Helgo Stolzer! Hiša številka sedem! — Toda dovolite mi, saj, saj Je . . . — Vem, kaj hočete reči. Dovolj! Videli boste! — Pomenljivo se je nasmehnil. Agent je začudeno obstal, kakor da se njegov predpostav ljeni šali. — Privedite Jo takoj v moj urad! Razumeli? — Razumel! — je mehanično odgOVOfU agent, četudi nI ničesar razumel, kaj misli Fritz Adler, ki se je obrnil in odhitel po ulici proti uradu, ves v mislih, kako bo izvlekel iz Helge priznanja, ki so ga mučila ln zanimala. Ni vedel, da so celovške ulice oživele ln da se reka ljudi — invalidov in žena — zliva proti postaji. Reka ljudi z nahrbtniki in s košarami in z upanjem, da bodo na kmetih dobili kaj, kar je v tistih dneh primanjkovalo. Rosita ti Jc skozi gnečo utrla pot do vlaka Klagenfnrt Assling (to ime »o v desetem stoletju nadeli Jesenicam briksenaki škofje in prvi germanizatorji na Gorenjskem).