i 69. Trst, v torek 18. junija 1912 Tečaj XXXV« IZHAJA VSAK DAN luil ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponsdeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih t-bakarnsh v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-9fv>i, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLAS! SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2 O st. vi m Za ogla*e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v.saka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-minj pa 40 stot. Oglase .-»prejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Pla<"uje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. „V edinosti je moč t* NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K ; na na- ročbe br«.z doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Itrooalnt na ned«IJ«ko lzd&nje „EDINOSTI ' atan*: i« e«lo leto Kron 5*30, xa pol leta Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne (prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo li>ta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 2« (Narodni do«), Izdajntetj in odgovmi urednik ŠTEF AN GODINA. Lastntti konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna , EAnoat", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-HranilnKnl račun Stev. 841-652. TELFFOM 11 11 -57. BRZOJAVNE 1/E5TI. Za tržaško nemštvo. DUNAJ 17. (Izv.) V soboto se je vršite na Dunaju ustanovitev dunajskega pomož nega odbora za zgradbo nemškega narodnega doma v Trstu. Občinski svetovalec Gussenbauer je v svojem obširnem govoru črtal ogroženi položaj nemštva v Trstu. Medtem ko se nahajajo Slovenci v dobrem položaju in imajo že zdavnaj svoj Narodni dom v Trstu, t morejo Nemci brez pomoči od zunaj ustanoviti svojega nemškega narodnega doma Vsi Nemci, zlasti pa Dunaj ima velikanski interes na utrditvi pozicije Nemcev v Trstu, ki je izhodišče svetovne trgovine za avstrijske Nemce. Je torej narodna in narodnogospodarska nujna potreba in dolžnost vseh Nemcev, da se zavzamejo z vsemi svojimi močni za tržaško nemštvo in si tako zagotove trajen vpliv v Trstu pred vsem v trgovinsko-političnem pogledu za vso bodočnost. Občinski svetovalec Philp je tudi poudarjal velikanski pomen Jadranskega morja za Ntmce, nakar se je potem konstituiral pomožni odbor za 2gradbo nemškega narodnega doma v Trstu. Obenem pa se je skleml tudi oklic na vsa nemška društva, da prirede prihodnjo jesen prireditev v namenu, da pcš'jejo čim največji dar za zgradbo trga nemškega narodnega doma. Poleg tega pa se je odbor obrnil tudi na vse dunajske in provincijalne nemške liste, da se zavzamejo za stvar in zainteresirajo zanjo vse nemško prebivalstvo. Sklenilo se je tudi naprositi dunajski občinski svet za znatno podporo. Brambna predloga v odseku rešena. DUNAJ 17. (Izv.) Danes popoldne je bila rešena brambna reforma v brambnem odseku. Vi šilo se je nato še glasovanje o tesolucij&h k brambni predlogi in Je bila s ttm torej končana cela stvar, nakar je prešel odsek na posvetovanje o brambni predlogi za domobranstvo. V večernih urah je odsek končal tudi to delo in sprejel predlogo. Odklonjen je bil v odseku prediog posl. M e I c z o c h a, po katerem naj bi se službena doba pri domobranski konjici znižala od treh na dve leti. Sprejet pa je predlog posl. F r e s 1 a, po katerem se naj izpusti v § 8. določba o identičnosti „poveljnega je-ziKa" s „službenim jezikom", to je nemškim, in se izraz „službeni Jezik" sploh opusti. Sprejet je bil nadalje tudi predlog posl. Melczocha in sicer s 17 proti 16glasovom, po katerem se smatra za „polkovni jezik" jezik tiste narodnosti, ki je v nabornem okraju polkovem v večini. Poročevalec za zbornični plenum, posl. Sommer, predloži že jutri svoje poročilo odseku, v sredo se pa potem prične že drugo branje predloge v zbornici. Specija na debata se bo vršila v dveh oddelkih. Prvi bo vseboval vojaško-tehnična vprašanja, drugi pa zlajšanja za prebivalstvo. Proračunski odsek. DUNAJ 17. (Izv.) Proračunski odsek je daaes končal svojo razpravo in sprejel proračunski provizorij z nekaterimi dodatnimi predlogi, tako predlog posl. S aneka v zadevi špiritovega kontingenta in predlog zi subvencijo donavski parobrodni družbi. Oiklonjen pa je bil v poimenskem glaso- vanju z 18 proti 17 glasovom predlog Tomschick-Gloeckel v zadevi dovolitve 17 milijonov za železničarje in državne delavce. Ministrski svet. DUNAJ 17. (Izv.) Danes se Je vršil ob 10 dopoldne ministrski svet pod predsedstvom ministra notranjih zadev bar. Hei-nolda kot namestnika ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Baron Heinold je poročal o svoji včerajšnji avdijenci pri cesarju, nakar se Je ministrski svet posvetoval potem še o predlogah, ki naj bi jih rešil državni zbor še v tekočem zasedanju. Malorusko vprašanje. DUNAJ 17. (Izv.) Pogajanja* med vlado in Malorusi so se danes nadaljevala. Naučni minister dr. Hussarek Študira pravkar novo spomenico, ki so mu jo predložili Malorusi v zadevi maloruskega vseučiliškega vprašanja. Jutri se bo vršila seja maloruskega kluba, v kateri se bo poročalo o dunajskih pogajanjih v zadevi maloruskega vseučilišča in Ivovskih pogajanjih v zadevi gališke deželnozborske volilne reforme. Gališka deželnozborska volilna reforma« LVOV 17. (Izv.) Danes se je vršila tu seja permanentnega odbora za deželno-zborsko volilno reformo pod predsedstvom posl. dr. Leona. Govoril je med drugimi tudi načelnik ukrajinskega kluba posl. dr. L?wicki, ki je zahteval naj se določi natančno število za razdelitev mandatov med Poljake in Maioruse. Delovanje ogrske opozicije. BUDIMPEŠTA 17. (Ogr. biro.) V&eraj so se vršni v raznih mestih po Ogrskem javni ljudski shodi, na katerih so bili prisotni poslanci Justhove, Košutove, ljudske in sccljalnodemokratske stranke. Posl. grof Albert Apponyl in posl. Bela Foldes sta posaia posl. Justhu brzojaven pozdrav in sta opravičila svojo odsotnost. Ogrska magnatska zbornica. BUDIMPEŠTA 17. (Ogr. biro) Podpredsednik magnatske zbornice baron Josika je otvorii sejo ob četrt na 12 Sprejet je bil v splošni in podrobni razpravi brez debate zakonski načrt o konvencijah z Združenimi državami severoameriškimi v zadevi medsebojnega varstva avtorskih pravic; ravno tako je bil sprejet zakonski načrt v zadevi uveljavljanja novega civilnopravnega reda. Brez debate |e bil nato sprejet zakonski načrt o jurisdikciji v pomorskih zadevah. Nato se je razpravljalo o zakonskem načrtu o ustanovitvi vseučilišč v Požunu in De bite nu. Ko je zbornica nato še sprejela zakonski načrt o dovoljevanju rodbinskih doklad državnim uradnikom, se je seja zaključila. Odstop predsednika ogrske magnatske zbornice. BUDIMPEŠTA 17. (Izv.) Zatrjuje se, da namerava predse dnU ogrske magnatske zbornice grof Albin Cc&fcy v kratkem odložiti svoje predsedniško mesto. Prepovedan shod v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 17. (Izv) Višji mestni načelnik je prepovedoval zborovanje, ki ga je nameravala sklicati neodvisna stranka dne 30. t. m. v Budimpešti kot deželni protestni shod proti nasilnostim v parlamentu. Kongres nemškega časnikarstva. MONAKOVO 17. (Kor.) Ob mnogoštevilni udeležbi iz vsth delov Nemčije, Av- strije in Švice se |e začelo včeraj tu zborovanje državne zveze nemškega časnikarstva in zveze nemških časnikarskih in pisateljskih društev. Zagrebški ranjenci. ZAGREB 17. (Kor.) Banskemu svetniku Hervoiču se je zdravstveno stanje zboljšalo. Policijski uradnik Fučkar je popolnoma iz nevarnosti. Nadomestna volitev v Puli odložena. PULA 17. Nadomestna volitev v Puli je odložena na poznejši čas, ker je namestni-štvo konstatiralo, da je v volilnem imeniku nekoliko falslflkaclj in mnogo volilcev izpuščenih ! Rubljeni ministri. BRNO 17. (Izv.) Tukajšnje sodišče Je razveljavilo po okra|nem glavarstvu odrejeno zaplembo lista „Naše Novinyu. Ta list poroča sedaj, da Je vložil tožbo na povrnitev škode zaradi zaplembe proti namestniku pl. BIeylebnu ter ministroma bar. Heinoldu in dr. Hochenburgerju ter predlagal, naj se zarubi oprava namestniku in ministroma. Preiskave pri hrvatskih dijakih v Pragi. PRAGA 17. (Izv.) Policija Je pri nekaterih tukajšnjih hrvatskih dijakih izvršila hišno preiskavo in sicer na zahtevo varnostne oblasti v Splitu. Aretirana sta bila dva dijaka Sojetić in Dromović, ki urejujeta list hrvatske-srbskega dijaštva. Ta aretacija je baje v zvezi z Jukićevo zagrebško afero. Češki slikar umrl. PRAGA 17. (Izv.) Danes je umrl tu slavni češki slikar Hanuš Schwaiger v 60. letu starosti. Umrli je bil prvi rektor češke akademije umetnosti v Pragi Naslikal je vel ko slik zlasti za inozemstvo, kjer so bile razstavljene v raznih mestih. Predmete svojim slikam je jemal večinoma iz srednjega veka. Duhovnik proti italijanskemu kralju. NAPOLJ 17. (Izv.) Pred vhodom v zavetišče za italijanske podanike, ki so bili izgnani iz Turčije, je govori; 601etni duhovnik D o n a t o M e d a, ki je v svojem govoru ostro napadal vlaao ter kralja in kraljevo rodbino. Duhovnika so aretirali. Papežev delegat cesarjev gost. RIM 17. (Kor.) „Osservatore Romano" poroča, da je cesar Franc Jožef ponudil papežu, da se nastani papežev delegat na evharističnem kongresu, kardinal Russum, kot cesarjev gost v cesarskem d^oru. Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem. BEROLIN 17. (Kor.) „Nordd. Allgem. Zeitung" poroča, da se snideta ruski car in nemški cesar prve dni meseca juiija na finskih otokih. Nemškega cesarja bo spremljal državni kancelar Bethmann Hollweg. Grozen vihar. KANSAS CITY (Sev. Amerika) 17. (Kor.) V državi Missouri je v soboto zvečer divjal strašen vihar. Mrtvih je bilo 26 oseb. V Johnsvillu (Oh'o) je vihar podrl zvonik neke cerkve med božjo službo. Tri osebe so bile mrtve, med njimi tudi duhovnik. Nemiri na otoku Cipru. CARIGRAD 17. (Kor.) „Sabah" poroča po poročilu ciprskega lista „Vatana" o nemirih v Linassolu na otoku Cipru (v an-jgleški oblasti), da je prišlo do pretepa med Cr ki in Turki, pri čemer Je bil ranjen eden Mohamedanec in več Grkov. Nato je 500 Grkov napadlo turške trgovine. Pretepli so j več Turkov in tudi nekega angleškega majorja In nekega turškega Častnika, j Grki so nato hoteli v turški del mesta, a policija jim je zastavila pet. Zvečer Je i prišlo 80 angleških vojakov na pomoč policiji. Pri nemirih so bile tri osebe ubite, 49 jih je bilo težko ranjenih veliko pa lahko. Grki so naaadli tudi mošejo in Jo poškodovali. Angleška vlada je proglasila obsedno stanje. j Kolera v Mali Aziji. , ALEKSANDRIA 17. (kv.) V Mali Aziji divja v večih mestih kolera. V posameznih mestih Je na dan do 100 slučajev, od katerih jih Je do 80 mrtvih. Alpska avtomobilska tekma. MERAN 17. (Izv.) Danes dopoldne ob 10.30 je dospel semkaj prvi avtomobil, ki tekmuje v alpski avtomobilski tekmi. Stavka parniških kurjačev v Benetkah. BENETKE 17. (Izv.) Od včeraj stavkajo tu kuriači mestnega parobrodnega podjetja. Upa se, da bo stavka kmalu končana. Stavka v New Jerseyu. NEW YORK 17. (izv.) Stavka v New Jerseyu je začela zavzemati vedno nevarnejše dimenzije. Prišlo je že do hudih spopadov med stavkajočim delavstvom, kru-mirji in policijo, v katerih so bili mrtvi 3 redarji in 4 delavci, 11 oseb pa težko ranjenih. Stavkajoči delavci so si preskrbeli dinamita, ki ga nameravajo uporabljati, če . bi nastopilo vojaštvo. Velikanska eksplozija. USTI (Češko) 17. (Izv.) Danes je v neki tukajšnji sladkorni tovarni eksplodiralo 15 000 kubičnih metrov melase. Eksplozija je. bila tako močna, da Je odnesla tovarni streho in razbila zidovje. Sreča je bila, da ni bil prizadet nihče od tovarniškega osobja. Požigalka. PETROGRAD 17. (Izv.) V vasi Anisi-movka v gubermji Tobolsk je neka Ženska v svoji maščevalnosti zažgala hišo, v kateri je zgorelo osem oseb. Poleg te hiše Je zgorelo še 15 drugih posloptj. PODLISTEK ?;fez iz Rdeče hiše. (Le chevalier de Maison Rouge). 116 Roman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander 1) u m a s star. „Glej!" je dejal Maurice in kazal na giljotino, „glej, kako izteza gnusna pošast svoje roke; zdi se, kakor da naju kliče, kakor da se nama smehlja skoz svoja vratca, podobna grozovitemu žrelu." „Ah, pri moji veri," je rekel Lorin, „priznavam, jaz sem pač tak, da vidim vse v rožnatih barvah. Celo ob vznožju te ostudne priprave bi pel in upal." „Ti še upaš, ko morijo ženske?" „Ah, Maurice, sin revolucije, ne zatajuj lastne matere 1 Maurice, ostani dober in pošten patriot. Maurice, ona, ki umre tu } gori, ni ženska, kakor so druge ženske ; ona ,je zli duh Francije." „Oh, saj ne pomilujem nje, saj ne objo-j kujem nje 1" je vzkliknil Maurice. „Da, razumem, menil si Genevievo." „Ah, vidiš, bojim se, da zblaznim, ako pomislim, da se nahaja Genevieva v rokah teh rabljev, v Herbetovih in Fouquierovih rokah, ljudi, ki so poslali sem ubogo He-I Ioiso in ki pošljejo danes sem ponosno i Marijo Antoinetto." „No, dobro," je dejal Lorin, „saj to je ' ravno, kar me navdaja z upanjem: ko ljudska jeza pogoltne vase glavi dveh tiranov, potem bo nasičena vsaj za nekoliko časa, kakor ona kača, ki potrebuje tri mesece, da prebavi, kar je povžila." „Lorin, Lorin," je odvrnil Maurice,,, jaz ' sem trdnejšega mnenja nego ti; povem ti prav tiho, pripravljen sem, da glasno ponovim: sovražim novo kraljico, ki bo sledila Av-strijanki. To je žalostna kraljica, ki jej Škrlat izdelujejo iz vsak dan prelite krvi in ki ima Dantona za prvega ministra." „Ba, midva ji že ubeživa." „Menim, da ne," je odvrnil Maurice in zmajeval z glavo; „saj vidiš, da morava ostati na cesti, ker bi naju doma gotovo prijeli." „Ba, saj lahko zapustiva Pariz, nič naju ne ovira pri tem. Ni treba, da toživa. Stric me pričakuje v Saint-Omerju ; denar, potni listi, nič nama ne manjka in noben orožnik naju ne prime; kaj praviš k temu ? Midva ostaneva, ker hočeva tako." „Ne; ni tako, kakor praviš, ljubi prijatelj, zvesta duša. Ti ostaneš, ker hočem jaz ostati. „In ti hočeš ostati, ker bi hotel najti Genevievo. No, dobro, nič ni lažjega, pra-vilnejšega in naravnejšega. Meniš, da je v ječi, kar je zelo verjetno. Ti hočeš čuti nad njo, zato ne smeva zapustiti Pariza." Maurice je vzdihnil, po glavi so mu rojile druge misli. „Ubogi vitez iz Rdeče hiše I" je mrmral, „to bo žalosten dan zanj." „Ah, hočeš-li, da ti povem, kar se mi zdi posebno žalostno na revolucijah, Maurice?" je dejal Lorin. „No ?" „Da imamo večkrat ljudi za sovražnike, ki bi jih imeli raje za prijatelje, in ljudi za prijatelje, ki..." Italijansko-tur&ka vojna Poizvedovalni pohodi. BENGHASl 17. (Kor. — Uradno.) Včeraj dopoldne je brigada Mocagatta napravila nekaj poizvedovalnih vaj, pri čemer so zadeli nekateri kavalerijski oddelki na so-vražniške beduinske čete, ki so jih pognali brez težave v beg. Sovražnik Je imel neka} mrtvih in ranjenih. Na italijanski strani ni nikakih izgub. Zavzetje Bu-Sheife. RIM 17. (Kor. — Uradno). General Camerana poroča potom brezžičnega brzojava iz Mersa Bu Shetfa s krova bojne ladje „Umbeito L" z dne 16. t. m.: Ko so zavzele Marabut v Ba Sheifi ob 6 zvečtr, so izkrcane čete takoj tudi okupirale bližnjo oazo in višino Farug. Te pozicje so ob obrežju in se nahajajo 12 km od mesta Mi-surate. Sovražniške čete, ki niso bile zelo številne, so skušale preprečiti to operacijo, pa so Jih razkropili streli iz ladijskih topov in jim zadali precejšnjo škodo. Mi r.lsmo Imeli pri tem spopadu niti mrtvih niti ranjencev. Raztresene sovražnikove čete so se pozneje zopet pojavile in so med izkrcavanjem naših čet ponovno napadle naše desno krilo. Proti eni je sovražnik napadel z vso silo, pa so ga naše čete odbile. Boj je trajal „Je nekaj, kar težko verjamem," ga je prekinil Maurice. „Kaj?" „Da ne skuje zopet kakega še tako blaznega načrta, da reši kraljico." „Ta človek ima moč stotisočerih!" „Ponavljam: če bo še tako blazen; vem, če bi hotel rešiti Genevievo ..." „Maurice, ti se motiš; ne, tudi če bi ti hotel rešiti Genevievo, bi ne bil slab {občan. Toda dovolj o tem, Maurice, čujejo naju. Glej, kako se gibljejo glave, glej, Šansonov hlapec je vstal s svojega koša in zre v daljavo. Avstrijanka prihaja." Maurice, čegar visoka postava se je ob stebru še bolj vzravnala, je dejal z grozo: „Da, res prihaja." Kmalu se je pojavila druga priprava, skoro ravnotako gnusna kakor giljotina, namreč rabljev voz. Na levi in desni so se svetile puške spremljajočih vojakov, in nekaj prenapetežev je sprejelo voz z divjim krikom, ki se je pa polagoma poizgubil, čim se je približal voz s kraljico, ki je mrko in hladno gledala okoli sebe. (Dalje.) Btjau II „EDINOST" št. 169. V Trstu, dne 18. junija 1912. do 6 zvečer. Končno je bil sovražnik prisiljen umakniti se in pobegniti. Na bojišču je pustil 50 mrtvih in več ranjencev ter mnogo orožja in streljiva. Mi smo imeli 2 mrtva in 9 ranjencev, med njimi enega Askarja. Turška zmaga pri Lebdi. RIM 17. (Kor.) Agenzija Štefani de-mentira vest o turški zmagi pri Lebdi dne 12. t. m. in pravi, da so si Turki izmislili to zmago, da bi preslepili turško javno me-nenje. Znano jet da so Turki imeli pri Lebdi velike izgube. Pobrali so 421 mrtvih, veliko pa jih je ostalo še na bojišču. Uradne italijanske vesti o vojni. TRIPOL1S 17. (Kor.) Nič novega niti v Tripolisu niti v Horasu niti v Bu-Chenezu. BENGHASI 17. (Kor.) Položaj je tu neizpremenjen. Italijanska akcija v Egejskem morju. BEROLIN 17. (izv.) Bivši italijanski minister de Marinis potrjuje v nekem liberalnem listu bolonjskem, da namerava italijanska vlada po pogajanjih z Avstrijo in Nemčijo odgoditi svojo vojno akcijo v Egejskem morju. Zapretje Dardanel. LONDON 17. (I z v.) „Daily News« porcča iz Odese, da Turčija jutri zopet zapre Dardanele. To vest smatrajo londonski poučeni krogi za neverjetno. Razstreljen aeroplan. CARIGRAD 17. (Kor.) Po poročilu vojnega ministrstva se je v Derni dvignil v zrak italijanski aeroplan, s katerega so metali bombe v turško taborišče, ne da bi bombe napravile kaj škode. Turki so streljali na aeroplan s šrapneli in en Šrapnel je zadel aeroplan, ki je padel vsled tega na tla. Kranjske deželne finance. Bivši kranjski deželni poslanec in član SLS Josip Mandelj je v zadnji „Vedi" pod nasiovom „Nekaj številk iz kranjskega dež. gospodarstva", objavil članek, v kate-lem se bavi z gospodarstvom večine v kranjskem dež. zboru, dočim je bivši deželni giavar Fran Šuklje pod naslovom: „Deželni zbor kranjski In deželne finance" izdal brošuro, ki se bavi z istim predmetom. Številke so zelo dolgočasna stvar in zato se jih bomo tudi kolikor možno izogibali; da pa o številkah ni možno pisati brez številk, je samoobsebi umevno. Gospod Mandelj je vzel v podlago svoji razpravi sklepna računa za leti 1907 in 1910, ker je leta 1907 v kranjskem deželnem zboru še vladala slovensko-nemška zveza. V treh letih večine SLS so se redni izdatki dežele povišali na K 1,170.000, redni dohodki pa le za K 700 000 Imovina raznih zakladov se je v isti dobi zmanjšala za K 1,037 000. Na podlagi goriomenjenih številk prihaja g. Mandelj do zaključka, da je polom deželnih financ neizogiben. G. Mandlju odgovarja v „Slovencu" dež. finan. referent dr. Evgen Lampe, ki dokazuje, da številke ki jih je vzel g. Mandlj v podlago svojih računov, niso točne. No, z mnenjem g. Mandlja se v glavnem krije mnenje, ki je razvija v svoji brošuri bivši deželni glavar g. Šuklje, s to razliko, da je g. Šuklje vzel v poštev tudi že Številke sklepnega računa za leto 1911 in da se bavi tudi že z bodočim proračunom. Glasom računskih sklepov za dotična leta je bilo: Leta 1908 preostanka 1909 primanjkljaja * 1910 m 1911 K 9.343'-K 24.478'-K 261.420'-K 1,500 000 Glasom proračuna za leto 1912 je deželni zbor pooblastil dež. odbor, da v pokritje primanjkljaja najame posojilo v znesku 1,658.000 kron. Bivši deželni glavar kranjski g. Šuklje govori v svoji brošuri o SLS. vedno kot o „svoji stranki*; ne govori torej kakor bivš', temveč kot aktivni pristaš stranke. Mi ne bomo na tem mestu razmotrivali, v koliko je ta trditev g. Šukljeja odkritosrčna, ne bomo razmotrivali, če poleg objektivnih razlogov niso bili morda tudi razlogi subjektivne naravi, ki so narekovali ta spis. Vse-kako pa moramo poudarjati, da so vdarci, ki jih je g. Šuklje v tej razpravi zadal veČini v kranjskem deželnem zboru, zelo hudi udarci, ki morajo boleti tembolj, ker so prišli od zvestega pristaša stranke G. Suklje očita večini kranjskega dež. zbora, da je v finančnem odseku ves proračun za leto 1912 rešila — v treh urah!! Očita dalje poročevalcu finančnega odseka, dr.u Kreku, da se mu nI zdelo vredno niti toliko, da bi posamezne številke utemeljil, niti, da bi bil razvil kak program za bodočnost. Dalje očita g. Suklje deželnemu odboru, da pri razdeljevanju podpor postopa pristransko. Doslovno piše g. Šuklje: „Kajti, prostodušno izražam mnenje, da je pri razdelstvu takih kreditov, v prvi vnti ozirati sena stvarne*) momente, a ne pretežno na strankarske ozlre2) Nikomur nič ne očitam, namenoma opuščam vsako osebno opazko — pač pa javno zastopam svoje uverjenje, da je naravnost nedostojno*), pri razdelitvi deželnih podpor pred vsem gledati na strankarsko pristojnost dotičnega prosilca. Oni, kateri tako postopa, ni več „gentelman". 5 tako prlstranostjo se razširja korupcija med našim ljudstvom ter se zastruplja narodni organizem**), kojega ohraniti v njegovi čistosti in neomadeževanosti mora biti vendarle sveta dolžnost slehernega poštenega zastopnika. Na drugem mestu pa g. Suklje očita deželnemu odboru (ali bolie, njega večini), da se pri nameščanju deželnih uradnikov ne ozira toliko na strokovno izvežbanost in osebno poštenje, kolikor na strankarsko kvalifikacijo. Vprašanje je sedaj, kaj odgovori večina deželnega odbora na te tako težke obdolžit ve lastnega pristaša, ki je zavzemal v stranki tako odlično mesto ?! Vendar ne smemo prezreti, da g. Suklje ne graja samo, kar je graje vrednega, temveč tudi hvali, kar je hvale vredno. Posebno poudarja g. Šuklje, da se v zasnovah deželne hipotečne banke, električne centrale in deželne klavnice izraža krepak ugled deželnozborske večine, kateri pa očita, da n? skrbela pravočasno za to, da bi se bili sorazmerno z izdatki povišali tudi dohodki deželnega zaklada. Posebno očita veČini, da se ni upala primerno povišati deželnih doklad na direktne davke, kar bo pa morala končno vendarle storiti. Po računih g. Šukljeja že proračun za leto 1913/14 preskoči primanjkljaj dveh milijonov kron. * * * Po dolžnosti kronistov smo smatrali za svojo dolžnost, da smo omenili te dve razpravi, a mislimo, da je tudi naša doižnost, da povemo svoje mnenje o vprašanju, ki je bilo predmet omenjenih razprav. Gospod Mandelj označa politiko večine, ki je sestajala iz slovenskih naprednjakov in nemških veleposestnikov in ki je vladala od L 1896 do 1907, za konservativno politiko. Z drugimi besedami rečeno: ta večina ni imela zadostnega smisla za zahteve, ki jih stavlja moderna doba na vsak zakonodajni zastop. Dvanajst let |e vladala ta večina in v tej dobi se je nakopičilo mnogo nujnih vprašanj, ki jih je bilo treba rešiti. Ko je torej sedanja večina prišla na krmilo, je morata rešiti mnogo tega, kar se je nakopičilo tekom 12 let. Zato pa moramo biti odkritosrčni in priznati brez ovinkov, da se ie lotila težke naloge z mnogo krepke inicijative in mladostno energijo. Da je ta večina pri tem tudi zagrešila, je naravno. Delo stranke je le delo ljudi in ljudje so pač zmotljivi Mi smo nastopanje S. L. S. in to posebno v narodnih vprašanjih že marsikdaj grajali, a njeno delo v kranjskem deželnem zboru smo vedno cenili. Že pogum, s katerim se lotuje reševanja mnogih tako težkih problemov, je priznanja vreden. Na drugi štreni je pa zopet res, da je šla pri tem marsikje predaleč; posebno pa si je nadela težko odgovornost s tem, da ni pravočasno poskrbela zato, da se vzdrži ravnotežje deželne bilance. Vse dosedanje delo S L. S. v kranjskem deželnem zboru — o drugem ne govorimo tu — kaže, da se je stranka lotila dela z mnogo dobre volje, a premalo strokovnega znanja. Je- li storjene grehe še možno popraviti, to je vprašanje, o katerem naj razmišlia stranka sama. Na očitanja o korupciji v stranki se še povrnemo, ko bomo čuli, kaj odgovori nato ona sama. *•) Podčrtal pisatelj. ***) Podčrtalo uredništvo. Nadomestna deželnozborska volitev v Puli. Pula, 15. junija. Današnja „Edinost* poroča, da so se pri prcgiedovanju volilnega imenika pri davkarij! dogajale nerednosti na š V L — Za novo šolsko poslopje pri Sv Jakobu Je nabral o priliki birme na Pre-garjih, okraj Novigrad, je nabral Barič Miloš med botri dne 10. t. m. v gostilnah Konestabo K 5 14, Dekleva K 1 10, Bubmč K 1 24. Skupno K 748. Srčna hvala darovalcem. Denar hrani uprava. — O priliki birme Silvije Verša so nabrali na predlog g. Al. Verša pri veselem omizju 6 K za C. m. podr. na Prošeku. — Za isto podružnico se j dvignilo iz nabiralnika v „Gospod, društvu- 7*75 K. Darovateljem srčna hvala 1 — Za podružnico družbe sv. Cirila in Vesti iz Goriške. Strela udarila v tri hleve. V od nedelje na pondeljek je razsajala v rici nevihta. Okoli dveh pcpolnoči je smrtjo in jo psoval, kjer jo Je našel. V nedeljo ponoči je zopet ponovil svoje grožnje in bil zato aretiran. Eksplozija v prosti luki. Včeraj popoldne se je v carinskem skladišču št. 5 _ _ . v prosti luki se je razletel sod, v katerem gromenje zbudilo pol mesta U spanja. Strela je bilo še nekaj bencina. Pok je bil tako ; je udaril* v kmetsko naselbino za ulico močan, da se je slišal skoraj po celem Orzoni. Šla je po žici vrta dekliškega inter-mestu in da je počilo nekaj Šip na poslopjih nata „Vlila Rosa", razbila plot, vzpela seje v prosti luki. Poleg soda je stal sodar, \ po kositrasti cevi na streho kmetske hiše, ki je nekaj popravljal sod. Po sreči se mu raznesla kos strehe in dimnik, zaplesala po ni zgodilo r.ič hujšega. Bil je le lahko po-j sobi, kjer je spala cela družina, zlomila Škodovan. Kakor se" misli, je eksplozijo po- ttamovje. udila v hlev in ubila tam prvo vzročil plin, ki se je razvil v sodu in ga kravo. Vrnila se je zopet po isti poti, uda končno razgnal. rila je v drugi hlev, ubila tam dva vola; D.-.. | Priporočam slavn. občinstvu mojo ===== HL' bogato zalogo Siualnih stroje« črešnje v korist CMD, uprizori se burka, šaljiva pošta, prižigali se bodo krasni umetalni ognji ter velikanski kres. Potem se bode vršil ples na dvorišču gostilne gosp. Race-ta. Došle goste sprejme na postajališču Rodik godba, odkoder bo odhod v sprevodu na veselični prostor. Kdor ljubi daljši izlet in lep razgled, oddide zjutraj z vlakom in pojde po krasnem gozdu po poti, zaznamovani od Slov. Plan. društva, na Artviže, odkoder se mu razprostre krasen razgled tja do našega Starega Triglava. Od tam se povrne na veliko gozdno veselico, ki prične ob 3.30 popol. Ker so železniške zveze na vse strani ugodne, pričakujemo obile udeležbe s Krasa, Istre, iz Goriške, posebno pa iz Trsta, ker je Rodik za Tržačane zelo priljubljeno letovišče. Za točno in izvrstno postrežbo bo skrbelo več gostilničarjev. Odhod iz Trsta z zabavnim vlakom državne žel. Campo Maržo ob 2 in en četrt pop. Iz Rodika ob 8 in en Četrt, ali pa s postaje Herpelje-Ko-zina ob 9.30. Zavod sv. Nikolaja priredi, kakor je bilo še objavljeno, svojo veselico prihodnjo nedeljo 23. t. m. v Rojanu. Kako naše rodoljubno ljudstvo zna ceniti važnost v naših društev, pokazalo se je na slavnosti Št. Ja-kobske Čitalnice, ki jo Je obiskala ogromna množica. V nedeljo je zarajalo pod okriljem našega čilega „Sokola" vse, kar se čuti Slovenca, a prihodnjo nedeljo bo prilika, da pokažemo svoje zanimanje za naše služkinje, za ono zavetišče, ki rešuje naša dekleta moralne in materjalne propasti tu v Trstu. Trgovci z jestvinami ste vljudno vabljeni za danes zvečer ob 8 in tri četrt, na zelo važno posvetovanje, ki se bo vršilo v prostorih Trg. izob. društva ul. S. Frančiška št. 2. Prosimo, da se prav gotovo odzovete vabilu. Koncert, ki bi se imel vršiti v Rojanu v soboto, dne 22. t. m., se Je odložil zaradi nepričakovanih ovir, na poznejši čas. Občni zbor „Dramatičnega društva". Velezanimiva poročila o delovanju tega drjštva smo morali odložiti za par dni da absolviramo stareje zaostalo gradivo. Črn svilnat solnčnik se je našel na nedeljski sokolski slavnosti na Opčinah na veseličnih prostorih. — Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri Franterju na Opčinah št. 196. Izgubil je nekae na sokolski slavnosti r»a Opčinah črno uro s srebrno verižico. Pošteni najditelj je naprošen, da jo prinese v naše uredništvo. Tržaška mala kronika. Trst, 17. junija. Avtomobilska nesreča. Vsled neprevidne vožnje z avtomobili se dogaja vedno več nesreč, ki navadno stanejo potem člo veško življenje. Tako se je zgodilo tudi danes na Gretski cesti, kjer je na onem j - , . . , ^ ... „ ovinku nad rojanskim mostom privozil Co-j Metoda v Rojanu so nabraU izletniki v Be- sulichev avtomobil, v katerem so se naha- netkah K 11_-—. jale neke ženske z otroki, s tako hitrostjo, — Za Ciril Metodovo družbo daruje g. da se je skoraj zaletel v neki vojaški od- Antonac Andrej K 1 — vloženo TPH delek, ki je korakal po cesti. Komaj in ko-! — Za Sokolski paviljon na Opčinah maj je šofer zavozil v stran. ! so poleg drugih darovali: Sezanka 2 lepi, „ ., , Ivazi, g ca Ivanka Lozej 2 kroni. Ker pa je vozil s preveliko hitrostjo, je j __ Med prijatelji se je nabralo o priliki j zašel na hodnik in se tu zaletel v neko imendana bratov A. Fiego in A. Trebca za staro ženico, ki je pravkar prišla iz bližnje š^enjskega Sokola K 10. trgovine, jo podrl na tla, zlomil ji eno roko. __ Kot ostanek 0d venca pok. VI.! in jo težko poškodoval na prsih. Revico so Vrabcu darujejo dijaki slovenske trgovske takoj prepeljali v bclnišmco, a ni upati, da go,e za §entjakobsko šolo CMD znesek K bi okrevala. Neprevidnega šoferja soare-jl001 Denar hrani inser3tnj oddelek „Edi-' toa«- ! nosti". _ Ukradeno perilo. V ulici Belvedere je « B bil aretiran 341etni dninar Sttfan Rimac iz ^Ef. del* Org&niZaCi ja. Livna v Bosni, stanujoč pri Sv Mariji M2gd.| __ jutri ob 6 zvečer seja barske sku-zg. št. 281, ker so našli pri n emu 4 srajce :ne v 5ru§tvenlh prostorih, in dva para spodnjih hlač, ki so last ne- _ Sku?ina „Mestna plinarna" sklicuje kega narednika Rimac ,e rekeK da je.ome- . za četrtek ob 6 zvečer sestanek v društ. njeno perilo kupil za K 1370 od nekega prostorih ul Marka 19. vojaka v Rojanu. j _ 0bčni z5or jenske skupine se bo Zakonska id la Klepar Riccardo Flo- vršil dne 30. junija, riani iz Vidma, stanujoč v ul. Ponzanino, jej — Zidarji I Naznanite nemudoma vsako živel že več iet v orepiru s svojo ženo, od krivico, ki se vam pripeti na delu, vodstvu katere je zahteval sodno ločitev. Kijubu i „Nar. del. org." v ulici Sv. Frančiška temu jo Je še nadaije zasledoval, jej grozil s štev. 2. svetovno znano znamko oritjin d Pfaff, Gritzner in Singer. Dalje za čevljarje orig. Durkopp jamčim od 5—10 let. z znamk > Joh Puch, remier, Regent in Humbpr op'em-ljerimi z žičnimi črevi (.-tahhlratb Pn«-umatik) ali z navadnim črevom. — S-iskalne in mine za grozdj? in slamoreznlce. Dvokolesa Popravljajo se zgoraj navedeni predmeti najceneje, tudi pisalni stroji In« RnlflOfllV in gramofoni. — Boj« staro podjetje ne pozna konkurence. — Udani JNV LJtlMCvU SVOJI K SVOJIMI Gi»r'ca, uJlra >. uulci<•!o 5t. 1. Dražba manufakturnssa blaga. Dne 29. junija 1912 (na dan sv. Petra in Pavla — semnji dan v Tomaju) se bo vršila v Tomaju, v gostilni "V Cerne, hiš. štev. 10, ob 9. uri predpoldne dražba raznega manufakturnoga blaga v cenilni vrednosti 2853 K, spadajočega h konkurzni v masi Ignaca Zvab, bivšega krojača v Tomaju. C. k notar dr. Rumer, konkurzni upravitelj. Zdravljenje krvi! Čaj „Tisočeri evetu (MJIlefiorl) Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v Želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju in hemoroidam. — Jcden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al 0UE MORI" Trst (mestna hiša) — Te ef. 377. Poštne pošiljatve se izvršujejo takoj ln franko ako se dopošljekron 1*10. Braca—ca« tih TU . I Dr. Fran Kor san o Spedjallst za siflHtfćn« (n kola* boieint irai svoj e«5 AMBULATORIJ v TRSTU, v allci San Ni col« «•». • (u* Jadransko banka}. sprejem« od 12. a« 1. fu Sa/i do d.V* pop rr H! I TEODOR KORN Si II Trst, ul. Miramar Štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEM%JO SE VSAKOVRSTNA = bEIA POPRAVE = , PO NIZKIH CESTAH, v :: Delo dobro in zajamčeno. :: TiJlEl. 25-26. D Poslovodja: Franjt Jenka. B& Pristna brnsba sukna pomladna in poletna sezona 1912. Odreiek 3*!0 ir. dulq / J Odrezek 7 kron ,, , | 1 cdrerek 10 kron za kompl. n osko ob!. J i odrezek 15 kron (sukn a, telovnik, hlače) I 1 odrezek 17 kron _j--|—|- samo ——J— —f— ' 1 odreže k 20 kron O irezek za salonHko obleko 20 krou, kakor tud površnike, tur, lodne, Bvilene kamgovu e itd. po-i^a o tov. cenah real .a in solidra, dobro znana zaloga sukna Ml - Imhof - BrOnn (Brno). Vzorci gratis in franko. Ufjod oati privatnih odjemalcev, naročevati aukna naravnoBt pri tvrdki Siegol - Imhof na to arniSirem mestu so velike stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorta, pazljiva postrežba turti mal h nar ćil v svežem bla^u. Stev. 944. Rozjlas. Živirski in kramarski letni semenj v Jelšanah se bode vršil dne 28. junija 1912. JELSANE, 14. junija 1912. Župan: I. Valenčič. Veiik n k- Zi- ~ logu ma- f. k-U'ieg* blaga V-lik^nsk1* zaloga manlfi*-turn»va Dlaga i ulica tluoca 36 s podružnico ulico tluoua 38, vosal S. Lazraro | NuznaDja svojim ceuj. od;emalc m in slav. občinstvu, da prodaja zaradi prenapolnjena blaga pO Zvlo znižanih cenah man f kturno blago vsake vrst^ za pomladansko in po etno sezono in sicer : velika izbera volnenega blag t za ženske in moške obleke. Z» fir, voile, perkal in bati-it vse v najmodernej ših barvah, kakor tudi ogr mne zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Triiž, žima in volna za zimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera nartjenega parila za ženske in moške in sicer : srajce, pletenice, ovratnike, ovratnicu itd., vse po najzmerne ših cenah. Razne svile, okraski in drobnlne za Šivilje In tudi krolače. i ti Omare za led vsake velikosti in qbliko za domačije, hotele, zavode, bol niinice itd. Najboljfta isdela^a, niska temperatura pri mali uporabi ledu, prosto kroženje mrzlega zraku. □ □□ Trgovina in industrija železa delo. društvo Greinitz, Trst. <41 Stran IV. ,EDINOST" St. 169. V Trstu, dne 18. junij* usto je po do sedaj neznani poti pridrvela v tretji hlev, ki je oddaljen okoli petnajst metrov od prvih dveh in usmrtila tam od pet glav živine kravo in vola. Vzpela se je zopet po cevi za deževnico, drvela je po zidu in po dokončanem delu se je zarila v zemljo, kjer je napravila dve veliki luknji. Mogoča je hipoteza, ki bi bila res slučaj vseh slučajev, da ste udarili isti hip dve streli, oziroma da se je razdelila v dve veji. Škode je nacravila nad 4000 krcn. d. — Luksus v „Convitto Friulano". Mesto skrbi za ta zavod, v katerem so nastanjeni dijaki liberalnih mogotcev iz cele Furlanije, uprav po materinsko. Magistrat mu je dal krasno stanovanje na razpolago in podpira poleg tega ta zavod z znatno letno svoto. Furlanski dečki žive kakor mali lordi z denarjem, ki ga plačuje magi-stratni bisagi tudi slovenski meščan, ki ima sicer dolžnosti, a nobenih pravic. Dijaki razpolagajo v pritličju s salonom za — čiščenje čevljev. Vsak ima v tem prostoru svojo skrinjico, kjer shranjuje krtačo in čistilo za čevlje. Dolga vrsta skrinjic in dolga vrsta čevljev tvori opremo tega salona, ki se ne uporablja za drugo kakor za čiščenje furlanskih čevljev, torej luksus, ki mu ga ni para. Mogoče ekzistira kje v Ameriki zavod, ki uporablja salone za čiščenje čevljev, a tu pridejo v poštev amerikanske miljarde in ne žulji slovenskih davkoplačevalcev, kakor v navedenem slučaju. Vesti tz Istre. Šmarje pri Kopru Tutoi snujemo zavarovalnico za govejo živino. Predložili smo tozadevna pravila, a bila so nam vrnjena z\ opazko, da vsakemu iztisu pravil priložimo' še statistične podatke po obrazcih A. B C. Za božjo voljo I Statistične podatke o društvu, k' ga komaj snujemo, ki nima ne potrjenih pravil, ne odbora, torej ne življenja, ne prometa, sploh ničesar. In česa vsega se ne zahteva po teh; statističnih polah ? Ne navajam vsega, am-. pak i;a splošno: Koliko udov je bilo po-; četkom leta, koliko jih je pristopilo, ko-f 1 ko odstopilo; stanje imovine koncem leta,j letne prispevke, vpisnine itd., koliko smo j izdali za davke, pristojbine, koliko izplačali' škod; število udov, zavarovane živine itd. i Kako naj odgovorimo na vse to, ko sej društ o še-le snuje in nimamo niti nobenih knjig, ker dokler pravila niso odobrena in. sklican ustanovni občni zbor, vendar društva ni. ( Ako bi pa mogli navesti, kar se vse zateva v onih polah, česar pa ne moremo,; postavili bi nas še na obtožno klop, da j imamo — tajna društva. Ne-li ? Odzvali srno se kratko vabilu in še dodali vsakemu iztisu tozadevne pole tiskovine. Tako dobi c. kr. na mestni št vo 30 pol več potiskanega papirja. Toiiko o tem. Dostavljamo pa, če misli oni c. kr. birokiat prodajati še na-' dalje sitnosti v tej stvari in nas morda siliti s tem, da se povrnemo zopet ped deželno zavarovalnico, bodi mu tuk?j povedano, da se moti. Deželna zavarovalnica, ptd katero smo biii od njene ustanovitve sem, nam je mačeha in mi nismo imeli od nje nikakoršne koristi. In ker smo izprevideli to, ustanovili smo društvo. Tako bomo pač na jasnem z računi. Prepričani smo, da ne bomo plače-1 vali letno po 15 do 18 K za kravo, kakor so od nas tirjali letes. A kedarje žival obolela, oziroma poginila, je gospodar prejel, ako je hotel zaračunati svojo izgubo časa za časa bolezni, komaj 50% zavarovane svote ali še manje. Tem potom se obračamo do našega č., g. dež. in drž. poslanca prof. M. Mandiča s' prošnjo, da se o priliki potrudi na c. kr. namestništvo ter da tam pove, da nikakor ne trpimo, da bi nas šikanirali, kjer ni treba. A poskrbi naj nam tudi na Dunaju da ministrstvo za notranje stvari ne bi zadržalo prošnje In prilog tako dolgo, da bi lahko obledelo črnilo naših podpisov. Nemška nesramnost. — Iz Opatije: V Opatiji obstoji kavarna „Lokeyw, katere gospodar Jostf Lokey, je prišel — kakor drugi njegovi kolegi — v Opatijo s culico na rami, bosonog in s kruiečim želodcem. Tu si je vsled nevednosti nčših ljudi opomogel in si domišlja, da je postal močna opora stebra nemškega mostu do Adrije. Za razne dobrote, ki so mu jih naklanjali naši ljudje, izkazuje hvaležnost s tem, da žali vse, kar je hrvat kega ali sploh slovanskega. Minoli teden je zašla neka družba Hrvatov v njegovo kavarro v vili „Sokol" (I) V bližini se je nahajalo več gostov, izmed katerih je eden hotel plačati in Je zval natakarja s trkanjem ob čašo. To pa je dalo kavarnarju Lokeyu, predsedniku tukajšnje „Siidmaike", povoda, da je priletel kakor furija in počel na goste hrvatske narodnosti kričati, da naj ne mislijo, da so na Hrvatskem in da on sploh ne potrebuje slovanskih gostov. NAROČBE za oglase naslovite na „Inseratni oddelek Edino sli", ako želite, da bodo oglasi takoj uvrščeni v raŠem listu. Tako rjove človek, ki si je stekel premoženje v vili „Sokol", katere ime je vleklo vedno slovanske goste v njegovo kavarno, ki so mu znosili denarja skupaj, da si je po preteku nekoliko let mogel kupiti takoj za kavarno nahajajoči se hotel „Hvfbrau", katerega je spremenil v pravi „Deutsches Haus" in v katerem sploh ni slišati druzega nego huronsko tuljenje in izzivanje tistih naših belih vran, ki še zahajajo v take lokale. Z eno besedo rečeno: hotel „Hofbrau" v Opatiji je samo za Nemce in gorje Slovanu, ki se spozabi, da pride tja. Sa| je znano, kako se je zgodilo pred nedavnim z gosp. K..... Da bo pa vedel vsakdo, da je to popolnoma nemška hiša, je dal ta Lokey tudi pred hotelom „Hofbrau" napraviti dva transparenta v frankfurterskih barvah, ki po dnevu in po noči spominjata pasante, da se tu naHaja zbirališče raznih Miillerjev, Schmi-dov, Heinetov, Stolbov in drugih gospodarju tega hotela enakih pospeševalcev nemške — kulture, katerim stoji na čelu seveda zdraviliška godba. Naši poklicani faktorji naj bi ukrenili potrebno, da se že enkrat stopi na prste temu prepotentnežu In stori konec takim izzivanjem v mednarodnem zdravilišču. Zlasti je potrebno primerne lekcije zdraviliški komisiji, ki Je tako drzna, da narodni godbi prepoveduje igrati narodne komade. T*ki slučaji naj ne ostajajo nekaznovani. Proč z obziri do gotovih oseb, ki so morda sicer zelo prijazne osebe, ker taki ljudje le škodujejo zdravilišču. Petem bodo razni Lokeyi kmalu spoštovali kraj, v katerem žive od naše dobrohotnosti, in postanejo zopet ponižni, kakor so bili tedaj, ko so prišli s punkeljcem, lačni in bosi med ras — moledovat za košček kruha. Tatedenska Številka „Slov. ilustrcva nega Tednika" vsebuje: „Italijansko-turška vojska" ; premagani Turki na otoku Redus odlagajo orožje Italijanom ; planinski kral|, pohorski hmet Fr. Žvajgar; petdesetletnica Praškega Sokola (4 slike); pri požaru v Tomačevem poškodovani gasilci v boln šnici; požar v Št. Jurju pri Kranju; pogreb 84'et-nega Radeckega veterana Petra ŽnuderI v Trbegovcih pri Sv. Jurju ob Ščavnici; lončarji pri Sv. Duhu na Stari gori itd. Sokolil Ta številka mora posebno Vas zanimati. Naročite se na „Ilustr. Tednik" in razširjajte ga! Sliko Antona Aškerca. 63/■47 cm velika, dvobarvno izda „Slov. Iius rovani Tednik" in jo dobe naročniki brezplačno. Naročite se na „Slovenski Ilustrovani Tednik". i I HiHfiLI06LfmiHi MALI OGLASI M rctaamj« pa 4 »lot. Maštao tUkjut« b*> mći m rifiiaib eatrit ve? Maj-■ii>ii jMlcicjalaa sna&a 40 sto1. P!a£a u> UfrcJ Ibmt. oddelku Ko m ptoari St!H jc?, Tkfgan^nŠaieroča slavnemu občinstvu tu in na deželi svojo dobroznano trgovino jeatvin in zalogn \ Bako vratne ga olja; po naročilu se poSilja tudi na dom; hvaležni pozdrav. _1160 AhcnlvPnt nižje gimDazie» dv«razredne tr-nUdUlvvlll govske 6ole in bančnega tečaja na Dunaju, išče službe. — Ponudbe naj ee poSiljaio pod Šifro I. T. poštno ležeče Bohinjska Bela, Gorenjsko. 1285 Moderne spalne sobe dele izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 2a, ogel Torquato Tasao. 558 Prnrta 86 mal& vt'ft v čenčah pri Gorici blizu rrUUd oržavnega kolodvora Vo čjadraga, pri merra za l