St. 103. V Trstu, v sredo 26 decembra 1883. rJ Tečaj VIII. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •T HlnlH )» arta. »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako čredo in tabat* o poludne. Cena za v«a leto je 6 plii., za polu leta 3 gld., za četrt leta jI gld. KO kr. — Posamezne Številke te dobivajo pri oprav niš tvu in v trafikah v- Trsta po K kr.. v 6«rloi in v A]dovtčial po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema OpravaiStva »vi« Zonta 5.« Val doviti se pošiljajo Uredništvu »vta Tarrente« »Nuova Tipogrufia;« vsak mora biti frankiran. Hokopisi orez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inarah (razna vrste naznanila in poslanice) se zaraSiinljo po pogodbi — prav cend; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Vabilo na naročbo. Z novim letom nastopi «Edinost» svoj IX. tečaj. Izhajala bode tudi v prihodnje dvakrat na teden, vsako sredo in soboto, vedno zvesta konservativnemu narodnemu programu, in z dosedanjim obsegom. «Kdinost» si je v zadnih dveh letih z svojo pogumno odkritosrčno pisavo nakopala tu pa tam kakega nasprotnika, a pridobila je dosti več prijateljev in z njimi duševne gmotne podpore iz vseh slovenskih pokrajin. Topla zahvala gre posebno mnogim našim sodelovalcem in dopisnikom. Prosimo tudi daljne podpore. H krati vabimo rodoljubne Slovence na obilno naročbo v letu 1884. Cena ostane listu dosedanja, to je; Za vse leto 6 goldinarjev. Za pol leta 3 gold. Za 7 leta lgold. 50 kr. Vse cest. naročnike opozarjamo, da so ima naročnina, kakor je nava— da pri vseh časnikih, naprej plačevati in? upravni Stvu poSiljati. Uredništvo in upravništvo «Edinosti.» Govor mestnega svetovalca g. J. Nabergoja (v seji mestnega zbora dn6 18. t. m.) (Konec.) Razun tega, čestiti gospodje, tudi Šolska postava podpira in opravičuje pravične zahteve Slovanov v Trstu. Ta po- Podlistek. v Ženskemu spolu. (Konec). Nasprotno pa bi bilo veliko zlo in to posebno, ako bi se tega zla popriiela ženska mladina, ženski naš spol. To hi bilo nevarno; naj govore — če uže drugače nečejo ali radi okolščin ne morejo—moški v nemškem, italijanskem ali pa francoskem jeziku, če le ženstvo domači jezik vporablja. S ženo, z materjo govori vsa družina, vsi otroci — in jezile slovenske deklice, domače neveste je najboljša slovnica. Nasprotno pa bi pro irl neslovenski duh mej domače Lare in to skozi široko odprte duri. Ne iščimo uzrokov našega počasnega napredovanja po širocem polji, po vseh kotih in vetrovih — ampak iščimo ga doma in najdemo ga v domovini, v možeh, ki so sem ter tja v ženskej obleki! Nikdar naj nas ne oslepi narodna samozavest; bodimo odkritosrčni, kakor je bil odkritosrčen naš prvi lirik Prešeren, ki pravi: »Tajati led še le začne se.» Delajmo ustrajno in ne glejmo ne ria desno ne na levo. Odstranimo svoje I istne pege. svoje napake in ob enem hodemo tudi pazili na pravo odgojo milih Slovenk, brez kojih zavednosti nam ni pravega cilja. Narod slovenski zadobi potem mnogo za raz-vitek materinščine u neti h reprezentantinj nježnega spola, kojim bi pokladali lep-besedice pesnikove: Sem rodu slovenskega, Kaj je »Slava* znam; V srci mi do »slavnega« Divji snuje plam. Sinček moj pa mora bit' Naroda, svobode skit. stava veli; kder se nahaja zadostno Število učencev katere koli avstrijske narodnosti, morajo kompetentne oblastnije skr-beti za primerno Itevilo ljudskih lol in učiteljev, kateri \najo poiučevati v materinem je\iku tolarjev. Po tej postavi torej imajo Slovenci v Trstu pravico do več slovenskih ljudskih šol, ker postava tudi govori, da na vsakega učitelja spada k večemn po 80 učencev. A ne le ta zakon, tudi temeljna postava naše drŽave v g 19. jamči Slovanom pravico, da se njihova deca v šolah podučujejo v materinščini in da tudi uradi z njimi poslujejo v istem jeziku. Gospodje, postave so za to, da se državljani, v prvej vrsti pa uradi po njih ravnajo, one ne smejo ostati le mrtva Črka. Mi Slovani pa smo dolgo, dolgo trpeli; drugi narodi s> nas tlačili, dokler ni zasijala zlata svoboda. — A mej tem smo doletni postali, zavedamo se svojih narodnih pravic, katere terjalB&-¥ _ imenu svobode in vesoljnega napredka, "ni vBfc mogoče, da bi vi, ali drugi, še dalje kon-tumacirali Slovane, in ako bi se Vi, Čestiti gospodje, še tako upirali naŠej pt avič-nej zahtevi, mi Slovenci se tega ne bomo straiili in ne odstopimo od začetega pota ter se bomo nepremehoma posluževali vseh postavnih sredstev, katera nam morejo pridobiti in lagotoviti uživanje naiih svetih narodnih pravic. Prosim, da si dobro, prav dobro zapazite to, in potem vravnate svoje postopanje. A ker je boljše, da se z lepa in prijateljsko poravnamo, in ker je dobro in potrebno, da enkrat neha večni prepir za rad prava, katero je uže priznano po državnoj in naravnej postavi, in katera pravica se mej pravimi liberalnimi ljudmi umeje sama ob sebi, prav zarad tega in v interesu naše skupne, prekrasne domovine priporočam vam gospodom, da ne glasujete za predlog delegacije, kl je diktat predsodka proti slovenskemu narodu, ampak da podpirate moj predlog, ki se glasi: Veleslavni mestni zbor naj sklene, da se peticija druitoa Edinost, oziroma 1429 očetov v Trstu (mostu) stanujočih, \a osnovo slovenskih ljudskih lol v mestu t\roČi šolskemu odseku v preudarek in poročilo. Da pa se ne boste moL'li izgovarjati, da ne One bi se potem, kot mile rožice, mnogokrat spomnile Tomanovih besed: In kedar veselje vas, mati postati, Pregreje v srce in rodi se otrok, Svarite, redite mu v srčeku zlati Pomen roioljubja, prežlahtni, visok; Od zibelke male Do možnosti zale Skrbi naj edine vam bodo otroki Pojite mu roda presvete napeve, Da v srci občutek se Čisti in kri; Trebite iz srca škodljive mu pleve, Da jedro živeljno mii ne zaduši, Da Čisto in jasno, Da krepko in glasno Slovensko v slovenskem otroitu plodil Da, drage Slovenke, ohranite v svojem srcu ove globoko segajoče besede, saj so došle iz rudora plarntečega srca neumrljivega nam pesnika. Ponos naj na-udaja slovensko ženo, ki imade inje sprejela od naroda presvete dolžnosti; ponosna naj hode, saj so njene lastnosti naši prvi pesniki prekrasno opevali in svetu pokazali bogati zaklad, ki biva v nježno— čutečej Slovenki, v poštenih prsih naših rojakinj. Ponosne naj jih učinijo mile besede Prešernove, s katerimi poje: Bog živi vas Slovenke, Prelepe, mile rožice 1 Ni take je mladenke, Ko nnše je krvi dekle. S tem po.iosoin pa nikakor ne meriin na oni pojem, ki se vlasi »ženska emancipacijam, ki obstoji iz dveh neukretno sestavljenih besed In je slovnična ter ob enem stvarna nesmisel in grdobe polna zmes. Vsa poezija, koja nam toliko lepega o ženskej priporeduje, postane na ovi n.ičin gola ničla. Mislimo si le nježno- čutečega mladeniča, nekako vzvišeno gleda v obličje svoje izvoljene in jej hoče razodeti, tra. — Obžalujemo le, da se zarad strasti in osebne mržnje javljajo take nihilistične misli, in morda ravno bi bilo treba, da, kakor se nek podlistkar izraža, objavimo članek s podpisom ali podpisi, da ž njim javno stigmatiziramo osobe, ki pridigajo moral« drugim, sami pa ne le da anonimne spise pošiljajo y liste, temučtudiz anonimnimi pisarijami strežejo po časti svojih soroja-kov. — ZaloBtne so take razmere, in nafi sovražniki jih smejo biti veseli. — Stce mičnih cvetlic zapustilii. Jednako ste delale Lavoslava Krsnikova, Vekoslava Oblakova in v naših dneh vrlo znana in pre-čestita pisateljica in pesnica Lujiza Pes--jakova, rojena Chrobatova in Pavlina Paj-kova, rojena Doljakova. Konečno izrekam ponižno željo, da bi naše deklice, naše žene, naš nježni spo! sploh ohranil nekatero zrnce mojih skromnih črtic. Naj ne ostane vse le »mlatva prazne slame* in naj ne izgine, kako kafra ter naj ne odleti, kakor »bob o 1 stene«. Saj vam je dana obilna moč, um vam je dan in srce čuteče; porabile vse te zaklade in spominjajte se vrstic, ki se glase: Predrage sestrice, ko lunica mile, Bliščeče, ko jutranji solnčica žar. Vam bijejo v prsih prežlahtne le žile, Nebeške ljubezni napolnjeni dar; Ošabne visosti, Pregrešne slabosti Gotovše vas varje, kot tabor in var. Moči ste bogate, ne iščite druge, Obrnite pridno jo v plodno obiest, Da spolnite vse sporočila zasluge Spolnjenja, da hvali prečista vas vett. Ta mater le ljubi. Je nikdar ne zgubi, Ki v mislih in djanji ostane jej zvest! Vi pa, čestiti domorodci, pazite na pravo odgojo našega nježnega spola, podajte mu sredstva, da se razcvita, da si oh-ani narodno zavest in da more o vsa-kej slovenskej hčerki veljati izrek, ki ga je rabil dr. Toman po svojej Josipi n s ko piše : »Pod solncem ni bilo jednake deklice, ki bi bila v vsem tako popolna. Njeno ži-venje je bilo v resnici o^ledulo slednjemu Človeku, posebno pa ogledalo vam slovenskim deklicam in ženam«. Na dan IG. decembra 188.1. —r. EDINOST. nas boli, ko moremo to javljat', a dolžnost naša je, da z vso močjo zatiramo nesramno rogoviljenje proti sveti stvari zarad nizkega mrženja osob. Toliko za de-nes, drugo polagoma. Politični pregled. Notranje dežele. V notranjej našej politiki je velika tišina, ker so veliki prazniki, le nemški liberalci zdaj pa zdaj zaropotajo, da svćt vć, da so še živi in — vladozmožni. Zdaj jim ni po volji, da se je vrednost državne rente zboljšala i da je ta vrednost tako stanovitna, kakor skoraj nikoli še ni bila. Ker je pa to zboljŠJnje i ta stanovitnost državi in ljudstvu koristna, ne ugaja pa nekaterim borsnim igralcem, zat<5 se zadirajo judovski in pojudeni časniki v finančnega ministra Dunajevskega i ker mu po ravnem potu ne morejo do živega, plazijo se po ovinkih z satiričnim naličjem, zadnjim, a malo nevarnim orožjem, katero jim je še ostalo. Ker veled razpora mej Francozi in Kitajci nastane lahko tudi nevarnost ta avstrijske državljane na Ki' tajskem, zato je vojne mornarice poveljstvo na zahtevanje ministerstva zunanjih zadev ukazalo, da ima vojna ladija »Albatros« pod poveljem kor-vetnega kapitana »Wostry« odpluti najprej v vshodnjo Indijo. Ko pride ta vojna ladija v Bombaj in Madras, takrat se razmero mej Francosko in Kitajsko uže tako pojasnijo, da bo mogočo razsoditi, ali bode potrebno, da Albatros da'je do Kantona odpluje. Hrvatski sabor je imel 21. t. na. tajno sejo, v katerej se je pogovarjalo, kaj je ukronoti žoper skrajno opozicijo. Trdi- se, da so bili razgovori jako živahni in da skrajni oponenti hočejo za odpuščanje prositi. V javnej seji, t v dan 22. t. m. pa je deželni sabor na predlog poslanca Lončariča z 56 glasovi proti 22 sklenol, da se imata poslanca StarČević in Pilepič za osem sej iz zbora izključiti; 15 poslancev se je glasovanja vzdržalo. — Žalostno je, da na Hrvatskem, pa tudi drugod po slovanskih deželah, neizimši slovenskih dežel, k ljubu toliko britkih skušenj , še vedno progrešamo tiste veljave in veličine, do katere ima natorno pravice tolik, tako čil, zdrav i razumen narod. Ogersko najvišje sodišče je potrdilo razsodbo prve stopnje, da so v Tisza-Gszlarskej pravdi zatoženi ne-krivi. Veliko veselje v Izraelu ! V novibaiarskem okraju se ropi tako množe, da je vlada sklenola vojaške posadke v Prijepolji in Plevljah pomnožiti. Vnanje dežele. Nemškega cesarjevima so v Rimu zelo Čestili, a znal se je tudi Italijanom prikupiti, posebno nasproti kraljici je bil nad mero dvorljiv ; najprej jej je poljubil roko v imenu svojega očeta, potem pa čelo v svojem imenu; v poslanskej zbornici je rekel Manciniju in Spantigatiju: »Kadar sem v Italiji, mislim, da sem doma. Jaz ljubim italijansko ljudstvo iz vsega srca, in čudim se njegovemu zdravemu političnemu razumu; v vašej kraljevej o-bitelji imam najdražje i najboljše prijatelje. Iz Ale se je telegrafično zahvalil italijanskemu kralju za gostoljubnost. — Toisto je storil tudi nemški cesar, in glas je počil, da nemški cesar in cesarica prideta prihodnjo pomlad v Riin. Govori se tudi, da je kardinal Jacobini poslal papeževim poslancem obširno tajno okrožnico o obiskanji nemškega cesarjeviča. Nemški cesarjevic je 23 t. m. zjutraj dospel v Berolin, kder ga je Čakalo mnogo ljudstva, mej druzimi tudi italijanski poslanec. — Prinesel i'e cesarju lastnoročno pismo italijans-:ega kralja. V Belgradu je sicer državno sodišče, ki se je pečalo z uporom, raz-puŠčeno, ali v okrajih, kder je bil upor, sodila bodo vprihodnje redna sodišča o velikej izdaji po določbah stojne sodbe in kraljevi komisarjat ima še ostati. Nad Srbijo je tedaj nebo ie zelo oblačno. Ruski car se je na lovu močno poškodoval, ker se mu je zvrnol voz, v katerem se je vozil, vendar poškodovanje ni nevarno. Na Irskem ni Še miru i ga tudi ne bode, V Glasgovu so zadnje dni zopet obsodili pet osob v dosmrtno, in pet v sedemletno ječo s prisiljenim delom. A vse te obsodbe nič ne po-mog<5, ker ljudstvo le dražijo ; obsodbe bodo hudodelstva le množile ; dokler se Irci popolnem ne oprostć, ne bo miru in konca hudodelstev. Uradna jporočila potrjujejo, da so Francozi zaseli trdnjavo Sontaj. Sovražnik je trdnjavo zapustil 16. de-oembra ter se umaknol, da ni znano, kam. Francozi so drugi dan zasedli trdnjavo. Papeleva vlada je ukazala svojim poslancem, naj velevlasti na to opomnijo, da storć potrebne priprave za varstvo kristijanov v afrikanskih deželah, v katerih krivi prorok vedno daljo sega. — Zadnje dni je Mahdi poslal tudi oddelek svoje vojske proti Darfurju, kder posadki zapoveduje Slatin bej, ki je rojen Dunajčan, Dopisi. Iz Materljske občine, dne £2. dec. Večkrat smo uže brali v »Edinosti* o Hrtih, ki glodajo poljske pridelke, pa tudi o tacib, ki rijejo proti raznim zaslužnim možem, da bi jih spodkopali ter oni stopili na njih me^to. Obojih imamo tudi pri nas. Nekaj o zadnjej vrsti. Pa čemu rijejo, čemu glodajo in spod-kopujejo glavno našo koreniko, katera krepko drži našo občino uže več let, posebno pa zadnja tri letal Bližajo se volitve v obč. zastop. Zdaj je Čas za to, da se spodrine, da se podere močno deblo, da napravijo prostorsainisebi. To svoje umazano delo vestno izpolnujejo. Prečejšni soegodeva naravo, katera mirno počiva pod nedolžno belo odejo. Tako vreme je kar ustvarjeno za neko vrst živali — volkove, kateri iz svojih brlogov prihajajo k nam. To pa 8e ne dogodi vsako leto jednako. Večkrat jim zmanjka živeža, da lazijo okoli po občini s kako polo v rokah, na katero love podpisov, s katerimi bi ho teli požreti tega ali onegu, ki jim je na poti. Kakor se pa vsako tretje ali Četrto le to preobrazijo požrešni črvi (ogrci), ki ko renike pod zemljo glodajo, v krilate broŠče ter se na dan pokažejo, tako se godi tud s človeškimi Črvi. Tri leta so neprenehoma na tihem spodkopavali sedajnega obč. glavarja z raznimi tožbami, a zdaj so se pokazali kot hrošči, ki po občini okoli letajo ter ljudi slepe, love glasove, nagovarjajo, podkupujejo ljudi za nove volitve. Prav sidaj so v najhujšem delu. Kako pa se jim godi? Hvala Bogu, da malo bolje nego zaslužijo! Take ljudi —volkove v ovčjih kožah, —katere občinar-ji uže dobro poznajo, najboljše je da bi jih sprejeli tako, kakor so predniki sprejemali prave zveri. Ako niso bili popihali iz Golca, kder sta bila dva prav danes, nista bila odnesla zdrave kože.Tudi v Hrpelju kder so bili glavni podpihovalci. malo boljš se jim je godilo. — Prav je tako, občinarji! Dobro se samo hvali in ponuja. Toliko zdrave pameti pač ima vsak, da ve. kaj je dobro in slabo; da zna ločiti pšenico od ljulike. Č"mu se ponujate, silite, saj smo Vas uže poskusili; spravili ste nas jedenkrat na led, a še osel, ki jedenkrat na njem p;ide, ne gre več drugič nanj; a kaj mis lite, da srno še slabši nego neumna žival? Dne 20. t. m. je bil občinski zbor v svojej zadnjej seji, kder je g. Kastelic obč. glavar, ooložil račun. Pa kak račun 1 Tace« ■ še ni dočakala naša občina. V treh letih so se znižale obč. doklade, a vendar j" v našej blagajnici Čistega ostanka nad 1800 gld. — Čast In hvala g. Kastelcu 1 Kateremu občinarju ni Se v žilostnem spominuonih 1400 gld. dolga, katerega smo morali plačevati, ko je bilo obč. glavarstvo v rokah onega moža, ki prav zdaj na vse strani razpošilja svoje volkove, da ljudi zapeljujejo ? Kdor ni slep, kdor je pri »dravej pameti, komur je draga svoja koža, mora sprevideti, kde so njegovi prijatelji in kde volkovi. Ne gledć na to. da nam sedanje gospodarstvo tako ugaja, da dozdaj boljšega ni bilo. temuč uže saino nesramno rovanje in vsiljevanje od nasprotne strani nas zadosti uči, da n« moremo želeti druzepa, nego da ostane naša ohčina v onih rokah, katere so jo do zdaj tako umno vodile. Nasprotniki g. KastelČevi pa. ako želite na obč. stol, pokažite, kaj ste dozdaj dobrega storili. Ali nas želite pripravite zopet na ono, kder smo bili takrat ? Ali vas morda mikajo oni stotaki v denarnici, katero bi v kratkem spraznoli ter z dolgovi napolnili? Za vaše obete ne damo piškavega oreha, ker vemo, da so samo v vaših ustih, dokler prosite in iščete; a potem bi za nas in naše potrebe ne vedeli. Zato vam svetujemo, da nam ni treba več pošiljati tihotapcev in volkov v ovčjih kožah okoli, da jim ni treba plačevati drage poti, ker vse vaše zvijače so zastonj* Na dan volitve se vidimo in takrat tudi pokažemo v kosa imamo zasluženo zaupanje. V Logatcu, dne 28 dec. (Izv. dop.J Nabergojevo odločno postopanje v mestnem zboru Tržaškem je tudi pri nas vzbudilo občno veselje; mi Čestitamo tržaškim Slovencem na tako neustrašenem posiancu. — Iz zadnje seje Tržaškega mestnega zbora je pač razvidno, da je naš narod v Trstu močno vkoreninjen prav zato pa ni mogoče razumeti, zakaj nek list Trst prezira. — S tem si pač ne more pridobiti simpatij Slovencev, posebno pa Notianjcev, ki Trst predobro poznajo in imajo največi interes na tem, da se tam predrugačijo razmere; to pa se more zgoditi le s pomočjo mnogih tržaftkih Slovencev. ,Ni prav, da se pri nas zame-tivje stvar zarad osobnosti: a to se je zadnji čas začelo posebno v Ljubljani na čuden način. — Pri nas na priliko ne odobravamo, da se grdi narodna večina deželnega zbora, v tej večini so plemeniti značaji, gotovo naudušeni za vse lepo in dobro; ako so v zadnjem zasedanju podpirali vlado, storili so to gotovo s čistim namenom, da koristijo svojemu narodu. A vsega spoštovanja so vredni tudi oni odločni možje, ki so proti večini glasovali, ker rudi oni so to storili z najplemenitejSim namenom. Gre le za to. kateri so v resnici več koristili narodu. Sicer pa ni nobena nesreča, ako se v kakem zboru napravi tudi skrajna, radikalna stranka, tudi taka mora dosti koristiti, ker čestokrat spodbuja večino k ozbiljnem delovanju. Po mnenju vseh pametnih ljudi, pa zarad tega ni treba tolike vojne in take krize, kakor&ua se zdaj vrši v Ljubljani. Jaz menim, da bi bilo dobro, da se zopet poleže ta boj, akoprem priznavam, da se v boju pojmi čistijo, vendar pa se mora ta boj biti s poštenim orožjem in mu mora biti svrha le stvar. Domače in razne vesti. Za novo let«. Vodstvo dobrodelnega komiteta z gospodom županom—predsednikom Ribardorn dr. Hazzonijem na čelu, naznanja slavnemu občinstvu, da vpiaovalne pole se nahajajo od 20. t. m. na razpolago gospodom, ki hočejo biti oproščeni novoletnih vizit, ter dva forinta podariti v biagodelni namen, in sicer v teh le prostorih: V Tergesteju. V kabinetu Minerva. V čitalnicah : V starej, Novej, Schiller in Slavjanskej. V kavanah : Borsa, Specchi, Litke, Stella polare, Ferrari, Tommaso, Adriatico, in Fedel Triestino. Trst, decembra 1883. Imenovanje. C. k. namestnik je imenoval Franca L>orčič-a za okrajnega zivinozdravnika na Voloskem. Odlikovanja. Presvitli cesar je odlikoval odvetnika v Trstu dr. Franceta Schellan ier viteškim križcem Franc — Jo-žet'ovega reda. — Nj. Vel. presvitli c sat* podelil je našemu rojaku g. Francu Hifnerju ;bivšemu profesorju na goriškej višjej gimnaziji in sedanjemu vodji državne gimnazije vPazinu, viteški križ Franc Jože-fove,'i re ia rat njegovih zaslug na polji poduka in o i goje. (Priznavalna pisma) zarad moškegi poštovanja ij.Ni'»er,'oj-a so nam in g. Naberycjii došla od raznih krajev. —Ne moremo vsakegaposebe objaviti; veseli pa nas, da se naše bratje toliko zanimajo za osodo tržaških Slovenceh. — Nova vojna ladja. V soboto v jutro so spustili v morie pri sv. Roku na novo izdelanega torpedinci «[jussin», kojega stroi ima moči 400 konj. Na mestu je bil tu li vice-adrairal baron Sternek. Tržaške novosti. — Nesreče. Straža je odpeljala v bol - nišnico 56 letnega težaka D. P., kateregar je dobila hudo bolnega na pouličnem tlaku ležečega. — Jožef P, trgovski agent, moral se je zateči k zdravnikom v bolnišnici, da mu ozdrave desno roko pasjega vgrizka.— Smrtni pad. V noči od 20. do 21. t. m., padel je v znotranje prostore raz krova angleškega parnika «Bristol», ki dela kontumac v pomorskem lazaretu pri sv. Birtiju, nek angleški pomorščak in ostal na mestu mrtev. Konstatirali so njega smrt in ukrenoli, naj se mrtvec pokoplje na tamoftnjem lazaretnem pokopališču. Pošara. V petek ob 9. v jutro je nastal ogenj v stanovanju odvetnika dr. Bozza, št. 14, v ulici «SanitA>. Kurili so premočno peč in takovpouzročili, da so se saje unele v dimniku. Škode ni nobene, ker došli vatrogasci so koj ogenj pogasili. — Pondelek v jutro je pričelo goreti v prodajainici svinjine gospoda Ant. Papparotti, v ulici sv. Antona in aCampanile«. Vatrogasci so kmalu ogenj pogasili. Kako je nastal ogenj, ne ve se. Nož. Alojzija B. 51 letna ženska, morala je iti v bolnišnico, ker je v prepiru dobila teško rano v nos. »Clrcolo nriistleo« ali umetniški krov so osnovali v Trstu umetniki mej seboj. Odbor sestoji iz genijev v umetnosti, mej temi se nahaja i Slovan Rendič. Radostni pozdravljamo to početje, ki je nov dokaz, da Trst ni le trg za razprodajo »polenovke«, kakor bi uekojl radi dokazovali »tx cathedra«, ampak tudi za gojitev lepih umetnostij. —tr. Štipendija. Razpisana je Stipendija iz ustanove »Frankol« letnih gld. 126 za gimnazijalce do 6. Sole, roioma Trža-čane. Prošnje do 10. januvarja 1884. na namestništvo v Trstu. do*pod deželni poslanec Ivan Nabergo). Pod zaključni kamen v našej luki so položili i listino, na katero se je tudi naš deželni in državni gospod {loslanec podpisal v slovenskem jeziku tako e: »Ivan Nabergoj, deželni pjslanec.« Nov Slovenski ad vokal Gospod Dr. TavČer napravil je nri tuk. viši sodniji odvetniški izpit z odliko. Telegrafska vodstva nehajo z novim letom in se izroče njihovi posli poštnim vodstvom. — S tem torej obvelja nova sistema združenja telegrafskih uradov s poštnimi. Tatvine in policijsko. Nek 55 letni furlanski težak je moral iti v kletko, ker je na račun dveh prodajalcev perutnine vkasijaJL 17 gl. in 40 kr., kateri znesek je na mesti, da bi ga bil dotičnema izročil, za se obdrlai in zapravil. — V soboto po-poludne so straie odpeljale v senco pomorščaka na angleškem parniku »Atlas«, ker je neeega N. F. s porcelanasto posodo uprav močno po glavi udaril. Ranieni se zdravi na parniku. — Te dni so neznani tatovi zlezli čez ograjo na kolodvor in odnesli do 80 k. bombaža in vrečo fine moke. — V nedelo ob 7. zvečer je šel nek dninar po ulici, ki drži na prostor pred mestno bolnišnico. Pred njim je korakal nek falot, kateri uprav mojsterski spretno spusti na tla tutko. Poberejo in obrnovši se k dninarju, reče, da je našel »cekin,« in, ako hoče, da mu ga za polovično ceno. Dninar s predlogom zadovoljin, seže v Žep in »lump« odšteje 3 gld. za ničvredno kovino. Lumpa je brzo pete odnesel. Takih bo je uže več prigodilo, ali svarjenje le malo pomaga, kajti nekateri imajo v glavi na mestu »možganov« menda le slamo«. čudno maščevanje. Gosp. P. mlad trgovec tržaškega emporja, vsem jako dobro poznana osoba, ki ima pa posebne svoje muhe, hotel se je na uprav čuden način maščevati — ne vemo uprav — je-li nad pravico ali nad onim kolegijem pri jezuvi-tovskej cerkvi, ki se imenuje «ječa». Ni dolgo od tega, kar je ta gospod prebil 7 mesečno ječo. V soboto zvečer je šel pred omenjeno ječo, ter se tu tako nespametno vedel, da ga vojak na straži opomni, naj se otdali. Ker pa ni hotel slušati, vojak nameriš puško na njega in pozove o'tale k o-rožju. Na to priteko vojaci, ki tega čudnega g08p. ustavijo in odpeljejo v veliko kasarno. Drugi pravijo, da Premuda nI bil sam, imel je tovariša nečega Boitija kapetana, ki sta vojaško stražo cel6 insultirala — a zdaj se pa hladita v rumenej ječi velike kasarne. Petarda. V Izoli, kder je skoz in skoz dobro avstrijsko prebivalstvo, počila je 20. t. m. na obletnico Oberdankovo petarda ob 11*1, uri zvečer pred žendarsko kasarno; ljudstvo v Izoli je vsled tega pobalinstva hudo razdraženo in sumi da je petardo položil kak tržaški plačani potepin. Vabilo na Silvestrov veder kateri priredi delalsko podporno društvo dne 31 decembra 1833 v spadnjej dvorani Eri »Zelenem hribu« Spored: 1. Godba na lavir. 2. Vesela igra: Poglavje I., II., III. Osebe: Kolinski, svetovalec, g. J. Tance Vladimir, nj. sin, e. I. Sohmidt; Vidiinov, yrajŠčak g. Kara. Ferdeniški; Libinska, mlada udov; ag. Koblerjeva; Julija Podmanska, hči podčastnika, g. A. Kobalova, Marta, nje strežnica g. SuŠanova 3. Spartauka dekla muje E gušanova. 4. Paiiva dražba. 5. Preveč: «V Orfeju«, igra na citre. 6. Slovo EDINOST. staremu letu in pozdrav novemu. 7. Prosta zabava. Vstopnice, za ude 10 kr., za povabljene 20 kr. Čisti dohodek je namenjen zalogi pokojnine. Radodarnosti niso stavljene meje. Začetek točno ob 8. uri zvečer. i* Bo Iju ne a nam piše prijatelj t — Skoro neverjetno, a vendar resnično; v našem kotu, namreč v Ricmanjih je še vedno priljubljena osveta. Poročali ste o svojem času, icako je ne!« gospo i iz Loga pri Ricraanjib preganjan. A pred mesecem se je zopet prav nekaj vauda-ličnega zgodilo. Na posestvu prav istega gospoda, TržaČana, je barbarska roka najprej podrla vrata »bruj le«, potem pa porezala mnogo lepih rodovitnih trt. — Čast in pošteno bi bilo za vse Ricmanje, da bo zvć za tako roko in vsi Ricmanjci bi morali paziti, da zvedo za ničvrednega človeka, ki dela barbarične čine. Repentabor 24. decembra 1883. Danes izročimo hladnoj zsinljl truplo moja poštenjaka prve vrste, 82. letnega Antona Guština iz Gola. Bil je pokojnik veliko let načelnik velikorepenskej županiji, ud cenilne komisije sežanskega c. k. okraja, starešina ki je mnogo si prizadel, da iz kaplanije, postala je na Repentabru neodvisna župnija. Mnogo je skrbel in pripomogel, da se je sezidalo novo šolsko poslopje, eno najlepših v sežanskem okraju. Naj v miru počiva blaga duša. Tržaška svobodna tuka se ne odpravi se k malu. Ministerska komisija, ki je prišla v ta namen v Trst, izdelala je namreč spomenico, po katerej bo treba razširiti sedanja svobodna skladišči i na-praviti pesebno luko za petrolje. Za vsa la dela pa se potrebuje 15 milijonov gol-uinarjev, kateri pa se z ozirom na sedanje finančno stanje ne morejo dovoliti. ton in trpM M. Odkod siromaštvo in dolgovi? (Konec). Ako bi se mah potrebil raz nekaterih senožeti, ako ki se nekaj njiv prepustilo za deteljo i travo, nakosilo bi se tudi več i bolje krme, s tem pa se lahko tudi živinoreja zholjša. Dve dobri molzni kravi v hlevu dasti pol živeža vsej družini. Tako je, če si zna i hoče kdo pomagati, ako trpi ko Živina — a čestokrat pri težavnem delu Še lačen. Da kmetovalec ne napreduje v svojej stroki, tega ni on kriv, ker ni v tem i onem podučen. Krivdo bi le takrat nanj svračafi, ako bi bil v kmetijstvu dejansko podučen, pa bi dobre sku&nje trmasto zavrgel. Našemu ljudstvu manjka še vse preveč dejanskega poduka v kmetijskej stroki. Z Jalovo teorijo ostane poduk navadno brezvspešen. Še nekaj zelo pomanjkljivega se nahaja tu i tam mej našim ljudstvom, kar Ea naj le mimogrede omenim. V nekojih nyih imajo zastarano napako, da mlado i staro vtika vso zimo gole noge v čevlje. Ker so noge vedno mrzle, zvira iz tega prehlajenje; temu pa je uzrok, da človek nI nikdar trdnega zdravja. To se opazuje lahko osobito o poziraskih nedelah v cerkvi. Kakšno kašijanje i krehanje nastane mej božjo službo, tako da ljudje v pobožnih zdihljajih še drug druz^ga motijo. Svetovati bi bilo, da se deklice v Šoli tudi ple-sti i Šivati uče. Ženstvo bi v pozlmskib večerih sebi i moškim napletlo dovelj potrebnih volnenih nogavic, rokavic i zapestnic. Ljudje bi imeli po zimi gorke noge i roke. Primerna gorkota je za živežem prvi pogoj zdravja; prehlajenje pa prvi uzrok bolezni. Da si ljudje tudi pri obuvalu nekoliko prišteiijo, uaj si čevlje vsaj dvakrat v tednu namažejo z mazilom, obstoječim iz nekoliko kuhanega lanenega olja, nekoliko loja, voska i smole. To mazilo stori, da čevlji štirikrat dalj časa trpe; v deževnem vremenu zabranijo mokroto, v mrzlem pa ostanejo gorki. Tacih i jedna-cih napak je mej našim ljudstvom še mnogo popraviti ali odstraniti, a kdo bode tu vse našteval ? Duhovniki in učitelji imajo skoraj naj lepšo priliko našemu ljudstvu o tem i onem kaj povedati, razjasniti iu mu obče kaj pripomoči do boljšega napredka v enej i drugej stroki, segajočej v kmetijstvo. V tem oziru so naše pripravnice za oboji stan Še silno pomanjkljive. Če hočemo kmetijški stan povzdignoti, trebalo bi kmetijski poduk tudi v ljudsko šolo uvesti in sicer kot zapovedan predmet. Za verstvom, čitanjem, pisanjem i računstvom, moral bi biti prvi predmet o kmetijstvu. Omenjeno poučevanje naj bi se pričelo z višjo skupino. Jaz trdim, da bi to našemu kmetu več koristilo, nego suhoparna slovnična pravila. Predmet, ki je toli imeniten za socijalno živenje, pa niti ni zapovedan, nego čaka kakor suženj odrešenja i boljših dni, da stopi v Šolo mej prve obligatne predmete. Nekateri opazovalci hotć vedeti, da je naše ljudstvo tudi zato zapravljivo, ker se pregizdavo nosi, in da v prejšnih časih se ljudje niso tako »Štemano« oblačili. No, tudi v tem morem naše ljudstvo zagovarjati, ter odkrito reči, da ova tožba ni po vsem istinita. Mogoče, da se pri posa-meznej osobi nekoliko »štemanosti« opazi, a povsod Še vendar ne. Ako hočemo giz-davost pri ljudeh opazovati, treba jih je videti, kako so oblečeni ob nedelah i svet-kovinah. Pa poglejmo staro narodno obleko najprej pri ženskih ter jo primerjajmo se-danjej moiernej noši. Prav bi bilo, da se naše Ženstvo zopet poprime narodne no5e, a vedeti je treba, da prejšna obleka je bila mnogo dražja, nego sedanja, tudi v primeru k temu, da je bila bolj trpežna. Priletna Ženska iz kmetske hiše doma na Ravniku blizu Logatca mi je tako povedala: pčČa je veljala od 2—6 forintov. Tu pristavljam, da je berkalj, kakorŠnega so v prejšnih časih kupovale ženske za pečo, veljal vatel 40 starih krajcarjev zdaj pa se vdobi prav tak po 30 novih krajcarjev vatel. Okolo vratu so nosile svilnat robec ki je veljal 3 forinte. Tak se zdaj lahko vdobi za 2 forinta. Krilo i ozaljšanl mo-derc veljalo je 10—15 forintov. Kadar pa je šla nevesta k poroki: havba 10—30 for.j Škrlatasto krilo 20—40 for.; predpasnik 5 for.; posrebreni pas 4—6 for. Mogoče, da je bilo prejšne blago vse bolj trdno, ali v primeri k denaŠnjemu je bilo vse predrago. Dandenašnji je oblačilo kaj cen6 i sicer zato, ker stroj naredi v enej uri več, nego človek z rokami ves dan. Klopčič koncev (cvirnu) ki se zdaj vdobi za 6 kr., mogla bi predica z starim vretencem poldrugi dan sukati in slednjič bi bile sultane niti vendar tu i tam ne jednako debele i tanke. Zavrnoti pa me kdo utegne: blago z strojem narejeno za obleko je premalo trpežno. Tu mi je omeniti, da se dela blago z strojem — vsake vrste: močno i bolj slabo tanjko i debelo, trdno 1 mehko, lepo i grdo. Tu naredi vsakdo napako, ako hoče S ar novcev priStediti, pa si kupi bolj Bla-otno blago, Sploh se lahko trdi, da je bilo ženstvo v prejšnih časih bolj naliŠpano nego zdaj. Z vrednostjo, ki jo je imela nevesta na glavi, obleče se Ženska zdaj od nog do Slave. K poroki gre še celo razkrita; za šp si kupi edini venec, ki velja 30—40 kr. Kde je tedaj tista potrata kakor v prejŠnih časih? Dragocena »havba« namenjena je bila samo za poročni dan, potlej pa je ležala v kakej skriti ji brez vse potrebe i koristi. Imevali so v prejšnih časih po 3—4 dni ženitovanje, kder Be je nad mero pilo in jedlo ter brezpotrebno zapravljalo. Kde se dandenaSnji vidi taka potrata i zaprav« Ijivost? Ali ljudstvo zdaj ne fitedi na vse mogoče načine? Pa krenimo nazaj k obleki. Plašč, kakorSen je bil poprej v navadi, veljal je 35—40 for. zdaj si lahko kupimo trdno suknjo iz debelega močnega sukna za 20 for. Logačan nosi visoke čevlje, ki veljajo 15 for. drugi z nizkimi botami d d za nje samo 6 for.; srebrni gumbi, ka-koršne imajo Se nekateri rojaki na oprs-niku, veljajo do 2 for. zdaj si kupi 8 Koščenih ali roženih gumbić po 1 kr. Ali se ne pravi to štedili ? Nekateri mislijo, da bi najboljše bilo poprijeti se zopet domače obleke, kakoršno si je v prejšnih Časih kmet sam pripravil. Tudi jaz sem za to. to je tudi treba vedeti, da kdor bi po starem kopitu volno in predivo prel, platno in sukno tkal, tak bi svojo »raševino« in tisto »Žlahtno sukno« predrago plačal. Mej tem časom, ki bi se s tem delom ukvarjal, prisluži si lahko po drugej poti toliko, kolikor je volna in predivo vredno. Temu uzrok so stroji, ki z nečuvaue hitrostjo predejo, pletejo i tkajo najfinejše blago iz različnih snovi. Časi so se predrugačili, s časom so nastale tudi druge okolnosti in drugačne potrebe. Treba je obračati plašč porvetru t. j. napredovati z duhom časa. Čas je zlato, tedaj ga je treba praktično izkoristiti. K lor pridela volno ali predivo, najboljše stori, da oboje proda naravnost v tovarno; nekoliko preje pa kupi, da mu ženske v pozitnskih večerih napletejo gorkih nogavic, rokavic ali še kaj druzega potrebnega za obleko. Za novce, ki jih je vdobi! za volno i predivo, lahko si kupi dobre iu trdne obleke. Vso to konkurenco dela zopet le umetni stroj denaŠnega časa. Tu i tam se po trgih vidi ljudi nekoliko boljše oblečenih; kakšen >fant« ima tudi uro cilinderco ali pa ankerco v žepu, a tu je treba omeniti, da Imajo v takih krajih ljudje navadno boljši zaslužek, in da taki n krajev je lo malo. Ako vidimo kmeta slabo oblečenega, tega so krivi prej navedeni trije uzroki. Beli Kranjec se tudi oblači v obleko, kojo si večinoma doma napravlja, vendar ga tare enako uboštvo Kakor druge njegove rojake. Nadloge in siromaštvo ni prišlo po tej poti mej naše ljudstvo, ampak po visocih davkih, slabiti letinah, nekoliko po dotah, a slednjič tudi po slabem napre Iku v kmetijstvu, gospodarstvu, obrtnijstvu i rokodelstvu; zato ponavljam ; Naše ljudstvo je potrebno dejanskega poduka v tistej stroki, od katere se živi: potrebuje napredka, da si vsaj po tej poti nekoliko pomaga iz siromaštva i dolgov. Davki naj se znižajo! boljSe letine naj pridejo 1 vse drugo se uze poravna. J. V. Listnica eredulštva Gosp. F. P. v Z. Pokvarjeno prepisano Iz Cegnarjevcga uže pred 30. leti natisnenega članka: »Pad Carigrada«. Takih spisov nc moremo rabiti, ker sami vemo. kde dobiti jih: Trlno poročlo A'ava — dobra kupčija po viših cenah. Sladkor — vedno E-labSe kupčija. Sadje, olje, petrolje — nespremenjeno stanje, rene trdne. DomaČi pridelki — v najslabšem obrajtu. Sploh pa miruje kupčija zarad praznikov. Borano porodilo. Zarad praznikov miruje borsa, tendenca pa je najboljša in kurzi papirjev gredo kviBko. Dunejskft borsa dne 24. decembra. Enotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 25 kr Enotni drž. dolg v srebru 79 » 75 • Zlata renta......98 » 95 ■ 5*/o ayst. renta .... 93 » 85 » Delnice narodne banke . 842 * — » Kreditne delnice .... 294 ■ 40 » London 10 lir sterlin . .121 » — » Napoleon.......9 » 607, G. kr. cekini......5 » 72 » 100 državnih mark ... 59 » 35 • Poslano. Opozarja se na denaSnjiinserat gospoda Filipa Vramm-a. Telegram. ll Pulja 23 decembra. V roci z št. 102 Edinosti, kličemo ne-ustrašljivemu gospodu Nabergoju gromoviti »živio«! Primorski Slovenci v Pulji. Vabilo na naroCbo „Slovana". Slovanstvo si pridobiva na svetovnem pozor IŠČI od dne do dne večjo moč in veljavo, tako, da ima že zdaj odločevalno besedo v svetovnih dogodbah. Imenitno je tedaj za vsacega omikanega človeka, posebno pa Se za vsacega, kdor je s ponosom ud velike in slavne rodbine slovanske, djjttevedava vedno točno o vsem, kar se gadi imenitnega v Slovanih v političnem in kulturnem oziru. In ravno mi Slovenci, kateri bi imeli toliko uzroka, da s paznim očesom opazujemo napredek Slovanstva ter zajemamo iz njega novo moč v neravnem svojem političnem.boji, premalo smo skrbeli doslej, da bi se seznanjali z bitjem in žitjem ostalih slovanskih narodov ter tako budili slovansko zavest in narodni ponos. Da se opomore temu nedostatku, odločila sva se podpisana izdajati tednik z naslovom 'Slovan«, kateri bode od novega leta izhajal v LJubljani vsak četrtek na osmih straneh velike Četverke. •Slovan« bode prinašal razne spise ftolltične, gospodarske, znanstveno-popu-arne, kulturno-zgodovinske in leposlovne vsebine. Pridobil si je stalnih dopisnikov ne le iz vseh slovenskih pokrajin, ampak tudi iz Bolgarske, Češke, Hrvatske, Poljske in Rusije, tako, da bode prinašal vedno 'zvirna poročila o vsakoršnih imenitnih dogodkih po Širnem slovanskem svetu. Za znastveno-poučni in zabavni del pa si je pridobil •Slovan« 51 stalnih so-trudnikov. Ti naši sotrudniki so porok, da bode mogel >Slovan« vsestransko izvrševati svojo nalogo in da bode tako ustrezal današnjim potrebam slovenskega naroda. Poleg vsega tega pa je «&»lovaa» tudi najcenejši tednik slovenski; velja namreč za celo leto samo 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta / qld. Slovenci Ako boste z obilnimi naročili podpirali «Movana», bode prinašal tudi ilustracije, kakor žele mnogi rodoljubi. Ako se namreč oglasi zadostno Število naročnikov, prinašal bode v vsakej številki slike, katere bodo seznanjevale slovensko občinstvo z zaslužnimi možmi in zname-nitejšimi kraji velike slovanske domovine, ali pa mu predoČevale predmele iz narodnega življenja slovanskega. Ker je cena listu res mala, nadejava se tedaj potrebne gmotne podpore. Vrhu tega pa upava, da stopijo v kolo dozdanjih sotrudnikov tudi drugi domoljubislovenski, kateri naj blagovoljno pošiljajo •Slovanu* poročila o vsakem znamenitem dogodku v ožjej nafiej domovini. Konečno še prosiva, naj se naročnina pošilja upravništvu, dopisi pa uredništvu lista, ter sklepava svoje vabilo s klicem : «Naprej zastava Slave 1» V Ljubljani, dne 19. decembra 1833. Ivan Hribar,' izdajatelj in lastnik. Anton Trstenjak, odgovorni urednik. G. Piccoli, honoepatičen in ale-opatičen lekar ,Prl Angela' v Ljubljani, na Dunajski cesti, priporoča p. n. občinstvu po 10 letni s kubi i te le izborne zdravila. Aotlrrheumon, najboljše zdravilo proti prehlajenjl kostobolji, hromotl delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, Erehladnim bolečinam v glavi in v zobeh, teklentca 40 kr. Dr. Mora-vo eredetvo zoper mrzlieo j® najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravil* proti spridenju prehajalne mrzlice. Steklenica 80 kr. Marija pomagal lelodeSie kapljice. Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega Želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, aKO se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (5e to ne izvira iz Želodca), proti zgagi, ako sc dela komu kamen in nabira sluz, proti Želodečnemu krču in zaprtju, ako je Želodec pokvarjen z Jedjo in pijačo, proti gliBtuin, proti boleznim na vranci, jetrih in proti zlati žili, in v iazličnih mrzlicah. Steklenica 20 kr. Najboljše In najvplivnejše pravo eor-velko ponuhljevo jetrno olje proti mramo-rici, rhahitisi, plučnici, kašlju itd. Steklenica €0 kr. Paetlle It aladnega ekstrakta (Malz Bonboni; proti kašlju in prehlajenju, škatlja 10 kr. , „ Pastllne aantonlnake; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr , 100 koščekov 70 kr. 1000 koščekov 4 gld. 50 kr. Sallollne pastlle proti prehlajenju najboljši pripomoček proti daviei (difteritla), plučnim, prsnim iu vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljira 20 kr. aar" Naročila ae Izvršujejo točno po pošti na poštno povtetje.__16—8 Podružnica v Trstu. Priviligiranega in odlikovanega obrtnijskega zavoda R. VLAHOV z Šebenika v Dalmaciji, Via della Pesa St. 8, za protestantsko cerkvijo. Ima veliko zalogo lastnih različnih likerjev po najnižih cenah, toj j je : Vlahov eliksir posebnosti — Roob Coccola— Puritas — rozolijl Maraskiu in dezertna vina, Tartaro, Vodice, Maraškin, 1'lavin, bodisi j v boteljah, bodisi v zabojih za domačijo in za razpošiljanje. P. n. občinstvu se naznanja, da večidel omenjenih likerjev se pro-| jdaja v Trstu pri A. Bischoff— O. Urbanis — C'. Paleologo — A. Pavlini — A. Cesareo — C. Attanosopulo — C. Soffiampulo. 10—6! EDINOST. Loterija za „Narodni dom". Upravni odbor druStva »Narodni dom« je sklenil v svojoj seji dne 26. novembra t. 1., da se žrebanje e/ektne loterije na korist »Narodnemu domu«, določeno na dan 31. decembra 4883, preloži vsled dovoljenja visokega c. kr. finančnega ministerstva ta jedno leto. torej na dan 31. decembra 1884. Da se loterija povoljno obnese ter obrodi pričakovani uspeh, treba je, da se razproda polno Število izdanih sreček, česar se nadejamo v tem podaljšanem obroku ter prosimo slavno občinstvo slovensko, da v tem času marljivo kupuje srečke ter omogoči sijajno izvršitev naSega rodoljubnega podjetja. V Ljubljani, v dan 3. decembra 1883. Dr. Alf Moccho predsednik. Ivan Hribar tajnik. I«e jedenkrat podaje se tako ugodna priliha, da si za polovioo prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi švico; vsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najveća fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvahe Washlngtonake žepne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gra virana in giljoširane ter so amerikanskega sistema. Vse ure so natanko repasirane ter ga-rantujemo za vsako uro pet let. V dokaz gotovega jamsta in stroge so-iidiioiti, prevzamemo s tem dolžnost javno, da vsako nepristoječo uro nazaj vzamnmo in i drugo zamenjamo. lOOO komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom. izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, medaalijonom itd , preje jeden komad gl 25, zdaj ie gl 10 2q lOOO komadov krasn ih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tokočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristanim pložčnatirn steklom, natančno na sekusde repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj le gll 7-25. lOOO komadov ur na valje (cilinder-ur) v piljoširanih okr<5Vih od srebrnega niklja, s kristalnim ptoščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino repasirane, z v. rižico, ma-daljonom, in baržunastim etuijem preje gl. 15, zdaj le gl. 5 60 lOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13 lotneea srebra, odobrenega od o. kr. denarnega urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gld. 27, zdaj pa samo gl 11.40. 650 komadov ur za dame od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega od o. kr, denarnega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlačene, pridjana je tudi benecijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 16.,iOOO koinadov NVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega i3 lotnega ■srebra odobrenega od c kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri Hi se zastonj tudi je.Jna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 36, zdaj pa neverjetno samo gl. 16 lOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. lOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospć, preje gl. lOO zdaj gl. 40. 660 komadov ur za stene v finem emall okviru in z bilom, repasiiane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.76. 660 komadov ur z ropotcem, lino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri na oSilih za ure z majatnlkom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov : der 12-8 Uhrenfabrik A. P ROM M, W ien, Il Obere Donaustrasse 107. t * %ll,u«»f k •„, breinje =nia i >«"7 v vsaUei iz in i,, veienioo. ,a in f'» »45. % '» , . oVol(,i « okraje™ «a »'ir'ii- Qi 8 ' ».v«, „nebnim i.^' „otrebntm v Predal* za rokovice In robce iz usnja in pliša z okrasjem in vezenino in brez tega po jako nizkih cenah. Najnovejši predmet! iz pravega oljkinega lesa, kaj posebnega za videz, kakor: skrinjce za dišave, za slike, za ure, za pisarje, za tintnike, za razna dela, £a-tule itd. itd. KassSfiss* sino Ll - l'ste\,hu>iv in - e cl,. Phšie dni. 'ton t* • ""•lov ''»"i v JPo^rcIi, ln , ka- ribioe, ■•'Sitni c« 'kor tu,H *a zobo- e J , "nlice 7A IHl,0 et0V gll 1» "«* I I V/zi "Ikl z i •''iim j rJe> i> ■čke dru nou*ini. Jaz in moj sin nisva ved mogla tedno jesti, ne spati. Moja hdi jo bila nervozna in lil didno; VaB livenski in zdravilni balzam — tako imenujemo Va? izledek iz slada — naa j- zopet popolnnr. a ozdravil. Kako dobro je visokoeenjeni knez Anton Hohencollerskl, kraljeva vibokost, ii Vam je dal zlato (-vetinjo za zasluge opazil: Nobenemu se ne pris tva tako dobro nip)8 svetinje »bene merenll«, nepo Vam. Kraij Danski je tudi rekel, da je sam poskusil zdravilno mod Ivan HolTovcgn izledk« is slada pri sebi ln svojej drii»in;. — Jaz In moja družina •mo ditali vse VaBe navnanila in Vam voBdjmo dolgi> Jtivenje v korist dloveBtvn. Imam dast priporodati Vam s posebnim spoBtovanjem VaB livaieCni ,„ , p1. We.tpbal, major r. s. zdaj tul:aj, Ho'el VPien. Kakor posti ansko naj Vam slu«i to le: Dve leti sem trpel 7a bronhalni katar in suBico v goltam u, lako, da nisem mogel ^od plašno govoriti. Prvi dunajski profesorji so me poBlali v Gleiih^nberg in v Nizzo, iz Kizze priH.dfii sadel sem rabiti Va»o izvrstno zdravilno pivo in jfcviii moram Vam na dnst, da sem po Ivan HoiTovem zdravilnem pivu popo noma ozdravil, da mi jed tekne iu da se dobio podutim. Prosim Vas torej, da mi p iBljete aH steklenic zdravilne pive, U kilogr. fokol.de iz t-luda in 2 mopnjlc bonbonov iz sladnega izledka in znamujem s posebni m Btovanjem : Frane Malv. tov» Mariahiireistrasse Nr. 69. varna za moBke tbleke in trgovina se suknom Uradno zdravilno poročilo. C. k. c»ntra'ni odbor itd. v Klensberg-u. — Ivan HofTovo z^rnvilno pivo iz Bladovega izloBka pokazalo so je kot izvrstno krepCalno sredBtvo. Major VPltige, poslanec kralj, pruskih kzart-tov. Cpnp PraT8 steklenic gld. 2&.48. — Od 13 si Vlotio na zgoraj eo pivo jioBljii franko v hlio. Za pogjljatev iz Dunaja: 13 steklenic «id. 7.2(i. 28 steklenic gld. 14.60. f.B pteklpnic pld. 2