DEMOKRACIJA
Leto VII. - Štev. 18
J Trti - Gorici 15. friaja 1953
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - te}. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piaziutta St. 18. CENA: posamezne številk^ L 25. — Naročnina: mesečno L i6o:, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno X 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petfek
Sumljiva podobnost med zahtevami UP in SZDL
Zadrtjič smo' opozorili, dd bodo verjetno kominformisti skušati izvleči čim. v&čjo korist iz Titijnbvej-šega Obrata titovske »linije« gtčde IrštiSketfa vprdšanja.
Da se nismd mOUlt,, Haiti med o-stalim HhkdgUjS, ipčtbi i ditč j, t.nt., ki b iivHdnikii napdd.iL SDŽ in titovce; prav tako je tudi riti drugih mkstih pblno tiapddbv n<i SDZ. Mtiogi SO miSlili, da bodo kominformisti, podobno kakcrr ibrutit pi-lstail ohranitve iti izvedbe mi-rbvtie pogodbe, vzrojili iti prote-stitdli predvsem phoii Babiču. A daleč od tega! Njim. je v tint trenutku glavna skrb napad proti SDZ. Ce pogledamo globlje, z lahkoto spoznamo, da je to popolnoma razumljivo in nujno.
Zakaj naj bi kominformisti sploh napti.da.li iiiovce, Babiča in njegove izjave? Prvič so titovki v Trstu politično itak v kohkufžu, , poleg tega tfd sb iz iste špik kot k&miri-f&rbtisk in je med njimi slejko-prej še vedno velika podobnbst.
Bdbič je oi sodil goriške Slovence, ker Sb sč’ bdlOčili, S.U bddo Oddati jirattie glasbisnice. lšiti trdi tudi »Delo«, ki piše, da je »poziv Slovencem, naj oddajo prazne gin-sovnice, prav tako izdajstvo nacio halnih intetesov v korist demokri-
Odkrita beseda p borbi za STO
Svobodno tržaško ozemlje je bilq ustanovljeno kot mednarodna državna tvorba pod varstvom Združenih narodov z mirovno pogodbo od 10. tebruarja 1947, ki nosi podpis 18 držav.
STO ima svoje natančno odmerjeno ozemlje, svoje meje, ima svojo državno zastavo; svo.o policijo' in ima svoja oblfistva. Poit n e znamke, železniški listki, koleki in državni papirji nosijo rta vidnem metftu označbo: STO - A. A. coni, V angleščini: llTT - B. U. S. Zone. Zato STO obšlbja in mirovna pogodba, ki je dala terrfu Ozemlju dr-žavnopraVni značaj in ga uvrstila med svobodne države, je v polfli veljavi, Prebivalci STO-ja uživajo že od 19, septembra 1947 SVojo neodvisnost dd drugih držav, in tS pridobljena pravica se ne da poga-ziti proti volji tržaškega prebivalstva.
Kdor stremi po ohranitvi STO-ja' in spoštovanju mirovne pogodbe, ki mu je dala življenje, je na legalni — zakoniti poti. On rai preko cuh i» ni revolucionar. On j6 le galitarec na zakonitih tleh.
To stališče bo edino pravo in za koriito vse dotlej', dokler bodo imele mednarodne veljavno in svobod-
eSw u	no	sklenjene	po'godbe	pravno	moč:
stjanov in njih satelitov, ki tako	nra-	os{a^	Dravo	in
upajo, da se bodo opozicijski glasovi zmanjšali«.
Babič \je po&val zamejske Slovence, naj se otresejo nacionalizma in naj se povežejo z naprednimi silami. Isto trdi tudi »Delo«, ki pravi, da »politika delitve med Slovenci in Italijani nikakor ne more biti v interesu nas Slovencev, ki so nam prav italijanske delovne množice naši naravni zavezniki«.
Dve glavni Babičevi zahtevi sta torej tako podobni k&minformistič-nemu gledanju, da se bo marsikateri zunanji opazovalec nehote.j-silju, za pravico vprašal, če nismo morda že tako mednarodnih obvez. V srcu Sred daleč, da je vsa ta igra dogovorje- nje Evrope - v Trstu - pa naj b! na? Nam se sicer to ne zdi verjet- P**v ta zahodni svet mednarodno no, toda sorodnost pogledov je P° petletni vojni sklenjeno mirov-vseeno tu.	P°	P°8odfao	raztrgal	kot	papirno
Ce bi »Delb« ob tej priliki še po- cunio in odvzel prebivalstvu pr:-vedaio, da so kominformisti šitčr |<*°bljeno svobodo in prostost s tem
dokler f>o pravo ostalo pravo in dokler rte' bo pričel civilizirani svet gaziti in nekaznovano teptati pravnih načel, ki so podlaga družbe in držav že stotine let, počenši od wes'tfallskega miru 1. 1648. »Iusti-tia regnorum fundamentum«. Ta že od Gratiusa in Hobbesa postavljena mednarodopravna načela so še vedno v moči in veljavi. Z njimi stoji in z njimi pade ves mednarodni državni red, ki izvira iz pozitivnega mednarodnega prava.
Na Koreji in v Indokini se bori in krvavi zahodni svet proti na-za pravico in spoštovanje
iazvij; je botfba za enako pravico do dela In službe slovenskega in hr^atškegš delavca, obrtnika, u-ršdnika; je torba pro&i diskrim,!-h&fciji Slovencev In Hrvatov. Na kratko: jp .borba za kulturnega ija-fčda' v ,XX. itoJeliu dostojno življenje. Taijega iOviJeiija nam jtaji-ja ne bi dala, sodeč po tem, kako offa Potipa i beneškimi in gori-škiih‘1 Stojnci, katerim ni dala ni-ti pravice, da fii mogli postaviti slovenskega k&ndidata za rimski parlament.
Zato bo razumel vsak razsoden, pravico! juben In nad ozkosrčni rasni šovinizem vzvišen Italija«; da je borba Slovencev in Hrvatov za celokupno Svobodno tržaško > zemlje — borba zb našo sVbb6di> in naš obstoj. NSrOd, it katerega so izšli 'Dante, MaZZtrii in Garibaldi, na rod, ki je VojevffI težke borbe za svojo svobodo' Skozi Ves srednji, novi in najnovejši vek, in ki mu je Silvio PellfcO v »Le mife pr iglo-hi* napisal veihi 'opt^hln iH špo-' min na sužnje dmi, ta narod bo ne samo razumel, ampak bo tudi odo braval borb6 Slovencev in Hrvatov za STO. Kakor ne moremo Slo1-venci zahtevati v današnjih razmerah na STO-ju od koprskih, piran skih ali ižolskih Italijanov, naj bodo za Jugoslavijo, tako ne morejo zahtevati Italijani od nas tržaških Slovencev, da bodimo za Italijo' in proti STO-ju.
za Svobodno tržaško ozemlje in za
da razkosa to od Boga in prirode
uresničenje mirovne pogodbe, toda strnjeno Ozemlje proti odločni vo-z znano rezervo »e poi si vedra l«» večine' da' vežhie P«bivalstva ognuno combattera per la solvzio-ne migliore«, potem bi bila identič-1 Se verujemo v razsodnost in danost naravnost popolna. Dejstvo je lekovidnost odgovornih državnikov; namreč, da so i titovci i kominfor- pa tudi v moč pravice verujemo. misti proti mirovni pogodbi. Raz- Zato se bo slovenski in hrvatski lika je samo v tem, da je prvi sploh narod STO-ja obeh con boril ne marajo uresničiti, temveč zn- vsemi zakonitimi sredstvi za Svo-h te vajo najprej izpremembe, med- bodno tržaško ozemlje do skrajna tem ko so kominformisti z anjeno skrajnosti. uresničenje, toda le začasno, kajti Ta borba za ohranitev STO-;a čimprej naj bi nato sledile izpre- je tudi borba za naš narodni ob-membe. Mislimo, da so razni ko- stoj, naiSo enakopravnost, naše šo-
Ali ne, bi v teh razmerah zagrešil narodno izdajstvo vsak Italijan na STO-ju, ki bi bil za JugoslaV,-jo, in vsal^ Slov.enec in Hrvat, ki bi bii za Italijo?
Zavedajrtio se, da ostane narodni izdajalec Vedno izdajalec tudi v očeh onega, ki se rtnl je prddal. Ko Je bit pripeljan p’rea Nifpibleoha t po bitki V Poreftju Neffteč, dfi dobi plačilo, ker je ižddl nemške položaje Francozofn; in je prbSit Napoleona za' odlikovanji, čel tudi on je k francoski zmagi pripo-' mogel; mu je Napoleon dejal; »Odlikovanja so le za moje vojake -junake, za izdajalce ifriam le — denar.«
Zato je slovenska borba za STO v očeh vseh naših italijanskih sosedov, pa bila jiih tudi hevšeč, vendarle upravičena borba žft^čaj* nih slovenskih mož in žena, mladeničev in mladenk ža poSteho stvar. Značaji se He zaniha Jejo'; ampak spoštujejo tudi od nasprotnikov! Zaničujejo se sužnji in o-mahljivic brez hrbtenic; ki se sramujejo svojega imena in Jezika in se ponujajo drugorodcem!
Kdor hoče biti od drrtgbrtMcev čislan in spoštovan, mora najprej samega sebe spoštovati! Tako je vesoljno pravilo medsebojnega sožitja pri vseh kulturnih na rod ih in zato tudi pri italijanskem narodu ni drugačno.
Dt. JOSIP AGNŽLETrd
»PRIMORSKI DNEVNIK"
IH
Wi
ni« r.M
mm
fiirztHniilVb ji, da »trStiiafški dnevrtik« jemlje v brezpogm^' zk-šHiio svoji ga fei^danjJe'ga aifefelor-jk in današnjegi pokrovitelja VSeh’ tižašftih' titoveev, ffianj pM je, (Ul §8 Ctail i lKoftiun!is.tičn‘o dialektik#; ki na tej Strjite iftezne zave's% ne najde ž^blj Molčečih 0-Sii, pSč ja -tafli goi>oreč$‘ ušta.
Ret	^ri tiki svoboda govora,
šliajSfija M or|ž/ftiziraiijt;
Bogu, zaenirŽt tudi Se V pršktičrii uporabi in ne samo priložnostni pddpls tik KoSčku’ malovrednega' papirja, si lahkb javho oglida‘mo »zmerjanja .Demokracije’« Ih stehtamo s pravičnostjo zahodnega merila odgovore rfPrim. dnevnika«, ki jih ta list taksira ,za psovke. Torej, kar lepo po vrsti.
1) Ali Je Branko Babič grobar slovefiske narodne zavesti, Kot glavni eksponent Komunistične pa'rttje na Primorskem od 1. 194S naprej?
Odgotoi: Na to vpfaSanje je že pre-d čSsom odgovoril Drago P-i-hof; ki je po neuspešnem obiska slovenske družine, da pošlje svojega otroka V slovensko' šolo, upravičenj vzkliknil: »Prokleta frate-lanca!« SIAU Je več SloVencev poitalijančila kat fašizem.
2) Ali je Branko Babič zapravljivec slovenskega narodnega premoženja, kot generalni tajnik in zaupnik Komunistične partije za STO ■in Trst?
Poslanstvo nove Evropo
minfoirmistični veljaki to že tolikokrat povedali, dd nima smisla tu še posebej dokazovati resničnost te trditve.
itt podobnost ostiovnin pogledov na p^ouiem vre zdetrzanje zarriejškin Svbtiericev, ki morajo po načetih o-oen kcffAuntstičnih dfcttctH postati
Dvakrat se je angleški »Manchester Guardian« bavii z našim vprašanjem in priznati moramo, da se je njegov dopisnik potrudil, da' ui V svojo presojo vnesel kar največ nepristranosti. in prav zaradi tega njegovega prizadevanja zaslužita oba dopisa1, da ju zabeležimo kot dokaz, kako daleč more človeka zavesti sodba, če je zasnovana na .nepoznavanju ali na nerazumevanju dejstev.
»Manchester Cfuardian« beleži stanje, kakršnb' je ha' področju B, ki je vsekakor nejiovoljno za ta-mošnje prebivalstvo. V njem beleži nepravilnosti, ki so se dogajale pri volitvah. V nadaljnjem se pa razpisuje o nezadovoljstvu znatnega dela prebivalstva, obenem pa beleži, da je Osvobodilna fronta na volitvah v Trstu dobila vsega 2.5 odstotka vseh glasov, Iz česar zaključuje, da je število pristašev priključka k Jugoslaviji zelo majhno. Po drugi strani pa sodi, da ie bilo s strani indipendentizma doseženih le kakih 10 odstotkov gla-
le, naš kulturni in gospodarski I sov, zarardi česat izraža prepriča-
Pod tem naslovom je konec p. m. s merjena na Vzhod. Lenih1 je
knjigi »imperializem, končna jtbpi
predvsem orodje za Uresničenje objavila znana ameriška revija »progresivnih* KCmVunittičtiih ria- »Uewsweek« razgovor svojega do-ertob, je kominfOrmistOm branila, pl3ntka Raip^a de Toledana z A-4a niio preveč udarili po Babiču. I ieftsandrom KerenSkvjeih, ki je bil Ce bi iit rivonati tako, bi namreč ifferuhu komunistične revolucije sami sebe tolkli po zobeh. Tako I v ^uS1ji ieta foff predsednik ru-netpretni pa zaenkrat te rtiio. L^e vlade.
Toda na drugi strani jim Oeift pJa vprašanje, (Tč je sedanja sov-vendar ni dala miru. Ustrašili so I jertka »mirovna ofenziva« logično se, da bi ljudje le spoznali, kako I nadaljevanje leninistične filozofije jiA vsa tat »ratpredna otimAf/i* .(rt- je Kerensky od‘g6voril pritrdilno. cf: kofoentittičiiaf izkoriščajo, Ra- Kremeljska politika je vedno ko inaHo se brigajo za dbšego stremela' po svetovni socialni re rtiittf ohranitev dejtiriške »iarotfrfe lVotub'iji pod sovjetskim vods-tvčm. enakopravnosti na Svobodnem tr- Ttfdi današnji kretheljsltt, mdfje ig iaikem ozemlju. Zaskrbelo jih je Inis<i temu odpovedali; gre skratka kaj bo, ie ljudje končno spoznajo I ^ izvajanje stare strategije v pravkar omenjeno veliko podob- ,kviTU nove taktike! nost kominformističnega in titov- KereniSky je ra7ložil, da ,je že skega programa glede Svobodnega mn6g<s ,lpt S(TV}et,ka „tika u. tržaškega ozemlja. Niso namreč vi' pozabili, da so na zadnjih občinskih volitvah v Trstu prav zatradi \ nj« je preveč raztrgano in pre-svojega dvoumnega zadržanja v majhno figovo pero, da bi komin-vprašanju STO-ja doživeli izreden, Ifomisti z njim zakrili strah, ki jih neuspeh ter so izgubili veliko gla- napada ob sami misli, da bi tudi sov.	naiii zadnji ljudje spregledali nji
Zato jim je že sam nagon po sa- Ihovo igro. In ta strah, potreba za moohranitvi veleval, da morajo u- kriti podobnost svojih in titovskih dariti na tisto politično skupino, načrtov, je glavni in edini razlog pri kateri bodo slovenski ljudje za- \ njihovega sedanjega besa proti radi’ njene premočrtnosti in načel- SDZ. A motijo se, če mislijo, da nosti po vseh razočaranjih edino bodo s‘tem odvrnili od sebe tisto lahko našli zatočišče. In udarili so kar mora priti. Po vseh razočarana Slovensko demokratsko zvezo, njih z raznimi »progresivnimi b ra Novega niso seveda pri tem pove-1 tovščinami« zamejski Slovenci ved-dttli ničesar, ker niso mogli. Origi- no bolj spoznavajo, da se morajo nalen je kvečjemu vzdevek »šahal-\ nasloniti na svoje lastne sile in ne-ska slovenska buriuazija«, ki smo odvisne organizacije. Ta razvoj je ga v »Delu« menda čitali prvič. V v pOlnem teku tudi na Tržaškem ostalem pa je ves napad slika ve- in (ega ne bosta mogla preprečiti like duhovne revščine, v katero so ne Babič s sirojimt načrti in navo zapadli ljudje, ki so se oddaljili dilt, ne »Delo« s svojimi napadi, od svojega naroda, njegovih dejan- Narod bo sam odbral ljuljko od skih potreb in tradicij. Tako pisa- pšenice!
nja kapitalizma« zastopal stališče, •da temelji svetovni kapitalizem na izrabljanju kolbriirilhifr in polkolo-nialnih narodov. Z dohodki tega izrabljanja izboljšuje Zahod življenjsko' raven sivojega delovnega ljudstva, kateremu ha ta način odvzema vsalko rev>61u<tfohamb sposobnost. Zato je Lenin uj&al, da bo pripravil ugodna* tisi za JroihutVlzeiVi v zahodnem svetu, če bo onemogočil razvoj kapitalizma v Aziji. Stalin je tudi zastopal to »taliSSe, Mo Ji 6b priliki1 «leke'ga' intir\>jtija iz javil:	» Z r e vol u Cionl z Iran i Vzh6d
bo odločilno pospešil poslabšanje krize na Zahodu.«
Glede vojne na Koreji sodi Ke-rensky, da so hoteli Sovjeti z rtjo prisiliti Zedinjene države, da bi morale nadomestiti' mnogo obetajoči Marshallov gospodarski obnovi Hveni načrt z zgolj vojaškim oborožitvenim načrtom. V tem so komunisti uspeli. Korejska vojna je imela še ta namen, da bi povzročila na Zahodu željo po miru, netila živčno vojno in dokazovala ne smiselpost vojaškega obračunava nja. Korejska vojna naj bi bila spričo nevarnosti za nastop splošnega vojaškega spopada jsogoj za dobro zamišljeno »mirovno ofenzii v<j«, ki naj bi privedla do psihološke razorožitve zahodnega sveta.
2e Stalin je sprožil »mirovno o-fenzivo«, ko je lanskega decembra govoril dopisniku lista »The New York Times«, Jamesu Restonu, o možnosti sožitja komunističnega in kapitalističnega sveta ter celo o njunem sodelovanju. Malenkovlje-va »mirovna ofenziva« spada torej (Konec na 3. strani. 1. stolpec)
nje, da so to glasovi uslužbencev Zavezniške vOjaške uprave, ki bi v primeru prihoda Italije izgubili svoje službe.
'S tako presojo stvari se seveda tržaško vprašanje lahko kaj ;poe-nc.stavi, vendar pa v dokaj nevarni smeri. Značilna za razpoloženje in za pomanjkanje občutka odgovornosti V zavezniških krogih je zaključna vest »Manchester Guar-diana«, po kat^i1! bi zavezniške o-blasti morale izprazniti tržaško področje -okrog božiča tega leta. Saj je tudi V drugih angleških in ameriikih listih možno čitati opazke, da s-tane tržaško vprašanje zaveznike že dovolj denarja in da ima vzdrževanje tudi majhne okupacijske vojske Za posledico ihno-gO večje stroške, ki po njihoVen} mišljenju n-is-o v nobenem' razmerju z namčnom, za katerega se ta denar t?6Si.
Organizacija Združenih narodov staile tudi Anogo denarja. Veliko denarja stane tudi vzdrževanje vojske na Koreji, kjer razen denarnih sredstev stane tudi precej ljudskih žrtev. Če naj sodimo po takerh medila,' zakaj se pa na Koreji Vzdržuje vojska kakih dve sto itisOč borcev? Po vsej piriliki zato, 'ker bi Opustitev Koreje imela za posledico nevarne zšpletljaje na vsej azijski celini, na kateri živi približna 361pViča' vsega Človeštva. Ce pa Združeni narodi toliko tiso-čev milijonov dolarjev žrtvujejo za Ko^ejo^ se pač' vprašamo, zakaj ne bi podobne pažnje izKazalj tildi. vprašanju našega mesta, ki je ključ dobrega dela evropske celine, -ki je domovina belega plemena. Ko sta se Turčija in Rusija pre
pirali za ustje Donave, se nista niti Velika Britanija niti Franc-ija,
tedaj glavni državi na Zahodu, bali stroškov in žrt$v, da bi skupn; *SHf vprašanje Bliinjega; vzhodi; kot plod teh prizadevanj je bil nato osnovan Donavski statut. Dve komisiji, ena za notranjo, druga pa za pomorsko DOnaVo sta privzeli ureditev te važne reke, toda nobenega' dvoma ni, da je delo o-beh komisij, posebno pa Evropske komisije, bilo zelo drago, kar se izdatkov tiče, vendar pa zelo ko-ristno, kar se tiče politične in gospodarske ureditve podonavskih držav. Sele ko je druga svetovna vojna popolnoma uničila podonavski isvobodo in vzajemnost, je na beograjski konferenci prišlo 'ulija in iavgusta do spremembe donavskeaa statuta, toda s posledico, da j * Donava postala sovjetski monopol in da Je bitla svoboda podonavskih držav pokopana.
Slična je stvar glede gradnje sueškega in panamskega prekopa ki predstavljata gotovo dve dragoceni podjetji, ki sta zahtevali o gromnih stroškov, ki pa so se veliki meri izplačali, zaradi česaT sta še danes vkljub vsem politič nim trenjem zadnjih let živa spomenika tistega, kar pomeni in je vedno pomenilo (kadar so se resno zanio zavzeli) evropsko sodelova-
nje ali — spričo sodelovanja Amerike—•' sodelovanje belega človeka.
Ali bi danes moglo biti razloga da bi to sodelovanje zatajili v tr-ž&šk^rti vprašahju?
Če gledamo na preteklost Trsta .nam postane takoj jasno, da si. tudi danes moremo zamišljati Trst samo, če vzamemo v obzir potrebe Evrope. Kajti vsakomur je jasno, da tržaškega pristanišča nista zgradili niti Italija niti Jugoslavija aft$& & ga je s polhiA pristankom Tržačanov zgradila podonavska Evropa, pa naj se Je ta imenovala Avstrija ali kakor koli. Na stotine in na tisoče milijonov zlat nikov je bilo potrošenih za izgraditev tega pristanišča gotovo ne zato, ker so Tržačani simpatični ljudje, ampak zato, ker je tržaško zaledje potrebovalo svoje, čisto svoje pristanišče. In ta vzajemna potreba Trsta ih' tržaškega zaledja nič manjši meri ne obstoja tudi danes, morda v še večji meri, k6t je obstojala kdaj kdli prej, kajti danes gre za to, ali naj Podonavje še naprej Ostane v krempljih lto munističnega totalitarizma; alt pš naj se zopet vrne v oho start je ravnotežja, ki je tolilte važnosti zš b6-dočnost Evrope.
Ali je mar srednjeevropski vprašanje -tako majhne važno9ti za bodočnost bilega plemena* in celo za bodbčhOSt S?me Italije, da bi mu ne rnbgll žrtvovati bolehave občutljivosti nVaie družbene skupini, Ki' v tržaški preteklosti rti nikoli rtič pomenila in ki je svojo pravico rta obstanek ohranila le za' ceno, da- se je neprestano ftaVljaSa' V službo onih, ki so trpeli denar, da so jo S«iifeVendibniraH«'? Škj j^ vsakomur žnaho, da današnji iredentisti tud-i nik'dar v preteklosti niso ničesar doprinesli k . izgradnji tržaškega blagostanja! Nikdar Aiso prefftoglJ nbbehe zefrave zimiŠ-i, nikdar dali najmanjšo zdravo pobudo za dvig in razvoj našega mesta! SVojo bodočnost vidijo <!>hi v enerrt' samem pravcu, v po6bia?ti.I-u za1 izkOriŠčarrife naši" delovne sposobnosti in da‘ bi v srcu; Ev rop? uvedli zopet tisto »plahtafno organizacijo«, proti kateri" je V Ameriki že svojčas tako ognjevito nastopil Abraham Lincoln.
Če Vsega tega ne razume dopisnik »Manchester Guardiana«', mu tega ne zamerimo. Če pe tega niso uvideli oni zavezniški krogi, ki že leta delujejo med nami, temu se pa po pravici moramo čuditi.
Neverjetna je namreč trditev »Manchester Guardiana«, da so e-dini pristaši tržaškega indipendentizma stražarji tržaške policijske službe in uradniki Zavezniške vojaške uprave! Pri tem si zares ne moremo kai, da se ne spomnimo časov, ko je Palmerstonova Velika Britanija prednjačila pri vseh evropskih podjetjih da-lekosežnega pomena in ko je na evropskem foru mu, ne le na Dunajskem, ampak tudi' na Pariškem kongTesu. govorila v jeziku, ki je bil dostojen ev-(Konec na 3. strani, 6. stolpec)
bdgbvbr: 6' tem je »Demijkraci-.a« obširno razpravljala ob Babičn-vfcfn odhodu v Ljuol.ano in »Pri* moiski dnevnik« ni niti z besedico ugovarjal. Sicer pa bi o tem vedeli obširneje^ povedŠti zastopniki številnih polomtjanih poslovnih or* 'ftniz^cij’ po'd vrhovnim vodstvom ranica' čfabiča. Na stotine in stotine milijonov, ki so prišli iz Ju* ioslavije, je bilo potrošenih, a danes nimajo težaški Slovenci niti ene skromne dvorane za svoje, kul1 (urne prireditve. Vse je šlo le za KornuništiČno partijo in njene organizacije.
Ne vemo kje, kdaj in kako. »Demokracija« . ,. »še danes hvali (rte zastonj seveda) bivšega kralja Petja«, nam bo odkril »Primorski dnevpi-k« in postregel z dokaznimi izvodi »Demokracije«. Ce tega rte bo stori,l, potern ostane njegova trditev zlobna itlevpta.
3) Ali je Branko Babii! res po-vrjno izšolani kramarček?
Odgovor: Res je, mnpgi naij odborniki in člani prodajajo kavo, cikorijo, česen in čebulo; toda so ria svoj poklic tudi ponosni,, ih 3i-cer vso pravico ponosni, Branko Šabič pa proglaša kot komunistični prvak trgovski stan za izkoriščevalsko zlo, ki ga je treba s silo iztrebiti iz človeške družbe.
4) Kako je dejansko z »osvobo-jenjem«?
Odgovor: Samohvalisanja titovskih »bojevnikov za oblast« v prvi vrsti in za osvobojenje samo v toliko, v kolikor je to nujni pogoj prvotne zamisli, postajajo že zaradi neprestanega samonapihovahja skrajno sumljiva. Poglavarji »bojevnikov« so bili in ostanejo najemniška vojska, ki si je za svoje »zasluge« zagotovila bogato užit-kar.ijo. Tako -drago si nobena vojska v zgodtovjni ni plačevala svojih »zaslug«. Solunci so bili v tem eziru pravi nesebičneži.
5) Kako je s fašističnimi in nacističnimi hlapci?
ddgovor: Med nami ni.niti enega, ki bi bil fcdaj fašizmu ali ha-:cizmu hlapčeval! Morda želi »Primorski dnevnik«, d^i mu predstavimo fotografijo takega hlapca v paradni uniformi fašističnega častnika z bodalom v desnici. »Primor* ski dnevnik« bp lahko ij te fotografiji u'gotoVil, da je ta hlapSič ne v naših, aihpak v njegovih vr* ;st:ah.
! 6) Kako . je z izjavami pred OVftO. UDŠO in nNK yp1 Očt^ovoV: Dr. Agneletto je dajal |pr$v tbliko veljavne izjav,e pred OVRO', KBme io po, is-Ull metodah dajali UDm in NKVD 2uijp-Vič afi pa f!lansk>\ Vendar ne bo jaPrimorski dnevnik« trdil,, da je bila OVl^A dostojriejša od UDBE!?
7) Kaj je z LS^Lin dr. Mačkom?
Odgovor: 0 LŠS po titokomijtti-* stičnem izdajstvu bi bilo’ pt »Primorski dnevnik«, bolje molčati, saj bo tudi preostali zaveznik o tem verjetno tudi še kaj javno p©v£<W!. inc^peridentisti jo svojo a^dbo 0 Bab(iču izrekli na način, kakor jim je bilo' to' pa£ mogoče.
Trditev, da ,je naš list »glasilo tistega dr. Mačka, ki' je za 20 mili* jotjov dinarjev grofu Cianu prodajal Hrvaško in vs<? Jugoslaviji,
je značilni argument in prava krona kievžtihijS1,' 0’rIanS' fremeijsiih lažSirtojstrov, kjer je i<Prinkvrsk: dnevnik« do nedavnega pohžfta! v šolo -in jo tudi odlično k-ončal.
8) Kako j)* z dredentis-ti^riim zavezništvom?
OdgoVOr: To je vefižtoj rdČUh, ki ga je treba logično razčleniti:
a) Ali je Babičeva skupina vodila lansKe volitve za ŠTO' ali proti njemu? - Z mOČniiVi poudarkom za STO.
b) AH so volivci Babičeve sku]Mhe Oddali s Voj glas za dTO ali za Italijo? - OdloČnO 7.a STO; is Kalijo rte bi bilo oddartih niti 50 slovenskih glasov.
c) Ali je stranka PSVG (»Partito Socialista Venezia Giulia«) a-stopala pri volitvah za' STO ali za Italijo? - Za Italijo. Ali so se njeni .glasovi v mednarodnem javnem mnenju šteli' za ŠT O a-II za Italijo? - Ža Italijo. Ali ni -teh giasOv tudi »Primorski dnevnik<i prisodil rtaliji? - Da, pri štel jih je ob vsaki priložnosti Italiji.
č) Ali je potemtakem stranka PSVG iredentistična organizacija ali ni? - Je, ker zahteva pri-. ključ,itev Tržaškega ozemlja I-taliji.
b) Ali sta Branko Babič in za njim ! poslušno tudi »Primorski dnev-| nik« zasnubila PSVG in s tem (Konec na 3. strani, 5. stolpec)
Mi in Italijani
Zakaj nc bomo glasovali za tuje kandidate
Cesto beremo v italijanskem šovinističnem tisku, 'da smo Slovenci v Italiji proti Italiji, ko zahtevamo priznanje in spoštovanje naših pravic z zakonom, ki naj splošno zaščiti našo bitnost. Tako pisanje je hinavsko in zlobno, ker ne odgovarja niti dejstvu niti težnjam naše upravičene, poštene in zakonite borbe za naše častno sožitje z Italijani in v mejah Italije na podlagi popolne enakopravnosti, kot si jo vsak človek in narod želi, in kot jo sama ustava "italijanske rephblike predvideva.
Povsem jasno in opravičljivo je, da so pritožbe 'zapostavljenih tu pa tam tudi precej ostre, saj. le trpeči ve, kako globoko .ga krivica zadene in kakšni so odmevi v njegovi duševnosti.
Italijani so bolestno občutili, 'n še občutijo, izgubo vojne. Zato težko prenašajo njene hude moralne in gospodarske posledice. Toda mi Slovenci smo pod dvajsetletno železno peto krvoločnega fašizma tudi hudo trpeli, zaradi česar nismo prejeli od strani italijanske javnosti niti najmanjšega pomilovanja ali priznanja- našega res mučeni-škega življenja. Brez razlike so -bili vsi Italijani proti nam in so ali odkrito ali prikrito odobravali preganjanje, ki ga je vlada nad nami izvajala!
Potem je Italija napadla še Jugoslavijo in zasedla ter si priključila iSkoro vso Slovenijo. Niti takrat nf od Italijanov prišel noben glas, ki bi .napa-d obsodil in pravice vseh Slovencev ter Jugoslavije javno in glasno priznal. Celo cerkvena italijanska oblastva so molčala.
Avtonomija, ki jo je takratna Italija nudila -ljubljanski deželi, in ne tudi Slovencem, ki smo že leta 1918 padli v njeno območje, je bila le zasmeh že samemu pojmu avtonomije in demokracije!
Pa recimo, da bi Italija v vojni -zmagala, in da bi kljub temu fašizem padel ter nato prišle na vlado prav tiste sile, ki jo danes vodijo. Kaj menite, da bi te sile vrnile Jugoslovanom in Slovencem svobodo in neodvisnost?
Vsak izmed nas odgovori na to vprašanje s trpkim občutjem: ne, ker -smo vsi prepričani, da vse te sile nimajo pravega in pravičnega pojma ,in namena za vladanje :n ravnanje z našo manjšino!
Trpeli smo torej mi Slovenci prvi in ne po -naši -krivdi!
Trpeli so za nami tudi Italijani, toda po njihovi lastni krivdi!
In vendar nam vsi hočejo naprtiti odgovornost za to njihovo trpljenje. Mnogi bi se tudi radi nad nami maščevali za posledice njihove izgubljene vojne.
Trdijo, da fašizem ni ugrabljal in pobijal. Prosimo, gospodje: na Rabu in v sto drugih taboriščih smrti v Italiji je pustilo življenje deset in deset tisoč slovenskih nedolžnih ugrabljencev, med temi na tisoče otrok, katerim so Italijani v mnogih primerih še domove požgali!
Odpeljani Italijani v maju 1945 (kar smo mi tudi že obsodili!) niti od daleč ne odgovarjajo številu maših nedolžnih žrtev in so le posledica dvajsetletnega preganjanja Slovencev v Italiji ter oboroženega napada na Jugoslavijo in oboroženega vdora v Slovenijo ter
priključitve ljubljanske' dežele k Italiji! Sicer pa so ti-1 odpeljanci iz maja 1945 tudi žrtve komunistične revolucije, ki so jo skupaj izvajaii italijanski in jugoslovanski komunisti! Med odpeljanimi pa štejemo veliko število' Slovencev, kar dokazuje, da je naša trditev o komunistični revoluciji resnična! Sicer pa moramo pripomniti in pribiti, da se vedno bolj večajo glasovi, ki nam pričajo', da so Italijani sami izdajali in ovajali komunistom svoje brate' v Gorici! Sčasoma ne bo' slabo navesti primere!
Za mirno sožitje med Slovenci in Italijani
Mi .Slovenci stojimo na stališču miroljubnega sožitja obeh plemen, ki tu živita skupaj že trinajst stoletij! Zavedamo se, da smo dolžni zakone spoštovati, zaradi česar se naši fantje ne upirajo služiti italijansko vojsko. Plačujemo davke morda bolj pošteno kot drugi sodržavljani. Italijani prav radi sklepajo poroke s Slovenkami, kar po-, meni, da se tudi duševno Slovenci in -Italijani lahko razumemo! Gre torej za odpravo sporne točke, k: -nas danes še loči ene od drugih: ta točka je zaščita Slovencev v Italiji na podlagi enakopravnosti!
Dokler ne dosežemo te enakopravnosti, da bomo lahko volili svojega poslanca, nismo Slovenci dolžni glasovati za tuje kandidate.
Zato bomo na volišču 7. junija oddali prazno glasovnico!
Potreba otroških vrtcev
Otroški vrtci so nastali v mestih iz potrebe staršev, da sd njihpvi otroci nekje na varnem,, in sicer v> času, -ko -so oni na delu pri tujem gospodarju. Njihov nastanek je torej zgolj socialnega pomena iz gospodarskih razlogov.
Sele v podrejeni vrsti, in kot posledica prvega razloga, utegnejo dobiti tudi vzgojni pomen.
Vprašanje pa je, če je res potrebno in nujino ztrgati otročiče tako rekoč materi iz rok in jih zaupati tuji moči, ki ni nikoli in v nobenem oziru ne more matere popolnoma nadomestiti, utegne pa vzeti otroku že v -njegovih najnež-nejših letih materino mehko in srčno ljubezen, ki je otroku naj-, potrebnejša in najkoristnejša hrana.
.Vrtec je šola, ki glede vprašanja, ki smo si -ga zastavili, matere ne more nadomestiti, kajti prva in najboljša šola je otrokom mati in poleg matere oče, z eno besedo: -družina!
Vse drugo je disciplina, ki za malčke ni prav nujna in potrebna, v danih pogojih, ko sta -oče in mati toliko prosta, da otroci živijo, se veselijo in rastejo ves čas pod -njihovim nadzorstvom.
Kaj lepšega kot otroci -zraven matere ,-ko doma pospravlja in kuha! Kaj slajšega kot kosilo pri isti mizi z lastnimi otročiči!
Vrtec napravi starše otrokom vsekakor nekam tuje! V odraslih letih bodo otroci lahko staršem o-čitali: »Dali ste me proč, ko sem bil še otrok!«
V današnjih časih služijo vrtci kot raznarodovalno sredstvo, ko se
Noče videti resnice
»Giornale di Treste« od 12. t. m. trdi, da je vse, kar je pisala »Demokracija« od 8. t. m. v zvezi z volitvami, gola izmišljotina. Sicer pa niti ne skuša dokazati nasprotne resnice (da bi jo mi lahko spoznali in popravili!), in samo z besedami zavija smisel in pomen slovenskega stavka v omenjeni številki »Demokracije«!
Evharistični kongres v Krminu
V. nedeljo 10. t. m. je bil v Krminu evhariš-tični kongres s procesijo, in sicer v spomin druge stoletnice ustanovitve -goriške škofije, kot smo ga lani Slovenci i-meli v Standrežu.
Toča in slana
Pretekli -teden je toča zadela tudi Skriljevo in Rastočno v občini Dolenje ter napravila znatno škodo.
V ponedeljek 11. t. m. je pa slana p>omorila znatne setve skoro po vsej Goriški. Zlasti fižol je slana pobrala za dobrih petdeset odstotkov. Trpijo pa tudi druge setve, trta in sadno drevje!
Opišita se v imenik porotnih sodnikov
Zuptani vseh občin so razglasili, da je čas do konca meseca julija vložiti prošnjo za vpis v imenik sodnikov porotnikov.
Pravico do vpisa v imenik sodnikov porotnikov prve stopnje i-majo vsi državljani moškega spo-
la: a) ki so italijanski državljani in uživajo državljanske (civilne in politične) pravice; b) ki so lep>ega nravnega vedenja; c) ki so dopolnili 30. leto starosti in niso presegli 65. leta; č) ki imajo 'spričevalo srednje šole prve stopnje vsake vrste.
Do vpisa v imenik porotnih sodnikov druge stopnje (prizivno porotno sodišče) pa imajo pravico tisti, ki poleg gori navedenih pogojev imajo tudi spričevalo srednje šole druge stopnje vsake vrste.
Tako določa .zakon od 10. aprila 1951, štev. 287.
Izpiti na slov. srednjih šolah
Na slovenskih srednjih šolah v Gorici bodo v prvi polovici junija sprejemni, vstopni in zaključni izpiti v vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen na razglasni deski šole. (Mature bodo v drugi polovici junija, kakor že objavljeno v tem časopisu.)
Šolski skrbnik sporoča, da morajo vsi prizadeti vložiti prošnjo za zrelostne izpite najkasneje do 15. maja. Prošnjo je treba nasloviti na ravnatelja zavoda, kjer prizadeti namerava polagati izpite.
Sprejemni izpiti
Opozarjamo starše ljudskošolskih učencev, kateri se nameravajo javiti k izpitom za sprejem v prvi razred nižje srednje šole, da zapade rok za vlaganio prošenj v soboto 16. maja 1953.
italijanska ustanova ONAIR vsiljuje''med nas-'in nam., na laskav ih prikupijiv načtn hoče pb-švoje ha«) še otroke »vzgajati« v -duhu, ki ne odgovarja nasi v-zgoji in našemu duhu. 'Italijanske poezije, italijanske zastave in druge take stvari imajo določen namen: otroke odtujiti od slovenske narodne zavesti! -
Ce bi takega namena ONAIR ne imela, bi italijanskih .pesmic in zastav v vrtcih ne bilo treba!
Ce bi takega .namena ONAIR ne imela, bi ji goriško županstvo ne odstopilo samo tistih vrtcev, kjer so' tudi slovenski otročiči, in ne tudi tistih, kjer so samo italijanski.
Ce bi ONAIR takega namena ns imela, bi v dolinah Nadiže in Tera ne odpirala med Slovenci in za slovenske otročiče vrtcev, V kate-. rih je slovenska materina beseda tuja in prepovedana!
Zakaj pa ONAIR vrtcev ne odpira v južnih krajih, kjer so reš •najnujneje potrebni? Zato, ker tam ni slovenskih otročičev!...
HarelČemicpBtdesetletnife
V petek 8. t. m. je v Rupi pri Sovodnjah praznoval svoje petdeseto leto rojstva g. Karel Cernic. Praznovanje je bilo tiho in prisrčno v krogu njegove družine.
Prijatelji in znanci, ki Kareta Černiča cenimo ne le kot, dobrega in skrbnega družinskega očeta ter
pridnega in veščega delavca, ampak tudi kot globoko prepričanega demokrata in javnega delavca, pozdravljamo vsi ta njegov jubilej in izražamo željo, da bi ostal še dolgo dolgo let zdrav in vesel v krogu svoje družine, med nami in med našim narodom, ki ga on tako goreče ljubi!'
K čestitkam in voščilom se. pridružuje tudi uredništvo »Demokracije«.
Zlate kolajne zaslužnim učiteljem
Vnedeljo 10. t. m. je goriški župan podelil zlato kolajno 30 učiteljem in učiteljicam, ki so dovršili' štirideseto lčto .službovanja.
Ker bodo kolajne podeljevali še naprej, je v zasebnem razgovoru župan obljubil, da jo bodo lahko dobili ‘tudi slovenski učitelji in u-čiteljice.
Glasbena šola v Gorici
K prepevanju »Šolskega mladinskega" in »Dijaškega mešanega zbora" na koncertu v Gorici 9. maja 1953
Stopil sem nocoj v dvorano »Zla
tega pajka«, da bi bil obdarovan....
Naša mladina, naša beseda, naša pesem obeta vedno onemu, ki je je željan, neprecenljive vire, da odžeja svoje hrepenenje po nenehni Lepoti.
Kar nas je fanatikov naše besede iri začaranih od naše pesmi, vemo, da se z našo besedo tke nevidna, nepretrgana in neprekinljiva vez med slovenskimi srci, da se z našo pesmijo vzburka slovenska kri, ona kr.i, ki je stekla na Travniku v Gorici, v Bazovici, v Gramozni jami, na Golobarju in od Vetrinja do Kočevskega Roga.
Kri ni voda!
‘Ideologije pa so kot listje v vetru, pridejo in odidejo: toda narod, ki črpa življenje .iz svoje pretočene in pljujoče krvi, gre neomajno svojo pot v — Zarje Vidove, ki so nekje, kajti slovensko srce jih sluti in čuti!
Mladina, ki bo prej ali slej oporni steber .naroda, ne potrebuje i-deologij, temveč Samo zavest same sebe in svoje narodne bitnosti. Slovenska mladina mora predvsem izpričavati ljubezen do svoje grm de in vero v žive sile svojega na-
roda: biti -mora predvsem slovenska, da bo lahko kdaj postala evropska in tudi svetovna. Ne -more in ne sme naša mladina korakati skozi življenje kot robot kakršne koli ideologije! Podlaga njenemu obstoju in kažipot na življenjskem popotovanju skozi zasede današnjega časa je lahko.samo zvestoba materini besedi.
Zdrava .in klena mladež, ki se opaja ob Gregorčiču, Cankarju. Zupančiču, da po notah vriska z Lajovicem, Devom, Tomcem, da ponižno-udano. moli s Petelin-Gal--lusom — ta velja in ta drži našo: usodo v svojih rokah!
Ta mladima me je nocoj obogatela!
— nt '
Občni zbor HDZ v Šteuerjanu
V nedeljo 10. t. m. so na občnem zboru KDZ v Stever.janu i-zvolil' za predsednika g. Hermenegilda iP-odvršiča, za tajnika pa g. Franca Terpina.
Prejšnjemu predsedniku g. Alojziju Terčiču in vsemu odboru so se zborovalci zahvalili za skrbno vodstvo KDZ.
GOSPODARSTVOI
NEKAJ O KOŠNJI
Ker nastopa čas košnje detelje in pozneje, v juniju, sena, ne bo odveč, če se nekoliko pomenimo, kako najbolj pravilno shranimo krmo. To je zelo važno, če hočemo, da bo živina ne samo rada žrla krmo, temveč da ji bo ista tudi zalegla.
Kdaj naj .kosimo n. pr. deteljo? Praviloma, ko začne cvesti (ne ko je že vsa razcvetena!), ker ima takrat največ hranilnih snovi v sebi. Ko pa je že vsa razcvetena, je ona, ki je prva cvetela, že olesenela, in jo živina le nerada ali sploh ne žre, pa ji tudi le malo zaleže. Zato bomo kosili raje dva dni prej kakor pa en sam dan prepozno! Izjema pri detelji je prva košnja, ker tedaj navadno detelja cvete bolj pozno in bi medtem stebla od spodaj -začela g.niti. Zato bomo prvo košnjo detelje opravili, ko začnejo spodnji listi rumeneti.
Travo pa -bomo kosili, ko je večina trav v cvetju. Tudi za travo velja isto kakor za deteljo:	na
smemo je kositi prepozno, ko je trava že popolnoma razcvetela ali pa celo ocvetela!
Sneg v gorah
Na vrhovih gora visoko okrog Gorice je v soboto 9. t. m. in v nedeljo 10. t. m. zapadel sneg.
KAKO SPRAVLJAMO KRMO?
Onim redkim, ki imajo silos, je to delo lahko.
Pokošeno -travo ali deteljo pustimo, da ovene, jo nato zmečemo v silos, nekoliko osolimo in dobro stlačimo. Ko je silos poln, ga nepredušno zamašimo. Korist silosa se je zlasti, pokazaia; v pretekli 'jeseni. Le oni, ki imajo silos, so'lahko spravili vso 'otavo, vsem drugim je pa ali pognila ali je sploh niso mogli kositi zaradi deževnega vremena.
Je pa še ena prednost, ki nam jo nudi silos.' Krma, ki smo jo spravili v silos, . ohrani več redilnih snovi in živina jo raje žre. Krma, ki nam zadostuje za 3 glave živine, nam bi zadostovala za 4 glave,
če bi jo stlačili v si-los.
Ce pa nimamo silosa, moramo krmo najprej posušiti in -le suho stlačiti na senik. Sušimo lahko prosto ali pa na kozolcih. Ta slednji način nam da sicer boljšo .krmo ■i.n zahteva tudi manj dela, ne more pa priti v poštev,kjer pridelujejo mnogo krme. Torej bomo -govorili o sušenju na prostem, to je na njivi, travniku ali senožetu, kjer smo pač pokosili deteljo oz. travo.
Pri sušenju mora biti glavna skrb, da se krma po možnosti ne zmoči, niti se ne sme preveč posušiti. Suha krma dobi oni prijetni vonj suhega novega sena ali detelje, k: ga vsak kmet pozna. Deteljo ne smemo pri sušenju preveč na drobno razmetavati, niti ne' preveč posušiti, ker bi vtem primeru odpadlo mnogo listov, v katerih je največ redilnih snovi v ->-bitki beljakovin, ki so posebno važne za živino in posebno še za mlado živino.
Včasih pa smo prisiljeni spraviti na senik še ne popolnoma suho krmo, n. pr. ob deževnem vremenu. V takem primeru moramo na krmo, med skladanjem na senik, trosi-ti nekoliko živinske soli, in sicer po 10-25 dkg na 100 kg sena.
ČEŠNJEVA MUHA
V eni zadnjih številk »Demokra-' cije smo pisali, kako se moramo boriti proti češnjevi muhi.
Cas se za to bliža. Ko bo zadnja sorta češenj začela mehčati, moramo taka drevesa poškropiti s kakšnim sredstvom na podlagi D.D.T. Tako sredstvo ne škoduje ljudem, niti ne toplokrvni živini, kakor n. pr. govedi, kuretini itd.
Rekli smo, da bomo škropili pozne sorte, ker zgodnje in srednje zgodnje navadno muha ne napada, ker fzleze iz zemlje pozneje.
Kdor hoče imeti zdrave češnje in ne črvive, naj se drži naših navodil!
Razdelimo sedaj pokrajino na doline, ki jo sekajo od severa proti jugu, in na doline pritokov, ki gredo od severovzhoda in prehajajo pri mostu pod Ažlo v ravnino.
Glavne doline, pričenši od severa, so: Rezijanska dolina, ki je nekaka kotlina, in dalje doline Tera S Karnahto in Nadiže z njenimi pritoki: Amburna, Kozica in Er-beč. Te tri doline segajo globoko v ozemlje skoro do državne meje, medtem ko prispejo pritoki Tera, izvzemši Karnahte, ki je največji, po kratkem teku v ravnino, in ti so: Montana in Bieka, ki se izlivata v Karnahto pod Nemarni; pri Ahtenu je Melina, ki sprejme potok Grivo, ki prihaja izpod Cane--bole preko Fojde.
Končno je obmejna reka Idrija, ki je tvorila tudi za Avstrije državno mejo, Ta se izliva v Furlaniji v Ter; obe se malo niže izlivata v Sočo. Rečica Rezija, ki teče po istoimenski dolini, se izliva pri Rezijuti v Belo, ki prihaja iz Kanalske doline in izvira pri U-kvah ter se izteka v.Tilmenit ob izhodu tega iz Karnije.
Pričnimo sedaj s krajepisnim delom, in' sicer zaradi boljše preglednosti prav pri obmejni reki Idriji. Desni breg te reke je v Benečiji, dočim je levi, ki je bil pred prvo svetovno vojno v Avstriji, sedaj v
NAJZAPADNkJŠI OGRANBK SLOVtNSKB ZtMLJk: BBNkŠKA SLOVENIJA
Zgodovinski, krajepisni in dialektološki očrt
Jugoslaviji. Pri Ibani- prehaja ta rečica iz tesne doline v ravnino. Malo niže -I-bane je vas Prapotno, ki je bila pred pol stoletja še slovenska. Mnogo prebivalcev iz Mirnika, Golobrda in celo Kožbane je prihajalo takrat semkaj v cerkev, ker je bila v Prapotnem župnija in ker je domači župnik znal slovensko in slovensko pridigal. Sedaj je vas popolnoma furlanska.
Od Ibane malo navzgor, koj na drugem bregu, je vasica Golobrdo; tu se začne dolina že ožiti. Više gor po brežinah so tudi mala se-lišča, kakor Frdjel, kjer je -tudi cerkev. Malo niže spodaj je naselje Prapotišče in nekako 4 km dalje ob cesti je skupina hiš, imenovana Podrskje. Na višinah pa so Oborče, levo na pobočju so Kodr-maci, kjer je sedaj tudi šola in 4 km dalje je zaselek Bordoni. Od tod dalje se dolina še bolj oži in je kvečjemu še kaka posamezna hiša ob cesti ali mlin, medtem ko so vasice razmeščene gor po hribovju. Tako pridemo do pod Gorenjega Trbilja, ki je večja vas
n iiiiiiiiiniiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiniiiniiHiiiiiiniiiiiiHiiiM^
lje desno pod staro farno cerkvijo cesta .navkreber proti božji poti Stara gora mimo vasic Utana - -od tod ime Podutana za St. Lenart, ki leži spodaj — in Fajnik. Spodaj po dolini nadaljuje cesta ob potoku Erbeč od St. Lenarta in se nekako kilometer više odcepi stranska pot, ki pelje v na vrhu hriba, ležečo vasico Kravar, ki ima svojo duhovnijo. Na sprednjem koncu zategnjenega hribovja stoji na samem stara cerkvica sv. Andreja. V Kravarju samem je tudi starinska cerkev, toda tam v bližini so že položeni temelji za novo cerkev. Vasica šteje komaj 312 prebivalcev in je 264 m nad morjem.
Pol v dolini ob Erbeču se polagoma dviguje v strmino do vasi Srednje, ki stoji na vrhuncu koničastega hriba in ki jo vidimo že od daleč, ker je cerkev z zvonikom, podobnemu onemu v St. Lenartu, prav vrhu vasi. Srednje je tudi sedež občine in šteje le 250 prebivalcev. Semkaj spada tudi zaselek Černetiči, ki je malo niže ob pobočju. Cesta, ki se je semkaj gor vzpela, leze ob gorskih strmih pobočjih do zaselkov:	Gnidovica,
Dolenjega in Gorenjega Trbilja, od koder je krasen razgled vse naokoli.
(Sledi IV. nadaljevanje)
visoko gori na planjavi. Tu spodaj ob Idriji je bil pri starem tako imenovani Hvaličev mlin, ki so ga v prvi svetovni vojni razdejali. Pridemo nato do izvirkov Idrije pod zaselkom Klobučarji.
Vrnimo se na izhodišče pri Ibani in nadaljujmo pot v Čedad, ki je glavn mesto za ta okraj, prometno in kupčijsko središče vse Nadiške Slovenije, kamor spravljajo ljudje svoje pridelke na trg,
kije vedno dobro obiskan. Velil^ letni semenj je tu ob sv. Martinu. Mesto leži na obeh bregovih Nadiže, preko katere vodi samo en most, ki so ga imenovali do prve svetovne vojne »Hudičev most« (»Ponte del diavolo«), češ da ga, je hudič v eni noči postavil.
Čedad je zelo staro mesto, naseljeno še pred rimsko dobo; Rimljani so ga imenovali Forum Julii po Juliju Cezarju. Bilo je potem glavno mesto in sedež langobardskih in furlanskih vojvod. Tudi o-glejski patriarhi so imeli več časa tu svojo prestolico. Stolna cerkev je znamenita in lepa. Mesto brez
okolice šteje sedaj šest tisoč prebivalcev .
Cedajski most je dal leta 1557 postaviti beneški proveditor na občinske stroške, izvedel ga pa 'e mojster Eberhard iz Beljaka. Srednji steber je slonel na skali sredi reke. Most so — kakor rečeno -porušili v prvi svetovni vojni, Zdaj so ga obnovili.
Ko še ni bilo avtomobilskih cest, si nadaljeval pot proti St. Petru sledeč strugi Nadiže. Nekoč so v Čedadu na malem trgu sv. Janeza (»San Giovanni«) čakali poštni vozovi, ki so vozili po tej poti v Na-diško dolino.
Napotimo se torej po tej cesti, ki vodi proti St. Petru in kmalu pridemo do furlanske vasi San Guarz (Sv. Jurij), ki je na pol poti od Čedada do mosta čez Nadižo, kjer je tudi jezikovna meja med Furlani in Slovenci in začenja »Slovenja«. Ob mostu je par hiš s trgovinami in onkraj mosta — tu teče Nadiža zelo globoko dol v strugi — se deli cesta tako, da desno nadaljuje po dolini potoka
Erbeča v Sent Lenartsko ali v Po-dutansko dolino, kakor ji tudi pravijo.
Ob izhodišču mfalo dalje od mosta je na planem vas Ažla, od koder se cepi cesta, ki vodi v Sovo-denjsko dolino ob rečici Amburni. Ob vhodu v St. Lenartsko dolino začenja levo dolina rečice Kozce, medtem ko desno gre dalje ob Erbeču.
V St. Lenartski dolini imamo najprej vasi Dolenja Mjersa, Skru-tovo, Gorenja Mjersa in St. Lenart.
Duhovnija za vse te vasi in se-lišča je župnija pri Sv. Lenartu. Cerkev stoji na vzvišenem griču na lepem mestu in ima zvonik z zarezanimi okraski nn vrhu, kakor jih imajo grajski stolpi. Sicer so v zadnjem času sezidali veliko novo cerkev nekako v sredini vseh teh zaselkov, in sicer v Gorenji Mjersi, ker je stara cerkev precej odročna, nova cerkev pa ni še popolnoma dovršena in tudi zvonika še nima.
Iz St. Lenarta ali Podutane pe-
Leto VII. - Stev. 19
DEMOKRACIJA
Stran o.
Socialistična internacionala
in socialistične skomine jugoslovanske K P
Zgodovina mednarodnega socialističnega gibanja je staia okrog sto let. K$rel Mar£ je ‘1. ,1964': pc> dolgoletnih pripravah zašnov&l »Mednarodno delavsko asociacijo«, ki se je zaradi nesoglasij med socialisti in monarhisti 1. 1874 razšla. Leta 1899 ustanovljena »Druga internacionala« je našla v utrjenih političnih in strokovnih or-ga-.nizacijah krepkejšo osnovo in ,zato tudi boljše izglede za uspeh.
Izbruh prve svetovne vojne pa je razodel, da je ta »internacionala« v bistvu narodno socialistično delavsko gibanje, kar je bilo od .svojih prvih začetkov pa Vše do izbruha vojne tudi tržaško socialistično gibanje, četudi se komuni-, sti obeh izpovedani« trudijo, da bi <to-.resnico zabtisali.i-Usodna povezanost takratnih socialistov z last-:nim narodom se je ..izkazala za neprimerno močnejšo,kot pa solidarnost z delavstvom drugih narodov in dežel. Mirovni kongres v Švici 1. 1912, ki je iz ust svojih zastopnikov oznanjal strastno privrženost socialistov za svetovni mir, ni mogel zaustaviti narodnega vzva-lovanja, ki ga'je sprožilo 1. 1914.
30. julija 1914 je bila zadnja seja »Druge internacionale«. Namesto na tej seji sklenjene splošne, mednarodne množične stavke proti vojni, so socialistične stranke v obeh nasprotnih taborih izglasovale vojaške kredite in se vključile v splošno vojno psihozo.
Med prvo svetovno vojno so se v nevtralni Švici ohranili socialistični krožki, ki so se opirali na izrek Bebela, »da je vojna dogodek, ki je sposoben speljati množice k pameti in razsodnosti«. Vse te socialistične krožke je že takrat spremljala nevidna senca Lenina. Boljševiška revolucija 1. 1917 je zahodno socialno demokracijo na, vdahnila z novimi upi, in. izgledalo je, da se namerava socializem popolnoma podrediti Leninovemu vodstvu. Sele oblastniško zadržanje komunistične »Tretje internacionale«, ki je s svojimi »enaindvajsetimi pogoji« zahtevala popolno podrejenost, je prestrašilo zahodne socialiste in jih prisililo, da so se vr7 nili k samostojni obnovi mednarodnih izročil.
Po končani prvi svetovni vojni so avstrijski socialisti načelovau tako imenovani »Drugi in pol internacionali«, ki je zastopala stališče doslednega marksizma. V pripravljalnem manifestu na dunajski socialistični konferenci let$ 1921 je rečeno, da bodo sprejeli samo tiste 'Stranke, »ki so prebolele psihozo socialpatriotizma in so pripravljene odreči vsako podporo zavojevalnim vojnam, čeprav bi jih vodili pod izgovorom lastne državne obrambe«. Se 1. 1928 je »Socialistična delavska internacionala« na
Pozor pred rdečimi darovi
(Nadaljevanje s 1. struni)
v okvir dobro zamišljene, daleko vidne in stalno delujoče politike. Ne smemo namreč pozabiti, da so vsi današnji sovjetski voditelji Stalinovi učenci, ki imajo zato nje govo miselnost, in ki so podedovali njegove načrte. Z novo politiko, ki so jo sprožili na Daljnem vzhodu, hočejo Sovjeti pridobiti novega u-gled^ y svetovnem javnem mnenju To novo zunanjo politiko potrebujejo sovjetski'voditelji -tudi za svoje posebne notranjepolitične namene, ki so prišli do izraza z osvoboditvijo zaprtih zdravnikov, •amnestijo itd.
Kerensky sodi, da je sedanja Ma-i lenkovijeva politika »briljante^ taktičen manever«. Malenkov, čtt. hoče uspeti, mora ustvariti utvaro^ o nastopu novega mirovnega razpoloženja med sovjetskimi prvaki Vendar v tem ni nič novega. Ko je Stalin leta 1930 uvedel znano politiko Ljudske fronte, so trdili da je izdal Leninovo revolucijo. Ni izključeno, da je sam Stalin širil tako mnenje, da si je utrl pot na vidna mesta -v Londonu in Wa-shingtonu. Stalina so zato proglasili za ustvaritelja novega tipa socialne demokracije! Kaže, da delajo zahodni politiki tudi danes isto napako, ker ne razumejo komunistične strategije in taktike.
Hladna vojna je prinesla Združenim državam dvigajočo se življenjsko raven in .neverjeten gospodarski razvoj. Prenehanje hlad ne vojne more zato bistveno prizadeti zahodno gospodarstvo. Razen tega hočejo Sovjeti s svojo novo politiko poglobiti razlike in na-sprotstva med članicami Atlantske obrambne zveze.
Tako sodi bivši ruski ministrski predsednik KeTensky o politiki se danjega sovjetskega ministrskega predsednika Malenkova.
Na koncu dodamo še naslednjo Kerenskyjevo sodbo:
Ce uspejo moskovski načrti, bo začel Titov pomen padati v Londonu in Washingtonu. Indija pa bo pritegnjena vedno bolj tesno k sovjetskemu bloku.
svojem kongresu v Bruslju izjavila: »Naše v S Dl združene stranke so slejkoprej Odiocerie btf^niti Sovjetsko republiko proti slehernim sovražnostim kapitalističnih v.lad in proti vsakemu protirevolucionarnemu napadu.« Glavni očitek proti komunizmu je bil zgolj sramežljiva obtožba proti »razkolu« svetovnega proletariata.
Fašistični in nacistični diktaturi, ki sta udarili v svet v dvajsetih in tridesetih letih, »Socialistična internacionala« ni bila dorastla. Njena zagrizenost proti , »kapitalizmu« na eni strani . in njena kislosladka ljubezen do komunizma na drugi strani, sta jo ohromili sleherne odločnosti. Avstrijski socialistični prvak Otto "Bauer ni zaman vzkliknil: »Dežela na j več je in najstare.i-še socialistične množične organizacije, dežela najbolj razvite, vzgoje delovnih množic za socializem, je padla y roke nekemu Hitlerju.«
Frankfurtska »Socialistična internacionala« je v luči dogodkov, izkušenj in razočaranj doživela bistveno preobrazbo. Medtem ko so njene predhodnice postavljale kot »teoretično osnovo politike mednarodnega delavskega gibanja komunistični manifest, -marksizem,, leninizem in celo stalinizem«, so po šestih let'ih razgovorov, posvetovanj in javnih razpravljanj socialisti postavili sebi novo ideološko osnovo — »demokratični socializem«.
Pred kratkim je Britanska delavska stranka izdala tolmačenja današnjega mednarodnega socializma pod -naslovom »The .Socialist International«, v katerem predvsem	podčrtava	samonikli	značaj
nove organizacije. Morgan Philips, prijatelj	Titove	Jugoslavije,	pravi
uvodu, da pomeni uničenje demokracije neizogibno usahnitev socializma. Za Tita to pač ni posebno laskav poklon. Prav zato, nadaljuje Philips Morgan, sloni nova. Ineternacionala na trdnih temeljih »NELOČLJIVOSTI SOCIALIZMA IN DEMOKRACIJE«. Do teh spoznanj	je	prišel	mednarodni	socializem	po	dolgih	ih težkih preizku-
šnjah in razočaranjih.
Prva konferenca mednarodnega socializma v maju 1946 se je omejila samo na to, da obnovi medsebojne stike. Leta 1947 so v Ant-werpnu ustanovili COMISCO. Prvi poizkus za , skupno politično izjavo ni uspel zaradi' tega, ker so s komunisti v Vzhodni Evropi sodelujoče socialistične stranke na povelje Kremlja odklanjale Marshallov načrt. Po praškem preobratu ?o komunistične kolaboracioniste v satelitskih državah in Nennijevo so-potniško stranko izključili.
S tem pa stari ideali po notranji gnotnosti -niso bili doseženi. Leta 1949 so nizozemski predlog, ki je vseboval privid nekake evropske federacije, odklonili. Novo razočaranje v novejšem času je prinesla odpoved azijskih socialistov, ki so kljub prisotnosti Attleeja na konferenci v Rangoonu sklenili, da bodo vzdrževali z matično organizacijo čim rahlejše vezi.
Pot od prejšnjih internacional, katerih glavni smoter je bil razredna borba svetovnega proletariata, k širokogrudni svobodnjaški organizaciji »demokratskega socializma«, je bila mogoča samo z odločnim odmetom balasta nevarnih slepil. Casi, v katerih je Otto Bauer po zmagi fašizma vzkliknil, da je treba »ta primer posnemati, da oi s popolno likvidacijo kapitalističnega razreda preprečili ponovno obnovitev protirevolucije«, so minuli.
Današnji socializem se je po sili razmer ini po, -težkih, razočaranjih s komunističnim sleparjenjem delovnih množic povzpel do prepričanja, da je socializem predvsem sestavni del demokratičnega sveta. Njegova mednarodnost se postavlja, v kolikor to zadeva pristojnost in izgradnjo, v isto vrsto kot »Liberalna svetovna zveza« ali demo-krščanska »NouveLles Equipes In-ternationales«. Lahko bi celo rekli, da je »Socialistični internacionali« dostop k pristnemu mednarodnemu sodelovanju težji kot obema partnerjema in konkurentoma, kajti »posebne dobrine« socialistične gospodarske preosnove neizogibno pospešujejo moč posameznih držav in gradijo — kakor dokazujejo praktični primeri — težko premostljive pregraje z uvajanjem samozadostnega, avtarhičnega gospodarstva. Samoprevara o blagoslovih obširne socializacije, za katero se ogrevajo tudi današnji socialisti, bo s trdo govorico stvarnosti prej ali slej shlapela. Na ozka poprišča gospodarstva in socialne politike o-mejena vera socialistov v moč kolektivnih ustanov je zadnji odmev nekdanjega marksizma, ki se je svoječasno s tako silo zavzemal 7a uničenje svobodne demokracije ko' državne in življenjske oblike.
Današnji socializem stoji v isti fromti za svobodo in človeške pravice z drugimi političnimi skupinami.
Po vseh teh številpih preobrazbah, ki so niepnatadni socializem pripeljale iz sanjarskih utvar, nujno utemeljenih na načelih nasilja, samoprevare in cenene propagandistične demagogije v svet stvarnosti, demokracije in politične poštenosti, je končno mednarodni socializem zopet našel svoje mesto v kulturnem krogu zahodnega sveta. Novo ogrodje »Socialistične internacionale« so zgradili prepričani socialni demokrati Velike Britanije, Norveške, Švedske, Danske, Nizozemske, Švice, FVancije in Belgije. Zato je to. ogrodje postavljeno na trdne temelje demokracije zahodnega pojmovanja.
Solarji kremeljske politične vzgoje bi morali skozi' plamteči očiščevalni ogenj žive . in resnične demokracije,. preden bi se lahko pokazali pred vrati današnje »Socialistične internacionale«. Ta očiščevalni ogenj pa bi moral najprej vzplamteti v sami Jugoslaviji, ne v obliki krvave protirevolucije, pač pa bi moral pospešeno slediti »ti.Sjti- razvojni lestvi, po kateri se je ne brez truda in samozataje-vanja — vzpenjal mednarodni socializem, da je dosegel trdni oprijem zahodne demokracije. Zato bi se morali titovci na tej in na oni strani Fernetičev skrbno očediti in dostojno prfeobleči predno so potrkali na vrata »Socialistične internacionale«.
Se s.krbneje pa bi morala Jugoslavija izbirati tiste, ki' naj pritisnejo na kljuko mednarodnega socializma, kajti Aleš Bebler, Vladimir Dedijer in Branko Babič bodo prav gotovo zdrsrfili na gladk-.H parketih današnjega mednarodnega socializma.
LjudshoStEtjBBlugoslaiiiji
Jugoslavija je imela na dan 31. marca 1953. leta skupno 16,927.27E( prebivalcev, od tega 8,211.284 moških in 8,715.991 žensk.
V primeri z zadnjim popisom prebivalstva x dne' 15. :marca 1948 se je le-to povečalo v Srbiji za 455.578, na Hrvatskem za 156.946, v Sloveniji za 71.088, v Bosni in Hercegovini za 278.290, v niji za 150.920, v Crni 42.436.
V vsej Jugoslaviji se je tako število prebivalstva povečalo od 15. marca 1948 za 1,155.000 ali za odstotke.
Makedo-gori za
7,3
PrebiuBlstuo Slovenije
Slovenija je imela na dan ljudskega štetja 31. marca letos 1 milijon 462.991 prebivalcev. Pred petimi leti je pa bilo v Sloveniji 1 milijon 391.000 prebivalcev. Prebivalstvo je torej v petih letih, narastlo za nad 70.000 oseb.
Glavno mesto Ljubljana ima danes 135.000 prebivalcev. Leta 1948 pa jih je štela 115.000. Narastel je tudi industrijski Maribor, in sicer od 66.000 pred petimi leti na 75.000 letos. Tretje ’ mesto po" številu prebivalcev zavzema Cglje, ki ima po zadS4eriv 'peK>isu"T2.5.O0O ■pr^bivalC^v.
Te' jH5d^Tc6'3£*'s']j6ro6ila" jiigoslo^ vanska zvezna komisija za popis prebivalstva.
Ob. priliki bomo objavili zanimivo študijo o izsledkih tega ljudskega štetja.
iZanimivo je namreč, da so pri-ličen prirastek prebivalstva zabeležili v mestnih in industrijskih središčih, padec pa na kmečkem podeželju.
Pred vojno pa je prav kmečki živelj odstotno na-j-več doprinesel k dvigu števila jugoslovanskega prebivalstva.
»PRIMORSKI DNEVNIK«
in njegovi argumenti
(Nadaljevanje s 1. strani)
potrdila -zavezništvo z iredentistično organizacijo? - Zasnubila sta jo prikrito in končno tudi javno.'
e) Ali je potem mogoče, da je Medino tako gibanje lahko pogoj za neodvisnost Tržaškega ozemlja«? - Ne, kajti kdor je za Italijo, ne more biti obenem za neodvisnost Tržaškega ozemlja. Vsaka nasprotna trditev je golo slepomišenje.
9) Ali je ali ni Babičeva KP odprla v letih 1945-46 na stežaj vrata tisočim »zajedavskim birokratom« italijanske narodnosti, obenem pe zaprla Slovencem pot v razne u-pravne organe?
Odgovor: Babičeva KP nosi polno -odgovornost za slovensko brezposelnost in tudi za to, da so zavezniki pod izključnim prišepeto-vanjem pristranskih italijanskih u-radnikov. Primarna krivda za »krivične meje, .neizpolnitev demokratičnih določb, za londonski sporazum« teži edinole na KPJ, ki je na pariški iril^o.^iii konfetenei" naito-'pala &ofc'sovražnik zahddnie#a sveta -in-zapravila vse'simpatije in -naklonjenosti večine odločujočih velesi! do Jugoslavije samo -zato, da je čuvala svoje strankarske in ne državne koristi.
Ali ni za povprečne možgane povsem jasno, da so imeli zavezniki takrat — kakor imajo tudi danes — ves interes, da prepustijo Sovjetom čim manj ozemlja in vpliva, posebno še po tisti neomejeni ne-■nasitljivosti, ki se je Sovjetov polastila po končani vojni? Takrat je bila komunistična vlada Jugoslavije dolga roka Sovjetov. Sovjetov
Reci, da ti ne porečejo
Ze nekaj tednov naletavamo v Iodhodom v London in verjetno še italijanskem tisku na obtožbe proti tudi pred Stalinovo smrtjo. Ni iz-
Jugoslaviji o njenih domnevnih pogajanjih glede . pomirjenja med Moskvo in Beogradom.
Na podlagi domneve, ’s so taki razgovori v toku, so Italijani napravili zaključek, da ti razgovori pomenijo Titovo izneverjenje Zedinjenim državam in zahodnim silam sploh,- V vseh mogočih inačicah smo torej mogli citati, . da , je Tito povsem zanesljiv zaveznik in pogajalec. V primeri z njim — so zaključevali —- je Italija mnogo resnejši in zanesljivejši sopogodbe-nik.
Čudna zmernost
V zadnjem času je pa italijanski tisk glede Jugoslavije postal zmernejši; takemu spremenjenemu zadržanju pa žal odgovarjajo dokaj čudne jugoslovanske izjave o Trstu. Istočasno je pa iz nekaterih italijanskih listov izšla vest, da so tudi med Moskvo in Rimom v teku pogajanja, ki so na las podobna onim, ki so jih pred tedni očitali Beogradu.
Vest o -tem je posredna, izhaja pa iz neke izjave, ki jo je dal sam ministrski predsednik De Gasperi v svojem govoru, ki ga je imel 26. aprila. De Gasperi je namreč priznal, da je dala Italija pobudo sovjetski vladi za -njen morebitni pristanek na tristranski predlog od 20. marca 1948 glede Svobodnega tržaškega ozemlja. Sovjetska vlada naj bi pristala na »povratek« Trsta k Italiji in naj bi dosledno temu umaknila zahtevo glede »junc-tima« med podpisom avstrijske pogodbe in vprašanjem izvršitve mirovne pogodbe o Trstu, -ki je dp slej onemogočal izvršitev tristranskega predloga od 20. marca 1948.
De Gasperi govori sicer samo italijanskem pozivu, vendar pa ni mogoče misliti, da bi se sovjetska vlada takemu pozivu odzvala čisto brezplačno in se —- kar meni nič, tebi nič — po njem ravnala. Sodeč po diplomatskih običajih, je vsa podoba, da so Italijani napravili zaupen poskus, da bi ugotovili, pod kakšnimi pogoji bi bila Sovjetska zveza pripravljena, pristati na predlog od ,20. marca in ga podpisati. To pomeni nič več in nič manj kot to, da so ti pogoji vsekakor predmet razpravljanja med sovjetskimi in italijanskimi zaupniki. V Moskvi ali v Rimu? Po vsej priliki v Rimu.
Nerazumljivo vznemirjanje
O teh pogajanjih neposredno ne vemo ničesar, vendar pa obstojajo zanimive poedinosti, ki dopuščajo nekatere zaključke.
V prvi vrsti se moramo vprašati, zakaj so se Italijani pred tedni tako vznemirjali zaradi domnevnih jugoslovanskih prizadevanj v Moskvi. Logičen odgovor bi se glasil: Zato ker so se bali, da bi sovjetsko - jugoslovansko zbliževanje moglo motiti vzporedna sovjetsko -italijanska pogajanja. To -bi pa pomenilo, da so vodili pogajanja med Italijo in Sovjeti še pred Titovim
ključeno, da so Italijani kazali pripravljenost,. in morda še več kot samo golo pripravljenost, Sovjetom izkazati tudi usluge. In mnogo govori za to, da se se te usluge nanašajo ozemeljsko na področje Bližnjega in Srednjega vzhoda, in sicer prav na Egipt in Perzijo. Italijansko gospodarstvo, ima posebne koristi prav na perzijskem tržišču, kajti Italija bi razen cenene nabave perzijskega petroleja mogla najti v Perziji tudi ugodno tržišče za italijanske industrijske proizvode.
Z druge strani pa zopet slišimo, da so nekatere ladje vrste »Liber-ty«, ki so jih svojčas odstopili raznim ,italijanskim plovnim družbam, zavezniki' .zajeli, bodisi ker so prevažale razno blago v sovjetska pristanišča, bodisi ker so na sovjetske ladje pretovarjale predmete i-talijanske: in zavezniške vojne industrije,
Protiusluge
Ce so stvari res take, tedaj ni dvoma, da italijanska- vlada do neke mere upravičeno pričakuje sovjetske protiusluge prav glede Trsta.
Politika je včasih res kaj -umazana zadeva. Kdor pozna zgodovino levantinske 'trgovine za časa srednjega veka, more navesti na stotine primerov za to, kako so. italijanske mestne republike, posebno Benetke, Genova in Piša, dokazovale izredno spretnost v izigravanju papeževe bule »In coena Domini« proti dobavam orožja poganom, to je španskim, afriškim in prednjeazijskim Arabcem. Na I-slam so tedaj krivo gledali podobno kot danes na komunizem. Krščanska skupnost je bi-la tedaj organizirana podobno kakor danes skupnost nekomunističnih držav. Posebnost italijanskih republik je pa tedaj bila v prebijanju blokade med Vzhodom in Zahodom. Te so po eni strani posvečale veliko pažnjo izgradnji razkošnih svetišč (na primer stolnice v Piši), po drugi strani so pa svojo pobožnost izpostavljale velikli preizkušnji si tem, da so trgovale z Bližnjim vzhodom.
Mnogi znaki torej kažejo, da se današnji Italijani v ničemer ne razlikujejo od Italijanov iz časov križarskih vojn. V verskih vprašanjih so današnji Italijani prav, tako na mestu kot so bili sodobniki sv. Frančiška ali Girolame Savonarole. Pravijo pa pri tem, da je pač treba živeti, pa najsi bo s trgovino z dišavami, s svilnatimi izdelki ali pa z ročnimi deli iz Sirije in Mezopotamije, ali pa z zamenjavo perzijskega petrtoleia in izdelkov vojne industrije z drugimi predmeti ali političnimi koncesijami, ki jih Italija potrebuje.
Iz vsega tega izhaja, da italijanska zunanja politika, čeprav je navidezno naslonjena na zahodne zaveznike, sebi vendarle odpira tudi druga vrata in zaradi tega v dokajšnji meri ugaja Sovjetom. Obi-
čaj sovjetske diplomacije, da v svoji politični igri razdvaja nasprotnike in da jih pogodbeno poveže neodvisno enega od drugega, se je pokazal že na konferenci v Jalti, kjer so po Hopkinsovi trditvi bile mnoge stvari dogovorjene med predsednikom Rooseveltom in Stalinom, ne da bi o tem bil obveščen tudi Churchill (glej »Roose vel-t and Hopkins«, zv. II., str. 510: »The decisive discussions relative to the Far East«). Zato ni verje no, da ima De Gasperijeva izjava od 26. aprila za ozadje podobn-q situacijo, topot morda ne toliko na škodo Velike Britanije, koliko: pač na škodo Zedinjenih držav.
De Gasperijeva „odkritja“
To domnevo nam potrjuje govor, ki ga je De Gasperi imel pre teklo nedeljo v Firenzi. Tu je naglasil, da so že ! 1945, torej še pred zaključkom mirovne pogodbe vodili po Togliattiju pogajanja — Togliatti je bil tedaj član italijar ske vlade —z' Molotovom, in da j.\ tedaj Italija Sovjetski »vezi nudil: sporazum ,z obljubo, da ne bo s>“ delovala pri nobeni akciji, ki bi bila naperjena proti Sovjetski zvezi. Italija je bila torej že 1. 1945 pripravljena — -tako naglasuje De Gasperi — sporazumeti se s Sovjetsko zvezo v smislu nesodelovanja z ameriško protisovjetsko politiko.
Vprašanje je sedaj, zakaj De Gasperi omenja (in vsekakor to namenoma omenja) to nekdanjo italijansko obljubo, in' to* prav času, ko od Sovjetov zahteva pristanek na »povratek« Trsta k Ita liji, hkrati pa komunistom Južnega Tirola in Trsta nudi zvezo z i-talijanskimi strankami, naperjeno proti nasprotnikom italijanskega i-redentizma. In to zveni skoraj ne le ko poskus zbližanja Italije Sovjetsko zvezo, ampak obenem tudi kot opomin Američanom in Angležem za primer, Če v tržaškem vprašanju bi šli Italiji na roko, seveda to v očitno škodo bodočnosti Srednje Evrope.
Značilna igra
Vsa ta igra je zelo značilna. Saj meče kaj čudno luč na zaneslji vost Italije kot zaveznice zahod nih sil, in to prav v -trenutku, ko bi morali pripravljati začetek mi rovnih razgovorov med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo.
Značilna je pa še ena stran ita lijanske politike po Stalinovi smrti
Ves italijanski tisk si je namreč prizadeval, kako bi dokazal, da sovjetska država ne bo nehala Stalinovo napadalnostjo do zahodnih sil. Vendar sovjetska pomirlj.i vost ni samo, kakor je vsa podoba predmet kritične presoje z itali janske — in ne le z italijanske s-trani — ampak je očitna želja italijanske vlade, da do tega pomirjenja nikakor ne pride. Kajti če bi prišlo do -tega pomirjenja, te daj Italija ne bi imela več možnosti, da s sklicevanjem na Trst nadaljuje svojo politiko izseljevanja (»blackmail«) glede zahodnih sil.
iv Jugoslavijo niso pripeljali zavezniki, pač pa sedanji komunistični jugoslovanski režim. Kdor jih je pripeljal,.--je edini krivec za Krivične. ..sklepe... pariške konference, glede sedanjih mej in prav nihče drugi. Res je, kar trdi De Gasperi, da se mora Italija zahvaliti samo Sovjetom in komunistični stranki Jugoslaviji, da je Tržaško ozemlje ostalo še upanje za Italijo. Zvra-čanje krdvde na tiste, ki so roko in srce ponudili Jugoslaviji od prvega dne nacističnega napada dalje, pa je komunistična oblastnost oboje zavrnila”, je lahko morala neke NKVD, ne pa pravicoljubnih ljudi.
10) Kako je s plačanci gospodarjev?
Odgovor: »Dolarska zveza« je že davno v Beogradu; na žalost se v Trstu v Machiavellijevi ulici 22-11 ni nikdar niti za hipček ustavila. Vsi odborniki in člani SDZ živijo edino od svojega dela in poklica ter med njimi ni političnih zaslužkarjev.
11) Ali sta Babič in OF Jugoslavija?
Odgovor: Ne, sta pač — kot mnogi njihovi nekdanji in sedanji prijatelji pogojno -za Titovo Jugoslavijo. Pogojno se pravi. do tistega dne, ko bo Tito še na na -oblasti a-li pa tudi še manj. Za nas je Tito eno, Jugoslavija pa čisto nekaj drugega. Tito je navaden smrtnik, Jugoslavija s svojimi narodi je pa večna.
12) Kaj je z vohunskimi centri? Odgovor: Res je, do 23. julija
1952, to je do tistega dne, ko je UDBA vzdrževala na sedežu SDZ svojega agenta Klembasa, ki jo je po jpobegu polkovnika UDBE Win-klerja iz Ljubljane na vrat na nos temni noči pobrisal v varno zavetje ljubljanske UDBE, smo bili -tudi mi »vohunski .center« udbine-ga prisluškovalca. Kaj morda »Primorski dnevnik« blagohotno namiguje, da nam mislijo poslati novo moč? Ni treba; škoda denarja! SDZ je javna organizacija, ki nima ničesar prikrivati. Romanopiscev pa ima UDBA itak že na pretek.
Odkrili in razgalili smo pravočasno načrt titokomunistične partije, da vrže tržaške in goriške Slovence v naročje italijanske socialistične stranke kakor je poskusila vreči koroške Slovence v naročje avstrijskih socialistov. Odkrili smo pri titovcih pripravljanje terena za izročitev Trsta Italiji. Od tod izvira ono strašno razburjanje pri »Primorskem dnevniku« 'tudi nad poročili na občnem zboru SDZ, ker so pogodila v živo. Toda slovensko ljudstvo naj ve, da tega postopanja ti-tokomunističnega režima ;n namenov, ki jih je odkril Branko Babič, ne obsojamo samo mi slovenski demokrati, ampak ga je obsodil tudi »Corriere di Trieste« in »Fronte dell’Indipendenza«, torej vsi oni, ki so res za ohi-anitev STO-a.
Poslanstva novo Evrope
(Nadaljevanje s 1. strani)
ropskega kulturnega in političnega poslanstva v svetu.
Želeti bi bilo, da zahodni svet končno pokaže večjega razumevanja za -celinske koristi. Posledice zahodne popustljivosti v Jalti, Teheranu in Potsdamu so žal že jasno vidne. Razumljive so kolikor toliko, če pomislimo, da so zahodne sile tedaj šele izšle iz nevarne vojne in komaj ušle nevarnosti, ki jim je pretila, če bi bilo prišlo do zbližanja in skupnega nastopa Sovjetske zveze in Nemčije.
Danes pa ne gre za to, da bi postavili Zahod proti -Sovjetski zvezi, ampak gre le za izpolnitev zdrave zamisli, ki jo je izrekla vprav Sovjetska zveza, čeprav je morda pri tem gojila drugačne, varljive nade. Najvažnejša naloga vzpostavitve Evrope je, da po obliki zadosti sicer sovjetskemu pogoju za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe, da pa odkloni odgovornost za siceršnje posledice, ki bi mogle zadeti vso Srednjo in z njo vso Evropo, če bi ugodili stremljenjem Italije, ki je tako neobčutljiva celo za svoje lastne življenjske koristi.
Prav te naloge pa dopisnik »Manchester Guardiana« sploh ne pozna, niti je ne uvideva, še manj pa zato razume.
Pojmovanje dcmohracije
Po mnenju »Ljubljanskega dnevnika« je bistvo demokracije v tem, da izvolijo na svobodnih volitvah komuniste in ne druge! Do -tega zaključka je list prišel, ko je izvedel za izid volitev v delovni svet v podjetju »Dom«, kjer niso delavci izvolili niti enega komunista, ampak samo nekomuniste!
Ni daleč čas, ko se bo moral »Slovenski poročevalec« pač privaditi vsaj »socialističnemu« pojmovanju demokracije....
Stran 4.
DEMOKRACIJA
Leto VII. - Stev. 19
VESTI s TRŽAŠKEGA
Veliki patriot Vidali
Ko smo ob priliki prvomajskih pioslav slišali govoT tajnika KP za STO, Vidali ja, smo se zares čudili, od kod se je kar naenkrat zavzel takšne gorečnosti za ustanovitev STO-ja po Črti in duhu mirovne pogodbe z Italijo. Noben pošten Tržačan si ni mogel misliti, da vse to spada v okvir manevrov in načrtov, ki jih imata Vidali i:i njegova partija.
Če je res, kot je sam Vidali trdil, da smo Tržačani pač najbolj zainteresirani na rešitvi tega vprašanja, potem bi pač vsakdo pričakoval, da bo vsaj Tržačanorii povedal vse svoje načrte za take rešitve.
Toida pošteni ljudje smo Se o li-attjt' it P zčpet enkrat ugriznili.
Kar čudno je, kako postane naš someščan tov. Vidali zgovoren, ko zapusti Trst, ki je po njegovi ir-ditvi »citta mo rente«, in se pofia preko Timave v sosednjo republiko Italijo.
V nedeljo 3. maja je tov. Vidali govoril v Ladovi. Ni treba pripomniti, da se je zbralo veliko število radovednežev, ki so med sabo modrovali, da bo že zanimivo, če bo Tržačan govoril o ifrsfu. Da je bilo žahiftianje' še večje, je napovedovalec proslavil V.idalija kot velikega proletarskega borca in . . . patriota.
Ze od vsega zadetka je Vidali naravnost očital De Oasperi jevi vladi, kako malo je napravila v petih letih za Trit, češ kje so obljube, da bodo zahodne site pod' pr,le tristranski predlog, če zmaga D. C. »Le avete viste voi?« — se je ogorčeno vprašal Vidali.... »In ko} j« za italijanske interese Trsta napravilo enaindvajset italijanskih funkcionarjev, ki so se vriniti v ZVU? Tudi to j‘e D. C. razglasila kot svojo veliko zmago.« (2e tukaj diši ali bolje smrdi. Vidali j'e verjetno hotel reči:	»Ne
nasedajte jim, volite KP, mi si bomo drugače pomagali!«)
Nato je obljubil razpravljanje o Trstu za konec zborovanja, pač dulcis in fundo!
No, in kakšen je bil ta sladki konec?
Očital je fašistom gibanja MSI, da so odgovorni za stanje v coni B. iPravilno je namreč ugotovil, da je fašizem povzročil drugo svetovno vojno. (Po njihovi dialektiki moremo torej Vidalijevo misel spo-polniti z ugotovitvijo, da bi Italija še danes sedela v Zadru, Reki. Istri itd., če Mussolini ne bi začel vojne ^n jo izgubil.)
Vsem je pa vzelo sapo, ko je Vidali izjavil, da je »in questo mo-mentoi za ustanovitev STO-ja, kot to predvideva mirovna pogodba.
Da je bil pa to samo govorniški trik, so pokazala njegova naslednja izvajanja: »Vogliamo, che se ne vadano gii Alleati, e che si co-stiiuisca iin’amministrazione civile, che, itdliana pet due terzi, decide-ta Skita sorte di Triešte.u Kakšna bo ta »sorte«, nam je dal pa že seda’ okusiti, ko je namreč dodal, da se bo Aova civilna uprava zavzela za kulturne in pbliilčne tradicije Italijanov. Logično' je nato zaključil svoja izvajanja: »Ko boste volili, spOmnile Se Trsta (kakšen sentimentalizem!) in volite KPI, ker... »cio significhera mm solo aver ga-raniito... (razne komunistične dobrine) ...mo. anche aver salvato Trieste«.
Seveda so vsi navzoči zborovalci Vidaliju navdušeno ploskali.
IZJAVA SNS
V zvezi z izjavo, ki jo je podal — ne vemo, v čigavem imenu o vpriišanju STO-ja g. Branko Babič, bivši predsednik OF za STO, na kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Ljub Ijdni in jo deloma ponovil v članku, Objavljenem, v »Primorskem dnevniku« dne 1. maja 1953, ugotavljamo sledeče:
Goriijit izjava g. Babiča je v o-čitnem navzkrižju z volilnim programom Liste slovenske skupnosti na katerega so ob priliki zadnjih občinskih volitev pristali tudi od govorni predstavniki OF za STO.
Ta izjava je tudi V grobem nesoglasju z voljo celokupnega našega prebivalstva, ki slej ko prej vztraja na zahtevi, da se Svdbodno tržaško ozemlje po določilih mirovne pogodbe končno uresniči in da
Haiiiamke nfuare
2e po kratkem bivanju med pristnimi -Italijani, t. j. ne med takimi, kot so v Trstu, sem spoznal, da se jim zdi zahteva po priključitvi Trsta k Italiji samo po sebi umevna, tako nekako, kot da pripada otrok svojim staršem....
Da nosijo za to največjo odgovornost italijanski časopisi, menda Mi treba posebej poudariti, saj Trstu ne dajejo drugega pridevka kot »italianissima«.
Pred kratkim sem govoril z ne prav neumno osebo, z akademsko naobraieno osebo. In ko je pogovor nanesel na Trst, je tožil, kako to, da si Jugosiavija drzne zahtevati Trst zase, in čemu nam bo sploh neodvisnost, ko je pa Trst tako "»issimo«.
Seveda, ko sem mu povedal, da je stanje nekoliko drugačno, in da ni Trst tako —»issimo«, kot ga o-pisujejo laški dnevniki, in da so ti —»issimi« skoraj 50 odst. glasovali pri zadnjih volitvah za neodvisnost, je buljil kot tele v nova vrata. Saj Trsta skozi netrikoloristic-na vrata sploh še nikoli videl ni! 'Drugače tudi mogoče ni, saj v mestu, v katerem se je ta dogodek, ki vam ga opisujem, razvijal, in ki je gotovo eno najpomembnejših v severni Italiji, sploh ni dobiti nobenega tržaškega neodvisnega časopisa, niti »Corriere di Trieste«, ki ga dobite tudi v Parizu, na Dunaju ali Beogradu.
Tako je pri sedanji italijanski inteligenci!
E)a pa pri bodoči italijanski inteligenci, t. j. pri današnji mladini, ni slika zelo drugačna, je mend^ vsakomur jasno.
Ob nedavnih misinovskih mani-
Mfco neurje
Pretekli teden je nad Škofijami in Plavjami ter nad vsem severnim področjem koprskega okraja divjalo močno neurje s točo.
Okrog Plavij in Škofij je plast toče dosegla debelino nekaj centimetrov. Na tem področju je toča dobesedno uničila ves pridelek. Vinogradi in njive so opustošene. Skoda, ki je zaradi tega nastala, presega milijonsko vrednost.
Prizadetim? kmetom bi bilo treba priskočiti 'Učinkovito ma pomoč, da se vsaj malo opomorejo po tej veliki nesreči. Ta katastrofa naj bi bila končno tudi opomin tistim kmetom, ki se upirajo ustanovitvi obrambenih postaj proti toči!
Nerazumljiv predlog
Izvedeli smo, da je Civilna policija prosila upravo devinsko - rm-brežinske občine, naj predlaga v otfMftova«je za civilno hrabrost skupino tržaških skavtov, ki so pred' časom na njenem ozemlju rešiti' Tržačana, ki je padel v kraško brezno.
Chre brez dvoma za- hrabro dejanje, o katerem pa nočemo na1 terti-mestu razpravljati.
Hočemo le izraziti svoje začudenje, ker je Civilna policija, ki ji je poverjena skrb za čuvanje reda in zakonitosti na našem področji!, predla«ate devinsko - nabrežinske-ratf županu, let je pfav tako s prisego- vezan na spoštovanje povojne tržaške stvarnosti, liaj ji napravi' predlog, da bo mogla skupi«« tukajšnjih državljanov prejeti tuje odlikovanje. Kakor nam je znano, izdaja predlagana odlikovanja za’ civilno hrabrost Je vedno pred*-sedhik italijanske republike in visi odlikovanje na traku v italijanskih Barvah.
I^ekaj povsem drugega bi bilo, ko bi taka odlikovanja izdajal naš podrddni predsednik in bi ta visela na traku s tržaško zastavo.
V takem primeru bi bil omenjeni predlog Civilne policije razumljiv in umesten.
Medtem pa naj naša policija ne sili naših ljudi, da bi z nepremišljenimi in neumestnimi upravnimi navidezno nedolžnimi in brezpomembnimi dejanji kršili dane u-radne prisege in s tem škodili, razumljivim političnim koristim tržaškega prebivalstva.
Btoguslov zvonov na Proseku
Izredna cerkvena slavnost je v nedeljo 10. t. m. vse Prosečane združila pri blagoslovu dveh novih zvonov, ki so bili povrnjeni naši fari po desetih letih.
Večji zvon, krščen na ime sv.
Jožefa, tehta 800 kg, in manjši sv. Sebastjana i>a 600 kg.
Proseški faram so se res izkazali pri tej slavnosti. Polna cerkev ljudi z domačo godbo .in ubranim petjem je dala dnevu res slovesen značaj. Blagoslov je opravil kanonik man s. Kramarič ob asistenci čč. gg. Vidmarja in kontoveljskega župnika Bogat ca.
Zasluga, da je slovesnost tako lepo uspela, gre domačemu župniku, g* RrižmainU, ki je 25 let na Proseku in ki je izvežbal pevski zbor, ki je proseški fari v čast
Dvanajst parov faranov je botrovalo pri blagoslOVd zvonov.
Po blagoslovu je godba zaigrala v krogu botrov pod spretnim vodstvom švojejga liačelnika g. itante-ita nekaj res umetniško izvajanih komadov.
Ta res lepa slavnost bo ostala Prosečanom, Gabrovčanom in Bri* ščekom v trajnem spominu.
Ifo? načelnih glavnega stana m
Polkovnik ameriške vojske Hami d R. Ertlery, G.S.C., je bil imenovati za načelnika glavnega stana Zavezniške vojaške uprave. Nadomestil je polkovnika ameriške vojske Vonna F. Burgerja, ki je dodeljen na drugo službeno mesto.
SDf> privedi 31. t.m. j
IZLET
ga BtloMflKi rezera
Prijave na sedežu društva v
ulici Machiavelli 22-11 - telef.
•B-7&,
festacijah v Trstu so nalepili lepake s tako vsebino: »In Trieste ita-lianissima »novo sangue č sta:o sparso; mentre un eorteo di giO-vani, con in testa il tricolore, can-tava per fe Vie della citta, veniva lantiata da elementi Slavi filoco-munisti una bomba che feriva 24 persOne... itd«
Torej nič manj kot slovenska provokacij* v Trstu. Seveda v £n-uličnih manifestacijah, ki jim je odpirala pot policija, gesla niso bila preveč različna.
Tako torej, kadar so sami krivi!
Kaj bodo pisali in kričali, ko bomo Slovenci res kaj zahtevali, tega še nisem ugotovil. Ugibati o [■tem1 pa ni težko.	R.
se zajamčijo njegova resnična neodvisnost in nedeljivost, slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu pa dejanska enakopravnost z Italijani. kakOr zahtevata duh in besedilo mirovne pogodbe.
Obžalujemo, da se s takimi neodgovornimi izjavami zanaša zmeda med riaše prebivalstvo in ne dvomimo, da bodo naši svetovalci kakor doslej tudi v bodoče ostali zvesti besedi, dani ljudstvu, ki jii je izvolilo in edino kateremu so odgovorni za svoja dejanja.
V Trstu, dne 7. maja 1953.
SKUPINA NEODV. SLOVENCEV
OPOMBA: V okrožnici, ki j* je razposlala SNS 8. t. m., je rečeno, da »Demokracija« in »F^rfmcfrsfci dnevnik« na žalost nista dala prostora na razpolago za objavo zgornje izjave. Resnici na ljubo Ugotavljamo, da smo sporočili SNS, da n' mogOfe objavit? izjave v »Demokraciji« od 8. t. m., Ker je bil list tedaj že postavljen, ne pa, da njeno Objavo odklanjamo.
BAŽOVrCA
Pomladansko razkošno cvetje v naravi vabi vsako nedeljo obilo’ meščanov na lep sprehod po naših travnikfh, gozdovih in njivah: Nikdar nismo gospodarji kratili tega brezplačnega in res lepega u-žitka mestni gospodi, ki ždi ves, teden v zaprtih mestnih hišah. Toda ne moremo tiho mimo brezobzirnega obnašanja nekaterih meščanov, ki kolovratijo kar na Slepo po travnikih in poslopih in u-ničujejo poljske pridelke in krmo. Lahko bi imeli več obzira in hodili jx> stezah, poteh, po pašnikih in gozdovih, ne pa po travnikih in njivah!
Ce kljub temu opominu in prošnji ne bo nič bolje, bomo prisiljeni, zapreti vse dostope do naših posestev in tako ne bo mogoče hoditi niti po pašnikih in niti po gmajni.
Nedisciplirani meščani naj se v takem primeru prašijo po glavni eesti: krivda za to bo samo njihova!
SDD V TRSTU
priredi 23. maja ob 20.30
flf. BALETKI 9EČER
v Avditoriju ZVU.
Vabila dobite nar sedežu društva v Machiavellijevi ulici 22-tt - Telef. 62-75.
BtmfftflnnMItfittF
OBVESTILO REJCEM BIKCEV Obveščamo živinorejce, da bo zadaj* dni tega meseca iw prve dni junija spomladanski pregled za potrditev bikov.
iZakcn ,-ae dbvol j uje vzreje nepotrjenih, nfed 10f mesecev starih bikcev, ali bikcev, za katere ni v teku prošnja z* potrditev.
Lastniki bikcev, ki bodo ptihttd1-njčga junija stari 1« mesecev, morajo predložiti db sobote 23; .maja 1.1. prošnjo na koikovanem papirju- za 24 lir, naslovljeno na Komisijo za potrditev bikov pri Podrednem kmetijskem- nadzoiiništVu, v uliti G<heiga Stev; 6-1.
Prav tako morajo predložiti prošnjo' lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče junij« rrte-seca.
Vsa potrebna pojasnila Se dobijo na sedež*u Komisije ali telefoničflb, jna številko 86-73.
RAZDELJEVANJE MOČNEGA KR-i MILA (pogače koruznega jedrca) ZA KRAVE MOLZNICE V ponedeljek 11. maja t. d. so začeli z razdeljevanjem nakazil za, dvig mofthega krmila po znižani jreni.
Kmetovalci živinorejci, ki niso bili deležni krmil ne v decembru, kakor tudi v preteklem marcu, bodo lahko dvignili nakazila pr' Področnem krneti iškem nadzoml-Mvu v ulici Ghega štev. 6-1 med uradnimi urami (8.30 - 12.). Na vsako molzno kravo bodo dali 30 kg krmila. Ker ie cena močneea krmila 62 lir za kilogram, bo moral živinorejec ob dvigu nakazila ojačati' 50 odst. vrednosti krmila, to je 930 lir za vsak obrok.
Y
Čudno vojno stanje
tla vzhodni meji Italije
KO sem zadnjič obiskal Beneško 'Slovenijo, sem na znani božji poti na Stari gori doživel kaj čudne :n prav nič božjepotne stvari:
KO senrt pfo svoji navadi hotel posneti sliko Slavne slovenske božje poti* Ste privOzila za riamj na »Lambretti(( (torej »čisto pfivat-riik) dva karabinjerja.
Po stari laški -navadi sta se ustavila za nekaj desetin korakov Za našim avtomobilom, ki noši lepo tržaško helebardo na predpisani tablici. Seveda se nista nič »menila« za to. kar Sem delal, jaz pa tudi ne za njiju; očividno driiži Je-pota in umetnost vse ljudi, sem si mislil.
Toda glej ga spaka, zopet sem se enkrat pri Lahih aiftel 1 Nedolžno se mi karabinjerja približata in ine še bolj naivno vprašata, (e šem fotografira?. Jaz sicer ne vem, kako bi se s tako' pripravo, ki se ji pravi fotbkamera, še kako drugače škodilo »drŽavhi varnosti«. Hvala Bogu, da sem fotografiral svetišče, ki je >prav gO-tovo najnedolžnejši in strateško n a j nepoinemferič j š i motiv.
Nato sta glasno ugotovila, da sem Tržačan; toda tudi o tem nista bila prepričana, kljub tržaški tablioi, in ko sem to potrdil, sem spoznal, da jim prav to ni všeč. Tedaj sem videl, kje tiči zajec. Čudna ljubezen do »neodrešenih bratov«! Sele pozneje sem pomislil, daso si plavolasega Italijana, pa četudi iz Trsta, le težko predstavljali.
Morda bi bil na dogodek pozabil, pa ko sem mislil, da je že vse odpravljeno, sta prišla zopet za mano in me tik pred svetiščem kar meni nič, tebi nič »iz previdnosti«, kot sta se izrazila, legitimirala.
Pa tudi na to bi bil morda pozabil, ko ne bi bil par tednov kasneje v Reziji doživel nekaj na las podobnega!
Sedaj sem kategorično izključil
»preveliko vestnost« kakega poSa-ifteznika. Spoznal sem, da so ti ptiči samo zamenjali perje.
No, vdrugič, ko sem že imel nekaj izkušnje, sem jih še pred legitimiranjem vprašal, če imajo sploh nalo^, da ljudi nadlegujejo, iri če je fotografiranje prepovedano. V tem prifneru, sem i-ekei, naj postavijo tabele, drugače pa naj ipustijo državljane, ki ne dajejo nobenega povoda za sum, pri miru.
CiSto po njihovi metodi sts( ie rdi začela na vso moč opravičevati, češ: »Saj veste..., se nikbli ne ve«... in podobno. Nato pa sta se pobrala, k6i sta prišla.
Cufdno razpoloženje -ustvarjajo taki ljudje v obmejnih pbdroSjih!
iln to naj bi bila po njihOVem pot do mirnega sožitja?! T.fi/i.
D A R O V 1 : V počastitev spomina Prezgodaj ufnrlega Janka Košute daruje D. T. 1.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu.
ŠOLSKE VESTI I
d—H,..,.,,, , ».!rnir i f ninv um r m 	,	■	r	«
IZPITI NA VIŠJI REALNI GIMNAZIJI Ravnateljstvo Državne višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu z dodeljenimi razredi s klasičnim učnim načrtom sporoča, da sprejema prijave za privatne vstopne, sprejemne ir} zrelostne izpite v tajništvu v ulici Lazzaretto Vecchio 9-II vsak dan od 10. do 12. ure. Prošnje (na kol-kovanem papirju za 24 lir) za zrelostni izpit sprejemajo do vključno 15. maja, prošnje za o3tale izpite pa do 18. maja t. 1.
Podrobna pojasnila dobite v tajništvu zavoda in na oglasni deski. Ravnateljstvo opozarja, da morajo že sedaj vložiti prošnjo .tudi tisti, ki bi iz katerega koli vzroka ne mogli polagati izpita v poletnen) roku.
NA NIŽJI SREDNJI SOLI S p r e j e m n i :
Ravnateljstvo Slovenske’ nižje srednje šole v Trttu, ulica delte Seubla Nuova 14, sporoča, da sprejema proSnje za sprejemni iSrpit do 15: maja vsak delavnik dOjSoldne od- 9. dO 12. lire. K vpisu treba priiieSti:
a) prošnjo na kofkOVanertV papirju za 24 lir;
b) rojštrtf list anag-rafskega urada kol-kovan s 24. lirami;
c) potrdilo o istovetnosti (>pCer-tficato d’ ideritita personale«) -an&grafskega urada na kolko-Vanem papirju za 32 lir s sliko;
č) potrdilo o ponovnem cepljenju (higienskega urada)'.
Na pošti je treba plačati 15© Ht, (na »vaglia- scol. c.c. 11/1241. Odr rezek ie treba priložiti prošnji..
Vojne sirote in tuji državljani ne plačajo takse na pošti, če predlože uradno potrdilo:
V šoli je treba plačati 150 lir šolskih pristojbin.
Pismeni sprejemni' izpiti bodo 12 in 13. junija, ustni pa naslednje dni.
Vstopni (razredni) izviti:	Proš-
nie se sprejemajo do 15. ma;a. Pismeni izpiti se bodo začeli 5. ju-ni’3.
Nižii tečaini izviti:	Prošnje se
spreiemaio do 18. maia. Pismeti' i z-p it1" se bodo začeli 5. iuniia.
Vsa poiasniia daje tajništvo Nižje srednje šole.
V zvezi z razpisanimi štioeindi-jami solnograškesa seminarja za ameriške študije za tri zadnje te-
čaje v letošnjem šolskem letu bomo v prihodnjih številkah Objavili pogoje za sprejem z opisom namena in delovanja seminarja ter življenja v njem, da si bodo tudi naši čitatelji ustvarili o njem pravilno predstavo. Opis je pripravil e-dini tržaški udeleženec zadnjega"* tečaja »Aitlantska skupnost in njeni zagovorniki v ameriški zgodovini«.
« J
Zavezniška čitalnica javlja, da razpisuje Institut za svobodne študije v Salzburgu nove štipendije za poletne študijske tečaje. Tečaji trajajo po mesec dni in bodo posvečeni:
v juniju »pravnemu nabiranju in pravnemu redu v Združenih državah«, v juliju ameriški umetnosti, slovstvu, glasbi, filozofiji, političnim vedami in psihologiji, v septembr u- p& »gaspodar-sko-socialni dinamiki«.
Vse podrobnejše informacije' in tiskovine daje Zavezniška čitalnica' jv Trstu, ulica Trento št. 2.
KNJfGE
Uprave lista ima na prodaj naslednje knjige:
! Vinko B e 1 i č i č : »Slovenska lir-\ska pesem«, cena 350 lir, za študente 300 lir.
j France Prešeren : »Krst prt >Savici«, cena 250 lir.
Dimitrij J e r u c: »Večerne pesmi«, zbirka, cena 400 lir.
FVrry B ir k vič: »BrezdoihcU'. roman, cena 800 lir, za študenti :60« lir.
Ivan J o n t e z : »Jutro brez sonca«, roman, cena 600 lir.
Bogomir C o k e 1 j :	»Zgodovin-
ski razvoj Trsta«, brošura, cena 60 lir.
Ivan Ahčin: »Ob jubileju*, cena 350 liT.
VDOVEC 53-LETNI DELAVEC Z.
lastno hiso, bivajoč na tržaškem izVen mesta, eden prVih beguncev s Slovenskega Primorja, ubO'g, pa vseskozi pošten, delaven in politično' neodvisen, želi znaiija s sebi primerno Slovenko, begunko istega nazora v Svrho ženitve ali pa za' rriala hišna dela proti primerni Odškodnini. Ponudbe s točnim naslovom na upravo »Demokracije« pod VDOVEC.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU sprejema od 15. - 17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111
se bliža!
Ukoril« Zlatarna ul# Roma 19
(pst naš ddbiie prekrasna darila po želo ugodnih ččnah
lun rili
kmetovalci V podjetniki •
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame tri fiar-kčte? nudi najugodneje
TEI.
90441
CALEA
TRST
Sonnlnoi 2 4
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP ~ TOVARNIŠKE CENE -- DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarn« pohitiva
Tel. 32
KRMI N Gormons - prov. Gorizia