PRIMORSKI DNEVNIK _ £ena j™3 v četrtek 25. maja ob ®4ovai- ^odo P° formalnostih VV ,i 0 predsedniku zbornice. kaže, da krščanska de-,*f*'skih ? zavlačuje. Po vesteh iz Jiilt r_ krogov bo pričel predsed-Me *Tubiike Leone posvetovanja t>a ;f° 3. juniju. Še pred tem °beh .j/^ba izvoliti predsednika Jo Lpornic in je zelo verjetno, Jot potrdili tako Fanfanija Si v žirija, pa čeprav se je o % j zadnjih dneh mnogo govo-lSofl;t.,razpravljalo o drugačnih lili Najbrž gre za nekak llVh°Vor, do katerega pa ni prišlo ^i^dsedniških uradov, saj so čajt^d strankami nejasni. Očitkih a]° na sklicanje parlamen-$0 vi./kupin, kj bo 29. maja in C bo")!0, formulo. Očitno je torej, Sj kriza dolga in zelo zaple- Soja^tn^šnji seji centralnega ko-t|i h«. ."IL je generalni tajnik Vanda se do marca 1973 zastopane v centralnem komiteju sindikalne konfederacije, so danes dopoldne izročile skupno izjavo v zvezi s predlogom generalnega tajnika Vanraija. V izjavi je rečeno, da pomeni predlog Vannija zavračanje politične vsebine, ki je označevala sindikalno gibanje zadnjih let. Gre za železno logiko, ko se izhaja iz centraliziranja pogodbene dejavnosti, ko se skušajo ustvariti pravilniki za delavske svete, one-jevati pogodbena dejavnost v podjetjih in ko se zaključuje s tem, da ni mogoče ustvariti sindikalno enotnost v predvidenem razdobju. Takšno stališče pomeni v bistvu kapitulacijo sindikalnega gibanja pred zahtevami o stvarni izpremem-bi družbenih odnosov in odnosov v podjetjih. Zaradi tega so kovinarji odločno proti in izjavljajo, da se bo njihov kongres vršil 9. in 10. junija, kot je bilo to predvideno in da bodo na njem sklenili, da razpustijo sindikat kovinarjev UILM v perspektivi ustvarjanja enotne sindikalne organizacije kovinarjev. Zasedanje centralnega komiteja UIL so prekinili ob 19.15. Zasedanje se bo nadaljevalo jutri dopoldne, ko bodo predložili in glasovali različne resolucije. Kraljica Elizabeta na obisku v Parizu PARIZ, 16. — Britanska kraljica Elizabeta je danes začela svoj drugi dan uradnega obiska v Franciji s položitvijo venca na grob neznanega vojaka. Nato je kraljica šla na pariško županstvo, kjer so jo slovesno sprejeli. Ob njenem prihodu ji je pariški župan Che-rioux izrazil dobrodošlico in poudaril staro in trdno prijateljstvo, ki veže Parižane z Vel. Britanijo. Zatem je kraljica obiskala britansko veleposlaništvo, kjer se je zadržala na kosilu. V okviru obiska kraljice Elizabete v Franciji sta se danes sestala v Parizu britanski zunanji minister Douglas Home in francoski zunanji minister Schumann. Govorila sta o prihodnjem «vrhu» Evropske gospodarske skupnosti, ki bo v Parizu in o drugih vprašanjih male Evrope. Hkrati sta preučila tudi mednarodni politični položaj in odnose med obema državama. 1VASHINGTON, 16. - Med Tokiom in Washingtonom je začela delovati tako imenovana «vroča» teleprinterska zveza, podobna zvezi, ki že deluje z Moskvo. Sporočilo Bele hiše pravi, da je prišlo do te zveze na osnovi sporazuma med predstavnikom Nixonom in predsednikom japonske vlade Satom. Poročilo Franca Hočevarja na zasedanju slovenske skupščine Ustavna dopolnila nalagajo SR Sloveniji dolžnost da skrbi za položaj slovenske skupnosti v zamejstvu Podpredsednik izvršnega sveta SRS podal izčrpno podobo prizadevanj Slovencev v Italiji za ureditev njihovega položaja HELSINKI, 16. — Tukaj je danes prispel na petdnevni uradni obisk, . _ _______ avstrijski predsednik Franz Jonas, vencev v zamejstvu izrednega pomena (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 16. — Danes je v Ljubljani zasedal republiški zbor slovenske skupščine. Zanimivost in pomen tega zasedanja je v tem, da je slovenska skupščina to pot prvič posvetila svojo razpravo zunanji politiki Jugoslavije in mednarodnim odnosom. To novo vlogo narekujejo republikam ustavna dopolnila, ki dajejo republikam odgovornost, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju jugoslovanske zunanje politike. Današnja razprava v republiškem zboru je zajela sicer celotni okvir mednarodnih odnosov, vendar je težišče postavila predvsem na odnose Jugoslavije in v tem okviru Slovenije s sosednimi državami. Pri tem pa se je bistvo celotne razprave močno omejilo zlasti na vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu, njenega položaja in odnosov z matičnim narodom ter dolžnosti matičnega naroda in države do delov slovenskega naroda zunaj državnih meja. Podpredsednik Izvršnega sveta dr. France Hočevar je v uvodnem govoru poudaril, kako je vprašanje Slo- ...um.im.........m........... OB NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKOV TITA IN CEAUSESCA Slovesno odprtje hidroenergetskega in plovnega velikana na Donavi Vsa dela so opravili skupaj jugoslovanski in romunski graditelji - Tito in Ceausescu sta v govorih poudarila bratsko sodelovanje in prijateljstvo med obema narodoma i av*‘i ua ac uu inaiLo Sfc. L. °n8res sindikalne organiza-j b* moral biti septembra. S j, e Poleg tega tudi predlagal, Nh dP°števajo pri obnavljanju h?v',j Ue &voih pogodb gospodarski . Pčo'„ ,načrtovanje in reforme s ->«j0 i° Vanni predlagal, da se Pfi procesu sindiknl. zdru-0 kotercm so se dogovorili T^kšvai SePtembra v Firencah, r Vir1..Zahteve UIL. Jjtko ""Jton je ostro polemiziral Alrnoncini, ki predstavlja >1, strujo UIL, in ki je JP it^ Pomeni predlog o odlaga-v r6811*0* zavračanje sioditki so ga dosegle vse konfederacije v Fi-j; Mmoncini je podčrtal, da l ^ 0 Priznavajo ta sporazum ■Vhl:, oinen ja, da ga je mogoče .i' Sil, a Pala, v Ul. Vidali 9, ubil svo-sostanovalca Pala. Na prvo-obravnavi je javni tožilec Trčila sta honda in fiat Včeraj ob 9. uri zjutraj so v bol- ni ‘ri' da tržaško kazensko sodišče nj—cj prvo pomoč 30-letnemu •Hej.. za obravnavo tega pn- £)anjeju Selešu s Furlanske ceste sk * zato odposlal vse akte run-, spfc kasacijskemu sodišču. To je tre ženilo prvotno obtožbo hudih k poškodb v poskus umora žjj^t poslalo akte v Trst, pri-sodišču. proces bo obravnaval ka- primer 24- letnega Silberia 10 U1a. Ta naj bi zgodaj zjutraj tL^embra lani izvedel kar dva tli rr‘bka napada: najprej na držav-kLresti 202- kicr stoji bencinski ta K Rina Cergola, malo kasneje to „ *®ramarskem drevoredu. Tudi SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Goriška občina se pri vladi zavzema se širi počasneje kot pred leti za čimprejšnje odprtje prehoda pri Vrtojbi Jugoslovanska vlada je italijanski že pred petimi meseci poslala ustrezno noto - Sedem milijonov lir za centralno ogrevanje v vrtcu v Podgori da je znašala poprečna razsežnost vsake trgovine 39 kv. m. Podatek kaže, da Italija v tem pogledu močno zaostaja za drugimi razvitimi državami v Evropi. Statistični podatki, s katerimi razpolagamo za našo deželo, ne segajo dalj kakor do konca leta 1970. Tedaj je bilo v Furlaniji - Julijski krajini 27. 976 trgovin, od tega 2.960 na debelo in 25.016 na drobno. V obeh primerih so številčno prevladovale trgovine z raznim potrošnim blagom (1.433 na debelo in 13.392 na drobno), tem pa so sledile trgovine z živili (1.427 na debelo in 11. 624 na drobno). K navedenim podatkom je treba dodati še 4.381 kramarjev (od tega 2.071 z dovoljenjem za prodajo prehrambenih izdelkov). Iz pregleda bi morda povzeli še ločeno podatke o številu t-govin v tržaški in goriški pokrajini: na Tržaškem je bilo konec leta 1970 6.480 trgovin in 948 kramarskih stojnic, na Goriškem pa 3.542 trgovin in 588 stojnic. Kar zadeva sodobnejše trgovske poslovalnice: supermarkete, vele- blagovnice, samopostrežne trgovine in podobno, pa navaja ministrstvo za industrijo in trgovino za konec leta 1971 v Italiji 1.001 trgovino, od tega 451 supermarketov in 550 veleblagovnic. Uradne statistike što jejo supermarkete, v katerih se prodajajo tudi živila (na primer tržaška veleblagovnica Standa) dvakrat: po tem ključu naraste število supermarketov v Italiji na 607 enot, poprečna razsežnost posameznih obratov pa je znašala konec leta 1971 694 kv. m. prodajne površine. Število supermarketov se je v primeri z letom 1970 povečalo za 69 enot, to je v znatno manjšem obsegu kakor v prejšnjih letih. Zanimivo pa je, da so kar 17 novih supermarketov odprle razne potrošniške zadruge. Največ supermarketov je še vedno v posesti velikih trgovskih hiš: takih supermarketov je bilo konec lanskega leta 343 Zasebnih supermarketov je bilo 192, potrošniške zadruge pa so jih imele 72. Veleblagovnic je bilo ob istem času 550, s skupno prodajno površino 869.314 kv. m, kar ustreza poprečni razsežnosti posamezne trgovine cca 1.580 kv. m. V naši deželi je mio konec 1970. leta 30 supermarketov (2 v por-denonski, 12 v videmski, 7 v gori-širi in 9 v tržaški pokrajini); njihova prodajna površina pa ni presegla 10.328 kv. metrov ( v poprečju 344,2 kv. m na trgovino). Koliko prometa so ustvarili italijanski supermarketi v letu 1971? Na to vprašanje odgovarjajo opazovalci s cenitvami, ki se sučejo okoli 530 milijard lir. Veleblagovnice pa naj bi prodale skupno za 560 milijard lir raznega blaga. Obseg prometa je bil za skoraj 15 odst. večji kakor v letu 1970, v tem okviru pa se je prodaja prehrambenih izdelkov povečala v znatno večji meri kakor prodaja drugega potresnega blaga. Z drugimi besedami, neugodna gospodarska konjunktura je lani zavrla zasebno potrošnjo v celoti, ni pa zavrla potrošnje živil. V petek, 19. maja bo ponovna/ odobrili sklepe, ki se tičejo oseb- seja občinskega sveta v Gorici. O dnevnem redu te seje so razpravljali v občinskem odboru, katerega seja je bila v ponedeljek. Župan Pasquale De Simone je poročal o zanimanju predsednika vlade Andreottija za odprtje mednarodnega prehoda pri Vrtojbi. Znano je, da ni še dovoljenja za odprtje tega prehoda in da je jugoslovanska vlada že pred petimi meseci poslala italijanski noto, v kateri se zavzema za odprtje tega preboda. Andreottija je goriški župan obvestil o tej zadevi ob njegovem kratkem obisku v Gorici, predsedniku vlade pa je nato goriška občina poslala obširno dokumentacijo. Prav tako so o stvari zainteresirali zunanjega ministra Mora, ki je bil prav tako v času volilne kampanje v našem mestu. Na jugoslovanski strani posvečajo temu vprašanju zelo veliko pozornost, saj je od privoljenja italijanske vlade odvisno ali se bodo nadaljevala že začeta dela na jugoslovanski strani. Baje je jugoslovanska nota sedaj v zunanjem ministrstvu. V Gorici upravičeno pričakujejo, da bo stvar kmalu pozitivno rešena. Župan je tudi predlagal, da bi poslali predsedniku vlade, deželni upravi in prizadetim ministrstvom resolucijo, v kateri se zavzemajo, da bi stroške za sodne urade, ki sedaj bremenijo občino, prenesli' na državo. Občinski odbor je na predlog župana, sprejel tudi predlog, da bi pesniku Biagiu Marinu iz Gradeža podelili častno meščanstvo. Odbornik za javna dela Agati je predlagal razne sklepe s področja svojega resorja. Med temi je predlog za ureditev kurjave v otroškem vrtcu v Podgori, za kar nameravajo porabiti sedem milijonov lir. V poletnem času bodo opravili tudi nekatera popravljalna dela v neka terih šolskih stavbah. Občinskemu svetu bodo dali v pretres tudi lo-tizacijo zemljišča med ulicama Mazzini in De Gasperi ter nakup nekaj zemljišč v Ločniku. Na predlog odbornika Paulina so ja, med katerimi rezultate natečaja za šolske sluge, asistente v zavodu Lenassi in druge. Na dnevnem redu seje so bili še predlogi odbornikov Rovisa, Ciuffarima, Moiseja. Ta je povedal, da bodo 1. junija odprli, kot vsako leto, občinski park, v katerem bodo na razpolago časopisi in revije, da bo občina tiskala na svoje stroške klavirske skladbe skladateljice Cecilie Seghizzi, da bodo na teniškem igrišču na Rojcaih poučevali tenis. Iz tržiške bolnišnice V tržiškem pristanišču se je včeraj ponesrečil delavec Danilo Pe-los iz Škocjana. Razkladal je lesene hlode med jutranjim dežev- in pri padcu se je udaril. V bolnišnici bo ostal osem dni. V tržiški ladjedelnici se je včeraj pri delu z angleškim ključem udaril v obraz 24-letni delavec Adriano Marega iz Tržiča. Ozdravel bo v 10. dneh. Mednarodni simpozij fizikov v Gradežu V Gradežu se je pričel mednarodni simpozij fizikov, ki ga prireja mednarodni fizikalni center v Miramaru pri Trstu. Simpozij bo trajal nekaj tednov in na njem sodeluje vrsta znanih fizikov iz vse Evrope. Kongresisti si bodo ogledali razne kraje v naši deželi. Obiskali bodo tudi Gorico. V NEDELJO V KATOLIŠKEM DOMU Nadvse zadovoljiv nastop Glasbene mladine - Gorica Nastopili so mladi orkestraši in solisti Glasbena mladina Gorica je v nedeljo dopoldne priredila v Katoliškem domu zanimiv koncert orkestra in solistov Glasbene matice iz Trsta. Glasbena matica je na tem koncertu predstavila tri mlade gojence - soliste, obenem je v Haydno-vi simfoniji prikazala obetajoč in vzpodbuden orkestralni naraščaj. Sam pogled na tako mlade in številne orkestralne izvajalce, je vzbujal prijeten občutek, kot je bila prijetna tudi Hagdnova glasba. Med solisti je nastopila tudi mlada Verenka Terčelj, ki se je v štirih šivičevih otroških skladbah za klavir in godalni orkester, lepo vživela v izvajano glasbo. Črtomir Šiškovič je v Logarjevem concertinu za violino in orkester pokazal, da zna zanesljivo in samozavestno obvladati svoj inštru ment. Kot tretji solist je v precej zahtevnem Mozartovem koncertu v D-duru nastopila Majda Terčon, ki se jem pri čemer mu je spodrsnilo .................................... PRIZADEVANJA ZA STROKOVNO IZOBRAZBO KMETOV Deželna ustanova za razvoj kmetijstva namerava razširiti šolo v Červinjanu Prizadevajo si, da bi srednješolci obiskali to moderno urejeno šolo Na obisk so povabili ravnatelje nižjih srednjih šol je izkazala za dobro in solidno pianistko. Z nedeljskim nastopom je Glasbena matica prikazala samo delček širokega mozaika svojega delovanja. številno občinstvo, med katerim je bilo veliko mladine, je z zanimanjem sledilo celotnemu programu in je s svojim odobravanjem in ploskanjem vlilo glasbenim delavcem še večjega poguma. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA je pripravila pred kratkim v centru za strokovno izobrazbo na področju kmetijstva v Cervignanu srečanje vseh ravnateljev srednjih šol iz naše dežele. Večkrat se poraja pri starših in dijakih samih, ki končajo nižjo šolo, dvom in problem, kje in kako naj bi nadaljevali šolo, če se že ne odločijo za to, da se po končani obvezni šoli mladenič nekam zaposli. Prav takrat se večkrat zgodi, da se starši sami obrnejo do ravnateljev šol in jih zaprosijo Takrat sta dva socialistična in en za mnenje. I komunistični zastopnik v upravnem Ustanova ERSA je pripravila sre | svetu konzorcija za industrijsko co-čanje v ta namen, da bi vsem no v Tržiču zapustila sejno dvora- iHMniiiiiiimiirMiiniiiriiiirimmmiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiti PO PREDVOLILNEM ZATIŠJU V POKRAJINSKI UPRAVI JE DELO SPET STEKLO Sestanek svetovalske skupine KD - Interpelacija Poletta o bombah na Severni Vietnam Tudi pokrajinska uprava je po premoru v predvolilnem času pričela z intenzivnejšim delom. V teh dneh so se sestali člani demokri-stjanske svetovalske skupine (načeloval je seji dr. Cian), da bi razpravljali o nekaterih vprašanjih zdravstvenega značaja. Na tem sestanku je odbornik Perissin poročal o stanju na področju oskrbe psihiatričnih bolnikov ter o deželni politiki na področju zdravstva. Govora je bilo tudi o pomoči gluhonemim in o nujnosti, da se naveže stik z ostalimi pokrajinami v deželi, da bi se uredilo vpraša- štev. 124/4 ki se je malo prej ponesrečil v prometni nesreči. Seleš! se je peljal s svojim motorjem honda po Furlanski cesti proti Barkov-ljam,, ko je trčil s fiatom 850 tržaške registracije. Vozila ga je 39-ietna Ida Reina por. Budini iz Ul. Braidotti 15, ki se je pripeljala iz Ul. Braidotti in bila namenjena na Furlansko cesto. Trčenje na križišču Včeraj zjutraj, okrog 9. ure. se in ®ot je šlo za rop na bencinarja je Izletna Donatella Dazzara iz UL Tulila Beltrameja. Obakrat, K. Manna 22 peljala s svojim. ko-2L£i Cerut tudi Streljal. Fanta so ' lesom po Ul. F Iz; proti .mestnemu tCtl letečega oddelka tržaške kve- j srediscu. Pripeljala se je cto k Uta® aretirali po daljšem iskanju sus‘r.a z U!' Va d nvo' ,K° -j® tr . n„wCa Januarja letos. Sodna obrav- s fiatom 127 novejše tržaške regi-V® Proti mladeniču bo 30. junija. I »^oje. ki ga je proti Carduccnje- se*»** »—*».*■ s svass*V£K pri padcu na asfalt pobilo po stegnu desne noge, zaradi česar so ji v bolnišnici razkužil rane in jo poslali domov s prognozo okrevanja v približno 5 dneh. lllllllllllllllllllllllimitllllllllllllllllllllllllltltltlllllllllUIIUIIIIMIimilllllimillllimilllllllllllHIIIIIIHIMtnlll PRED SINDIKALNO ZDRUŽITVIJO Kmalu razpustitveni kongres članov sindikata FILCA-CISL Kmalu združitveni kongresi treh glavnih sindikatov - Najdalje so šli v tej smeri kovinarji dt^a Marasa, ki ga dolžijo žalitve bo omenjenih treh procesov, -vrsti ®e šest drugih, ki pa Goričane. 15. junija bodo kaoijj .divoja Škerka, Gaferja Er- za-bosta racij • .’n Giovannija Alberija N.'/^'ievanja. 21. junija se b,»» tc*,.., a zagovarjati Otto in Tazio Bo-šltL’ ki ju dolžijo ugrabitve trži-to jj? žUpana Versaceja. Ostale sod-jjavnave zadevajo še te prime-ropa1J- junija Alfreda Lovo zaradi junija Janez Turk zaradi p julija Adriano Prinčič, Giu-.pUssig in Geminiano Simčič Mjj..1 žalitve italijanske vojske, 4. kaijč&a Livio Gobato zaradi žalitve nske države. I Umestitve grobnic vojaškega pokopališča Je sporočila, da bodo v ?rvernm. Pripravili nove kripte na ln drugem polju nekdanjega C*' Pekopališča v Ul. della Pa-Hn,, t*>do morali preložiti 22 na- Cestna nesreča doberdobskega mladeniča V tržiški bolnišnici so včeraj zaradi telesnih poškodb, ki jih je dobil pri prometni nesreči, za 10 dni pridržali 27-letnega Slavka Ferfoljo iz Doberdoba, Trg sv. Martina 3. Ferfolja se je ponesrečil že v nedeljo. Na jugoslovanskem ozemlju je s svojim fiatom 750 zašel s ceste ter se prevrnil. Avto je precej razbit. Prijatelji so Ferfoljo že v nedeljo zvečer prepeljali ranjenega domov. V bolnišnico ni hotel, zaradi bolečin pa je vendarle moral vanjo včeraj. 'n 90 manjših stalnih grob-i ^ rv>h 22 družinskih grobnic, Jih dodelili konec preteklega Šali-’ bodo premestili na isto po-drugih 90, v katerih so Nl^fJ1 italijanski vojaki, ki so padli ^li, svetovno vojno, bodo ukl-^tanke pa bodo shranili v novi Med pobiranjem zelenjave je strmoglavila v škarpo Včeraj zgodaj zjutraj, okrog 7. ure, je 68-letna Justina Pegan por. Turk z Romagne štev. 43, šla na vrt, za hišo, po zelenjavo, ko je nenadoma izgubila ravnotežje in padla v približno dva metra globoko škarpo. Pri tem se je pobila po hrbtu in levi nogi. Z rešilcem RK so jo takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na I. kirurški oddelek s prognozo okrevanja v približno dveh tednih. V teh dneh se bodo po vseh tovarnah lesne industrije pričeli pred-kongresi delavcev, ki so včlanjeni v sindikat FILCA - CISL. Na teh bodo vo-lili tovarniške delegate za pokrajinski kongres te strokovne zveze, ki bo v prvih dneh junija in kjer se bo odločalo o razpustitvi tega sindikata. Proces sindikalne združitve se na Goriškem ugodno razvija. Že pred časom smo poročali, da so svoje ločene sindikate razpustili kovinar ji in da bodo kongresi za združitev v kratkem. Sedaj so na vrsti delavci v tovarnah lesne industrije, in teh je na Goriškem precej, kmalu pridejo na vrsto še druge stroke, katere so že vodile v zadnjem času enotno politiko na sindikalnem področju. Na Goriškem je ta proces že precej napredoval saj je skoro ni sindikalne akcije, kjer ne bi bilo popolne enotnosti. To je tudi najboljši odgovor vsem tistim, ki sd te enotnosti ne želijo. In teh ni malo v državi in niti na Goriškem. V jeseni bomo torej imeli, če ne bo zaprek, na Goriškem v vseh večjih industrijskih strokah, enotne sindikate. Ob robu še ena sindikalna vest. Delavci v tovarnah lesne industrije in gradbinci so preko svojih sedanjih treh sindikatov FILCA - CISL, FILLEA CGIL in FENAL - UIL pričeli s posvetovanji za obnovitev delovnih pogodb, ki zapadejo v jeseni. ROJSTVA: Sandra Tagliani, Samuele Da Ros, Gianluca Feliclosi, Ketti Puntin, Roberto Maritan, Massimo Muset, Tanja Pelicon, Pamela An-tonini. SMRTI: 7-dni star Mauro Parisi; upokojenec 75-letni Giovanni Fabbro; upokojenka 74-letna Francesca Petrovčič vd. Oman. Iz goriškega matičnega urada Na goriški občini je bilo 15. maja vpisanih 8 rojstev in 3 smrti. nje deželnega zavoda za gluhone me v Gorici. Govorili so tudi o onesnaženju zraka in vode in o pristojnosti pokrajinske uprave na tem področju. Demokristjanska skupina bo predlagala sestanek načelnikov skupin, da se izdela dokončno mnenje o stališču pokrajinske uprave v obrambo demokratičnih inštitucij. S svoje strani je komunistični svetovalec Silvino Poietto poslal predsedniku pokrajine interpelacijo v kateri meni, da bi bilo prav da bi pokrajinski svet sprejel resolucijo, v kateri bi obsodil ameriško bombardiranje Severnega Vietnama, kar onemogoča sklenitev miru v tem delu sveta. ravnateljem osvetlila način študija in strokovno izobrazbo, do katere pridejo dijaki kmetijskih šol. S to strokovno izobrazbo se lahko mladina aktivno in dobro vključi v kmetijsko proizvodnjo, predvsem pa v podjetništvo na področju kmetijstva. Na srečanju je bil prisoten deželni odbornik za šolstvo Giust in predsednik ERSA Lucca, ki je prisotnim orisal bodoče delovanje in načrte kmetijske strokovne šole še posebno je podčrtal širši učbeni program, ki si ga zastavlja ta šola in ki stremi za tem, da bi mladino pripravila ne samo v ožjem tehničnem smislu pač pa s širokimi pogledi in perspektivami na kmetijsko podjetništvo. Ravnatelj ERSA dr. Bellavite je poudaril tudi, da se ta šola postavlja v okvir načrtov EGS. Ob koncu se je deželni odbornik Ghist še posebno zahvalil ustanovi ERSA za plodno delovanje. Orisal je tudi nekatere probleme šolske reforme, ki so v zvezi s prehodom nekaterih pristojnosti na šolskem področju od državnih na deželne organe. no in zadeva je nato prišla v občinski svet. V ponedeljek zvečer delegaciji PSI in KD nista našli stičnih točk. Včeraj popoldne pred sejo je bil sestanek svetovalcev Krščanske demokracije skupno z občinskim vodstvom stranke. Kot smo izvedeli, sta nameravali tako demokrščanska kot socialistična skupina predložiti vsaka svojo resolucijo. Ne vemo, če je do tega prišlo. Seja se je namreč pričela pozno zvečer. Če ni bil pred sejo ali med njo dosežen sporazum, obstaja možnost, da pride do krize. Pocastitvetm razstava pisatelja Danila Lokarja V počastitev 80-letnice pisatelja dr. Danila Lokarja, ajdovskega rojaka, bo študijski oddelek goriške knjižnice v Novi Gorici priredil razstavo njegovih del in dokumentarnega gradiva o njegovem življenju. Lokar, Prešernov nagrajenec, je poleg te prejel še mnogo drugih nagrad: Cankarjeve založbe. Društva književnikov, občinske skupščine Ajdovščine, katere je tudi častni član, in druge. Počastitveno razstavo bodo odprli s kratko svečanostjo, na kateri bo govoril dr. Lino Legiša, v petek 19. maja ob 18. uri, v hali občinske skupščine. Razstava bo nato odprta vsak dan do 28. maja od 8. do 14. in od 17. do 20. ure, razen ob nedeljah, ko bo odprta od 10. do 12. od 15. do 20. ure Poslovanje bencinskih črpalk ob praznikih Po odredbi ministrstva za industrijo in trgovino in izrecni prošnji prefekture bo v goriški občini odslej lahko odprta ob praznikih polovica bencinskih črpalk namesto prejšnje četrtine. Za vse ostale črpalke goriške pokrajine velja člen 3 ministrskega dekreta z dne 11. marca 1972. Ta dekret ne velja za občino Gradež, kjer bodo ob praznikih lahko odprte vse črpalke sko-vse poletje. Kmalu zaključek šolskega leta Hrvatski teden v Pordenonu Včeraj dopoldne je dopotovalo v Pordenon uradno odposlanstvo iz Zagreba. Predstavniki političnih in gospodarskih oblasti SR Hrvatske so se sestali s pordenonskimi oblastmi, s katerimi so se pogovarjali o sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. V zameno za epordenonski teden*, ki je bil pred časom v Zagrebu, se je včeraj v pordenonski pokrajini začel »hrvatski gastronomski teden, ki bo trajal do 23. maja in ki se izvaja v restavraciji »Da Guido* v Porcii. Hrvatski kuharji in natakarji so zamenjali furlanske kolege ter pripravljajo oziroma servirajo številnim gostom domače specialitete in pijače. IIIIIIIIHIIIIIIHII iimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiMimiiii VČERAJ SESTANEK NA GORIŠKEM ŽUPANSTVU Opravili bodo analitično raziskavo vzrokov onesnaženja zraku in vade O raziskavi so se dogovoril) zastopniki občine, pokrajine in dežele — Do sestanka je priilo po protestu prebivalcev Podgore Na goriškem županstvu je bili verze, včeraj sestanek o vprašanju one-j Zaključki sestanka so sledeči: de- snaženja zraka. Sestanek je treba povezati s pismom skupine prebivalcev Podgore in rajema pri Ma-donnini, o katerem smo prejšnji teden poročali v našem listu. Baje se za stvar zanima tudi goriško sodišče, Včerajšnjega sestanka so se udeležili župan De Simone, predsednik pokrajine dr. Chientaroli in odbornik za zdravstvo Perissin, ravnatelj deželnega odbomištva za zdravstvo dr. Santilli, pokrajinski zdravnik dr. Mantagna, ravnatelj kemičnih laboratorijev v Gorici in Trstu dr. Luciani in dr Capucci ter nekateri izvedenci s tržaške uni- Šolsko leto se hitro bliža zaključku. Če odštejemo nedelje in druge praznike preostaja še dvaindvajset šolskih dni. Učenci v ljudskih šolah in dijaki v srednjih si v teh dneh z učenjem prizor devajo, da bi dosegli ob koncu šolskega leta čimboljše uspehe. Več časa bodo morali posvetiti učenju v teh zadnjih dneh dijaki, ki bodo imeli opravka z raznimi izpiti in maturami. Tudi letos bodo slovenski maturanti klasičnega liceja in učiteljišča opravljali izpite v Trstu v mesecu juliju, ostali pa bodo delali izpite kar v Go rici. Med temi tudi abiturijenti slovenske trgovske šole. Letos bo že druga skupina dijakov zapusti- Na povabilo Mladinskega krožka — Gorica bo v petek, ob 20.30, v klubu «S. Gregorčič* nastopil Mali oder Primorskega dramskega gledališča z Ge-netovim delom »Poostreni nadzor*, v režiji Iztoka Torya. Občinska kriza v Tržiču? Snoči je bila v Tržiču seja občinskega sveta, ki bi morda utegnila povzročiti krizo v krajevni večini KD — PSI. Nesporazum med strankama, ki tvorita večino, je nastal zaradi javnega natečaja za ravnatelja industrijskega konzorcija. O tem vprašanju smo že pisali, la to šolo. .......................................... PRIČETEK KRATKE OPERNE SEZONE Nocoj v gledališču Verdi Verdijev «Ples v maskah» Na sporedu je tudi opera «Glumaoi», v kateri bo pel glavno vlogo slavni tenorist Giuseppe di Stefano rnači*, posebno še zato, ker bo glavno vlogo v njej pri slavni tenorist Giuseppe di Stefano. Skupno z »Glumači* bo v petek na sporedu še glasbena farsa Dina Milelle «La farsa della Tinozza*. sobotni program pa bo obsegal poleg »Glumačev* še enodejanko domačina fz Gradišča Michela Eulabia »Mada-migella Figaro*, v kateri bo nastopila mezzosopranistka Luciana Rizzadore. V »La farsa della Tinozza*, ki bo v Gorici prvič izvajana, bo pela tudi domačinka Pi-nuccia Viri. želna uprava bo izvedla preiskavo 0 vzrokih onesnaženja vode in zraka. Pri tem se bo poslužila podatkov in analiz, ki so jih nabrali tehniki goriškega pokrajinskega kemičnega laboratorija v zadnjih mesecih. Pri tej raziskavi bo sodeloval kemični inštitut iz Trsta, ki ima na razpolago zelo moderne tehnične naprave. Menijo, da bodo stvar dokončno raziskali v zelo kratkem času, da bi potem izvajali zaključke, ki bi se tikali tudi kakšnega industrijskega podjetja Go-rišo županstvo meni, da bi se moralo na vsak način prebivalstvo 1 pomiriti. Giorgio Castell&to Lamberti bo nocoj pel v operi »Ples v maskah* Z Verdijevo opero Ples v maskah* se danes ob 21. uri pričenja v mestnem kinu - gledališču Verdi osma operna sezona, za katero je poskrbela občinska uprava v sodelovanju s pokrajinsko turistič no ustanovo in goriško ustanovo EMAC. Opero »Ples v maskah* bo dirigiral Adalberto Tonini, za režijo pa je poskrbel Riccardo CecchettL V glavnih vlogah bodo nastopili Giorgio Casellato, Aldo Protti in Adriana Ciani. Predstavo bodo ponovili v četrtek. še večje pričakovanje pa vlada za znano Leoncavaltovo opero »Glu- Novo glede priznanja pokojninske dobe Zakon št. 903 z dne 21. julija 1965 predvideva, da imajo v primeru smrti zavarovanca ali upokojenca njegovi otroci in žena, če je nezmožna za delo, pravico do pokojnine. Za otroke velja to do 18. leta, do a. če hodijo v srednjo šolo in do 26. leta starosti, če so univerzitetni študenti. Če v dobi, ko otroci prejemajo pokojnino, pre nehajo s študijem, se jim pokojni na ne odvzame, pač pa se samo prekine, tako da jo lahko spet dobijo, če nadaljujejo s študijem. Tudi vojaški rok se lahko šteje v dobro za pokojnine in to v pri meru, da m bil prizadeti pred vojaškim rokom zavarovan. To je veljalo tudi za reversibilne pokojnine, vendar pa samo za tiste zavarovance, ki so umrli po 1. maji 1969 Z novo okrožnico je bilo določeno, da velja ta zakon tudi za tiste zavarovance, ki so umrli pred majem 1969, seveda vedno od dne, ko je stopil v veljavo zakon. Športno društvo Sovodnje čestita svojemu odbojkarskemu trenerju dr. Radu Peliconu in njegovi soprogi Normi ob rojstvu hčerke TANJE novorojenki pa želi vso srečo v življenju. Gledališča Kino Gorica VERDI ob 21.00: »Ples v maskah*, Verdijeva opera. CORSO ob 17.15—22.00: «Fratello sole, sorella luna*. G. Faulkner in J. Bovver; barvni film. MODERNISSIMO ob 16.45 — 22.00: »Senza famiglia. nullatenenti, cer-cano affetto*. V. Gassman in P. Villaggio; barvni film. CENTRALE Danes zaprto. Jutri ob 17.00: «11 corsaro della mezza luna*, J. Derek in J. M. Canale; kinema-skopski film v barvah. VITTORIA ob 17.15-21.30: »Una far-falla con le ali insanguinate*, H. Berger. E. Stewart, ameriški film. Tržič AZZURRO ob 17.30: »Ciao Gulliver*. Barvni film. EXCELSIOR ob 16.00: »Grand prix». (Grande premio). J. Gardner in E. Saint. Barvni film. PRINCIPE ob 17.30: »Ecco perchž... le mogli degli amanti di mia mo-glie sono mie amanti*. A. Blake. Barvni film. l\ova Gorica SOČA (N. Gorica): «Ljubezen v troje*. francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: »Čudež ljubezni*, nemški barvni film — ob 20. DESKLE: »čamango*. ameriški barvni film — ob 20. RENČE: Prosto. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: »Hotel z rdečo svetilko*, nemški barvni film — ob 20. PRVAČINA: »Krvava mati*, ameriški barvni film — ob 20. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 21. maja družinski izlet na Koroško z obiskom Beljaka, Svatne (rojstne vasi Miklove Zale) in Vrbskega jezera. Na razpolago je še nekaj prostorov, ki jih lahko zainteresirani rezervirajo na sedežu SPD, Ul. Malta 2. tel. 24-95. Razna obvestila Za doraščajočo mladino v Gorici priredi SPD v Gorici filmsko popoldne v soboto 20. maja ob 16.30 v Prosvetni dvorani. Vrteli bodo drugi del filma »Bratovščina sinjega galeba*. Prosveta čitalnica na Palkišču m Prosvetno društvo »Kras* priredita jutri, v sredo 17. maja ob 19.15 v prostorih osnovne šole na Palkišču, gostovanje mladinske dramske družine društva »Oton Župančič* iz štandreža. Na sporedu je recital narodnih pesmi in popevk Prebivalci Dola vabljeni! A. P. OGAREV: PRIPOVEDUJEJO VODNIKI I. PODREKA IN DRUGI DOMAČINI «Pri Kobaridu 1917 sem bil vodnik jaz...» Spomini na leta, ko smo se še kot otroci spoznavali z vojno - Protiletalske baterije v «zaledju» bojišča 9. K dogodkom pri Kobaridu naj dodamo še nekaj zanimivosti. Pred napovedjo vojne, so italijanski vojaški štabi izdelali več načrtov, ki so predvidevali izredno hitro prodiranje od Soče v notrajnost Slovenije in še naprej na Hrvatsko. Eden izmed teh načrtov je predvideval, da bodo italijanske čete — že četrti dan po napovedi vojne Avstriji v Ljubljani. JOŽE HEGLER PRIPOVEDUJE Med tistimi, ki so se borili na soški fronti, je bil tudi Jože Hegler iz Ljubljane. Šestdeset mesecev je nosil vojaško suknjo in je toliko doživel, da je v zadregi, kje naj začne. «Služil sem pri III. topniškem polku, II. baterija. S Karpatov so nas premestili v Doberdob, od tam pa preko Kranjske gore in Vršiča proti Bovcu. Nekaj je bilo določenih za Javoršček, nekaj pa za Rombon. Jaz sem bil na Javorščku, kj^r so nas Italijani drezali podnevi in ponoči. Velike težave smo imeli z vodo, ki smo jo morali donašati iz grape, prav izpred nosa italijanskih straž. Ker je bilo donašanje vode zelo nevarno, je vodja za to določil dva moža. Za dobro plačilo Volče pri Tolminu — en goldinar — je bilo lahko dobiti nadomestilo. Jaz sem bival pod šotorom skupaj z Žagarjem iz Kobarida. Ker sva se dobro razumela, sva drug drugemu pomagala, kadar je bila sila. Bilo je 16. oktobra 1915, ko me je Žagar prosil, da bi namesto njega šel po vodo. Seveda sem mu ustregel, čeprav je bila pot zelo nevarna in tvegana. Toda, glej, usoda... Ko sem bil še na poti v grapo, so Italijani začeli obstreljevati naše položaje z granatami. Merili so dobro in nam uničili oba topa, sedem mož pa je padlo. Ko sem se vrnil iz grape z vodo, sem med padlimi videl tudi žagarja. Obstal sem kot okamenel. Če bi bil šel on po vodo, bi zdaj jaz ležal na njegovem mestu... Po tistem dogodku smo bili premeščeni na Rombon, od tam na Smagor in nato na Mrzli vrh, kjer smo ostali več mesecev. Z Mrzlega vrha smo šli k malemu Krnškemu jezeru. Takrat je bila v postojanki na Krnu neka madžarska enota, ki ji ni bilo veliko do tega, da bi branila to važno strateško točko. Ko je ta enota zvedela, da Italijani nameravajo napasti in zavzeti Km, se je lepo brez boja umaknila. Vojaki so celo prepevali, ko so se umikali proti Kobaridu. Z zavzetjem Krna so Italijani dobili velike strateške prednosti. S vrha Krna so imeli pregled nad vsemi našimi postojankami, ki smo jih imeli po pobočjih bližnjih vrhov. Le ponoči smo se lahko premikali, pa še takrat so nas osvetljevali z *arometi. Večkrat so se italijanske patrulje na smučeh spuščale s Krna do Krnskega jezera, da bi nas presenetile. V januarju 1917 sem dobil štirinajst dni dopusta. Z znancem sva se spustila z Lemeža nad jezerom. Italijani so s Krna besno streljali na naju, vendar sva živa in zdrava dosegla kritje. Na poti sva potem naletela na grozljiv prizor. S Smagor j a se je bil utrgal snežni plaz in zasul 60 mož. Vsi so ostali pod plazom. Bili so to možje pri petdesetih letih, ki so ponoči nosili hrano in strelivo na položaje in vojakom popravljali poti.» Tovariš Hegler je sodeloval pri prodoru pri Kobaridu in z baterijo prišel v Furlanijo. Po zlomu Avstro-Ogrske je odšel domov, kjer je ostal samo dva dni. V svojih spominih je o tem zapisal: »Odšel sem znova na fronto, to pot na Koroško. Domovina — zdaj naša — me je klicala. Postal sem Maistrov borec, borec za severno mejo.» SEDEM KM ZA FRONTO Prvo svetovno vojno sem doživljal kot deček — šolar. Moj oče je bil naročen na tednik «Ilustrirani glasnlk» in mesečnik «Svetovna vojska». Ko je pismonoša vsak mesec redno prinesel zajeten snopič, smo ga tudi otroci z zanimanjem pregledovali. Še vedno mi je pred očmi velika risba, ki je prikazovala, kako jaha smrt na konju in pušča za seboj kupe mrličev. Pod sliko je bila daljša pesnitev, ki se je začenjala: Na belem konju divje jaha smrt zastavo v desni, v levi črni prt, reži se v svet in krohota, da ji čeljust koščena klopota. Otroci smo spraševali očeta, če je tudi na soški fronti tako. «Seveda je in še huje,» je odgovoril in v «Ilustriranem glasniku» pokazal karikaturo generala Cadome, ki je z lopato "fP? ',l|y— ' Most čez Sočo pod Tolminom v rokah stal pred velikim kupom človeških lobanj. Lobanje so predstavljale žrtve ene izmed ofenziv na soški fronti. Skoro vsak večer v mraku smo z neke točke nad vasjo opazovali nočne boje na Krnu in drugih vrhovih. Videli smo eksplozije granat in šrapnelov in bele snope reflektorjev, ki so osvetljevali položaje. Ob sliki, ki smo jo videli v mesečni reviji, ki je opisovala vojne dogodke, smo si živo predstavljali vso grozo smrti in razdejanja na soški fronti. (Nadaljevanje sledi) DOKUMENTI, PREDLOŽENI STRANKAM USTAVNEGA LOKA Narodnostne, gospodarske in socialne zahteve organizacij beneških Slovencev Nadaljujemo z objavo dokumentov, ki so jih predstavniki kulturnih društev beneških Slovencev izročili predstavnikom italijanskih strank ustavnega loka. Prvi del dokumentov smo objavili v nedeljo, 14. t. m. Kulturno društvo «lvan Trinkon - Čedad Obstoj naše jezikovno etnične skupnosti je bil v zadnjih 50 letih v resni nevarnosti, najprej zaradi preganjanja in pomanjkanja demokratičnih svoboščin, potem pa zaradi nerešenih gospodarskih in družbenih vprašanj. Naše ljudstvo je zdržalo fašistično zatiranje ter ohranilo svojo številčnost skoraj nespremenjeno. V zadnjem povojnem obdobju pa je podleglo revščini in obupu ter začelo množično zapuščati gorske ter dolinske vasi. Ker gospodarskega razvoja ni bilo je postajal vedno bolj izrazit pojav izseljevanja. Posebno so množično zapuščale naše področje mlade delovne moči in to zaradi dejstva, ker je razlika med tukajšnjimi dohodki od kmetijstva ali tudi nekmetijskega dela ter dohodki iz istih dejavnosti na drugih bolj razvitih področjih, posebno še v tujini, postala tako velika, da je povzročila selitev delovne sile iz manj donosne dejavnosti, kakršna je kmetijstvo, v bolj donosno, ki pa je možna le drugje, v glavnem v tujini. S tem v zvezi je treba omeniti, da se je v desetletju 1951 -1961 število stalno bivajočih prebivalcev v sedmih občinah Nadi-ške doline ter v občinah Tipa-na in Bardo v Terski dolini znižalo od 21.264 na 18.461, kar je za 13,2 odst. Med 1961 in 1969, se pravi v samih osmih letih, pa se je število skrčilo od 18.461 na 14.954, se pravi za ltt odst. Od leta 1951 do 1969 se je število prebivalcev zmanjšalo za 29,7 odst. Kar pa zadeva število stalno prisotnega prebivalstva se je to med 1951. in 1969. letom skrčilo za 6.650 oseb. K temu pa je treba prišteti še tiste, ki so se izselili od leta 1945 do leta 1951, ki jih prav tako ni bilo malo. Moramo pa nadalje še posebej opozoriti na nevarnost, ki jo za našo jezikovno skupnost predstavlja senilizacija, ki po navadi spremlja močno izseljenstvo. Pri nas se namreč opaža pomembno zmanjšanje mlajših ljudi in to tako v absolutni vrednosti kot tudi v odstotkih, medtem ko se število starejših ljudi relativno veča. S tem v zvezi je dovolj omeniti, da se je odstotek otrok do 6. leta starosti v letih med 1951 in 1969 zmanjšal od 9,4 na 5,5 odstotka, otrok med 6. in 14. letom od 13,7 na 8,5, odstotek mladeničev med 14. in 21. letom pa se je znižal od 11,6 na 9,6. Kar zadeva vmesne letnike, so spremembe zelo rahle, bolj občutne pa so spet spremembe med 55. in 65. letom starosti, ko odstotek narašča od 8,6 na 14,5, iznad 65. leta starosti pa od 11,6 na 14,7 odst. Narod brez mladine se ne more razvijati in nima nobenega upanja, da bi se ohranil. Podatkov iz naše bolj ali manj bližnje preteklosti nismo navedli za to, da bi očitali, temveč zato, da bi opozorili demokratične stranke u-stavnega loka ter pristojne oblasti, naj v bodoče ne ponovijo napak iz preteklosti. Sedaj ni več nikomur kaj očitati. Ozrimo se na preteklost le zato, da bi bolje razumeli sedanjost in prihodnost. Hočemo rešiti to, kar se lahko še reši. Zato pa moramo biti enotni. Kaj nameravajo politične stranke sedaj storiti? Decembra lani so v parlamentu odobrili zakon o gorskih področjih. Naše društvo je mnenja, da bi v okviru tega zakona lahko našli primerne instrumente za rešitev nekaterih življenjsko važnih vprašanj naše skupnosti. Predvsem pa je treba takoj u-stanoviti «dolinsko skupnost*, ki se mora razlikovati od drugih «gorskih skupnosti* prav zaradi značilnosti, ki jo predstavlja strnjena etničnojezikovna skupina, ki jo je treba ne samo zaščititi, ampak ji tudi zagotoviti sredstva za svoboden in miren razvoj. Po novem zakonu bodo gorske skupnosti imele znatne pristojnosti. Lahko bodo načrtovale in izvajale načrte za gospodarski razvoj v okviru deželnega in vsedržavnega načrtovanja z ureditvijo javnih del in gorskih bonifik, infrastruktur in javnih storitev. Lahko bodo dale pobudo za ovrednotenje obstoječih ali morebitnih možnosti. K temu pa bi dodali, da bo morala skupnost zaščititi in vrednotiti etnične, jezikovne, kulturne, folklorne in toponoma-stične značilnosti naših dolin. V zadnji zakonodajni dobi je bilo predloženih v parlamentu več zakonskih osnutkov za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po vzorcu «paketa*, ki so ga odobrili v prid etnično jezikovne skupnosti v Južni Tirolski. V prihodnji zakonodajni dobi bodo te zakonske osnutke ponovno predložili parlamentu. Kakšno bo stališče vaše stranke in kakšno bo vaše osebno stal*" ;e v parlamentu glede tega vprašanja? Odbor za preporod Nadiške doline Odbor za preporod Nadiške doline podaja preko svojih študijskih skupin naslednjo analizo raz-krajalne dejavnosti vodilnih italijanskih razredov do slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji. Namen mirne pridobitve (Slovanov* za italijansko nacijo, ki je bil izražen leta 1866, je propadel, ker je slovenska etnična skupnost ohranila svoj jezik in svoje tradicije. Fašizem — ki je bil sam na sebi izraz tega vodilnega razreda — je akcijo nasilne dušitve jezika in zavesti slovenske skupnosti še poostril. Nasilna oblika zatiranja jezika in zavesti se je izvajala tudi po vzpostavitvi republike, in to dejavnost je odobra- vala še pred nedavnim zgrešena miselnost državnih organov, javne uprave in meščanskih strank. Izkazalo se je, da je asimilacija Slovencev po vsem tem in takem ravnanju, nemogoča (v vseh vaseh je namreč še vedno živ naš jezik), zato so se odločili za politično izbiro zatrtja slovenske skupnosti na tak način, da so vse področje spremenili v gospodarsko neproduktivno, v katerem ne bo družbeno živih elementov, na primer delavskega razreda. In prav to nam dopušča, da razširimo odgovornost za nasilje, ki ga trpi naša skupnost, na same državne organe. Odbor za preporod Nadiške doline in skupine za družbeno - politična preučevanja zato v sedanjem primeru ne zahtevajo od političnih strank, da bi prevzele neke obveznosti, pač pa opozarjajo vodilni razred, da upošteva debato, ki se razvija v naši skupnosti ter izjavlja, da bo skušal s svojimi napori doseči zrelo politično zavest glede gospodarskih in nacionalnih problemov in to z neprestano borbo kontinuirane razprave. Kulturno društvo «Rečan» 1. Ne da bi ponavljali vprašanja, ki so jih že postavili predstavniki drugih društev, se bomo ustavili pri nekaterih točkah, za katere menimo, da so bistvene za preporod naših krajev. 2. Če pregledamo rezultate, ki so bili doseženi do sedaj, lahko ugotovimo neko osnovno pomanjkljivost: pomanjkanje uskladitve krajevnih ustanov vzhodnih Pred-alp. To pomanjkljivost je še zaostrila odsotnost osrednjih državnih ustanov. Rešitve, ki bi lahko bile tudi učinkovite, so bile vedno preveč razcepljene. Občutiti je bilo pomanjkanje globalnega načrtovanja. 3. Da bi se izognili pomanjkljivostim, ki smo jih navedli, menimo, da je neobhodno potrebno u-stanoviti čimprej ustanovo, ki bi uskladila razvoj našega področ- NEKAJ KONKRETNIH PODATKOV O VELIKANU NA DONAVI Dvanajst mogočnih generatorjev za enajst milijard kWh na leto V jez so vgradili 1.600.000 kub. m. betona - Strojna dvorana je tako velika, da bi v njej bilo prostora za dve nogometni igrišči V malone osmih letih, kolikor je trajala gradnja hidrocentrale «Djerdap» na Donavi, smo večkrat govorili o njenem obsegu, pomenu in raznih drugih značilnostih. In vendar menimo, da ne bo odveč, k njej se povrniti in jo sedaj, ko je «nared», prikazati kar se da strnjeno v najbolj značilnih številkah in z drugimi podatki. Hidrocentrala «Djerdap» je po svoji velikosti peta na svetu. Štiri večje so sovjetske centrale «Krasnojarsk», «Bratskaja», «Volž-skaja* in «Kubišev». Hkrati je hidrocentrala »Djerdap* druga največja centrala v Evropi, kajti le «Volžskaja» je večja od nje. Centrala nosi ime »Djerdap* po imenu ožine na Donavi, ki ji Romuni pravijo Železna vrata. «Djerdap» je turška beseda in pomeni vrtinec. Za «Djerdap» strokovnjaki pravijo, da predstavlja višek tehnične popolnosti. Centrala torej ni le velikanska, pač pa je zgrajena po najnovejših tehničnih izsledkih. Njeno velikost nam bodo prikazali morda naslednji podatki: V jez je vgrajenih 1,600.000 kubičnih metrov betona in 74.000 ton armaturnega železa. Da bi mogli na kraju, kjer so danes jez in razne strukture centrale, vse to postaviti, so morali odkopati 7 milijonov kub. metrov nanaškov in nad 4 milijone kub. metrov skalovja, to se pravi skupno 11 milijonov kub. metrov materiala, oziroma o-bilnega pol kubičnega metra materiala na vsakega državljana Jugoslavije. Hidrocentrala je razdeljena na dva dela. Vode Donave poganjajo 12 mogočnih generatorjev, šest na romunski in šest na jugoslovanski strani. Od šestih jugoslo- vanskih generatorjev so tri zgradili v zagrebškem podjetju «Rade Končar*, tri pa v leningrajskih zavodih. To so med največjimi generatorji na svetu. Kolikšna je njihova moč, nam pove naslednji pridatek: samo tako imenovani rotirajoči del tehta 1.300 ton. Celotna zmogljivost 12 generatorjev je fantastična moč 4.500 megavatov, letna proizvodnja znaša 11 milijard kWh električne e-nergije, ki si jo bosta Jugoslavija in Romunija delili na pol, to se pravi, da bosta ob polnem obratovanju dobili vsaka po 5 milijard in pol kWh elektrike na leto. Kolikšna je ta količina, nam bodo povedali naslednji podatki: leta 1939 je znašala vsa jugoslovanska proizvodnja električne energije ekaj nad eno milijardo kWh na leto. Tolikšno zmogljivost ima danes en sam generator na Donavi, šest generatorjev Djerdapa pa daje Jugoslaviji 5 milijard in pol kWh, to se pravi toliko, kolikor je znašala proizvodnja elektrike v Jugoslaviji deset let po končani drugi svetovni vojni, torej v začetku 1956. leta. Danes pa znaša celotna jugoslovanska proizvodnja e-lektrične energije že okoli 30 milijard kWh. Že gornje številke so zgovorne, k tem bomo dodali še nekaj drugih. Podzemeljske dvorane, v katerih so montirane naprave djer-dapske centrale, so zares velikanske. Strojna dvorana je dolga 210, široka pa 25 in zato njena površina meri 5.250 kv. m, to se pravi da je strojna dvorana velika za dve nogometni igrišči. Ko smo tako prikazali obseg hidrocentrale, bomo skušali na kratko prikazati tudi drugo plat jezu, ki je pregradil Donavo v Djerda- Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pridobite si novih sodelovalcev, sicer ne bo uspela. Ne zanemarite družine. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če hočete napredovati, morate misliti na modernizacijo. Ljubosumni boste. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Mar. sikaj vam bo šlo narobe. Da boste le izpeljali. Napeto vzdušje v družini. RAK (od 23.6. do 22.7.) Izbrali boste morali nov način dela. Prebili boste prijeten večer s prijatelji. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaše želje gredo preko realnosti. Mirno vzdušje v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne povezujte se z zahtevami ljudi. Ne. ko staro zapleteno zadevo boste re šili na zadovoljiv način. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne hvalite se preden niste dela dokončali. Bodite bolj skromni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) Več zavzetosti in vse bo prav. Pazite bolj na družino. STRELEC (od 23.11. do 20 12.) Nove odgovornosti bodo prinesle več zadoščenja. Prijetno srečanje. KOZOROG (od 21.12. do 20 1.) Izkazali se boste na področju, ki vam ni domače. Pismo, darilo ali kaj podobnega. VODNAR (od 21.1. do 192.) Le načrtovano delo bo šlo bolje od rok. Nekoliko osamljeni boste. RIBI (d 20.2. d 20.3.) Varčujte s časom in s svojimi silami Zaupajte v ljudi. pu, oziroma v Železnih vratih. Donava je ena najpomembnejših plovnih rek v Evropi. Toda djer-dapska ožina ali djerdapska vrata so predstavljala veliko oviro, kajti ladje ali šlepi, ki so pluli proti toku, so potrebovali veliko časa, kar 120 ur plovbe, kajti rekli smo že, da beseda djerdap pomeni vrtinec. Velikanske količine vode Donave so tu utesnjene med bregova in zato nastajajo tu veliki vrtinci. Vrhu tega pa so v tem delu toka Donave tudi velike čeri, ki so močno ovirale plovbo. Ker ladje same s svojimi pogonskimi silami niso zmogle djerdapske ožine, so jih na določenem delu skozi tako imenovani Sipski kanal vlekle lokomotive, ki so imele speljano progo na bregu reke. Sedaj je urejeno tako, da vodita skozi jez dva pretočna kanala, urejena na osnovi prepustnih komor, ki o-mogočajo mnogo hitrejši promet, komaj 30 ur, tako da se bo zmogljivost tovornega prometa po Donavi povečala od sedanjih 13 na bodočih 50 milijonov ton prometa na leto, pri čemer je vredno omeniti to, da so prej mogle pluti le 1700-tonske ladje, odslej pa bodo mogle tudi 6500-tonske. Pa še nekaj, kar je vredno omeniti: jez, ki spaja oba bregova, jugoslovanskega in romunskega, je dolg 1.500 metrov in na vrhu jezu je široka cesta, ki bo služila za vedno bolj živ avtomobilski promet med Jugoslavijo in Romunijo. Za jezom, v smeri Beograda, se je ustvarilo sedaj tako imenovano Djerdapsko jezero, ki bo ob primernih naložbah moglo služiti kot osnova za valorizacijo tega področja kot turističnega področja. Kraji so namreč čudovito lepi in tudi zanimivi, začenši s staro smederevsko trdnjavo, pa preko Lepenskega vira, kjer so pred leti prav v zvezi z deli na jezu odkopali okoli 8.000 let staro naselbino, pa vse do ostankov Trajanovega mostu. To se pravi, da je tu vrsta objektov, ki bodo privlačevali ljudi v ta del dežele, ki je bil do pred nedavnim skrajno zaostal in zapuščen. Seveda je to velikansko delo veliko stalo Proračuni so govorili o 440 milijonih dolarjev. ja. Potrebna bi bila skupnost vzhodnih Predalp, ki bi imela široke pristojnosti, tako na področju načrtovanja, ko: na področju izvrševanja ukrepov. Ta skupnost je potrebna zaradi različnih problemov, ki se grmadijo nad gorskimi področji in ki so bistveno različni od vprašanj dolinskih področij. Zato menimo, da bi skupnost morala obsegati vse gorske občine med I-drijo in Belo. Treba bi bilo vrhu tega okrepiti ali pa v večini primerov u-stanoviti tudi načrtovalne urade krajevnih ustanov. To načrtovanje bo moralo biti srednje in dolgoročno ter bo moralo obsegati še zlasti vprašanja šolstva. Zato bodo krajevne ustanove morale imeti kar največjo podporo od pokrajine in še zlasti od dežele. Da bi pa preprečili družbeno - gospodarski razkroj, je neobhodno potrebno, ustvariti čimprej več delovnih mest na tem področju. 4. Poljedelstvo. Ponovni razvoj poljedelstva bo možen le tedaj, ko bo kmečko delo dovolj donosno. Da bi dosegli to, je potrebna čimvečja specializacija. In tudi tu se pojavljajo organizacijske pomanjkljivosti. Da bi premostili to oviro, bi bila potrebna kapilarna podpora tako glede uvedbe neke kulture, kot v težavnem iskanju tržišča Navedli bi samo slab zgled hleva v Roddi ter primer, kjer je cvetličarstvo delno uspelo. Spričo navedenih primerov zahtevamo ustanovitev specializiranih deželnih uradov, ki naj bi skrbeli za neposredno podporo na raznih gospodarskih področjih (in ne samo v poljedelstvu). 5. Turizem. V prvi vrsti je treba zaščititi naše edino bogastvo: naravno okolje. Nekatere novejše pobude dvomljive vrednosti, nam dajo misliti, da se to vprašanje premalo upošteva. Še vedno velja zamisel, da bi na vsem našem področju ustanovili rezervate. Za rešitev to-likerih problemov krajevnega turizma bi bilo dovolj proučiti to, kar so naredile druge bolj napredne dežele. Dežela Tridentinska - Južni Tirol daje letno podporo 500.000 lir vsem kmetom, ki ohranjajo senike s slamnato streho. 6. Zaključili bi s težkim vprašanjem z vprašanjem prosvete. Obravnavamo ga v zaključku, ker nas kot prosvetno društvo še zlasti zanima. Menimo, da formalno vsi priznavajo obstoj tukajšnje slovenske etnične skupnosti. V resnici pa zaradi anahronistične miselnosti in pa zaradi inercije nekaterih obrobnih skupin ta princip ni tako jasen. In tu bi lahko omenili težave, ki jih je imelo naše društvo, posebno lani, težave, ki so vam vsem dobro znane. Obžalujemo, da naše krajevne kulturne pobude ne uživajo podpore, tudi finančne, ki se tako velikodušno dajejo drugim skupinam. O vprašanju poučevanja slovenščine v šolah so že govorili naši prijatelji. HoteL bi samo poudariti dejstvo, da se to vprašanje, ki bi ga lahko zelo preprosto in že pred časom rešili, strumenta-lizira in na vse mogoče načine prikazuje. Ne zahtevamo tu uvedbe poučevanja slovenščine v šolah za eno uro ali pa za 10 minut; poudarjamo, da bi lahko že pred časom upeljab kot tuj jezik v no-malne učne načrte srednjih šol na našem področju. Na ta način bi lahko premostili vse dejanske in pa namišljene težave, ki bi se bile med tem pojavile. Furlanska federacija Komunistične partije Italije Izjava videmske komunistične federacije, ki jo je njena delegacija dala na srečanju s pred- stavniki slovenskih kulturnih društev v Videmski pokrajini 29. 4-1972. Tudi ob volitvah 7. maja furlanski komunisti ponovno potrjujejo svoja uradna stališča, ki so jih zavzeli na zasedanjih v Špetru Slo-venov (avgusta 1962) in v Čedadu (decembra 1968) ter na ustreznih kongresih federacije za gospodarski in družbeni razvoj Beneške Slovenije, za popolno priznanje obstoja in nacionalnih pravic Slovencev v Videmski pokrajini. Stališča furlanskih komunistoy so bila vedno v skladu z uradnimi in javnimi stališči, ki sta Jih zavzela deželni komite KPI 28 Furlanijo - Julijsko krajino ter vodstvo KPI. Obstoj slovenske etnične skup nosti v videmski pokrajini je Pj?" šel v resno nevarnost v zadnjih letih zaradi hotene politike KD m raznih njenih zaveznikov. Kljub vsem izjavam in obljubam se namreč gospodarske in družbene razmere vedno bolj slabšajo- 1. vsi dohodki industrijskega izvora so usahnili in delavci so prisiljeni na mučno dolgo vožnjo na delo in nazaj (pendolari); 2. kmetijstvo je šlo povsem P° zlu: 3. vojaške služnosti so preprečile razvoj produktivne dejavnosti. 4. izseljevanje .je povzročilo iz- selitev 15.000 Slovencev od Kolo vrata do Mušcev. _ j Hkrati so vladne sile ter sile P0-litične desnice nadaljevale s sistematično akcijo, katere cilj je lZ' ločitev in zatrtje vašega jezika-vaših navad, vaše kulture. Komunisti so se v teh letih z vso svojo silo borili v parlamen; tu. v deželnem svetu, v pokrajin* in v vaših vaseh s tem, da predlagali zakonske predloge m podpirali zahteve emigrantskih °r' ganizacij ter sindikatov, da bi zaustavili prisilno emigracijo in raz-seljevanje, borili so se proti y°' jaškim služnostim in za industrializacijo ter za razvoj kmetijstva-in to za to, da bi zaustavili 11 n*' čujoče drobljenje slovenske etnične skupnosti. KPI je stranka, ki je kot prva predložila italijanskemu parlamentu zakonski predlog za organsk® zaščito pravic slovenske narodne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini. , Komunisti so se bili v deželnem svetu s tem, da so podpirali P®] ticije in zahteve vaših kulturnih i, združenj, organizacije slovenski P emigrantov ter katoliških organizacij za priznanje vaših nacionalnih in kulturnih pravic, pravic italijanskih državljanov slovenskega jezika (ki jih potrjujeta republisk ustava in posebni statut dežele)- KPI je edina stranka v Furlaniji, ki je že pred leti zavzel javno in uradno stališče za P*1' znanje obstoja ter pravic italijan' skih državljanov slovenskega ^ zika v Furlaniji. KPI je edina stranka, ki se svojem vsedržavnem volilnem Pr!’' gramu «obvezuie, da bo podpri® in oredložila zakonske ukrepe. diši nac-onalnega značaja, bod1^ na ravni avto-omne dežele za za-'č-to slovenske nacionalne mah)' šine.* V zvezi z jasnim ne, ozirom* strahom ali oportunističnim m°, kom KD ter drugih strank v'a ne ali deželne koalicije g* , zahteve po rešitvi gospodarsko družbenih problemov ter naci°na. nih pravic Slovencev v Videms** pokrajini, mi smat-amo, da bo -italijanski državljani slovensk . ga jezika v Furlaniji morali P svojem glasovanju 7 in 8. m ja izvajati ustrezne posledica tem, da ne bodo podprli t« strank, pač pa da bodo Pof^ KPI, edino stranko, ki se na a želni, nacionalni, pokrajinski krajevni ravni dosledno bori napredne rešitve na gospodarska in družbenem področju ter za P" polno priznanje nacionalnih Pr vic Slovencev tako kot določa republiška ustava ter posebni s tut avtonomne dežele Furlanu Julijske krajine. TOME SVETIMA 388. VII AS A v grapo. Občutki, ki jih je bila doživela Ana ob podivjanem gardističnem poročniku so ji dali moči za odpor. Dobro beK* vedela, za kaj gre. Zaman se je skušala izviti izpod nasilij Na vratu je začutila sesajoče poljube, šapasta roka ji je s*® k prsim... «Nemoj mačkice, neče ti biti nista strašno...« Njene krike je utišala velika dlan. Popustila je, ker bila sicer zadušila, in obmirovala je kot mrtva. Potem je bi s‘ rok£ TRETJA KNJIGA Na robu so rahlo zazeleneli macesni, odpiralo se je nežno brstje bukev. V Jelovici je že pel veliki petelin. Travnikar pa je, kot bi imel dvajset let, zgrabil za plug, oral, trosil na njive in senožeti gnoj in pripravljal zemljo za novo življenje. Marko je pil, kadil in zabavljal čez ves svet, jezen na nogo, ki ga ni hotela ubogati, še vedno se je plazil okoli hiše z berglo. Nekega sončnega dne sta se Ana in Tinka vračali iz vasi, kamor sta bili šli po časopise in poizvedet, kaj je povedal radio. Kolovoz ju je pripeljal v grapo, kjer se je gozd nehal in se je začenjala senožet. Tedaj pa... Kot bi zrastli iz zemlje, so se znašli pred njima vojaki, kakršnih še nista videli: kosmati, zamazani. Njihovi pogledi jima niso obetali dobrega... «Beživa!» je s tesnobo rekla Ana, ki se še ni bila znebila strahu pred Luksovimi ljudmi. Pognali sta se v beg. Dva od vojakov sta ju zasledovala. Razdalja se je manjšala. Nekaj časa sta tekli po poti, ko pa sta videli, da ne bosta ušli, sta se pognali skozi redko hosto proti planjavi, od koder se je že videlo na domačijo. Klicali sta na pomoč, kar jima je dalo sroe. Ušli bi bili, da nista dva od skupine stala više zgoraj, na robu gozda, kjer sta oprezala proti domačiji. Ana je pritekla z zadnjimi močmi tik pred visokoraslega moškega z brki in oficirskimi našitki. Ni se mu mogla izogniti. Planil je nanjo, jo podrl na tla in jo poskušal spraviti podse. Drugi so tekli za Tinko Le-ta se je bila obrnila in stekla segla drugam, moški pa je svojo glavo pritisnil k njen*- . vso močjo se mu je zagrizla v uho, in ko je trznil, še v vrat|’ kito. V obraz ji je brizgnila kri... Moški jo je spustil. ga je od sebe, da je z glavo butnil v deblo. Pobrala se je bežala skozi zadnje drevje na piano... « Oficir se je pobral in zaklel: «Kurvo, platit čeč to!» 1 vlekel je pištolo in dvakrat ustrelil. ^ Ana je dosegla senožet In pri čebelnjaku zagledala Nekje v grapi je kričala Tinka, kot bi jo klali. Ves goJ bil poln njenega krika. -j Spet je odjeknil strel in zapeklo jo je v prsih. KoraK * je obstal, nebo se je rdeče razpočilo in pred očmi ji Je plesala čreda sonc. Ozrla se je. Opazila je, da se ji valca zasopla bližata, prepričana, da jima ne bo ubežala. nila je in toliko da ni padla. Toda počasi se .»e vlekla 0&P v strmino. Ko sta ji bila že blizu, je pri čebelnjaku oc« . krat počilo. Eden je padel in se strkljal navzdol, oficir v je bežal nazaj v go-d. Marko je še nekajkrat ustrelil Izza stare hruške je ™ točil dve bombi in začel vpiti: «Vod, na položaje! Obkoljuj!« Nekajkrat je ustrelil v grapo, kjer so bili Tinkini ^ % na pomoč vse šibkejši. Kmalu zatem je zagledal šest i»o»- * so tekli po poti, od koder sta bili prišli dekleti in 'a®5r v gozdu. ’ „ S polja Je pritekel Travnikar, skočil v hišo po puS*0 začel z roba kar na slepo streljati za njimi... m Pred vrati je mati prestregla krvavečo Ano in jo spravrl v izbo. POKAL NARODOV Danes v Beogradu Madžarska ■ Romunija ^ obeh dosedanjih tekmah sta ekipi remizirali (1:1 in 2:2) beoi Pograd, ie. ii stadionu spoprijeli v tret- V ia narodov Madžarska in Ro- v “^alni tekmi veljavni za vstop - ■ ln®le evropskega nogometnega sta prv* četrtfinalni tekmi Pešti6 j npali neodločeno. V Budim-dplj sta ekipi izenačili z 1:1, v ne-v Bukarešti pa z 2:2, potem ko j, 1 Madžari dvakrat v vodstvu, se J”8 -1?4 stadionu JLA v Beogradu tanin Prtčela ob 20. uri. V tem sre-^ . gotovo znan četrti polfina- odjl ^ Predvideva pravilnik, da se nut .a še dva polčasa po 15 mi-konč °e Se *;etima v regularnem času stih3 ,ne°dtočeno. če še po podalj-Piem ^ Znan zmagovalec, odločajo o so^-^ajstmetrovke. Sodila bo grška "a čel ^r°^ca s Hristosom Mihasom lnf?a®ova'ec jutrišnjega srečanja se Pndrujii v polfinalu Nemčiji, Bel-vr,ti,ln Sovjetski zvezi, ki so se u-6 ze v soboto. Jutri se bosta na lana so še enkrat poudarili, da je ta odločba prizadela celotno ekipo in ne samo Rivere. Po njihovem mnenju je bil Rivera po tekmi s Cagliarijem preveč živčen, da bi vedel, kaj je govoril proti nogometnim sodnikom. Riverovi branilci so hoteli z današnjim prizivom doseči zmanjšanje kazni vsaj za petnajst dni kar pa jim ni uspelo. „ sp0R7 NA TV •Gir0 j,t ' ~ y nedeljo se bo pričel to vsalf13*13* 'n italijanska televizija Ded u^an neposredno prenašala % «,i- “t 17. uro po drugem spoji CHJe etap. maja se bo športni ^Ptociiri- ?.r.’Pei °d 15. uri s prenosom tkega IS\IPnih dirk iz Imole, teni-b cinaSre^anla Italija — Nizozemska Po <5*? etape kolesarske dirke Se iv. 00 Prenos nadaljeval na dru- (Benetke — Ravenna). Po ta> ^du. Po rubriki «90. minuti 191„° Prenašali na prvem sporedu 4 lige t>0*aas ae^e nogometne tekme \ 23. maja, s pričetkom ob touietn b° 'z Barcelone prenos no-tlo^v-6 tel^me Rangers — Dinamo Petelj p 2a 1'oale pokala pokalov. V ''etiijj,-a 30 prenos nogometne tekme !PorM , ~~ Sovjetska zveza (drugi %ii,?b 21.15), s katero bodo odprli Kl stadion v Miinchnu. tOUSAKSTVO Welj . ^OLA, 16. — Belgijec Rey-^ velikJe ZInaSal na kolesarski dirki ti je Ogrado Alemannia. V sprin- Jev, J^,emagal drugih 26 tekmoval-•fercu • katerimi so bili Dancelli, 'SsU jp^.Gimondi. Ostali italijanski Prispeli na cilj s petminutno NOGOMET -,-r -? -•*. ? Itive!!’ T Npgometaš Milana Gian-1979 ^ Je dd izključen do 30. N prj se je danes predstavil petne Vn° komisijo italijanske no-%sija 2Veze. Po dolgem posvetu je ■/Hla zavrnila Riverov priziv in . g0V0 izključitev do konca A e?a meseca. "ipotnjj,^®' s°dbi so bili komentarji Precej ostri. Voditelji Mi- Štirje Italijani na regati za samotne jadralce MILAN, 16. — Kar štirje Italijani se bodo udeležili prvič prekooceanske regate za samotne jadralce, ki je na sporedu vsaka štiri leta in je najzanimivejše jadralno tekmovanje. Regata se bo pričela v Plymouthu 17. junija in se bo po 3000 km končala v Newportu (200 km severno od New Yorka). Med okrog šestdesetimi čolni bodo startali tudi štirje italijanski samotarji. Carlo Mascheroni bo potoval na 16. metrov dolgem serijskem čolnu, Eaoardo Guzzetti se bo poslužil čolna iz plastične mase, dolgega devet metrov in pol. Ambrogio Fogar pa bo skušal prepluti Atlantik z dvanajstme-trskim plovilom, medtem ko je četrti italijanski predstavnik oficir vojne mornarice Faggioni. Zanj je mornarica naročila poseben čoln «Saggittario», ki so ga zgradili v Trstu. Prvouvršče-ni izmed italijanskih tekmovalcev bo dobil trofejo, ki jo bo darovalo italijansko ladjarsko združenje. Zamisel za to regato je dal angleški polkovnik Hasler, ki se je tudi udeležil prve izvedbe skupno z znanim samotarjem Chichestrom. Tako je bilo v Lonjerju pred nedeljsko kolesarsko dirko veteranov, ki jo je organiziral KK Adria iiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMnniiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuu košarka 1. MOŠKA DIVIZIJA Poraz borovcev s točko razlike Med «plavimi» se je najbolj izkazal Deško Libertas — Bor 42:41 (22:24) BOR: Vatovec, Ražem, Kapic 7, Barazzutti 8, Košuta, Pertot (k) 5, Deško 16, Francia 2, Klobas 3. PROSTI METI 5:14. V predzadnjem kolu prvenstva 1. divizije so borovci zgubili tekmo proti Libertasu iz Trsta le za bo-ro točko razlike. Če upoštevamo, da so naši predstavniki nastopili izključno z mlado postavo (Valter Hrvatič je nastopil v članski ekipi), smo lahko z izidom popolnoma zadovoljni. Sicer pa bi lahko naši košarkarji tudi zmagali, če b; na- liiiiiiiiiiiiuimiiimiiiiuiiiiiiimiiiiuiiiiiifiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU SREČANJA BRIŠKE MLADINE Odbojkarji Doma zmagali v Vipolžah V nedeljo popoldne je bdi v Vipolžah v Brdih (Jugoslavija) odboj karski turnir v sklopu srečanja briške!' mlaeffie. Prisotne bi morale biti tri ekipe, toda ena se ni prijavila. Nastopila sta torej samo Br da in Dom; jz ..Gorioe. Tekma- je bila na igrišču poslopja gradu v Vipolžah. Brda — Dom 2:3 (15:7, 13:15, 12:15, 15:12, 7:15) BRDA: Slivnik J., Cukljati Ž., Srebrnič V., Movja D., Peršolja R., Sirek Z., Jovanovič, Pulec, Lipicer, Boltar, Kavčič, Jasnič. odbojkarskem derbiju 1. divizije Sloga — Sokol je manjkalo *e »mio, da niso Nabrežinke pripravile presenečenje DOM: Komel I., Sossou D., Mu-žič F., Prinčič D., Klanjšček D., Terpin R., Cotič B. Srečanje je, bilo'zanimivo in borbeno. Zaočtek.. je bil v- rokah domačinov, ki so takoj spravili zamejsko ekipo v težave in se oddaljili za nekaj točk, ter si zagotovili set. Domovci so v drugem setu že pre boleli začetno krizo in so bili enakovredni nasprotnikom. V drugem setu sta se ekipi borili za vsako žogo in tik pred koncem je uspelo domovcem doseči dve zaporedni točki ter osvojiti set. V tretjem setu pa so domovci že vodili s 13:6, ko so n nadoma popustili. Brda so to izkoristila in zbrala šest zaporednih pik, preden so domovci zaključili set v svojo korist. Četrti set je bil izenačen do 10 točke. Potem pa so domačini pri tisnili in Goričani so jim morali prepustiti set. V odločilnem nizu pa je najbolj izstopala ' novska premoč. Sam rezultat to nibolje priča. Brda niso znala urediti svojih vrst in domovci so tako imeli lažjo pot do zmage. V tem prijateljskem nastopu so bili Goričani tehnično boljši, igralci Brd pa so se izkazali z borbenostjo in zagrizenostjo, r. katero so lovili vsako žogo. Po zaključku športnih srečanj (na sporedu je bil tudi turnir v košarki) je sledilo nagrajevanje. Domovcem je bil podeljen Dokal in priznanje za 1. mesto v odbojki. IK BEZBOL Openska Alpina je v okviru mladinskih iger v nedeljo premagala v bezbolu ekipo Primorca s 6:3. daljevali tako, kot so začeli v prvem polčasu. Vodili so namreč s 15:6, 19:10 itd. Vodstva pa niso znali obdržati in tako so košarkarji Libertasa najprej izenačili, v končnih, dramatičnih minutah pa so zasluženo zmagali, z eno točko prednosti. «Plavi» so na splošno dobro igrali, boljši pa je bil Borut Deško, ki je predvsem v prvem polčasu igral v odličnem slogu. * * * Danes ne bo treninga druge nara-ščajniške ekipe. Trening bo jutri, ob 17. uri, na stadionu «1. maja. Tiskovna konferenca o košarki v Trstu V ponedeljek je bila v prostorih košarkarske zveze v Ulici F. Ve-nezian zanimiva tiskovna konferenca, ki ji je predsedoval predstavnik državne košarkarske zveze De Gob-bis. Prišla so na dan razna vprašanja v zvezi s «košarkarskim» stanjem v Trstu, ki je po mnenju nekaterih predstavnikov (Zalateo — Lloyd Adriatico, Jacobucci — predsednik deželnega odbora) v letošnjem letu š£ kar zadovoljivo pred£ vsem zato, ker je LIoyd Adriattco' vstopil v B ligo in zaradi velikega uspeha, ki so _ga jjoživele mladinske igre. Po De Gobbisovem mnenju pa je v Trstu premalo zanimanja predvsem med voditelji raznih velikih društev, ki so v zadnjih letih dokaj zanemarili košarko in nosijo večji del krivde za zastoj, ki ga je ta panoga utrpela v našem mestu. Tudi občinski odbornik za šport Gašperini je obljubil, da se bo občina temeljito zavzela, da bo ta športna panoga ponovno doživela tisti razmah, ki ga je nekdaj imela, s tem da bodo preučili ves šport v našem mestu in mu dali ustrezno pomoč, ki bo jamčila obstoj tako manjših kot velikih društev. Nato je De Gobbis napovedal dve veliki košarkarski prireditvi, ki bosta v našem mestu. Za prvo, ki bi morala biti 6., 7. in 8. junija v Trstu in katere naj bi se udeležile štiri močne ekipe, niso bili sami prireditelji enotnih misli. Skratka, precej zmešnjave ki je še enkrat potrdila, da so večja društva, ki razpolagajo z velikimi sredstvi, pri organizaciji porazna in je prav navdušenje manjših društev jamstvo za uspešne prireditve. Bo ali ne bo ta prireditev? Kje bo? Vse je še nejasno. Skoraj gotvo pa bo v Trstu v organizaciji zveze poletni turnir, katerega se bodo udeležile naslednje reprezentance: Jugoslavija, Gillette, Kanada in morda Portoriko. Datum: 7., 8. in 9. avgust. b. 1. BANGALORE, 16. — Avstralija vodi z 2:0 po prvem dnevu azijskega finala tekmovanje za Da-vosiv pokal. MOTOCIKLIZEM IMOLA, 16. — Več kot 150 tekmovalcev se je prijavilo za 50. mednarodno motociklistično dirko za Veliko nagrado narodov v Imo-li. To bo četrto tekmovanje za svetovno prvenstvo, na sporedu pa bo v nedeljo na dirkališču «Dino Ferrari*. Italijanskih tekmovalcev bo 86, ostali pa bodo tujci, ki bodo prispeli iz 20 držav. Zastopana bo tudi Jugoslavija. HOKEJ NA KOTALKAH Jutri ob 18. uri bo v telovadnici v dolini Koma občinsko tekmovanje v okviru mladinskih iger v hokeju na kotalkah. Tekmovanja se bosta udeležili dve goriški ekipi mladincev rojenih v letih od 1956 do 1962. V NARAŠČAJNIŠKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU V nedeljo visoka moštev Vesne in poraza Uniona Več mladinskih tekem so morali zaradi blata odgoditi NARAŠČAJNIKI Poziana — Primorje 0:0 PRIMORJE: Ferfolja, Blazina, Kapun, Timeus, Černjava, Milič, Regent, Majcen, Husu, Štoka, Kralj V tekmii s Ponziano je Primorje osvojilo z dobro obrambno igro dragoceno točko. Če upoštevamo, da je nastopalo brez mnogih standardnih igralcev in je igralo proti drugemu na lestvici, je remi več kot zadovoljiv rezultat. Tekma je bila zanimiva le v prvem polčasu, ko so Prosečani odgovarjali na napade domačinov. Napadalci so si zapravili precej ugodnih priložnosti za gol. Izkazal se je posebno Milič, saj je prav on dajal pobudo za številne napade. V drugem polčasu je raven igre precej padla. Tržačani so prisilili Prosečane v obrambo, toda kljub številnim napadom jim ni uspelo premagati vratarja Ferfoljo. M. K. Staranzano — Mladost 1:2 (0:1) MLADOST: S. Ferfolja, R. Ferfolja, Marušič, Uljan, L. Gergolet, K. Ferfolja, V. Gergolet, G. Farič-lja, Jarc, Kosič, Černič. Pozitivni nastopi mladinske enajsterice iz Doberdoba se v tem prvenstvu nadaljujejo. V nedeljo so Doberdobci premagali z odlično taktiko enajsterico iz Štarancana, ki sodi v tem prvenstvu med najboljše ekipe in se poteguje za prva mesta lestvice. V prvem polčasu je Mladost i-grala stalno v napadu, tako da so Doberdobci prišli do zadetka že v 9. min. G. Ferfolja je prestregel ■ m ri ern/M H ATLETIKA VČERAJ V LJUBLJANI S. Udovič šesti na «Alpe-Adria» Zaradi dežja so dosegli večinoma le poprečne rezultate S skromno udeležbo atletov iž češkoslovaške- .Madžarske, .avstrijske Koroške, dežele Furlanije - Julijske krajine ter poleg slovenskih atletov še iz nekaterih drugih jugoslovanskih klubov, je bil včeraj popoldne v Ljubljani atletski miting Alpe - Adria. Ker je močna ploha neposredno pred tekmovanjem razmočila vse naprave, ni bilo po sebno dobrih rezultatov. Tehnično je bil najboljši član zagrebškega Dinama Bezjak, ki je postavil nov hrvaški rekord v metu kopja. V tej panogi je bil dober tudi borovec Udovič, ki je bil vključen v deželno reprezentanco. S šestim mestom je dosegel svoj letošnji najboljši uspeh. Atleti iz naše dežele so nastopili še v moškem teku na )00 metrov, v ženskem skoku v višino in v ženskem metu kopja. Rezultati mitinga so bili naslednji: MOŠKI 100 m Vincijanovič (Osijek) 10”8 400 m Sušanj (Reka) 4“”5, V drugi seriji tega teka je bil peti Barbo, član CUS iz Trsta s časom 5T'2 800 m Kavčič (Triglav Kranj) 1’54”2 3000 m Vukomanovič (Metalac Kraljevo) 8’18”4 1500 m ovire mladinci Vigurit (Triglav Kranj) 4’25”4 Skok v višino Brecelj (Triglav Kranj) 200 cm Met kopja Bezjak (Dinamo Zagreb) 78,81 m 6. Udovič (Bor Trst) 60,53 m 400 m čez ovire Penca (Olimpija Ljubljana) 53'’6 ŽENSKE &*Liu - Z. _ ti- Kaffer (Avstrija) 24”5 1500 m Vera Nikolič (Dinamo Zagreb) 4’23”6 Skok v višino Bradačeva (ČSSR) 173 cm 4. De Luca (Latisana) 160 cm 9. Bovani (Ginnastica Triestina) 145 cm Met kopja Huber (Avstrija) 46,02 m 6. Fenot (T 'bertas Pordenone) 600 m mladinke ITikovič (Čelik) 1’33"7 HOKEJ NA TRA VI SANTANDER, 16. - Irska je zmagala na mednarodnem turnirju v hokeju na travi v Santandru. V odločilni tekmi je premagala V. Britanijo z 1:0. Skupno je nastopilo osem držav. Italija je bila peta. MOTOCIKLIZEM Organizatorjem motociklistične dir ke za veliko nagrado Jugoslavije v Opatiji, ki bo na sporedu 17. in 18. junija, je poslal svojo prijavo tudi Italijan Agostini. To bo 6. dirka za svetovno prvenstvo. TENIS BRUSELJ, 16. — Španec Orantes je zmagal med moškimi posamezniki na mednarodnem teniškem turnirju v belgijski prestolnici. V finalu je premagal svojega rojaka Gimena s 3:1. Uljanov strel, si pripravil žogo in jo poslal v mrežo. V drugem polčasu se je pa enajsterica Mladosti bolj zaprla v obrambo, vendar je od časa do časa ogrožala s hitrimi protinapadi mrežo domačinov, ki so v 15. min. zopet klonili, ko je G. Ferfolja preigral dva branilca in poslal žogo v mrežo. Mladost se bo v nedeljo srečala z ekipo Falco iz Tržiča. Tekma bo na tržiškem občinskem igrišču ob 10. uri. Union — S. Giovanni 0:8 (0:3) UNION: Čok, Benčič, Paludetto, Esposito, Babuder, Butul, Stigli, Boschetti, Koc, Colja, Malalan (v 7. min. p.p. Lapi). Unionovi naraščajniki so prejeli več golov v nedeljo kot prej v celotnem prvenstvu. Podlonjerci so po celi vrsti zaporednih remijev doživeli tokrat pravo katastrofo, za katero pa so sami krivi, saj so si po tolikšnih delnih uspehih in po eni zmagi predstavljali, da zmorejo več kot so v resnici sposobni. Po tekmi so se izgovarjali, da niso imeli standardnega vratarja, pač pa le rezervnega. Toda o tekmi ne odločajo le skrajni branilci, temveč tudi vseh deset ostalih i-gralcev in pa seveda nasprotnik. Svetoivančani so tokrat dokazali, da so zasluženo na prvem mestu lestvice, saj so predvajali lep nogomet, predvsem pa so bili izredno učinkoviti. Podlonjerci pa, ki so se zaprli v obrambo in so bili prepričam, da bodo s tem zaustavili Tržačane, so klonili takoj v prvih minutah igre. Naj omenimo se, da je v 7. minuti prvega polčasa zapustil zaradi poškodbe na nogi, igrišče Malalan. Pri tem pa se moramo vprašati: kako je hotel Union igrati le v obrambi, ko je izrazite branilce, kot je prav Malalan, postavil v napad. V obramb ni vrsti pa so nastopali napadalci in vezni igralci, ki še v napadli ne napravijo nič. Za obrambno taktiko ni dovolj, da se fanta, ki dobro igra na sredini igrišča, posta vi v ozadje, kjer nima pojma, kako naj se vede. Razumljivo je torej, zakaj je bil Union premagan Podlonjerci so imeli še pred dvema tednoma možnost, da se uvrstijo med prve, sedaj ra je ta njihov sen splaval po vodi, za kar pa so sami krivi. . RADI... Fortitudo — Vesna 4:0 (2:0) ' VESNA: Košuta; Zuliani, Štefančič; Tence, Tamaro, Coglievina; Lonzar, Sodomaco, Majcen, Valente, Dagri. V odločilnem srečanju za visoka mesta med drugouvrščenima ekipama je Fortitudo z visoko razliko odpravil naraščajnike Vesne, ki so bili na biatnem igrišču v velikih težavah in so se morali v glavnem braniti. Fortitudo sestavljajo igralci visokih in atletskih postav, id so imeli na razmočenem igrišču olajšano nalogo in so tako že od vsega začetka spravili v težave naše predstavnike. Poleg tega je Valente imel vročino in je zato le delno nudil to, kar navadno zmore. Pripomniti pa je treba, da so bili nogometaši Fortituda tudi zaradi prikazane igre boljši od Vesne in je zato njihova zmaga povsem zaslužena. Fortitudo je kmalu vzel vajeti igre v svoje roke in je začel z vrsto napadov, ki so spravili v težave kriške branilce. Že prvi polčas se je končal z dvema goloma v korist miljskih nogometašev, ki so v drugem polčasu nadaljevali z napadi in so tako postavili končni izid na 4:0. Medtem ko so mdljski nogometaši zadovoljili s prikazano igro, so igrali Križani poprečno. b. 1. Nogometne naraščajniške tekme med Gajo in rocolskim Libertasom niso odigrali, ker je bilo igrišče zaradi blata neuporabno. Breg — Inter SS 1:0 (0:0) BREG: Giacomini, Mičič, Lovrečič, Kralj, Klun, Krevatin, Mauri, Prašelj, Ferluga, Bertesina, Kuret. STRELEC: v 10. d.p. Ferluga. Po precej dolgi negativni seriji, so končno najmlajši Brežani spet prišli do obeh točk. «Plavim» se je poznala odsotnost večjega šte vila ključnih igralcev. Čeprav so nasprotnika nadigrali, v prvem delu igre niso prišli do zadetka. Vratar Giacomini se je dolgočasil, saj je v vsej tekmi prišel le enkrat do žoge, medtem ko je imel Inter-jev vratar polne roke dela. Kljub očitni terenski premoči so splavi* zaigrali zelo zmedeno in to predvsem v zaključni fazi. Napaka je bila v tem, da so vsi silili v nasprotnikov kazenski prostor, namesto, da bi igro širili. V drugem polčasu je kapetan in režiser Kralj odločilno prispeval k uspehu s tem, da je nudil napadalcem izredno uporabne žoge. Enega izmed teh predložkov je izkoristil Ferluga in dosegel edini zadetek s-ečanja. Po gplu Brežani niso več forsirali, z lahkoto so nadzorovali nasprotnikovo reakcijo in ohranili izid v svoj prid. IST MLADINCI Nogometne mladinske tekme med Edero in proseškim Primorjem niso odigrali. PLAVANJE Stili!® HAMILTON, 16. — Novella Calli-garis je v mednarodnem tekmovanju, katerega so se poleg Italijanov udeležili še Američani, Kanadčani in zahodni Nemci, zabeležila nov državni rekord. Na progi 400 metrov mešano je namreč dosegla čas 5’12”1, kar je približno 10 sekund manj od starega rekorda, katerega je Calligarisova postavila 24. marca letos. MOTOCIKLIZEM SALZBURG, 16. — Po dveh neuspehih v Salzburgu G. Agostini končno zmagal tudi v tekmovanju 350 kubičnih motorjev. Njegov tekmec im zmagovalec prvih dveh letošnjih dirk v tej kategoriji, Finec Saarinen, je kmalu po začetku popustil zarodi - okvare na motorju ■ -hi • se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Agostini je zmagal tudi v dirki s 500 kubičnimi motorji, medtem ko se je moral v konkurenci 125 ccm Italijan Parlotti zadovoljiti z drugim mestom, za Špancem Nietom. Lestvice za SP: 123 kub. cm: 1. Parlotti (It.) 42, 2. Anderson (Šved.) 30, 3. Jams son (Šved.) 28. 250 kub. cm: 1. Saarinen (Fin.) 30, 2. Kanaya (Jap.) 25, 3. Read (V. Brit.) 15. 350 kub. cm: 1. Saarinen (Fin.) 38, 2. Agostini (It.) 35, 3 Pasolini (It.) 26. 500 kub. cm: 1. Agostini (It.) 45, 2. Pagani, Mandracci (oba It.) in Burgeois (Fr.) 12. ATLETIKA NEW YORK, 16. - Olga Fiko-tova, ki je poročena z znanim bivšim ameriškim atletom Connollyjem je izboljšala rekord ZDA v metu diska z značko 54,61 m. Fikotova je v daljnem letu 1956 osvojila v metu diska v Melbournu naslov olimpijske prvakinje. BOKS NEW YORK, 16. — Soproga Cas-siusa Claya, bivšega svetovnega prvaka težke boksarske kategorije, je rodila sina. Imenoval se bo Mohamed Ali Junior. Clay, ki je star 30 let, je dobil z novim prirastkom četrtega otroka. in Travnikar pa sta se spustila v grapo. Zagledala X med drevjem. Vsa objokana se je v raztrganem "OčeiV ■ la od drevesa k drevesu in se oprijemala debel... «Ijaje zajokala. So tl napravili?« je zastokal stari Travnikar. foJ ie z Ano?» je vprašala Tinka. % ^ark a*a sta’ Naslonila se je na očeta. Ni se mogla umiriti. ti'6 bi)° ^ je P° hosti plazil k ranjenemu vojaku. Zavlekel i. s* j na gozdni rob. Z eno roko je držal pištolo, z drugo V ^vai drŽal za trebuh- Marko se je prihuljeno dvignil. Ko-^6 J,S6t. metrov sta si bila narazen. Ustrelil ga je v roko, &bah , 41 orožje, potem šele se mu je približal z naper j e- $o •* je vzkliknil — spoznal ga je po uniformi. «Le ti hudiči v naše hribe?» "Ti .le se me, gospod,» je javkal na tleh ustreljeni. X? '“strem dekle, a?» Ij0vi* sem j° na majorjev ukaz.» g vei6lV b* ga bil Marko najraje takoj pritisnil, mu je ne-bjega°’. naj ga izpraša. Z obljubo, da ga ne bo ubil, je k je ranjencu, ki je bil že na koncu z močmi, v ^1° v glavo. Vzel mu je torbo, orožje in dokumente. |a je sankal z livade in ga zavlekel stran od poti, I® breSe*e tedaj ga je spet zabolela noga. Spomnil se je, 2 bergle in da je srečno shodil.. ^ SoikarJeva mama je pripeljala krvavečo Ano v izbo. da56 ^Prla vrata, je otrok vrisnil tako čudno in ia-W^hol-nišnico, kjer se bodo morali zdraviti od enega do tri tednov. Do spopada je prišlo približno ob 14. uri v Ulici Giadnto Carini blizu nekega bara. Mladeniči Antoniu Fai-cone, Leonardo Rossi, Claudio Ma-succi, Sergio Bonani, Maria Pia Er-rolini in Stefano Zauli so izjavili na policijski piostaji v bolnišnici San Camillo, da jih je v omenjeni ulici napadla skupina kakih desetih mladeničev, ki so bili oboroženi s pendreki in z noži. Fašistični pretepači so imeli okoli vratu črne šale. Agenti političnega oddelka rimske kvesture so identificirali enega iz med napadalcev. Gre za'mladeniča, čigar imena niso sporočili, ki jo znan pretepač neke skrajne desničarske politične skupine. Kaže, da policisti nišo našli fašista doma, ko so vdrli v njegovo stanovanje. Napadeni študenti so izjavili policiji, da se ne ukvarjajo s politiko. Dodali so tudi, da, čeprav niso dobro poznali svojih napadalcev, sodijo, da gre za fašiste. Ti so se jim »pogumno* prikradli za hrbet in jih napadli nenadoma. Zdravniki bolnišnice San Camillo so pridržali na zdravljenju Antonia Falconeja in Leonarda Rossija. ki so ju pretepači ranili z nožem pa hrbtu in po nogah, ostalo pa so obvezali in poslali domov. BLAGOVNI PROMET V LUKAH Trst najbolj uspešen v primeri z letom 1970 Promet se je povečal za 28,8% - Odločilen dovoz surove nafte - Genova vabi zlasti kontejnerski promet GENOVA, 16. - V palači »San skega prometaiznajnovejšo celino Giorgio* v Genovi je bil te dni redni letni občni zbor Avtonomnega konzorcija za genovsko luko, na katerem je predsednik prof. G. Dagnino med drugim orisal lanski razvoj prometa v najvažnejših italijanskih lukah. V tej zveza je prof. Dagnino poudaril, da je Trst v letu 1971 zabeležil največ ji skok v blagov. prometu: zaradi večjega dovoza surove nafte za naftovod Trst —Bavarska in za stranski vod Trst —Dunaj, se je namreč promet v tržaški luki povečal za 28.8 odst. v primeri z letom 1970. Na drugem mestu po relativnem razvoju je bila luka Genova, kjer so zabeležili napredek za 3,9 odst.: v La Spezii se je promet povečal za 1,2 odst. v Benetkah pa za 0,8 odst. V luki Livorno se ,ie promet nasprotno zmanjšal za 2,4 odst, v Neaplju za 9,6 odst. a v Savoni za 9,9 odst. Genova, naglasa Dagninovo noro-čilo, je lan; okrepila svojo vlogo najvažnejšega pristanišča za specializirane tovore na Sredozemtiu Konzorcij si zato prizadeva, da bi v prihodnje pospešil zlasti to področje, na prvem mestu pa bodo prizadevanja za pridobitev kar največ kontejnerskega prometa na relaciji Evropa-AvstlrpLija. Vprašanje, ki ga je treba rešiti glede kentejner- pravi nadalje Dagninovo poročilo, m v tem, ali se ta promet osredotoči v Genovi. Marseillu ali katerem drugem pristanišču na Sredozemlju, temveč da se prometni tokovi preusmerijo iz severnoevropskih luk na Sredozemlje. Isto velja tudi za kon-tejneirski promet na relaciji Evropa —Severna Amerika. Genovska luka razpolaga z dvema pomoloma za kontejnerski promet ter pripravlja že tretjega. Z norimi poviški luških tarif je pretila nevarnost, da bi se del prometa preusmeril iz Genove v druge italijanske luke, ki lahko izvajajo določen konkurenčni pritisk na se verno Ti rensko morje, nadaljuje predsednikovo poročilo, pred kratkim pa so vse luke povišale svoje tarife in Genova je ponovno prosto zadihala. Poviški v drugih lukah so namreč v poprečju enaki poviškom, ki jih je uvedel Konzorcij za genovsko pristanišče. Kljub temu pa bo Genova okrepila svojo konkurenčno sposobnost s tem, da bo organizirala delo v luki 24 ur na dan, in sicer pet dni na teden. česa čakati več kot mesec dni na mentacijo rimskega procesa. To priporočitev pa se lahko ^ tolmači na druge način m sic®^ namerava milansko drža'™ rLjjč-ništvo ponovno goniti svojega ka: atentate so organiziran p čarski krogi, materialno P3 ^ izvedli anarhisti. Na ta na $ pravi pregovor, bi bil vol^vrTii]i koza cela, ter bi se ponovno k tezi o nasprotujočih si eKs« nena-mih, ki je tako priljuoljena terim političnim krogom. ^ Poleg tega priporočila, P3 mestnina državnega Prav”"T jn sirila nekaj zelo pomembnega ^ cer, da sta Freda in $ kakšen način vpletena v da sta imela zelo pomembno .j. ne gre pa ju istovetiti ,z ateir .rji ne z izvajalci venzrw> a, tatov. Trditev je zelo V***" ker""sta*na ta način dr. Fi^ in dr. Alessandrini nakazala.p treba iskati organizatorja eko italijanskih deželah in ki seg državnih meja tudi v drug , ske dežele, v drugih, višjih J? ^ Ni namreč pojmljivo, ida,-na p manjši osebnosti, dva zabubiJ®,^ cista, kot sta Freda m po-lahko skovala tako prefinJ® L) litični načrt, ki je sproži proti izvenparlamentarnim * pr0. skim skupinam, ki je premah ti desnici os italijanskega po , življenja in ki je posredno jj zadel tudi komunistično Pai”'jaloJ-sindikate. Da sta fašisticn^ na#t niki in njegov pajdaš skovala^, za atentate je lahko še v C.CI HlVllwuw- jv, ------- . splošen politični načrt pa J®, 0au nekdo, ki je imel jasen - preg pA položajem v Italiji, ki ^ 7-8vp položajem v n-aiiji, ki J® ^ cilje in ki je pravočasno deu»> ^ fašistično nasilje, ko bi w škodovalo. Na občnem zboru so med drugim odobrili tudi proračun luške organizacije za letošnje leto. Obračun predvideva primanjkljaj v višini 3 milijarde 770 milijonov lir. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuniiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii SREDA, 17. MAJA 1972 Atentator na alabamskega guvernerja Wallacea Bremer med prevozom v za pot TRST A 7.15, 8.15, 11.30,14.15, 17.15, 20.15, 22.15 poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; ‘ 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Sopranistka H. Mueller; 19.15 Higiena in zdravje; 19.25 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 1 Simf. koncert; 22.25 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «11 Locandiere*; 16.20 Ljudje in predmeti. KOPER 6.30. 7.00. 10.00, 12.00, 17.00, 19.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Revija pevcev; 8.30 Današnji gostje; 9.00, Otroški kotiček; 9.15 Juke box; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Mali koncert; 11.30 Orkestri; -12.00 Glasba po željah; 14.05 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Krekova glasba: 18.15 Orkestri; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop jazz; 22.35 Komorna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8,00. 12.00 15.00. 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.3 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Neposredni prenos iz Ul. Asiago; 13.15 Zgodovina it. popevke; 14.00 Veselo popldne; 16 00 Otroški kotiček; 16,210 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.30 Plošče; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Radijska drama; 22.30 Koncert operne glasbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 19.30, 22.30. 24.00 Poročila: 7.40 Pojeta M. Remigi in M. Sannia; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Plošče; 13.50 Kako in zakai; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 Spored z R. Pal-merjem; 20.10 Srečanje petih: 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. 16.40 Z londonskim festivalnim orkestrom; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 Slovenske popevke; 18 30 Naš razgovor; 20.00 Simf. orkester RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Trobenta; 11.40 It. sodobna glasba; 12.20 Operni odlomki; 13.00 Medigra; 14.30 Avtorjev portret; 16.10 Radijska drama; 17.20 Ideološke debate; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Južnoameriška kultura; 21.30 Srečanje s Saint-Saensom. FILODIFUZIJA 10.50 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja za potrošni ke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Oddaja o pedagogiki; 15.20 TV v šoli: Tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: film: »Deček in jelenček*; 18.45 Primerjava mnenj; 19.15 Kulturna oddaja: Jazz v Evropi; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV film: «Biaise Pascal*; 22.00 Prenos športnega dogodka; 23.00 Dnevnik. , 8/00 Koncert za začetek; 9.15 It. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert: 10.20 Mezzosopranistka N. Condo, 11.00 Medigra; 12.00 Glasba XIX stoletja; 12.30 Plošče; 13.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00. 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9 25 Z orkestrom James Last; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma; 12.10 A. Mozart: »Don Juan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 »Od vasi vasi*; 13.15 Zabavna glasba: 14.10 Izseljenski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Čajkovski: »Romeo in Julija*; 16.00 »Vrtiljak*; II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Jaz in...; 21.30 Celovečerni film: »Brezumni šofer: 23.00 Telekomunikacija. JUG. TELEVIZIJA 8.20 TV v šoli: New York. SRFJ Politika neuvrščenih, svetloba, Tin Ujevič. žleze, geometrija, pesmi Jugoslavije; 17.50 Don Kihot; serijski film; 18.15 Obzornik; 18.30 Bila je ena stara slika, dokumentarna oddaja; 18.55 Na sedmi stezi; 19.20 Naš ekran; 20 00 TV dnevnik; 20.30 Mi med seboi -Tolmin; 21.30 Igralci: Jože Zupan; 22.15 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Mr. Piper predstavlja: 20.15 Poročila; 20.30 Dokumentarec: Civilizacija; 21.20 Pomlad na istrski obali. ;odovalo. pjfi Poleg zapornih nalogov in Venturi sta namestnika■ p'#* ga firaVdnika priporočila dr. ^ brosiu, naj aretira tudi neko ^ osebo v zvezi z atentati na in na milanski velesejem. je že obtožil preiskovalni ^ g Stiz iz Trevisa. Vsekakor ne novoizvoljenega mdsovskega ca Pina Rautija, ki je tožen, pač pa za nekoga ® čigar imena še niso s poročni. ^ Mnenje, ki sta ga izrazila •ySf lessandrini in dr. Fiasconaro. ^ kakor ni odločilno, ker je . ^ ukrepe pristojen preiskovalna b) nik. Kaže, da D^Ambrosio ^^ ukrepal takoj, pač pa bo svojo odločitev čez nekaj on1-^ Včeraj so odvetniki, ki ^ Mario Calzolari, vložili rl^’eiši>s' sodniku zahtevo za dodatoo vo o smrti Armanda CbB■ jf b: vsega blagajnika BorgheseJ® p ganizacije »Fronte nazionai^ ^ je znano je preiskovalni s°aI.ajS^ Galuzzi zaključil preiskavo * 5tr bo o arhiviranju, češ da fašističnega prvaka pripisat*» naključju. Odvetniki so v devetih fa/tf stranel razložili zakaj ^L n4? dodatno preiskavo. Calzolan F ^0® reč umrl v zelo skrivnostni^ ščinah in je ena izmed ^ prič, ki so izginile, predenja 1|(# pričale o delovanju 7°ntatih »črnega princa* in o ate Italiji leta 1969. ^ Odvetniki začenjajo svojo ^ / uuveuuK.1 začenjajo a'0» J žitev z žalostno ugotovitvU®'.^# mora mati boriti zato, da ? vedela, da njen sin n*^ ^ naključju, pač pa je bil ^ terorizma. Nato pa zace.n,jpio ri vajati ugotovitve, ki P hove trditve. Dokazano j® . pl' da Calzolari pred smrtjo v nikoli nobenega samomoru ^ jr mena, pač pa se je v zad^ d5 svojega življenja skrival. K** se bal maščevanja. Tajnik organizacije d Ue» tudi ni umrl po nak*J - pr nale* tudi ni umrl po njegovi izginitvi so narnrujzU (j njegov avtomobil parkiran ( ma, medtem ko se je njim. Njegovo truplo so jjc>Py vodnjak po smrti, ker £a psi niso zavohali, ko s0an0jtl^l( vodnjaka. Poleg tega je iy da bi treniran športnik J j potapljač kot je bil Cal«*13* , v nekaj decimetrih vode. V vodnjaku so preiskovanj ^ našli tudi truplo CalzolarU® ^ V* j Ta ni mogel po naključju P_ is0k 11 ker je bil obrambni zid ^ n kot meter, pes pa Je majhen, jeJK Poleg vsega tega P3 ----... L.. J! ; A—nonlfi omeniti tudi pričevanje T «iir» 1-1 n Aa 9,6 * ^ Lota, ki je izjavil, da s? (gfi j dnevi pred milanskim P01^ zolari ostro sprl z os«®'Jjf. telji Borghesejeve organ*z ^ tere je obtožil, da so e*st0 lir krvniki. . (#•, Odvetniki Marie Calzol^1 čujejo svojo obrazložitev-da pri iskanju nekaterih < sti večkrat prevladuje P° M&J gika, ki je postala *«j»; V nekaterih sodnih preiska bi >■ fllrii rla acoKa en h/ATllO» . J 'Mi tudi, da osebe se bojil0-,^! nali resnico o Calzolartr^^F,^, o zadnjh dneh njegove#3 mati pa se bo vedno vztr,.Ja r zato da bo prišla rest*1 na dan*.