DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava; Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo zaaSa mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen, delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane p*-titna enostolpna vrsta D, 1.50. Pri večjem številu objav popu*t. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 54.	Sreda, 6. julija 1932.	Leto VII.
Pred novim občinskim redom.
Le malo ali skoraj nič se javno ne poroča, kakšna bosta nova občinska reda za mesta in podeželske občine, dasi je občinski red, ki tvori temelje uprave, najeminentnejšega Pomena za najširšo javnost, zlasti pa za delovne sloje. Vse, kar vemo o novih občinskih redih, je, da bodo občine čimvečje ter da bodo v velikih, menda v mestnih občinah s svojim Statutom župani imenovani. To Pa je le malo bistvenega.
Občina je temeljna socijalna edinka v državi. Zato je silno važno, kako se sestavlja občinska uprava, kako so varovani interesi občanov v splošnem*. Zakaj, kakor je osnovana občina dobro ali slabo, tako je zgrajena potem' vsa uprava, vsa država. Občina ne sme biti domena ene plasti prebivalstva. Volitve v občinske samouprave se morajo vršiti po splošni, direktni in tajni volilni pravici. To je temeljno načelo, če ima občina tvoriti prvo edinico javne uprave, ker razredna občina ne odgovarja več niti po najreakcijonar-nejših nazorih današnjim socijalnirn potrebam.
Šele, če so občinske uprave sestavljene na podlagi demokratičnih načel, je pričakovati, da se bodo nove občine hotele polagoma prilagoditi razmeram in potrebami časa. Če se to ne bo zgodilo, se bodo večale socijalne razlike dalje ter bodo končno dovedle samouprave občin v enako gospodarsko katastrofo, v kakršni so danes države.
Občinske uprave morajo namreč voditi socijalno politiko, ki odstranjuje nevarnost socijalnih katastrof. Take politike pa meščanske razredne samouprave ne znajo in ne marajo voditi.
V samoupravi občin imajo moralno pravico soodločevati vsi občani Po svojih svobodno izbranih zastopnikih neglede na imovinske razmere, v kolikor jim gredo splošne državljanske pravice.
Občinski red pa mora vsebovati še druge določbe v prid svojih nameščencev in delovnih slojev v občini. Svoje nameščence mora primerno plačevati vsaj z eksistenčnimi mi-niniom, glede drugih delavcev in nameščencev pa mora imeti pravico in dolžnost, da nadzira delovne pogoje pri vseh javnih delih, tudi zasebnih, zlasti pa da pri oddaji javnih in svojih del pogodbeno zagotovi delavcem m nameščencem dostojne delovne pogoje.
V srednji Evropi so nekatere države že pred vojno pričele izvajati na pritisk svobodnih delavskih strokovnih organizacij to politiko.
Nova občinska reda bosta šele tedaj pomenila napredek, če bosta demokratična in zadostno zastopala socijalne interese vseh občanov.
Profesor dr. Verner Sombart gre
v	Čile. Bivši krščanski socialec berlinski nacionalni ekonom dr. Verner Sombart je pozvan v čile v Ameriko kot svetovalec nove vlade pri izdelovanju bodočega gospodarskega Programa. Dr. Sombart, čeprav je bolj ali manj meščanski znanstvenik, odločno poudarja v svojih znanstvenih delih, da je treba bistveno revidirati sedanji gospodarski sistem, če nočemo, da se zruši sam. Revizija sistema mora iti v tem zmi-slu, da bo gospodarstvo služilo vse-imi človeštvu.
Velikansko zborovanje zagrebškega delavstva
v prostorih zagrebškega velesejma. — Delavstvo za socijalne pravice. Obračun s. dr. Topaloviča z žoltimi zavezniki delodajalcev.
V soboto in nedeljo je zasedal v Zagrebu veliki strokovni svet Zedinjenih strokovnih zvez Jugoslavije, ki je razpravljal o perečih problemih delavskega socijalnega zavarovanja.
V teku zasedanja se je vršilo v prostorih zagrebškega velesejma velikansko zborovanj? zagrebškega delavstva, na katerem so govorili ss. Krekič, dr. Topalovič in Svetek.
Delavstvo in nameščenstvo je na tem zborovanju z viharnim odobravanjem sprejelo sklepe velikega strokovnega sveta, v katerih se zahteva vzpostavitev samouprave v delavskem zavarovanju, izvedbo volitev, uvedbo starostnega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za brezposelnost.
S. dr. Topalovič je bil burno aklamiran. Njegova izvajanja so navdušila delavske mase, ki stoje
neomejeno na braniku demokracije in svobode delovnega ljudstva.
V	početku shoda, ko je pričel govoriti s. Krekič, so skušali neki fašistični kljunaši delati nemir. Delavski reditelji pa so okoli 20 kričačev pometali iz dvorane na cesto. Vse to pa se je izvršilo tako mirno in hitro, da navzoči tega skoro opazili niso in da to ni niti najmanj motilo govornika.
Zagrebška delavska manifestacija je pokazala, da se naše delavstvo zaveda časa, v katerem1 živi in da se zlasti dobro zaveda, da ta čas zahteva od njega enodušnosti, disciplino in pripravljenost.
Bivše poslance zapirajo. Bivša poslanca Tupanjina in Vojo Laziča so zaprli, ker sta obdolžena, da sta povzročila krvave dogodke v Ubu.
Nova jugoslovanska vlada.
Dr. Marinkovič odstopil, naslednik dr. Srskič.
Zaradi bolehanja je predsednik vlade dr. Voja Marinkovič podal de-miisijo vlade.
Dne 2. t. m. je kralj imenoval novo vlado, ki je zvečer istega dne bila zaprisežena. Izpremembe v vladi so samo delne.
Predsednik vlade je dr. Milan Srskič, minister na razpoloženju in narodni poslanec.
Ostali ministri so: brez portfelja: dr. Albert Kramer, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za socialno politiko in narodno zdravje: Ivan Pucelj, minister na r. in narodni poslanec;
brez portfelja: dr. Hamdžija Ka-ramehmedovič, senator in bivši minister;
za prosveto: dr. Dragutin Kojič, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za pravdo: dr. lija Šumenkovič, bivši stalni delegat pri Društvu narodov in nar. poslanec;
brez portfelja: Boža Maksimovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za promet: inž. Lazar Radivoje-vič, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za kmetijstvo: Juraj Demetrovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za vojsko in mornarico: armijski general Dragomir Stojanovič, minister na r.;
za finance: dr. Milorad Djordje-vič, minister na razpoloženju;
za telesno vzgojo: dr. Dragan Kraljevič, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za gradbe: dr. Stjepan Srkulj, minister na razpoloženju;
za gozde in rudnike: Viktor Pogačnik, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za zunanje zadeve:	Bogoljub
Jeftič, minister dvora;
za notranje zadeve: Živojin Lazič, ban vardarske banovine in za trgovino in industrijo: Ivan Mohorič, narodni poslanec.
17 ministrov.
Dr. Kramer in Boža Maksimovič sta v novi vladi brez resora. Trgovinski minister je postal dr. Ivan Mohorič (dr. Kramer), notranji minister pa Živojin Lazič (Maksimovič).
Poslancev je v novi vladi deset.
Minister za zunanje zadeve (prej dr. Marinkovič) pa je v novi vladi minister dvora Bogoljub Jeftič.
To so bistvene izpremembe v no-
vi	vladi.
Novi direktor mednarodnega urada dela.
Dosedanji namestnik Thomasa, Buttler.
Upravni svet mednarodnega urada dela je imel dne 1. t. m. sejo, na kateri je imenoval namesto pokojnega Alberta Thomasa za direktorja mednarodnega urada dela dosedanjega namestnika H. B. Buttlerja. Buttler je Anglež in je od ustanovitve mednarodnega urada dela bil sodelavec Thomasa v uradu. Zanj je glasovalo od 24 navzočih upravnih svetnikov 22. Nadejamo se, da bo novi direktor uspešno nadaljeval ogromno delo preminulega Thomasa.
Male dr2ave za takojšnjo razorožitev.
Švica, Španija, Belgija, Holandska, Danska, Norveška. Švedska in čehoslovaška so intervenirale pri predsedniku razorožitvene konference Hendersonu, češ, da naj se konferenca koncem julija ne prekine za 3 mesece, dokler se sklepa vsaj o tistih točkah razorožitvenega programa, o katerih ni načelne razlike. Tu sem spada prepoved kemičnih in bakterioloških pomočkov v vojni, prepoved zračnih bombnih letal, nadzorstvo civilnega zrakoplovstva, omejitev stroškov za oboroževanje. Velesile se pa za predlog ne ogrevajo in hočejo razpravljati o tem šele novembra.
K reformi socialnega zavarovanja.
Delavci in nameščenci zahtevajo uvedbo invalidnega in starostnega zavarovanja.
Razpravljanje o reformi socijal-nega zavarovanja je prišlo zaradi imenovanja samouprav v akuten stadij. Načelno stališče smo že večkrat poudarili. Danes naj omenimo še nekatere stvari, ker so ravno v debati.
1. Socijalno zavarovanje spada v upravo zavarovancev, ker imajo le-ti interes na njega izpopolnitvi.
2. Za vso državo, to je za vse okrožne urade se mora uvesti enak odstotek prispevkov, ker je socijalno zavarovanje in se na razlike ne sme ozirati, razen, če je utemeljena v malomarnosti zdravstvenih ali varnostnih naprav, ki pa gre v breme delodajalcev.
3. Zavarovanje se mora voditi po vsej državi po enakih načelih in zagotoviti zadostni dohodki, da bodo člani prejemali zakonito določene najvišje dajatve v slučaju potrebe.
4. V to je potrebna enotna izvedba zakona; ni pa na mestu kaznovanje zavarovancev s skrajšanimi dajatvami zaradi zavarovalnih upravnih nedostatkov.
5. Enako tehtna zahteva je zavarovanje za starost in onemoglost, ki pa ne sme dovoljevati rent samo po imenu, ampak primerne rente, ki bodo omogočale eksistenco izčrpanim delavcem.
V dosego teh namenov je potrebna reforma zakona in so potrebne finančne žrtve.
To so zahteve. Izvajanje zakona, ki naj se v tem smislu sprejme, je pa zadeva samouprave.
Pred novim občinskim zakonom.
Odkrita beseda k načrtom občinskega reda (za mesta).
»Trgovski list«, ki ga ureja tajnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, dr. Ivan Pless, je prinesel dne 2. t. m. članek, v katerem pravi :
»Vsaka občinska uprava bi morala biti verno zrcalo gospodarske strukture mest in zato ne bi smelo biti dovoljeno, da more številnejši stan drugega čisto izriniti od vsakega vpliva na mestno upravo. Enako ni dobro, če vlada prevelika liberalnost pri podeljevanju občinske volilne pravice.«
To je razredna politika, ne občinska. Razumemo! Zgrajena je na privilegijih! Na Dunaju ni tako, pa je občina v zgled vsemu svetu!
Španski socialisti za volitve v Nemčiji.
Zmaga demokracije — mir v Evropi.
Osrednje glasilo španskih socialistov »El socialista« je prineslo 25. junija t. 1. oklic španske socialistične stranke, v katerem poudarja ogromni pomen borbe med socializmom in fašizmom, med pristaši weimarske nemške republikanske ustave in monarhistično militaristično reakcijo, ki se bo odigrala v državnozborskih volitvah dne 31. t. mi. v Nemčiji.
V znak solidarnosti je stranka razpisala denarno podporno akcijo, kateri je prispeval izvršni odbor kot prvi 1000 mark. V boju za demokracijo, pravi oklic, sta španski in
Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
nemški socializem solidarna, ker od izida tega boja ni odvisna le nemška svoboda, marveč tudi evropski mir.
Španski socialisti so podporno akcijo pričeli povsem iz svoje inici-jative, ker vedo ceniti borbo za svobodo iz lastne izkušnje. Španski socialisti presojajo položaj enako kakor dunajska »Arbeiter-Zeitung«, ki je zapisala: »Dne 31. julija se bo odločevalo o usodi sveta!«
Kako štedijo Zedinjene države v Ameriki. Zedinjene države ameriške so strogo kapitalistična država, ki se obenem zavedajo posledic gospodarske krize. Zato so posamezne zvezne države kakor tudi zvezna vlada že marsikaj ukrenile za vzdrževanje nezaposlenih. Skrb za nezaposlene se nalaga predvsem občinam v obliki dobrodelnosti, kar sicer ne odgovarja morali. V Ameriki imajo 10 V* milijona nezaposlenih, zato je razumljivo, da države pospešujejo tudi ogromna javna dela. Za Ameriko prav značilen pa je sklep senata, da morajo vsi državni uradniki, ki imajo nad tisoč dolarjev (t. j. 56.000 Din) plače na leto, oditi za en mesec na brezplačni dopust. Ta prihranek, s katerim hočejo razbremeniti sicer samo proračun za 150 milijonov dolarjev (8V2 'milijard dinarjev) in ki ne bo zadoščal, ima to moralno stran, da se vzame tam, kjer je, in da se pusti plače, ki ne dosezajo niti eksistenčnega minimuma, nedotaknjene.
III. REDNI OBČNI ZBOR
Cankarjeve družbe
je s sklepom seje odbora Cankarjeve družbe z dne 14. junija 1932 sklican za četrtek, dne 14. julija 1932 ob pol 8. uri zvečer v prostorih Strokovne komisije v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika II. rednega občnega zbora.
2. Poročilo uprave in nadzorstva.
3. Samostojni predlogi.
4. Književni program za 1. 1932-33.
5. Razno.
Samostojni predlogi se imajo poslati odboru najpozneje do 10. julija (§ 12, lit. 1. pravil).
Če ob določeni uri ne bo navzoč vsaj deseti del vseh ustanovnikov (§ 13 pravil), se vrši eno uro pozneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ustanovnikov.
Ljubljana, dne 15. junija 1932.
Za odbor Cankarjeve družbe:
Iv. Vuk, s. r., t. č. predsednik. Ciril Štukelj, s. r., t. č. tajnik.
Stavka delavcev pri regulaciji Ljubljanice
Nezaslišano izrabljanje delavcev.
Regulacija Ljubljanice v Ljubljani že traja dve desetletji. Sedaj so pričeli poglabljati strugo in je bilo zaposlenih pri tem delu blizu 400 delavcev v izmenah po devet in devet ur. Delo plačujejo pri regulaciji Ljubljanice jako slabo. Po 3 in 3.50 Din, to so običajne mezde, dasi je delo jako težko in umazano ter mogoče v glavnem le ob lepem vremenu. Kaj pomeni ta zaslužek za samce in zlasti rodbinske očete, domače in tuje, ki so prišli sem za borim kruhom, tega pač ni treba pojasnjevati. Skratka, potrpljenje delavstva je minilo in zahtevalo je vsaj 4 Din plače na uro in osemurno delo. In tako je nastala v petek stavka. Stav-kujoči delavci so zahtevali, naj jim podjetje da predujem na že opravljeno delo, ker izplačuje mezde štirinajstdnevno, toda podjetje je zahtevo odklonilo, pač pa je zagrozilo, da izplača vsakega delavca, ki bi hotel delo sploh zapustiti. V soboto zjutraj je pa firma že najela okoli 70 novih delavcev, kar pa ni zaleglo, ker v soboto popoldan je ostala cela druga skupina doma.
Vzrok tem slabim razmeram pri javnih delih je, ker se oddaja dela brez dogovora glede plačevanja delavcev in delovnih razmer. Pri dru-
gih enakih podjetjih so razmere še slabejše. Nek podjetnik je plačeval bosanske siromake po 1.50 Din na uro. In nihče se ni zgražal, dasi bi bil to celo po katoliških naukih glavni smrtni greh.
Javne oblasti imajo dolžnost, da tem razmeram posvetijo več pažnje; dolžnost delavstva pa je, da se organizira v svobodnih strokovnih organizacijah.
*
Stavka pri delih v Ljubljanici konlana.
V	pondeljek dopoldne so se vršila pogajanja s stavkujočimi pri regulaciji Ljubljanice.
»Slograd« (podjetje), trije delavci in zastopniki organizacij so sklenili naslednji dogovor:
1. Podjetje »Slograd« plača vsem delavcem po 3 Din na uro;
2. po 14 dnevnem zaposlenju bodo delavci razvrščeni v kategorije in se jim bo plača zvišala na 3.50 Din;
3. Podjetje se obveže, da nobenega stavkujočih ne bo zasledovalo ali preganjalo.
Pri pogajanjih je zastopal delavsko zbornico s. Kopač, strokovno komisijo s. Vuk.
Ofenziva nemSke reakcionarne vlade ali uvod v državljansko vojno.
Proti volji večine vlad nemških dežel je izdal baron Papen, odgovorni kancler nemške države zasilno odredbo, s katero razveljavlja vse deželne odredbe, ki prepovedujejo oborožene uniformirane organizacije.
»Vorvvarts« očita vladi, da je v službi Hitlerjevega generalnega štaba, oziroma je njega izvršilni organ. Zaradi tega očitka je zahteval državni notranji minister od pruskega notranjega ministra soc. dem:. Seve-ringa, da mora »Vorvvarts« ustaviti za pet dni ali pa sploh prepovedati. Isto zahtevo je poudaril tudi glede drugih opozicijonalnih listov. Bavarska vlada je takoj vložila protest proti novi odredbi pri državni vladi ter izjavila, da se odredbi ne more pokoriti.
Papenova vlada je pričela borbo proti največjim deželam nemške države, proti Prusiji, Bavarski, Vir-temberški in Badenski, kar pomeni politično jako drzen korak v negotovost, v temo.
Korak nemške državne vlade pomeni izzivanje državljanske vojne, ker proti ogromni večini naroda, naroda, ki je organiziran v delavskih in kulturnih organizacijah naprednih in demokratičnih naziranj, se mora
zavratni teroristični poizkus vsekakor izjaloviti. Baron Papen je namreč v veliki zmoti, če meni, da baro-novski in generalski naslovi, za katerimi se skriva nemški kapitalizem, v današnji dobi še imponirajo.
Prelivanje krvi v Nemčiji je zopet kriva plemska in vojaška kama-rila v službi kapitalizma.
Proč z reakcijo!
Dežela brez dolga. Edina dežela na svetu je polotok Aljaska, ki nima dolga, James Wickersham, ki je delegat na mednarodnih konferencah, je rekel, da Aljaska vedno tako uravna svoj proračun, da je v ravnotežju. Če česa ne more v gotovini plačati, pa ne kupi. Kmetje plačujejo en odstotek davkov, v mestih pa dva odstotka. — Aljaska je severna dežela, ki res nima večjih potreb. Vendar je pa izrek pomemben. Če so države pred vojno vedele, da vojne ne morejo plačati v gotovini, naj bi je ne bile pričele. In čez mero so se zadolžile in se še zadolžujejo, čeprav vedo, da ne bodo mogle plačati dolgov. Zakaj torej nepotrebne izdatke za nove vojne. Končno bo pa dolgove le treba — črtati.
Doma In po svetu.
Nova vlada. Novoimenovana vlada g. Srskiča je od 6. januarja 1929 tretje ministrstvo. Prvo ministrstvo je reprezentiral general Zivkovič, drugo dr. Marinkovič, tretje pa re-prezentira dr. Srskič. V novi vladi so ostali — razen dr. Marinkoviča — vsi prejšnji ministri, vrhu tega je bilo imenovanih še pet novih ministrov, tako da imamo sedaj vsega skupaj 17 ministrov, med njimi so trije, namreč dr. Kramer, Maksimovič in Karamehmedovič, brez portfelja. Po zatrdilu uradnega poročila je dr. Marinkovič odstopil iz zdravstvenih razlogov, ker je že dalj časa bolan. Listi vedo poročati, da se bo dr. Marinkovič zaradi bolezni sploh umaknil iz političnega življenja. Z dr. Marinkovičem izgubi radikalna kmetska demokracija markantno osebnost. Veljal je za izobraženega in izkušenega političarja. Poznal je velik pomen politične demokracije in samouprave za zdrav političen napredek naroda. Škoda je, da ga je bolezen ovirala izvesti program, ki si ga je postavil ob prevzemu vladnega predsedstva.
Vojvoda Jovanovič-Lutie ustreljen. V soboto, 2. t. m., sta se komi-taški vojvodi Kosta Pečanac in Jo-vanovič-Lune podala iz Belgrada v Niš na veliko zborovanje komitašev. Jovanovič-Lune je imel s sebci paket, v katerem' so bile nekake škatle
— kakor piše »Vreme« — za nabiranje prostovoljnih prispevkov. Na kolodvoru v Nišu pa se je paket zdel policijskemu uradniku sumljiv. Pozval je vojvodo Luneta, naj ocbre paket. To je vojvodo strašno raztogotilo. Zgrabil je policista za vrat, ga potisnil v kot in ga pričel daviti. Policist pa si je osvobodil roke, izvlekel iz žepa revolver in je vojvodo ustrelil v srce. Tudi vojvoda je še skušal izvleči svoj revolver, vendar mu je roka omahnila in je umrl.
— Vojvoda Jovanovič se je v vojni zelo odlikoval. V zadnji narodni skupščini je bil tudi narodni poslanec in prijatelj Puniše Račiča. Z njim vred je prišel zaradi streljanja v skupščini na zatožno klop, vendar je bil oproščen, ker se mu krivda ni mogla dokazati. Njegova smrt je za nacijonalne kroge velika izguba. Pokopan je bil v Vrnjački banji. Pogreba so se udeležili med drugimi tudi moravski ban, armijski komandant iz Niša in predstavniki vseh na-cijonalnih društev.
Pijani so ubili žandarja. Na Jezerskem je prišel v gostilno žandar napovedat policijsko uro. Trije pijani mladiči so izzivali s tem, češ, da naj počaka, da izpijejo. Kmalu so odšli iz gostilne brez nadaljnjega konflikta in žandar za njimi. Ne daleč od gostilne so mladeniči iztrgali iz plo-
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
(Povest.)
—	Poskusiva! Verjeti hočem, da nama bo uspelo!
Poslovila sta se.
Rosa je pisaja:
»Sama sem. Tako zelo sama. d, zahotelo se mi je pesmi severne brezmejne beline, da bi našla smisel v absolutnem miru ...
Hotela sem verjeti, da bom mogla živeti mirno, a verjeti ne morem.
Niti besedam ne morem več verjeti, ki jih govorim..
Kaj vse ne govorim o zakonu! Vse, karkoli povem, je tako čudno in žalostno. Niti sama ne morem verjeti. In vendar je vse v svojem bistvu resnično. Razum mi pravi tako, podzavest drugače. Zaman: podzavest je močnejša! Saj je vse lepo in prav, a bolesti mi ta zavest ne zmanjša.
Z Bojom ne bom mogla živeti. Bojo bo trpel zavoljo Tanje.
Žalostnih ljudi ne ljubim. Ne morem poleg njih živeti. Dokler sem tukaj, hočem videti okrog sebe srečne in zadovoljne ljudi.
Moje življenje je presekano na
dvoje in vendar bi bila tako rada vesela.
Ranjena sem in rada bi pela, vriskala ...
Ločiti se bom1 morala ...
Da bi se sama umorila? Ne, kljub vsemu je življenje prelepo...
In kako bi Bojo živel v zavesti, da sem šla zavoljo njega v smrt? Kako bi nosil težo te zavesti? I11 če bi se kdaj pozneje razočaral nad — Tanjo, kar ni nemogoče, kako bi mu bilo, ko bi se zavedel, da me je pognal v smrt na ljubo fati morgani?
O, ko bi moški vedeli, kako zelo enake smo si skoraj vse ženske med seboj, ko bi vedeli, kako malo pridejo tiste malenkostne razlike pri posameznih ženskah v poštev, kako kmalu bi prenehali iskati v vsaki nepoznani jim ženski kaj novega. Moški je kakor zemeljska krogla. Vrti se, vrti in vedno se vrača na isto mesto. Ko se vrne na mesto, kjer je nekdaj že stal, in ugotovi, da je zopet prehodil že znano mu pot, se sam sebi smeje in čudi — prihodnji dan pa zopet pozabi na vse in zopet odide na isto pot... Tako se stotič zopet povrne na isto točko zemeljske oble... V vsaki še neokuženi ženski sluti devico, v vsaki še neznani deklici svetnico, v vsakih še
tako navadnih očeh — čarodejko, v vsakem še tako vsakdanjem srcu — čudežno lepoto, dobroto in plemenitost! Ko okusi od vsega drobtinico in uteši svoj glad, se zopet vrača s početka na staro pot... Čimbolj je varan, tembolj je lahkoveren ...
Osel gre na led samo enkrat, moški ume to oslovsko lastnost potiso-čeriti...
Dobre volje sem...
Naj končam, če ne bom napisala še kakšno neumnost!«
Smejala se je in si je čestitala.
Ali je morebiti vesela, ker je odšla Tanja? Mogoče! Ali more kontrolirati svoja čuvstva in občutja? Ne more. Trenutek joče za njo, v prihodnjem trenutku se veseli, da je ni več poleg nje. Odkod tako čudne in nagle spremembe v meni? Zakaj pade tako hitro in nepričakovano v lepo, čisto, neomadeževano misel in željo — kapljica strupa, grda in umazana, marsikrat zločinska misel? Kar sama od sebe pride, ne da bi jo kdo vabil... Še več: proti volji pride; pride, čeprav jo sovražiš, čeprav se je braniš ... Pride nepovabljena in nezaželjena ... Pride, ker je v meni ... je tisti drugi, tretji... deseti del mojega bitja, ki spi od pradavnine v meni.
Vsi smo takšni.
Solnce ji je pregnalo črne misli in ji prineslo sladak sen.
XVII.
Poskušala sta zopet živeti, kakor nekdaj; Bojo je bil vedno ljubezniv. Nikdar ni omenjal Tanje. Kramljal je z Roso o vsemi mogočem, mnogokrat jo je vzel v naročje in jo božal, kakor v tistih prvih dnevih; zvečer je včasih sedel v njeni sobi, dokler ni zaspala, potem pa se je podal na delo. Cital je in pisal, da bi v delu potopil vedno znova vračajočo se misel, da bi izbil dno hrepenenja, ki je bilo — brez dna.
Rosa je skoraj že začela verjeti, da je bil Bojo Tanjo videl, spoznal in okusil, da se je njegovo hrepenenje utešilo. Verjeti je začela, da jo bo morebiti pozabil. Samo včasih ga je zalotila vsega zamišljenega, žalostnega, včasih tako zelo raztresenega, da je pri govorjenju zamenjal dvema besedama zloge tako, da je poslednji zlog prve besede zamenjal s prvim zlogom druge besede, ne da bi bil to opazil... Mnogokdaj ni mogel kontrolirati izgovorjenih misli. Vendar je upala, da bo vse to mlini lo.
(Oalje prih.)
Dr. Avg. Reisman:
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu.
(Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
Učenci oz. vajenci.
Kedaj prestane učno razmerje? (§ 271—276.)
/. Razrešitev brez krivde službodavca ali učenca.
Ne da bi bilo treba navajati tehten vzrok, prestane učno razmerje po § 271 o. z., če preteče učni čas, določen s pogodbo ali po zakonu oziroma z naredbo; če mora učenec nastopiti vojaško službo v kadru; če je bil lastnik obrta obsojen radi zločinstva ali prestopka iz koristoljubja ali zoper javno moralo, ali radi zločinstva, oziroma prestopka za kazniva dejanja, storjena naklepoma zoper življenje in telo svojega pomožnega osobja (§ 255 o. z.). Ce je upravna oblast obrtniku odvzela pravico, imeti učence; če učenec ali službodavec umre, izvžemši slučaj § 14, ko sme obrt nadaljevati vdova in maloletni otroci, ali če preneha obrt.
Če se obrt po smrti službodavca nadaljuje, mora naslednik obdržati na uku dotedanje učence v obrtu in skleniti z njimi novo pogodbo o nadaljevanju učenja, če to želi učenec sam ali njegovi zastopniki.
2.	Službodavec lahko razdere pogodbo.
V	splošnem lahko razdere učno pogodbo z učencem službodavec iz enakih tehtnih vzrokov, preden poteče dogovorjeni rok in brez odpovedi večinoma iz istih razlogov, kot smo jih navedli že poprej za razvezo službenega razmerja brez odpovedi za pomožno osobje (§ 239). Posebej pa še navaja § 272 o. z. za razvezo učne pogodbe pred potekom roka in brez odpovedi sledeče tehtne razloge:
a) Ce postane učenec za delo ali učenje telesno ali duševno nesposoben, ali se ugotovi, da se sploh ne bo mogel izučiti v stroki, ali je to delo nevarno za njegovo življenje in zdravje, ali če učenec po svoji krivdi oboli za nalezljivo boleznijo, ki mora biti dokazana z zdravniškim spričevalom;
i>) če učenec brez odobritve ali zakonito priznanega pridržka zapusti delo za tri mesece;
c) če je učenec obsojen radi zločina ali prestopka, storjenega iz koristoljubja ali zoper javno nravnost ali če sklene sodišče, da se izroči v dom za vzgajanje malolet-nikov, v poboljševalnico ali prisilno delavnico, ali se kaznuje pri sodišču ali upravni oblasti s kaznijo na prostosti, daljšo od meseca dni;
č) če se izkaže, da je sklenil učenec ali njegov zastopnik učno pogodbo z neresničnimi ali lažnimi listinami, ali da še ni razrešen obveznosti iz kake prejšnje učne pogodbe.
Pomota v zakonu; V točki 6 § 272 dopušča zakon službodavcu razvezo pogodbe brez odpovedi iz istega razloga, kot pod t. 2, t. j. če zapusti učenec delo brez odobritve, le da v tem slučaju zadostuje že rok 2 tednov. Očividno je torej zakonodajalec v t. 2 ali 6 § 272 pomotoma citiral t. 3, odst. 1 § 239.
Odpovedati pa ie treba v / tednu.
Službodavec pa mora pogodbo radi gornjih razlogov odpovedati najpozneje v enem tednu od dne, ko je zvedel za te vzroke. Drugače ta njegova pravica ugasne, kakor tudi pravice službodajalca napram pomožnemu osobju, če je vedel za tehtne vzroke odpovedi več kot teden dni, izvzemši razlog, če je službojemalec več kot 4 tedne bolan, ali se med delom kljub opominom udaja pijančevanju.
Učenec je pri teh razlogih takojšnjega odpusta napram pomožnemu delavcu v toliko bolj zaščiten, ker sme obrtnik odpustiti učenca v slučaju obsodbe na zaporno kazen šele po enem mesecu kazni na prostosti, medtem ko zadostuje za odpust pomožnega delavca že obsodba na 14 dni odvzema svobode.
(Dalje prihodnjič.)
ta droge in počakali, da je prišel žandar mimo. Tedaj so navalili nanj in ga pobili, potem pa zbežali. Žan-darja so odpeljali v Kranj, ki pa je med potjo zaradi poškodb umrl. Mladeniči pa sede v ječi in bodo kaznovani.
Sprejem gojencev v državno prometno železniško šolo. Uprava državne prometne železniške šole sprejme za leto 1932-33 do 120 kandidatov. Šolanje traja dve leti. Kandidati morajo uspešno opraviti Sprejemni izpit iz srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika, iz aritmetike in geometrije za nižje razrede srednjih šol in iz geografije s posebnim ozirom na Jugoslavijo. Vsak kandidat mora Prošnji priložiti potrdilo policijskega oblastva glede našega državljanstva in potrdilo o svojem vedenju.
Veliko se govori o Marxu in mnogo ljudi se imenuje marksiste ali Protimarksiste. Kdo pa res pozna glavno Marxovo delo »Kapital«, ki bi Ra moral imeti doma in vedno znova prebirati vsak delavec:?! Doslej ga marsikdo ni mogel poznati, ker ne obvlada nemščine. Zdaj pa izide v slovenščini v založbi konzorcija »Svobode«. Kdor se še ni naročil nanj, naj to čim prej stori!
Nova tekstilna tovarna v Osijeku. Tkalnica svilenega blaga v Osijeku je zaprosila občino, da ji dodeli stav-bišče, na katerem bo zgradila tovarno za moderno barvanje svile. Tovarna bo veljala tri milijone dinarjev in zaposlovala izpočetka okolo sto delavcev.
*
Volilna reforma za volitev rimskega papeža. Rimskega papeža volijo kardinali v konklavah. Zberejo se v Rimu in ločijo od zunanjega sveta, dokler ne izvolijo novega papeža. Sedanji papež pa se bavi z mislijo, da naj bi papeža volili vsi škofi, ne samo kardinali, ker bi s tem postala moč hierarhije bolj »demokratična«, to je širša. O tem načrtu bo še razpravljal kardinalski zbor, takozvani konsistorij.
Avstrijski sodniki proti deljenemu izplačevanju mesečnih prejemkov. Kakor smo že poročali, namerava avstrijska vlada radi finančne krize uvesti deljeno izplačevanje mesečnih prejemkov državnim nastavljencem v dveh delih, 1. in 15. v mesecu. Temu so se uprle razne organizacije državnih nameščencev. Tudi zveza avstrijskih sodnikov je poslala vladi Posebno spomenico, v kateri ugotavlja, da je izplačevanje plač v dveh obrokih v opreki s službenim pravilnikom in obstoječimi zakoni, torej Protizakonito; štedilo naj bi se raje s poenostavljenjem v poslovanju javnih uradov, ki se pripravlja že 12 let, a še do danes ni ničesar izvršenega. Je pa tudi skrajno nemoralno, obremenjevati državne nameščence, medtem ko nudi država neomejeno jamstvo bankerotnemu podjetju. (Mišljena je zloglasna Kreditan-stalt.) Zadnje vesti že poročajo, da je vlada svoj prvotni sklep že ukinila.
Lepa zmaga čeških soc. dem. kovinarjev v plzenski Škodovki. V juniju so se vršile volitve obratnih zaupnikov v znanih Škodovih tovarnah v Plznu. Oddanih je bilo 7157 veljavnih glasov napram 12.000 pri zadnjih volitvah. Toliko je bilo v zadnjem času delavcev reduciranih. Od tega so dobili:	socialno demokratična
zveza kovinarjev 4492 (lani 6798) glasov, v odstotkih napram oddanim glasovom je to porast za 6.22 odstotka in 12 mandatov (lani 11); na-rodno-socialistična organizacija kovinarjev je dobila 1698 (2816) glasov, porast za 0.19 odst., 4 mandati (5) in komunisti 967 (2386) glasov in 2 (4) mandata. Lani je bilo voljenih 20, letos pa samo 18 delavskih zaupnikov. Zanimiv je rezultat volitev, ki kaže, kako je socialna demokracija napredovala in dosegla pri večjem količniku, ker je bilo razdeliti manj mandatov, še enega zaupnika več in 6.22 odst. več glasov. Kljub vsej brezposelnosti in kljub vsem redukcijam češki kovinarji niso dolžili za krivca tega svojo strokovno organizacijo, kakor se to dela često pri nas, nego so se je še bolj oklenili, '
ker vedo. da je njih rešitev samo v močni svobodni in razredno zavedni organizaciji. Kovinarji po vsej Jugoslaviji, ravnajte se po tem vzgledu in posnemajte v zavednosti svoje češke tovariše in sodruge.	—st—
Bivši portugalski kralj Manuel II. je v Londonu umrl. Zaradi bolezni v grlu so žleze zatekle in se je zadušil. Star je bil 43 let.
Volitev kandidata za predsedni-štvo Zedinjenih držav. Kongres demokratske stranke, ki je te dni zboroval v Zedinjenih državah ameriških, je po trikratnem glasovanju, ki so bila zaradi razcepljenosti neveljavna, postavil za predsedniškega kandidata Franca Roosvelta. Roos-velt je končno dobil dvetretjinsko večino, 945 glasov, dočim je dobil njegov zadnji nasprotnik Al. Smith 190 glasov.
Gledališka olimpijada v Moskvi, ki se vrši vsako leto že nekaj let, bo letos v oktobru mesecu. Poleg sovjetskih delavskih gledališč in umetniških brigad bodo sodelovali tudi nemški, francoski, angleški, japonski, kitajski, turški, avstrijski, ogrski, poljski, belgijski, čehoslovaški, ameriški in drugi delavski odri v umetniških krožkih.
Ljubljana.
Ljubljanska občina in volilni red za mesta. Ljubljanska občina javno še ni povedala, kakšne želje ima glede novega občinskega reda za avtonomna mesta. Iz poročil, ki so Bila objavljena, je razvidno le razmotri-vanje o upravni organizaciji. Kakšen naj bo volilni red, kakšne naj bodo določbe o socialni politiki, o delavskem varstvu itd., o tem niso še govorili. Tudi o tem je potrebna jasna beseda. Svojčas so si šli trije zastopniki ljubljanske občine ogledat dunajsko občino, enako kakor zagrebški, londonski, nemški in ameriški. Nekaj so se gotovo naučili pri tej vzorno upravljani občini. Nikjer pa še nismo čitali, da bi bili gospodje predlagali enake uredbe kakor jih ima Dunaj, enako volilno pravico kakor jo imajo Dunajčani. Naj store to, da ne bomo rekli, da so šli brez potrebe na Dunaj. Dobre stvari je treba uvesti!
za Cankarjevo družbo. Za 20 Dia dobi vsak tlan 4 lepe knjige. =====
Poiitniški dom.
Po inicijativi »Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru« ter s podporo mestne občine in banovine, se je pred tremi leti na zapuščenem posestvu, katero leži pol ure od sv. Martina na Poh. (pribl. 850 m nad morjem) otvoril Počitniški dom za slabotne in revne otroke.
Ta skromni početek, ki je bil s strani javnosti sprejet s precejšnjim pesimizmom, je danes že gotov čin, ki zasluži priznanje vsakega, ki se zanima za socijalne probleme, zlasti za zaščito otrok.
V	treh letih se je ta zavod kolosalno razširil. Iz male kmečke bajte je danes nastal dvonadstropni »hotel« z dobro urejeno ekonomijo, poleg katerega stoje tri spalne barake z vsemi potrebnimi igrišči, bazeni, vodovodi itd.
Posestva (polja, travnikov, gozda in igrišč) je nad 32 oralov, ki bo zadostovalo za preskrbo doma.
Počitniški dom ima sedaj (po dokončani glavni stavbi) prostora za okrog 140 do 150 otrok z oskrbniki in nadziratelji ter stoji na lepem in klimatsko ugodnem terenu.
Sezija letovanja se je letos pričela 12. junija in bo trajala do 8. septembra ter bodo otroci sprejeti v treh skupinah.
Sprejemajo se otroci od dovršenega 7. do 14. leta starosti. Za sprejem se upošteva slabotne, gorskega zraka potrebne otroke revnih in srednjih slojev, katere priporočajo šolski ali drugi uradni zdravniki.
Oskrbnina znaša Din 20.— na dan za otroka. Občina, »Zdravstveni dom«, »Rdeči križ« in nekaj tudi banovina pošiljajo otroke na svoj račun.
Mestna občina ima za to leto rezerviranih okrog 100 postell, od teh bo sprejetih 85 brezplačno, ostali pa proti mali odškodnini. (Za 85 je predviden znesek v proračunu mestne občine.) Ostale prostore zasedejo otroci, katerih starši plačajo polno oskrbo.
Prehrana otrok sestoji: iz zajtrka (kava s kruhom), južine (kruh z marmelado, surovim maslom ali medom), obeda (juha, pečeno ali telečje meso s prikuhami, kompotom itd.), popoldanske južine (kakor dopoldne), večerje (mlečna jed ali kaka druga lahka mesna jed).
Nadzorstvo nad otroci vrše pedagoško izobražene moči, zaščitne sestre, zdravniki in društveni odbor. Na vsakih 15—20 otrok odpade po ena nadzorna moč.
Za razvedrilo otrok je preskrbljeno. Sprehodi, taborenje, kopanje, izleti, igre itd., tako da otrokom hitro mine čas v lepem, kakor tudi v slabem vremenu. Na otročjih obrazih se opaža vidno zadbvoPjnost in razigranost. Domotožje po navadi zgine že takoj prve dni.
Dovoljeni so tudi obiski staršev in sorodnikov otrok. Vprašanje je le, ako taki obiski dobro vplivajo na razpoloženje otrok. To radi tega, ker so nekateri otroci, ki imajo redne tedenske obiske in prejemajo razne darove, drugi, bolj revni in brez staršev pa nikdar, ali le redko kedaj. Prvi se obiskov vesele, drugi so radi teh obiskov otožni in poparjeni, ker se čutijo manj vredne.
Nekaj, kar sem videl, in kar ni name dobro vplivalo, je prestroga šolska in verska disciplina. Ne vem, čemu naj se otroke sili, da morajo moliti pred jedjo in po jedi, ko je vendar to tudi za vernika le profana-cija molitvic.
Graz ima svoj krematorij.
Otvoritev novega krematorija ob ogromni udeležbi občinstva. — Ideja vpepeljevania mrličev napreduje.
Minulo nedeljo se je vršila v Grazu slavnostna otvoritev novo zgrajenega krematorija, ki se nahaja ob centralnem pokopališču. Krematorij je zgrajen na najmodernejši način in je skupna last društva prijateljev za moderno vpepeljevanje mrličev »Die Flamme« (Ogenj) v Grazu in pa delavskega osrednjega društva »Die Flamme« na Dunaju. Gradbeni stroški tega krematorija, ki je zgrajen v sredini krasnega novo urejenega parka, kjer bodo hranili žare, znašajo Din 3,200.000.—.
Ob prisotnosti 10 tisočglave množice se je ob 11. uri pričela otvoritvena slavnost z izvajanjem molitve iz opere »Lohengrin« po članih orkestra graške opere. Delavsko pevsko društvo »Voran« pa je s spremljevanjem godbe krasno prednašalo posvetitveni koral od Ervina Bendla. Sledili so pozdravni govori. Kot prvi je govoril mestmi svetnik Avgust Lindner, načelnik stavbenega odbora; nadalje predsednik centralnega delavskega društva »Die Flamme« na Dunaju Jakob Pa-yer, med. svetnik dr. Karel Purkart, kot predsednik graškega društva »Die Flamme«, in pa župan s. Vincenc Muchitsch, ki je govoril v imenu mesta Graz. Vsi govorniki so zlasti podčrtavali, da je večina v graškem mestnem zastopu, ki jo tvorijo delavci, pokazala polno razumevanje za pijza-devanja društvenega odbora ter da mu je šla pri gradbi krematorija v vsakem oziru na roko. Končno je delavsko pevsko društvo »Voran« zapelo še zaključni koral, orkester pa je predvajal zbor romarjev iz Wagnerjeve opere »Tannhauser«, nakar se je vršil ogled notranjosti krematorija.
Prijaznemu povabilu graškega društva »Die Flamme« se je odzvalo tudi naše društvo »Ogenj« iz Maribora, katerega je pri otvoritvi zastopala 8 članska deputacija odbornikov. Svoje zastopnike pa so poslala tudi številna društva iz ostalih krajev Avstrije.
Popoldne se je vršila slavnostna seja graškega društva »Die Flamme« in zastopnikov iz ostalih krajev, ki so vsi z veseljem konstatirali, da je z zgradbo novega modernega krematorija v Grazu storjen velik korak naprej v pogledu razširjevanja ideje modernega vpepeljevanja. V krasno zasnovanem govoru je ob tej priliki čestital graškemu društvu »Die Flamme« tudi predsednik mariborskega društva »Ogenj«, dr. Avg. Reisman ter se zahvalil vodstvu za ugodnosti, ki jih nudi članstvu društva »Ogenj«. Na ta način je omogočeno, da za-more tudi naše društvo nuditi svojim članom vkljub nizkim prispevkom ugodhosti, kakor jih uživajo člani graškega društva »Die Flamme«. Govornik je žel' za svoja izvajanja vsesplošno odobravanje.
Avstrijskemu delavstvu čestitamo k novi kulturni pridobitvi.
Lahko trdim, da 99% lačnih otrok ne misli na molitev, temveč z zamaknjenimi očmi gleda v krožnik, ki stoji pred njimi na mizi. Otrok ni še izgovoril zadnji amen, že ima polno žlico v ustih. Zakaj bi ne pustili vsaj ta čas otroke proste vseh duševnih in telesnih spon. »Saj smo Slovenci itak znani, kot najbolj pobožen narod.«
A: vzlic tem hibam napravi Počitniški dom, njegova ureditev, organizacija in nadzorstvo na vsakega najboljši vtis, da mora priznati, da je taka institucija vse podpore vredna in da je le želeti, da bi se tako razširila, da bi zadostovala za vse slabotne, svežega zraka in dobre hrane potrebne revne otroke, katerih je v Mariboru in okolici več kot preveč.
Dolžnost mestne občine naj bo ta, da za prihodnje leto omogoči vsaj še enkrat tolikemu številu revnih otrok kruh in zrak v tem gorskem zavetišču.
Zlasti naj bi se posvečalo vso pažnjo revnim proletarskim otrokom, ki trpe na pomanjkanju dobre hrane, zdravega stanovanja in zraka. V prvi skupini, ki sedaj biva na počitnicah, je 20 otrok, katerim se na prvi pogled vidi, da so revni in potrebni, poslanih od mestne občine; 13 jih je poslal Zdravstveni dom, ostali so na račun svojih staršev. Vseh je okrog 60. Mestni občini bi tudi priporočal, da obdrži in poveča svojo ingerenco na tem zavodu, katerega tako uspešno in požrtvovalno vodi že ves čas upravitelj banovinskega dečjega doma v Mariboru, g. F. Dimnik, ki je na videz strog, v srcu pa blag in pravi oče v oskrbo izročenih mu otrok, za katere skrbi s pomočjo ostalih gg. učiteljev in učitelftc ter drugih sotrudnikov.	j. p.
Maribor.
Koliko časa Se? Mariborski najemniki, kakor tudi najemniki iz ostalih mest v naši državi, sc že leta in leta borijo za zopetno uvedbo zakonite zaščite stanovanjskih na-jemnikotv. Hišni posestniki pa seveda tudi ne mirujejo ter se v svoji protiagitaciji poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi onemogočili to akcijo najemnikov. Tako so ne-'davno tega v dnevnem časopisju hišni lastniki zagotavljali, da »porov med najemniki in hišnimi lastniki domala ni več in da tudi najemnine niso visoke, pri čemur so se zlasti skKcevali na Maribor, kjer so baje najemnine najnižje. Zatrjevali so dalje -tudi, da bodo prostovoljno znižali najemnine, kar je pa seveda ostalo le pri obljubah. Očividno so pa hišni lastniki svoj namen vendarle dosegli, ker še do danes nimamo zakona o ureditvi in maksimiranju najemnin! Medtcih pa se vršijo skoro vsak dan nove deložacije najemnikov. Največkrat so med deložiranoi družine s številnimi otroci, iki ipri tem največ
Ob osemdesetletnici rojstva Viktorja Adlerja
trpijo. Vse to seveda ne gane gotovih hišnih lastnikov, ki so bodisi dobri rodoljubi, ali pa zvesti pristaši katoliške akcije. To se dogaja v času, ko delovni sloji trpe pomanjkanje in bedo vsled današnjih gospodarskih prilik. Koliko časa še!
Tlakovanje cest. Pristojno ministrstvo je menda pred dnevi končno rešilo vprašanje kredita za javna dela v Mariboru. Zaenkrat se bodo tlakovale le nekatere ceste in se sme v to svrho porabiti le okrog 4 milijone dinarjev za delo in materija!. Seveda je ta vsota zelo nizka, zlasti, ker se je doslej kaj rado zatrjevalo, da se bo v tem letu investiralo kar 30 milijonov Din za javna dela v našem mestu. Tlakovanje cest in ulic bo izvedla mestna občina po večini v lastni režiji.
Jubilej pekovske zadruge v Mariboru.
V	nedeljo, dne 3. t. m., so obhajali pekovski mojstri proslavo 25 letnega obstoja tukajšnje zadruge pekovskih mojstrov za mesto in okolico.
Smrtna nesreča 80 letnega starčka. V soboto, dne 2. t. m,, se je zgodila na Glavnem trgu prometna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Okrog 10. ure dopoldne je v bližini trgovine Zinthauer podr! na tla nek kolesar, ki se je moral izogniti izvoščku, 80 letnega berača Ivana Kaca od Sv. Duha. Baš takrat pa je privozil mestni avto za fekalije in dasi se je šofer na vso moč trudil, da bi se izognil na tleh ležečemu ponesrečencu, se mu to ni posrečilo. Pod kolesi težkega avtomobila je nesrečni starček dobil tako težke poškodbe, da je takoj na licu mesta umrl. Vzrok nesreče je v tem:, da je zlasti v tržnih dueli na Glavnem trgu velika gneča, direktna krivda pa ne zadene nikogar.
Štiridesetletnica obstoja delavskega pevskega društva »Frohsinn«. Dne 13. avgusta t. 1. bo praznovalo del. pevsko društvo »Frohsinm« 40 letnico svojega obstoja. Delavska kulturna društva se naprošajo, da naj na ta dan opuste vse lastne prireditve.
Jesenice.
Proslava Mednarodnega zadružnega dne na Jesenicah. Pet delavskih zadrug, ki obstoje na Jesenicah, bo v nedeljo, 10. t. m., slovesno proslavilo X. Mednarodni zadružni dan. Spored proslave bo predvidoma tak:
V	soboto, dne 9. t. m., ob 20. uri zvečer priredi jeseniška podružnica »Svobode« slavnostno akademijo z recitacijami, deklamacijami, s petjem, slavnostno sliko itd. V nedeljo, dne 10. t. m., ob pol 5. uri zjutraj bo budnica'. Ob 10. uri dop. bo slavnostno zborovanje, po slavnostnem zborovanju bo pred Delavskim1 domom na Savi promenadni koncert kovinarske godbe. Zvečer ob 7. uri bo ev. vrtni koncert na vrtu Delavskega doma. Sodelujejo poleg zadrug in strok. org. SMRJ še pevski in dramatični odsek »Svobode«, kovinar-
Vsi letni naročniki dobe M9IVIIJ 14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno poro
ali pa KOrscIinarJav roinl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cav.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Admlnistratlon der »Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Razno manufakturno blago, perilo, obleke za moške in dečke, pletenino etc. priporoča po jako nizki ceni tvrdka
KARL JANČIČ
Maribor, Aleksandrova c. 11
ska godba in Zveza del. žena in deklet. Prodajalne Konzumnega društva za Slovenijo bodo slavnostno okrašene. Pozivamo vse zadrugarje ter člane strokovnih in kulturnih organizacij, da se vseh teh proslav v največjem številu udeleže. Na svidenje pri delu za gospodarsko osamosvojitev!
Drž. meščanska šola v preteklem šolskem letu. Tukajšnjo drž. meščansko šolo je obiskovalo v tekočem šol. letu 126 učencev in 135 učenk, skupno 261 otrok. Odlično in prav dobro je uspelo 138 učencev in učenk, t. j. 53%. Dobri uspeh je doseglo 45 učencev in učenk, slabi 42, t. j. 16%; a popolnoma je padlo 36 učencev in učenk, t. j. 13%. Nižji tečajni izpit so napravili razen enega vsi učenci in učenke z odličnim in prav dobrim uspehom. Zavod je skozi 14 dni v presledkih inšpiciral ministrski odposlanec dr. Simon Dolar. Bil je navzoč tudi pri završnih izpitih. O uspehih se je izrazil zelo pohvalno. Presenečen je bil nad disciplino in moralno vzgojo otrok v tem velikem delavskem1 kraju.
Razstava na gospodinjski šoli.
Na Vidov dan se je zaključila tudi enoletna državna gospodinjska šola. Dne 19. junija je priredila šola razstavo, kjer so gojenke pokazale uspehe celoletnega dela in truda. Tu si našel odlično izvršene kuharske izdelke, praktično perilo za dojenčke in vse vrste moškega, ženskega, posteljnega in namiznega perila, okrašenega največ z narodnimi motivi. V vseh delih je izraženo stremljenje šole .ustvariti kar največ. Namen šole je vzgojiti čim več mladih deklet v dobre in delavne gospodinje. In te rabi današnji čas! Šola je v prvi vrsti namenjena delavskim slojem' — zato jo delavskim hčeram kar najtopleje priporočamo! Vpisovanje bo 1. in 2. septembra.
V	Bombayu se vrše zopet spopadi med mohamedanci in hindusi. Prvega junija se je vršil pogreb žrtev enega zadnjih spopadov. Pri tej priliki je pa zopet prišlo do spopada med privrženci obeh religij, v katerem je morala posredovati policija, ki je 10 oseb ubila, 200 pa ranila.
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
Pletenine, S?”1.",1;,Sfil
Jenski In kosmetl*nl predmeti, potrebščine se otroke, nogavice, ro-kavica, ročna dala in Kcolaalca po* trebSCIne.
FRANC SKOF,
Maribor, Aleksandrova cesta 33.
Štiriindvajsetega junija je poteklo osemdeset let, odkar se je rodil znani borec avstrijskega proletarijata V. Adler. Napačno bi bilo, če bi šli mrtvo mimo te obletnice, ki pomeni za celokupno delavstvo bivše av-stro-ogrske monarhije začetek razvoja in napredka. Tiče se tudi našega proletarijata, v kolikor je bil v stari Avstriji navezan na sodelovanje in pomoč ostalega delavskega gibanja v državi.
Ob osemdesetletnici moža, ki je pravzaprav ustvaril novo gibanje med takratnim nevednim in nerazgibanim delavstvom, nam ni, da bi slavili njegove sposobnosti in vrline, niti da bi zdrdrali zgodovino njegovega bogatega življenskega dela, kakor je to običaj pri naših oficijelnih meščanskih proslavah. Njegovo osebno delo je služilo celokupnemu gibanju, zato mora služiti tudi spomin na to delo skupnim stremljenjem, zlasti spoznavanju razvoja delavskega gibanja.
Adlerjevo delo pomeni lep kos socijal-ne zgodovine. Od 1. 1886, ko je vstopil v delavsko gibanje, pa do 1. 1918, ko ga je iztrgala iz vrst proletarijata smrt, se je politično in socijalno lice bivše monarhije tako spremenilo, da se mora človek čuditi, odkod toliko preobrazujoče sile. Malo je primerov v zgodovini socijalnih borb s tako hitro izpremembo družabnih sil, nastalih po zakonitih potih razvoja.
Ko je Adler organiziral prve delavske skupine, je vladal v Avstriji še srednjeveški fevdalni despotizem. Fevdalna buržu-azija, plemiči in grofje, so se trdno držali stare absolutistične vladavine, tako posvetne, kakor cerkvene. Iz ogromnih veleposestev so črpali gospodarsko moč in zatirali vsako svobodno gibanje. Prva Adler-jeva poteza je bila organizacija delovnih množic. Doslej so obstojale le male, kulturno in politično nezrele skupine revnih ljudi, venomer zasledovane od policije, ki niso bile zmožne nikake borbe proti ari-stokratsko-fevdalni družbi. Šele Adlerjeva organizacija množic je vodila do uspeha. Nastopila je doba političnih bojev. Prvo, kar si je moralo delavstvo priboriti, je bila svoboda tiska in svoboda združevanja. Koliko naporov in moralne moči je zahteval ta boj od delavstva, nam najlepše priča boj za svobodne volitve v bivši Avstriji, ki je trajal dolgih 14 let. Vzporedno s političnimi uspehi je rasla tudi moč strokovnih organizacij, dvigal se je kulturni obzor proletarijata, boljšale so se mezde itd. Sredi te socijalne borbe je stal Adler, njegovo kolektivno delo je rodilo uspeh za uspehom, Ko se je z zadnjo besedo poslovil od sodrugov, ni bilo več fevdalne Avstrije. Iz njenih razvalin je vstala demokratična re-
Razno.
Moka in kruh pri nas. Osusky, čehoslovaški poslanik v Parizu, je povedal »Temps«-ovemu uredniku v Lausanni, da zapadne države niso preveč navdušene za gospodarsko organizacijo podunavskih držav. Podu-navske države trpe najbolj, ne v tem, kam naj se izvažajo cerealije, to je, živilski pridelki, ampak v tem, ker so cene žitu prenizke. Leta 1929 je bila srednja cena 96 frankov za kvintal, a leta 1932 spomladi je bila cena iste pšenice 50 frankov za kvintal. To prihaja odtod, ker je, tako v Avstriji kakor v Čehoslovaški, previsoka uvozna carina. Poslanik dalje nagla-ša, da princip trgovinske organizacije podunavskih držav določata tudi šentgermenska in trianonska pogodba. — Povprečna cena pšenici se je torej znižala več kot 40%. Cena moki in kruhu, koliko? V čigave žepe gre razlika?
Indija zvezna država? Angleška vlada pripravlja zakon, po katerem postane Indija federativna država z odgovorno centralno vlado. Avtonomija dežel se izvede sporazumno še pred sklenitvijo zvezne ustave. Pogajanja bo izvedla posebna komisija iz članov zgornje in spodnje zbornice.
publika. Prva stopnja socijalnega boja avstrijskega proletarijata je bila zaključena.
Za današnje čase in razmere je doba teh socijalnih bojev pomembna, ker izhaja iz nje osnovna sila modernega ljudskega organizatoričnega dela.
Če hočemo razumeti ves razvoj avstrijskega proletarijata, ga moramo nujno spraviti v sklad z Adlerjevim delom. Njegov! osebni odnosi do delavskega gibanja so tako kolektivni, da jim ni treba nikakih idejnih razlag. Njegova ideologija izvira iz globokih korenin delovnega ljudstva, zato se tudi vedno naslanja na maso. Adler je vedel, da se morejo množice osamosvojiti le z lastno organizacijo in samoizobrazbo. Zgodovinski razvoj napoveduje poslanstvo proletarijata. Kot dober psiholog je dobro poznal preprostega človeka s prirojenim čutom manjvrednosti. Zato je znal zbuditi v delavskih dušah ponos in izvabiti iz njih nove življenske energije. Bil je pravi ljudski psiholog in vzgojitelj, ki je res čutil in žive! za socializem.
Bil je proti vsaki surovosti v političnem in javnem življenju, v delavskem gibanju pa je vedno zastopal načelo lastne kritike.
Razumljivo je tedaj, da ideologija vodstva ne more roditi proletarijatu socijalnih uspehov. Kdor ne rasfe iz delovnih množic, kdor ne pozna in ‘ ne priznava najpotrebnejših pogojev za svoboden gmotni in kulturni razvoj človeštva, ta razdira in ne gradi na človeški stavbi. Adlerjevo delo in uspehi njegove dobe v primeri z današnjimi časi nam potrjujejo, da le prava, na masah zgrajena in obenem praktično iz njih izhajajoča dejavnost lahko rodi uspehe. To je ideologija kolektivnega dela ljudskih vzgojiteljev, ki zahteva popoln čut odgovornosti. Kdor se tega čuta zaveda, ta je šele sposoben za pravega ljudskega vzgojitelja kakor je bil Adler.
To je največji nauk in pomen osemdesetletnice Adlerjevega rojstva. Iz tega spoznanja naj bi izhajali vsi naši proletarski voditelji in vzgojitelji.
Meh za smeh.
»Gospod advokat, razprava se pa res malo predolgo vleče. Jaz sem že ves nervozen. Kako dolgo bo pa to še trajalo?«
»Za mene dve uri, za vas pa — kakor kaže — še dve leti.«
*
»Koliko si plačal za novi klobuk?«
»Nič.«
»Nič?«
»Trgovcu sem dejal, naj mi pošlje račun.«
130 milijard dinarjev za borbo proti gospodarski krizi. Senat Zedinjenih držav ameriških je dovolil soglasno za izvedbo javnih del znesek 2.3 milijarde dolarjev. V Zedinjenih državah je namreč 10.6 milijonov ljudi brez dela, to je, ena petina državljanov. Predsednik Hoover ima pa še pravico, da ta sklep razveljavi.
V	Ameriki delajo tudi otroci. Zedinjene države v Ameriki imajo že nad deset milijonov nezaposlenih in silno sočutno govore o tej nesreči delavcev in nameščencev. A kljub temu dela tudi v Zedinjenih državah nad 700.000 otrok med 10. in 15. letom v pridobitnih poslih-. — Tako je tudi drugod. Dolg delovni čas delajo otroci — srca frazerjev se pa tope v solzah sočutja.
Metode divjega zapada so tudi med državnimi predsedniki Južne Amerike v navadi. Predsednik republike Peru, Sanchez Cerro, je svojega političnega tekmeca in protikandidata za predsedniško mesto. Haya della Torre, obiskal v ječi in ga po kratkem prepiru enostavno ustrelil. Predsedniku se zato seveda ne bo skrivil niti las, medtem ko bi kdo drugi moral tako dejanje plačati s smrtjo.
MALA NAZNANILA.
titnMiKiiii
limite vedno ii penil kut h netivo ii DeHe pekarne i Mariin - Telefon 9ev. M
IMninlte svoje prihrnnhe
v Štajerski hranilnici In posojilnici v Mariboru, SlomSkov trg Stev. 6.
glose otoestolemo no 6V2I0
proti trimesečni odpovedi.
Tilka:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	v	Mariboru,	predstavite!)	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	koozorci)	izdaja	in	urejuje	Viktor	Eržen	v	Mariboru.