1. FEBRUAR 1970 LETO IV ŠTEVILKA 2 NA BELEM KRIŽU NAD PIRANOM JE ZAČEL OBRATOVATI najmočnejši televizijski PRETVORNIK V SLOVENIJI p Ob novoletnih praznikih je začel obratovati na Belem križu nad naian?™ nov televizijski pretvornik, ki je sedaj po svoji moči Dok^Cji v sloveniji- Pretvornik obratuje na 33. UHF-kanalu in hio • a z našim televizijskim programom celotno Slovensko Pri-TrJJ® od Sečovelj do Debelega rtiča, po neuradnih vesteh pa tudi 1 m naselja okoli tržaškega zaliva. pa spregovorimo neka iztiri i° sami aParaturi. ki jo j< p^^ta naša Tovarna elektrona-skr, v s°delovanju s program-razvojno službo. 25q ^uodna moč aparature je rano ^'° na prvi P°Sied ni žele p0®?- Vendar je treba pri-frek\ da je pri tako visok skor:,?n£ oddajnega signal; sek,lnlj. 0 milijonov nihajev \ ljjVandl> to pa je že kar zavid-alizir;,Ir°f in i° j® mogoče re-tani^r.11 t® z razmeroma zameji1 napravami. treban0g? natančnega dela je Pri teh frekvencah in iz- hodnih močeh vložiti v tako imenovane resonatorske končne stopnje, ki morajo biti izdelane precizno in z ustrezno površinsko obdelavo. Tako so skoraj vse površine najprej svetlo polirane, nato galvansko pobakrene, nadalje ponikljane in posrebrene, na vrhu pa še trdo pozlačene. Seveda pa so za zanesljivo obratovanje tovrstnih aparatur pomembni tudi drugi deli, ki morajo biti kvalitetno izdelani. Tudi v tem pogledu so naše pretvorniške aparature na dostojnem nivoju. Aparatura je postavljena v antenski hišici srednjevalovnega oddajnika na Belem križu. Zanimivo pa je, da so oddajne televizijske antene nameščene na oddajnem stolpu, ki izžareva tudi 20 W srednjevalovne energije. Ta tehnična rešitev strokovnjakov RTV Ljubljana je verjetno edinstvena na svetu, saj odpade tako precejšnja investicija za gradnjo posebnega televizijskega stolpa. Za zaključek naj še omenimo, da vlada med našimi domačimi in inozemskimi kupci vedno večje zanimanje za pretvornike večjih izhodnih moči na UHF področju. V zadnjem času povprašujejo posebno po napravah izhodnih moči 1 KW. A. P. IMP GLASNIK V NOVI OBLIKI IN TEHNIKI Pred vami, dragi bralci, je druga letošnja številka IMP Glasnika — v novi cbliki in ofsetni tehniki. V Sloveniji je od časnikov v tej tehniki razen ljubljanskega Dnevnika in Nedeljskega dnevnika le še Pavli- i ha in Primorske novice. S tem, ko se tudi IMP Glasnik \ poslužujemo nove pridobitve tiskarne Ljudske pravi- j ce — ofsetne rotacije Sol- i na, ki je kupljena na Šved- j skem, bomo prav gotovo \ ustregli vsem tistim našim bralcem, ki so imeli največ pripomb na kakovost tiska našega glasila. Odslej boste na slikah res lahko prepo-\ znali svoje prijatelje in sodelavce, pa tudi teksti bodo bolj čitljivi. Ker vsaka nova tehnika zahteva svoj čas, da jo delavci popolnoma usvoje, bomo tudi mi nekoliko kasneje začeli izkoriščati vse prednosti Solne, to pomeni, da bomo v dveh, treh mesecih prešli tudi na večbarvni tisk. Današnja številka ima sicer samo štiri strani, na katerih je zelena barva, čez čas ba poste tudi IMP glasnik dobili v večbarvnem kakovostnem tisku. Ker bomo imeli odslej boljše slike v časniku, bodo prišli na račun tudi fotoamaterji, posebno tisti iz skupin, ki delajo na terenu. Zato se velja potruditi, še posebno, ker smo tudi iz razgovora z bralci zvedeli, da je za njih zelo dobrodošlo in zanimivo branje opisi dela in življenja na naših deloviščih doma in v tujini. Zato ne oklevajte, sedite za mizo, vzemite v roke pero in nam napišite, kako živite in delate na terenu ali v svojih delovnih enotah! POMEMBNE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NEKATERIH ZVEZNIH ZAKONOV Spoštovati dolžnosti, pravice pa tudi dejansko uporabiti! Konec preteklega leta je izvezna skupščina sprejela nekatere spremembe in dopolnitve pomembnejših zakonov. Te imajo skupaj Z drugimi ukrepi namen odpraviti nelikvidnost v gospodarstvu in omogočajo gospodarskim organizacijam razne previdnostne ukrepe v njihovih poslovnih odnosih z drugimi organizacijami, katerih splošno stanje morda ni najboljše. Spremenjene ali dopolnjene so bile tiste določbe, ki prizadevajo slabše stoječe organizacije, katerim je za nadaljnji obstoj potrebna sanacija, prisilna uprava ali prisilna poravnava. Spremenjeni in dopolnjeni pa so bili tudi predpisi o stečaju. V tem članku se bomo omejili na tisti določbe, ki se tičejo tudi poslovanja našega podjetja. Dopolnjeni Zakon o službi družbenega knjigovodstva nalaga le-tej dolžnost, da vsako leto objavi podatke o delovnih organizacijah, ki so poslovanje končale z izgubo ali pa so pod prisilno upravo oz. v stečaju. Prav tako je SDK na zahtevo zainte-sirane delovne ali druge organizacije dolžna dati — proti ustreznemu plačilu — vse potrebne podatke o drugi delovni organizaciji, ki pa ostanejo seveda slej ko prej poslovna taj-nokt in jih ni dovoljeno sporočiti komurkoli naprej. Na podlagi dobljenih podatkov bo torej podjetje lahko vodilo evidenco vseh tistih podjetij in drugih organizacij, katerih splošno stanje ni najboljše, in bo lahko primerno ukrepalo. Obveznosti iz denarnih sredstev podjetij in organizacij na podlagi prejetih sodnih izvršb, nalogov za poravnavo obveznosti do proračunov in skladov, akceptnih nalogov in podobno mora SDK poravnavati po vrstnem redu, kakor jih prejema: ni več govora o prednosti nekaterih pred drugimi. Izjema je, če gre za poravnavo zapadlega davka na promet, blaga na drobno ali za izplačilo osebnih dohodkov delavcem v določenih primerih. Pa tudi v teh primerih se smejo izplačati osebni dohodki le v višini 80 % povprečnega osebnega dohodka, ki je odpadel na posameznega delavca v preteklem letu. Dopolnitev Zakona o bankah in kreditnih poslih določa, da banka ne sme skleniti pogodbe o kratkoročnem kreditu z delovno organizacijo, ki ima zapadle, toda še ne izterjane terjatve, starejše od 60 dni. pa delovna organizacija ni ukrenila, ker je bilo potrebno za izterjavo, in če skupen znesek takih terjatev presega 20 % vseh terjatev. | S tem je poudarjena: dolžnost pravočasnega izterjevanja. Spremembe Temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov nalagajo investitorjem dolžnost, da že pred gradnjo zagotovijo finančna sredstva za celoten objekt, pa tudi plačilo obveznosti, ki nastajajo iz gradnje. To lahko store s predujmom (avansom), akreditivom ali tudi z garancijo banke. To ne velja, kadar se gradijo stanovanja in stanovanjske hiše ter pripadajoči objekti za trgovino, komunalne in druge storitvene dejavnosti za trg. Če investitor izvajalcu ne poravna zapadlih pogodbenih obveznosti, mu je banka na izva- jalčevo zahtevo dolžna dati kie dit v skladu z garancijsko p° godbo. Prav tako mora izvajs lec, ki mu je bilo plačilo zaV# rovano z garancijo banke, z3 htevati od banke izplačilo spornega zneska zapadlih terjf tev, ki jih ima napram investi torju. Če banka ne ravna po zah# vi izvajalca, preidejo nanj ifl vestitorjeve pravice iz garal1 cijske pogodbe in mora 'izv2 jalec ukreniti vse potrebno; 4 terjatev izterja. Izvajalec to# lahko v tem primeru vloži tol bo proti banki, čeprav doslej banko .ni bil v nikakršne! pogodbenem odnosu. Dolžnost banke in izvaja# je sankcionirana celo s tem, <* storita gospodarski prestope' če ne ravnata po navedenih ločbah, in je za tak primer ^ grožena denarna kazen ** 100.000 dinarjev. To so samo glavne, za na-1 poslovanje pomembne dopol# tve zakonov, ki nam nalaga) določene dolžnosti in dajejo p#, vice, ki jih je pa treba tuf uporabiti, če naj bo poslovali podjetja uspešno. G. K- Poročali smo že, da smo v naši livarni v Ivančni gorici uspešno zaključili rekonstrukcijo obrata ter modernizirali celotni postopek serijske proizvodnje od priprave peska do končnega izdelka — odlitka. Že takoj po uvedbi sodobne tehnologije dela so nam za ta uspeh izrekli vsa priznanja tudi naši naročniki, saj pomeni znatno pridobitev tudi zanje, predvsem glede izboljšanja kvalitete in krajših dobavnih rokov. Pravimo, da dober glas seže v deveto vas; tako je bilo tudi pri nas. Že v decembru so se pojavili novi kupci in naročniki iz raznih krajev Slovenije in Jugoslavije, in sicer predvsem za ve-likoserijsko proizvodnjo. Ogledali so si naše naprave in Opremo za serijsko proizvodnjo ter nam že v letu 1969 zaupali naročila za leto 1970. Teh naročil je bilo iz dneva v dan več in vodstvo obrata je začelo razmišljati, kako obdržati dolgoletne naročnike in zadovoljiti nove. Rešitev je bila le v tem, da • uvedemo pri serijski proizvodnji drugo izmeno. Takoj smo začeli z akcijo in pripravili ustrezen ekonomski izračun. Ta je pokazal, da bi bila uvedba druge izmene visoko rentabilna, saj bi s tem povečali kapacitete naše livarne za približno 40 %, za to pa bi potrebovali samo 18-od-stotno povečanje števila delavcev. Ker je amortizacijska doba tovrstne opreme 7 let, bi se oprema v dveh izmenah amortizirala v treh in pol letih. Nadalje bo s tem močrto porasla akumula-tivnost, s tem pa se nam odpira možnost, da bomo v relativno kratkem času ustvarili nova sredstva in finančne možnosti za nabavo novejše tehnološke opre-mer ter mehanizacije. V januarju smo vse pripravili za sprejem novih delavcev prek ustreznega zavoda za zaposlovanje. Ker gre predvsem za priučene delavce, smo organizirali kratek seminar, na katerem smo seznanili novo sprejete delavce o osnovnih pojmih tehnologije, ki je vezana na njihova delovna mesta. Poučili smo jih tudi o možnosti nesreč ter o varstvu pri delu nasploh. Tudi v drugi izmeni v prihodnje ne sme prihajati do zastojev, zato smo reorganizirali tudi prvo izmeno in izdelali takšen razpored delovne sile, da bodo poleg starih delavcev delali novi, saj v tako kratkem času ni bilo mogo* poučiti novo sprejetih delavk o vsej problematiki, s katero 9 bodo srečavali na delovnih mf stih. Na novo zaposliti 25 delavci pa pomeni tudi za našo obči1’ precejšnje olajšanje proble# nezaposlenosti, saj je v teh kf* jih prav industrija tista pro>' vodna panoga, ki je najslatP razvita. Obstoječa industrija t se že nekaj let bori za nadalje obstoj in preživlja težke dne# pri tem pa si na žalost pomaf tudi z odpuščanjem delavcev. F sprejemanju novih članov delo', ne skupnosti smo strogo paz; tudi na to, da smo izključili kmete ter sprejeli le tiste ** lavce, ki jim bo delo v livar edini vir dohodka. Z uvedbo druge izmene se " letna tonaža livarne povzpela j! okoli 3000 ton in nad 120 mi* jonov din letne realizacije ■ okoli 85.000 din letne bruto lizacije na enega zaposlen** delavca, kar je za to vrsto javnosti že močno redek prin1; v Jugoslaviji. V letu 1970 \ imamo v načrtu še nadalj,1’: modernizacijo pomožnih služ# obratu. Sicer pa o tem kaj v prihodnji številki Glasnika- V. »' 2 RAZGOVOR S FRANCEM ČEMERNJAKOM, NESEBIČNIM VZGOJITELJEM NAŠIH STROKOVNJAKOV . . že od začetka izhajanja Glasnika smo v uredniškem odboru I J?*43** poljudno napisano knjigo o razvoju centralne kurjave na ^ slovenskem, da bi v nadaljevanjih objavljali posamezne zanimive *Jcle o razvojnih obdobjih te stroke, ki je ena izmed glavnih crf dejavnosti našega podjetja. Toda, take knjige ni najti... Vendar, P° "° smo se zadnjič za Glasnik nekaj ur pogovarjali o tej temi s ij3 rancem Cemernjakom, smo se prepričali, da bi on lahko napisal v2 ako knjigo, seveda če bi imel čas za to! Tako plastično, z obširnim z3 splošnim in strokovnim obzorjem, pa vendar nadvse preprosto in r;er U(*i nestrokovnjaku razumljivo je znal pripovedovati, da bi ga "Oslušali še in še. Pri tem pa so mu glavna opora njegov odlični ‘s I .fdmin, izredna energija in več kot 35-letna neprekinjena stro-°vna aktivnost na področju centralne kurjave, vodovoda in preit« sračevanja. ■at Pravzaprav sem zadnji :v3 Odmirajoči list iz stare garde d ?tr°kovnjakov na tem področ-na katerem delam od leta tol "34, če prištejem še prakso, pa »j 0t3 leta 1931...« iet • Kakšno pa je bilo gleda- Je na centralno kurjavo pred J v°Jno? d j,,, "Tudi ta dejavnost se je ši-p ^ in razvijala postopoma. d o (Odjetja so bila v glavnem tuja, ^ ko Brtickner iz Gradca, domači d bili Hudnik in Likar, pri i aterW sem delal tudi sam od g,t ta 1934 dalje kot strojni teh- 0\ rj. Monterski kader se je te-‘zj: 1^1 • rekrutiral predvsem iz vrst V? drUaCt;Vnidariev> kovačev in d3 bil n kovinskih strok. Tako je if3 uDord0lf Pettauer, ki se je lani je , "°jll, Prvi izučeni monter, to , t prvj 0 teta 1927, naš Remic pa (t kUl.1. izučeni vajenec centralne ,iil' jami^Ve' na bežigrajski šoli ,v o'> š6 j ,se je začel učiti, tega se ■e> časih spominjam ... Je pa v ei mnoJ ko sem jaz začenjal, že d3 centri z®raclb v Ljubljani imelo t)d tičniL.aln° kurjavo, tako Nebo-t hato r>n Grafika od leta 1931, jil' akna .lavski dom, Trgovska b zav.,.ernija.; Zavod za socialno V? om6niOVanje in hotel Slon, če biie lm 831710 nekatere. To so l stavbPredvsem yelike poslovne e' Stanovanjske hiše s centralno kurjavo pa so bile tedaj še redkost, ogrevanje stanovanj na ta način je bilo za takratne razmere predrago, saj so bile že stanovanjske najemnine relativno mnogo dražje kot danes.« »... DOKLER MONTER NE , DOBI KIŠTE...« ® Iz personalne kartoteke je videti, da ste prišli k Toplovodu 21. junija 1948? »Tako je, dva meseca za glavnim direktorjem Stankom Krumpakom. Prej pa sem delal še v projektivnem oddelku Zavoda za socialno zavarovanje, kjer smo izdelali projekte današnje Poliklinike, Zobne ambulante v Nebotičniku in mnogo drugih zdravstvenih ustanov. Pri Toplovodu sem prevzel ope-rativo in se naselil pri tehničnem vodstvu v Metelkovi ulici, medtem ko je bila komanda podjetja v Pičmanovih prostorih v Ilirski ulici. Udarniško smo delali temelje za barako v Črtomirovi ulici — saj prav zato ta baraka še danes stoji! Tedaj smo gradili velike objekte kapitalne izgradnje, tako TAM, Železarno v Ravnah, Kidričevo, naftovode okoli Lendave, same zahtevne objekte. Mnogo sem tedaj potoval iz Ljubljane v te kraje, potovanja pa ob takratnih prometnih razmerah niso bila noben užitek ...« Tov. Čemernjak je pri Toplovodu takoj prevzel operativo in s tem tudi monterski kader. Znano je, da je' vzgojil celo vrsto današnjih vodilnih monterjev in tudi drugih strokovnjakov. Strokovnjaki so bili na tem področju po vojni še redkeje posejani kot pred vojno. »Je že tako, da se človek nauči plavati tedaj, ko ga v vodo vržeš... in dokler monter ne dobi kište, ne misli sam, ker misli zanj vodilni monter ... Tako smo začeli vzgajati monterje in operativce in domišljam si, da sem na tem področju storil precej koristnega. V mnogih primerih sem tudi vsako jutro hodil na gradbišča in se s fanti podrobno in natančno dogovoril za delo tistega dne. Pa tudi z inženirji sem delal. Tako kot sem včasih sam opravljal med šolo počitniško prakso na montaži in delal kot monterski pomočnik, je tudi naš inž. Zima za nekaj mesecev oblekel modro uniformcj na Belinki in to mu je v korist še danes. Seveda pa je to v današnjih časih mnogo teže izvedljivo... V letu 1949 pa smo ustanovili v Kranju tudi lastno vajensko šolo in smo že tedaj imeli v treh letnikih 100 vajencev. Ves čas do danes sem deloval na področju vzgoje mladega kadra, pri čemer mi je mnogo pomagal tudi Rudi Ri-tuper. Med mojimi učenci so Zadnikar, Pettaber, Robida. Hribernik, Permoser, Završnik, Kregar in še koga bi se dalo najti med današnjimi 20-letni-ki, pa tudi Mariborčani Heiber-ger, Borec, Žumer in drugi...« CENTRALNE KURJAVE DRUGI SISTEMI ŠE ZLEPA NE BODO SPODRINILI Tov. Cememjak pa je mnogo sodeloval tudi pri ustanovitvi in razvoju) našega koprskega obrata. Takole pravi: »V Kopru so imeli podobno razvojno pot fyot v Mariboru ... Zastavila sva s Pregljem in nadaljevala s Štrkaljem. Danes, ob pospešenem razvoju turizma, je obstoj tega našega obrata še toliko bolj utemeljen, predvsem zaradi nujnosti stalnega in neposrednega stika z investitorji; pa tudi strokovni sloves je obrat že pridobil na tem področju, ki meji na sosednjo hrvatsko republiko.« ® Ali mislite, da bo centralno kurjavo v bližnji prihodnosti izpodrinil kakšen drug sistem ogrevanja? »Prav gotovo ne. Žarilne, pod n e in druge kurjave je utemeljeno vgraditi samo v posa- meznih specifičnih primerih, povsod drugod pa ima prednost radiatorska kurjava. Nadaljnji napredek centralne kurjave pa je brez dvoma v izpopolnjevanju avtomatike za vzdrževanje želene temperature. Ideal je, naj bi uporabnik samo dvakrat v letu pritisnil na gumb, jeseni in spomladi, vse drugo pa naj bi opravljala avtomatika. Temu idealu se približujemo, problem je predvsem še servis; tak. razvoj pa je omogočila uporaba kurilnega olja. Sicer pa naj pripomnim, da tudi to ni novost, saj so že pred vojno centralne kurjave v Nebotičniku in Šlaj-marjevem domu sprva kurili z oljem .. .« # Ali se je sistem monter-skega dela v preteklih 30 letih kaj spremenil? »V bistvu ne, to delo je in bo ostalo obrtniško. Dva objekta si nista enaka in ni kaj prefabri-cirati. Sam sem se ukvarjal in razvil prefabricirane sanitarne vozle ip dobil za to študijo nagrado izvršnega sveta. Za široko in ekonomično uporabo teh vozlov pa je pogoj, da se arhitekt v določenih smereh podredi inštalaterju, treba je izdelati podroben katalog, ki ga mora arhitekt akceptirati, pa tudi poraba mora imeti določeno" gostoto . . . Seveda pa je stroka v tem času močno napredovala, predvsem na področju avtomatizacije, materialni izbor je sodobnejši, monterjem pomaga pri njihovem delu sodobno strojno in ročno orodje, oglja in karbida ni več videti na gradbiščih . . . Tudi življenje monterjev na gradbiščih se je do danes zboljšalo, ker je bilo včasih naravnost obupno. Slabo pa bo to življenje vedno ostalo, ker (Nadaljevanje na strani 12) VOLITVE ČLANOV MESTNE 7N ČETRTNE KONFERENCE ZKS LJUBLJANA Skrčen-pa bolj pretehtan in elastičen sistem Članom mestne in četrtne konference ZKS v Ljubljani je v decembru 1969 potekla dveletna mandatna doba. Na podlagi poslovnika mestne organizacije je mestna konferenca sprejela sklep, da se izvedejo volitve članov mestne in četrtne koference 20. januarja 1970. V skladu s poslovnikom mestne organizacije ZK v Ljubljani je mestna konferenca sprejela sklep, da se število članov zmanjša na 90, in sicer predvsem zato, da bi ustvarili ugodnejše pogoje za razvoj konference v vodstveni delovni organ mestne organizacije, ki bo tako lahko na določene politične probleme reagiral hitro ter razpravljal in sprejemal stališča ne samo o načelnih ampak tudi o vseh konkretnih vprašanjih delovanja ljubljanske mestne organizacije ZK. Mestna konferenca je v dosedanjem sestavu na sejah razpravljala le o najpomembnejših vprašanjih. Na sejah so prevladovale načelne razprave. Številčnost konference je prispevala, da so bile seje dolge in so zahtevale obsežne priprave. Zaradi tega je bilo celo težko najti ustrezne prostore za sejo konference. PREŠIBKA POVEZAVA Z OSNOVNIMI ORGANIZACIJAMI Tudi četrtna konferenca in četrtni komite sta imela podobne težave. Povezava z osnovnimi organizacijami je bila prešibka, čeprav je bilo nekaj skupnih sestankov s sekretarji osnovnih organizacij. Ker je bila ob ustanovitvi mestne organizacije razmejitev dela med mestom in četrtjo opredeljena — delo z osnovnimi organizacijami je bila naloga četrtne organizacije — menim, da bi morala četrtna organizacija posvetiti več časa osnovnim organizacijam. Četrtna konferenca je sprejela sklep, da mora vsaka osnovna organizacija ZK izvoliti v četrtno konferenco ZK, ne glede na število članov v osnovni organizaciji, po enega člana. Tako se je število članov četrtne konference zmanjšalo na 35, vendar pa ima vsaka osnovna organizacija zastopnika iz svojih vrst v četrtni konferenci. S tem so ustvarjeni boljši pogoji za povezavo osnovnih organizacij s četrtno konferenco. Za volitve članov mestne konference je bilo imenovanih 31 volilnih enot. Na vsakih 171 članov ZK je bil voljen en član v mestno konferenco. V volilni enoti 11 je bilo vključenih 21 osnovnih organizacij, med njimi tudi osnovna organizacija IMP. Izvoljeni so bili štirje člani v mestno konferenco. SPLET POMEMBNIH IN ZAHTEVNIH PROBLEMOV V naslednji mandatni dobi bo morala mestna konferenca obravnavati nekatera izredno pomembna in zahtevna vprašanja, kot so: nekatera vprašanja nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah, izpopolnitev družbenoekonomskega in političnega sistema, probleme kadrovske politike, idejna vprašanja kulture in šolstva, vprašanja bolj učinkovitega uveljavljanja vodilne idejno-politične vloge ZK pri razreševanju ključnih problemov nadaljnjega razvoja materialnih sil, družbeno-političnih in samoupravnih odnosov v Ljubljani. Zaradi pomembnosti naštetih vprašanj so imele osnovne organizacije in kadrovske komisije odgovorno nalogo zagotoviti kadrovski sestav bodoče mestne konference, da bo lahko dovolj odgovorno in kvalificirano razpravljala in sklepala o vseh navedenih vprašanjih. Potrebno je bilo doseči, da so kandidirali za člane mestne konference tisti člani ZK, ki imajo ustrezno strokovno in idejno-politično znanje, ki delujejo na različnih področjih družbenega življenja in zavestno težijo za javnim samoupravnim obravnavanjem in razreševanjem problemov. Dalje, da imajo odgovoren odnos do dela in so se pripravljeni aktivno vključevati v delo mestne organizacije ter da imajo v svojem delovnem okolju ugled. Upoštevajoč navedene kriterije so kadrovske komisije evidentirale zadostno število mlajših članov ZK. J. H. IMP Glasnik izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja mesečno v 2600 izvodih. Uredništvo in uprava sta v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. PRVA LETOŠNJA KRVODAJALSKA AKCIJA Ni bilo odklonitev Naši krvodajalci so se z avtobusom peljali na odvzem krvi Velike potrebe po dragoceni tekočini — krvi narekujejo poziv Zavoda za transfuzijo krvi, ki nenehno vabi k humani akciji za reševanje ljudi. Prometne nesreče, razni porodniški in kirurgični posegi, pa tudi druge nesreče in bolezni velikokrat terjajo kot glavno zdravilo — nadomestilo ali zamenjavo krvi. Pohvale vredna je ugotovitev, da se teh dejstev tudi v IMP vedno bolj zavedamo. Krvodajalski akciji, ki je bila letos izvedena med člani našega kolektiva, se je odzvalo 85 krvodajalcev. V petek, dne 23. januarja so se pred upravno stavbo podjetja zbrali vsi tisti, ki so bili pripravljeni darovati svojo kri za pomoč in reševanje življenj. Okoli 7. ure zjutraj, ko je pripeljal avtobus Zavoda za transfuzijo krvi člane našega kolektiva na Zavod, so mnogi v avtobusu želeli biti prvi darovalci krvi v letošnji akciji. Bili pa so presenečeni, kajti mnogi člani našega kolektiva so bili tam že pred avtobusom .. . Sledil je pregled posameznikov in analiza krvi, potem pa so darovalcem vzeli v povprečju po 3 del krvi. Po krvodajalski akciji, že pri običajni malici na Zavodu, se skoraj nikomur ni poznalo, da so mu pravkar odvzeli kri. Med dobrim razpoloženjem se je začel pogovor, kje bi najbolje nadoknadili darovano. Mnogo darovalcev je menilo, da je najboljša in najbližja postaja za nadomestitev darovane krvi gostilna »Pri mačku« v Bohoričevi ulici in ,so se odločili zanjo... Mimogrede: krožile so alarmantne vesti, da v Italiji in Avstriji plačajo darovano kri. Zato smo se pozanimali in na Zavodu za transfuzijo krvi v Celovcu so nam povedali, da je darovanje krvi humana akcija, da so zelo hvaležni vsem darovalcem krvi, vendar krvi ne plačajo. Ta podatek naj velja vsem tistim, ki bi svojo kri dali le proti plačilu! Krvodajalsko akcijo izvedemo v IMP letno dvakrat. V pbvprečju se ju udeleči ca. 150 darovalcev. Poleg tega pa imamo približno 20 takšnih darovalcev krvi, ki imajo posebno iskane krvne grupe oz. Rh-faktor. Te darovalce pa Zavod po potrebi kliče v nujnih primerih. Na Zavodu so nam povedali, da se še ni zgodilo, da se darovalci iz IMP ne bi odzvali nujnemu pozivu. Strahotna je bilanca cestnega davka. Prav nič ne vemo, komu izmed nas se lahko jutri pripeti, da bo prav zaradi prometne nesreče, pa naj bo z avtomobilom, vlakom, avio-nom, ladjo ali peš, potreboval kri, tudi v večjih količinah, kot jo je sam daroval. Prav nič ne vemo, kaj se lahko zgodi članom naših družin, koliko zavratnih bolezni preži vsak dan nad nami. Zato je ob tem še posebno prijetna zavest: pomagal sem pri reševanju življenja soljudi in to bo tudi naše bodoče geslo F. L. k k B nc nc 'te Da :va '/\AA/V'vZ y\/V\AAAAAAAy'^»r PO ZNANSTVENIH METODAH K CILJU: Kako določiti pristojnosti Našlo se bo morda zdel neko-Uto presenetljiv, Češ saj vsi dobro etho, kakšne pristojnosti ima potezen organ. V resnici pa zadeva tako enostavna, saj si v naših *j°3jetjih posamezniki in komisije r°gosto belijo glave, katere naloge n odločitve naj obravnavajo oz. gejema j o samoupravni in katere ^stveni organi, da bi bile čim ^inkovitejše. Namen tega članka je ^°kazati na teoretične temelje opre-eUtve pristojnosti za sprejemanje jj°sameznih odločitev. Znanosti že t01 * * *go niso več neznane skrivnosti tp0r|je vodenja, medtem ko je v j.ejJriji odločanja še veliko nereše-problemov. Pri samem odločajo« tako v poslovnem kot v začnem življenju, poznamo nasled--16 štiri procese: l • določitev problema ter cilja, kateremu težimo; *, • določitev možnih inačic re-ltve problema; ^ • ocenitev inačic z vidika cilja; • izbira ene izmed inačic. D Smatram, da lahko probleme v v?,v0Vnem odločanju vrednotimo z Qika naslednjih 3 dimenzij: ~~ časovne, razčlenjenosti modela odločit- e’ in prostorske. V pojasnilo naj navedem NEKAJ PRIMEROV tr .Časovno dimenzijo določa samo ^Janje izbrane inačice rešitve, pri ^ hi er imamo razpon od najmanjše $lo°Vne enote (recimo minute v po-SuVnem življenju) pa vse do ne-2o °nPnosti (v poslovanju je to že ^ a\i 30 let). Kot primer prve skraj-^0sti vzemimo odločitev, da določe-ter °^vestii° sporočimo po teleprin-1 ^ pri čemer traja čas, oddajanja p^hiinuto. Primer druge skrajnosti odločitev o lokaciji neke to-^iške stavbe. je Nekatere probleme lahko rešu-z enostavnimi matematičnimi nej^eli: če na primer hočemo v j^i?ern prostoru svetlobo določene r^j^ati, lahko zelo preprosto izbi-w ‘ho mpH upi' Jamicami v manišn med več žarnicami ž manjšo in manj žarnicami z večjo la CJ°- Majhno razčlenjenost mode-lahko srečamo pri izbiri najdrznejše organizacijske sheme kjer praktično ne obstaja RJa’n druge h^en° merilo, s katerim bi lahko kakovosti ( Zlagane variante. r.°storsko dimenzijo lahko v o^nizacijskem smislu tolmačimo v k} .?nosti od števila delovnih mest, rešitev posameznega proble-Zadeva. Določitev novega orodja specialistično mesto pri 6heoaži avtomobila se tiče samo nekaj prizadetih delavcev, Dr-iPrnernba začetka dela pa lahko ^adtne - ---------- -------— - »n. »li --- 10 (npr. montažno sku-j«.*. 100 (npr. obrat CKV Koper) (število zaposlenih v IMP) ‘aVcev. b0rr^a prikaz spleta teh dimenzij v Q, Uporabil plastično ponazoritev llci kocke, pri čemer naj imajo n^lezne dimenzije naslednje phje: j Časovna dimenzija 3 ^ delovni dan 3 _ teden dni 1 ^ Jdesec dni S ^ >eto " desetletje J ^imenzija razčlenjenosti KODELA ODLOČITVE . postavni matematični modeli bostavni verbalni modeli ^^^Plicirani matematični mo- Jb°deli, ki temelje na izračun-. (aposteriorni) verjetnosti •ta t II* temelje na predpo-avUeni (apriorni) verjetnosti PROSTORSKA DIMENZIJA 1 — delovno mesto 2 —■ nekaj (2—-10) delovnih mest 3 — obrat ali služba 4 — več obratov ali služb 5 — podjetje ČASOVNA DIMENZIJA Zadostuje nam. da “se nekoliko poglobimo v kocko, proučimo vrisano kockico 333 glede na stopnje posamezne dimenzije in vidimo, da imamo pred seboj .problem, katerega časovna dimenzija je mesec, dimenzija razčlenjenosti modela odločitve je podana s težjim matematičnim modelom, prostorska dimenzija pa obsega obrat podjetja. Primer takega problema je npr. razporeditev monterjev po posameznih montažnih objektih za naslednji mesec, ki bi jo izračunali z enim od modelov operacijskega raziskovanja. Zamišljena kockica 125 ponazarja problem, katero soboto v nekem mesecu izbrati kot delovno za celo podjetje. ODLOČITVE STROKOVNIH IN VODSTVENIH ORGANOV S podobno tehniko bi lahko ugotovili, približno kakšne probleme lahko rešujemo v vsaki od 125 (5S) kock. Preostane pa nam raziskava, kdo je pristojen sprejemati odločitve o problemih, ki se nahajajo v vsaki od teh 125 kock. Odločitev o problemu 333 bi praktično »sprejel« računalnik, odgovoren zanjo pa bi bil oddelek za pripravo in organizacijo dela montažnega obrata, ki je vnesel izhodiščne podatke v program za izračun razporeditve monterjev. Odločitev o problemu 125 bo dal običajno glavni direktor ali pa bo sprejeta na seji strokovnega kolegija itd. Zdaj smo obravnavali dva problema, o katerih naj bi sprejeli odločitve strokovni oziroma vodstveni organi. Nas pa predvsem zanima, kateri so problemi, o katerih naj odločajo in sprejemajo sklepe organi delavskega samoupravljanja neposredno ali posredno. KOMISIJE ALI STROKOVNE SLUŽBE? Glavno načelo delavskega samoupravljanja se kaže v cilju, da samoupravljanje čimbolj približamo delovnemu mestu. Vemo pa, da ima v praksi delavsko samoupravljanje rahel prizvok birokratske organizacije, saj tudi v njegovi strukturi poznamo hierarhične stopnje (CDS< ODS, komisije itd.). Ta hierarhija pa je več ali manj nujna, saj je le tako zagotovljeno racionalno sprejemanje nekaterih odločitev. Prav na področju sprejemanja odločitev pa prihaja večkrat do nesporazumov, saj ta ali oni samoupravni organ sprejema sklepe o problemih, za katere bi bil po pametni presoji pristojen drug samoupravni ali celo vodstveni organ ter obratno. Če pogledamo naše, s tremi dimenzijami opredeljene probleme, nam je lahko več ali manj jasno, da odločitve o problemih, ki se rešujejo s pomočjo kompliciranih matematičnih modelov in enostavnih matematičnih modelov, ne bi smeli sprejemati samoupravni, ampak strokovni (vodstveni) organi. Tako so v eni naprednejših slovenskih tovarn pri sprejemanju novega statuta podjetja (ob odobravanju neposrednih proizvajalcev na zborih delovnih skupnosti) vnesli v statut tudi člen, po katerem delovnih norm ne bodo več potrjevale komisije delavcev, ampak jih bodo določale strokovne službe. Če uvrstimo problem določitve norme v našo veliko kocko, bi mu dodelili tipično število 432. Norma bo npr. veljala za leto dni, po njej bo delalo 5 delavcev, določa pa se jo s študijem mikrogibov in seštevanjem časov teh mikrogibov. Podobno velja tudi za norme v projektantski dejavnosti. Laiku mora biti jasno, da v samoupravnem podjetju, kjer ni izkoriščanja človeka po človeku, komisije delavskih svetov o normi sami in njenem vrednotenju (drugo je vsebina operacij) nimajo kaj razpravljati. SAMOUPRAVNE DELOVNE SKUPINE PRIZADETIH V podobno skrajnost zaidemo, kadar sprejemamo predpis o vsebini neke tehnološke operacije ali administrativnem postopku, ki zadeva le do 7 ljudi, predmet spremembe pa je npr. sprememba vsebine operacije (postopka) ali vrstnega reda operacij (postopkov) na nekem visokem vodstvenem organu. Problemu bi lahko dodelili tipično število 422 in sprašujem se, kdo je bolj kot prizadeti delavci sami poklican vplivati na zaporedje operacij, ki recimo ne vpliva na spremembo stroškov poslovanja, ampak vpliva predvsem na odnose med delavci. Novi statut našega podjetja predvideva zato tudi možnost oblikovanja ad hoc samoupravnih delovnih skupin prizadetih (zainteresiranih) delavcev, ki se naj bi ustanavljale zaradi hitrejšega in uspešnejšega reševanja problematike v zvezi z operacijami v storitvenem in proizvodnem procesu ter postop-(Nadaljevanje na 10. strani) DELO ORGANOV UPRAVLJANJA Nova kategorizacija del v TEN O delu organov upravljanja to pot ni mogoče kaj več poročati, ker se je v januarju sestal le ODS v Tovarni elektronaprav, ki je imel dne 21. januarja izredno sejo. Na seji so obširno razpravljali o določbah novega pravilnika o kategorizaciji del, ki ga je sestavila posebna komisija. Po pravilniku, ki je sestavni del pravilnika o normah, so bila na novo kategorizirana vsa dela v proizvodnji, podobno kot v Tovarni Trata, vendar s to razliko, naj bi se dela razporedila na 12 kategorij in ne samo na 10, kot velja za Trato. Potrebna pa je enotnost, zato so sklenili, naj se komisija, ki je pravilnik sestavila, sestane z ustrezno komisijo Tovarne Trata zaradi uskladitve, hkrati pa bo treba centralnemu delavskemu svetu predlagati spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v navedenem smislu. S to zahtevo je nato obratni delavski svet pravilnik sprejel, hkrati pa je sprejel tudi dopolnjeno organizacijsko shemo. ODS je nato sprejel še sklep, naj tehnično vodstvo obrata preuči možnosti za razrez pločevine v skladišču oz. da se posamezni delovni nalogi obremenijo le s tisto količino pločevine, ki je za določeni izdelek potrebna, kar bo mogoče le, če bo pločevina razrezana na primerne kose. G, K. GRAFIČNI PRIKAZ TRODIMENZIONALNEGA VIDIKA PROBLEMOV 3 c E 5 3 Q V FINANČNO-RAČUNOVODSKI SLUŽBI IZDELUJEJO ZAKLJUČNI RAČUN FINANČNI PRIKAZ DOSEŽENIH POSLOVNIH REZULTATOV Iz dneva v dan se človek na raznih področjih gospodarskega in družbenega življenja udejstvuje in nato periodično — individualno ali za določeni obseg — ugotavlja rezultate svojega dela ter pri tem zasleduje efektivnost vloženega dela in materialnih sredstev. Tak obračun našega skupnega dela in trošenja materialnih sredstev je tudi predpisan, in sicer z zakonom o knjigovodstvu. Delovne organizacije so namreč dolžne za ugotovitev rezultatov svojega poslovanja izdelati periodične obračune med letom, tako kot si to same določijo po obliki in vsebini. Na koncu poslovnega leta pa se izdela zaključni račun, ki zajema zbir vseh stroškov materiala, tujih in lastnih storitev, amortizacije, potnih stroškov, terenskih dodatkov, pogodbenih in zakonskih obveznosti, osebnih dohodkov, izrednih izdatkov in zbir stroškov nabavne vrednosti prodanega materiala. PRVIČ PO NOVIH PREDPISIH IN NOVEM KONTNEM NAČRTU Za preteklo leto delamo zaključni račun prvič po novih predpisih in novem kontnem načrtu. To pot se dohodek formira nekoliko drugače kot prejšnja leta, saj spadajo vanj tudi pogodbene in zakonske obveznosti. Pogodbene obveznosti so: obresti od kreditov, provizija in druga plačila za bančne storitve, zavarovalne premije in prispevki ter članarine. Zakonske obveznosti pa so: obresti od poslovnega sklada, prometni davek, prispevek za obnovo in graditev Skopja, sredstva za stanovanjsko izgradnjo, dodatni prispevek za socialno zavarovanje, prispevek za uporabo mestnega zemljišča in vodni prispevek. Ko smo torej zbrali vse stroške, upoštevamo pri tem še razliko med začetno (1. 1. 1969) in končno (31. 12. 1969) zalogo nedovršene proizvodnje in lastnih polproizvodov ter gotovih proizvodov. Tako smo torej dobili vrednost stroškov naše realizirane prizvodnje in storitev. Ko smo ugotovili stroške, moramo ugotoviti tudi dohodke. Te tvori vsa naša realizacija, tako eksterna kakor tudi interna. Med dohodke štejemo tudi vse obresti, ki jih prejmemo na naša sredstva, in vse izredne dohodke. Razlika med vsemi dohodki in strpški je dobiček — rezultat našega dela (gospodarjenje, ravnanje s redstvi za dosego realizacije, komercialni in drugi posegi itd.). Pozitivni rezultat dela za obdobje januar—december se z zaključnim računom ugotovi ter preudarno in gospodarno razdeli v poslovni sklad, rezervni sklad,' gklad skupne porabe, sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij in na osebne dohodke po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. V DOLOČENEM ROKU OPRAVITI ZAHTEVNO NALOGO Delovna organizacija izdela obračun poslovnega leta po obli- ki in vsebini tako, kot je določeno v organizacijski shemi organizacije združenega dela. V našem primeru se obračun izdela za vsak obrat posebej. Družbena skupnost je predpisala z zakonom le 3 enotne obrazce za celo državo, ki jih je delovna organizacija ali organizacija združenega dela dolžna poslati Službi družbenega knjigovodstva tiste enote, pri kateri ima račurle svojih sredstev, in sicer do 28. februarja. Ti obrazci so: 6 zaključni list S bilanca uspeha in 0 bilanca stanja Iz teh obrazcev izdela SDK zbirnik vseh važnejših podatkov za najvišje organe naše družbene skupnosti, kajti iz študija le-teh je možno ugotoviti likvidnost gospodarstv^, vrednost zalog, terjatev, osnovnih sredstev, stanje skladov, kreditov in drugih obveznosti. Izdelava zaključnega računa je za tako velik obseg in razno- likost poslovanja, kot ju jma naše podjetje, zahtevna naloga, ki jo morajo v finančno-računo-vodski službi opraviti v določenem roku. REALNA UGOTOVITEV PREMOŽENJA IN POSLOVNEGA REZULTATA Delo za izdelavo zaključnega računa bi lahko razdelili v dve fazi. V prvo fazo spada imenovanje komisij za popis vseh sredstev, terjatev in, obveznosti po stanju 31. 12. 1969. V našem primeru je UO na V. redni seji dne 11. 12. 1969 imenoval 50 komisij za popis sredstev podjetja. Poleg teh komisij so imenovali še več komisij za popis ne-vgrajenega materiala po gradbiščih. Od natančno ugotovljenega dejanskega stanja sredstev — z inventuro — je odvisna realnost ugotovljenega premoženja; ki se. izkaže v bilanci, in tudi realnost poslovnega uspeha. Ugotovljeno dejansko stanje po komisijah se obračuna in vrednosti izkažejo po dejanski vrednosti v zaključnem računu. Inventurne razlike obravnava pred knjiženjem obratni delavski svet in o načinu knjiženja tudi 'sklepa. Končno obravnava uspeh inventure tudi UO in CDS. V drugo fazo pa prištevamo čiščenje in vsklajevanje kontov z našimi poslovnim partnerji s ciljem, da ne bi ostala knjižena kakšna obremenitev, ki ni realna in s tem povečuje realizacijo, ki je zaradi tega fiktivna. Prav tako moramo paziti. da zajamemo tudi vse prispele račune za kupljeni material in opravljene storitve s ciljem, da realno zajamemo vse stroške v zvezi z našo realizacijo in da v zaključnem računu pravilno izkažemo vse obveznosti do naših dobaviteljev. Ugotoviti moramo tudi, če smo pravilno obračunali vse naše obvez- nosti do družbene skupnosti in d«1 skladov pred neposredno izdelave zaključnega računa na ustrezni!1' obrazcih. POSLOVNA POROČILA VSEH OBRATOV Za dela v inozemstvu se vod' ločeno knjigovodstvo in se za-jame v matično knjigovodstvi le ostanek dohodka po zaključi nih poslih. V sestavu matičnega knjigovodstva sta tudi ločeni knjigovodstvi počitniške skup" nosti in enote za gospodarjenj6 s stanovanjskimi hišami, za ka! se izdela posebni zaključni ra' čun in nato zbirni z matičnim. Ko so torej razčiščene tt1 vsklajene vste evidence, posamezni obrati ugotovijo vse stroške realizirane proizvodnje i*1 storitev na eni strani in vse der hodke na drugi strani. Razlik8 je poslovni rezultat. Sestavni dol zaključnega računa je tudi poslovno poročilo, ki ga priloži vsak obrat in v katerem je obdelana vsa i problematika me' xli ;a- .vc Se* Si' ip- d« :aJ •a- in 18' ■O' in ter K« iel >0' 3Ž> ns :V> : naše poznavanje trži-ln tudi strokovnjake za to Nihče ne sluti, da je pod lepo urejeno okolico obrat Elektromontaža položil nad 20 km glavnih razvodnih kablov aammmsm BODICE MARKE, MOSKVA IN GRETJE V podjetju zadnji čas precej razpravljamo o tem, kako najkoristneje porabiti vzhodnonemške marke iz Ebersivalde, ki jih ni mogoče zamenjati za dinarje. Tako je zadnjič ena izmed članic našega kolektiva vzdihnila: »Oh, ko bi jih vsaj lahko porabili za potovanje v Moskvo. Tako rada bi bila v Moskvi — pozimi!« Ni bilo treba dolgo čakati na komentar: »Jasno, ko bi vas tam zeblo, bi lahko brez sramu začele vpiti, da potrebujete gretje!*> Fantje iz obratov CKV kjubljdna, CKV Maribor in CKV Koper, ne zamudite priložnosti ob — kolektivnem potovanju v Moskvo! ŠIFRIRANI OTROCI tržišče ter smo se odločili in z dosedanjim šefom gradbišča v Ebersvvalde — dipl. elektroinže-nirjem Jožetom Podergajsom dogovorili, da ostane tudi v letfu 1970 v Berlinu kot naš predstavnik za pridobivanje novih poslov v vseh smereh naše razvejane dejavnosti. Vsem, ki so delali v Ebersvvalde, pa bo tudi izplačan ekvivalentni dobiček po zaključnem računu. Na koncu pa se v imejau vseh IMP-jevcev, posutih s prahom iz Ebersvvalde, zahvaljujem organizatorjem in 'Strokovnjakom podjetij Agrokombinat-Emona, GP Tehnika in GP Obnova za uspešno fizično in intelektualno sodelovanje. J. N. Delavci obrata Trata v notranjosti hlevov. Prezračevalne naprave z avtomatiko na levi je montiral CKV Člane delovne skupnosti, katerih otroci bodo decembra 1970 prejeli v IMP davila od dedka .Mraza, naj pripravijo vse potrebne obrazce za — šifracijo svojih otrok. Tako ali podobno navodilo lahko pričakujemo na podlagi izkušenj iz lanskega decembra. Čeprav je res, da je treba vse materiale, ki pridejo v podjetje, šifrirati, pa se je to razvilo celo tako daleč, da je morala dobiti šifro (in sicer kar 9-mest-no) tudi vata, s katero smo okrasili novoletne jelke ob zadnjem obisku dedka Mraza. Ne bi bilo prav, da bi ostali na pol poti, zato pridejo letos na vrsto za šifracijo najbrž tudi — otroci , O »Eberswaldovcih« vse dobro... PREJ ALI SLEJ Naj Avžlahar ne zameri, da začenjamo pri njem; to ni zaradi njega, pač pa zaradi črke A. Za vse predmete, ki jih kdo prinese iz Zahodnega Berlina v NDR, je seveda treba plačati carino. Pavle Avžlahar je bil v Berlinu le v kinu. Ob povratku je bil na meji običajni postopek in carinik je med drugim pohvalil Pavletov tržaški »šuškavec« z vprašanjem, če je nov. Po samozavestnem »ja, sicher ...« je moral Pavle kljub nadrobnemu pojasnjevanju o Trstu in lirah vendarle plačati carino. Pač prej ali slej! IZLETI Na vprašanje, kaj je bilo najbolj naporno, vsak »ebeisivaldovec« takoj odgovori: vsi izleti. Ogibajte se torej — izletov! PESEK Didovič se je kot Dalmatinec stalno pritoževal čez znani nadležni pesek v Eberstvalde: da mu dela težave pri hoji in da ga ima celo v ustih. To je izkoriščal njegov šef za izgovor, da ga ne razume ob raznih sindikalnih debatah. Pritoževati se — ni najbolje. POSLEDICE Motor je hitrejši od radijskih valov! Če morda ne verjamete: to so neizpodbitno dokazali naši avtomobilisti-amaterji z vožnjami po NDR, ko jih je tamkajšnja prometpa policija kljub medsebojnemu obveščanju patrolnih vozil po radijskih valovih lovila — zaman. Posledice takih voženj pa lahko opiše Lovro Osredkar kot bivši avtoklepar, s pomočjo Goloba, Leskovarja in Mušiča, seveda. Važno je dejanje, ne po- WHISKY Za primer, da bo delala montaža angleške opreme na farmi težave, je bilo Pavletu Avžlahar ju kot šefu montaže boksov in opreme obljubljeno potovanje v Anglijo na strokovni ogled in posvet. Težav ni bilo, whisky pa je na jezo pil kar v Ebers-walde. Včasih so težave — prijetnejše ... ZOLL -DOUANE NEZAUPANJE Lojze Struj se je po Eberswalde vozil s službenim kolesom. Medtem ko nekateri puščajo odprte avtomobile, hiše, srca in celo še bolj dragocene stvari, je Štrus po lastnem pripovedovanju kolo vedno zaklepal. Prirojeno ali pridobljeno nezaupanje? PONOS Dokaz, da postajamo Slovenci samozavestnejši in ponosnejši na naše znanje, je tudi to, da so se mnoga •nemška dekleta naučila od naših fantov več slovenščine, kot pa obratno ... Koristno s prijetnim. KONZUL Za neki ponedeljek v letu 1968 je bilo napovedano, da bo v NDR z letalom prt spel novi konzul. Ko se je letalo zaustavilo, so mnogi funkcionarji iz sprejemnega odbora spoštljivo gledali vodjo naših kleparjev — Didoviča z njegovimi 192 cm, svetlo obleko in seveda — brez prtljage. * Videz dela — konzula. RAZBITI VRČ Za konec pa še potrditev ljudskega rekla, da vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije... Ing. Podergajsa niso premamile niti Srbijanke niti Bosanke, temveč se je moral prepričati o domači kvaliteti v tujini. Poročne priče bodo baje iz IMP. J. N. Opremljene orodjarne (Nadaljevanje s 7. strani) da je z ustreznim orodjem vse narejeno hitreje in lepše, je privedlo do izdelave orodij, prilagojenih za izreze v večjih ploščah z uporabo krivilnega stroja. Tako se je z izdelavo orodij in z večjimi izboljšavami v delovnem procesu občutno povečala serijska izdelava U-omaric. Na predlog orodjarne — obrat je bil do nedavnega brez tehnologov — so bila izdelana velika orodja za stiskanje raznih pokrovov in drugih izdelkov iz aminoplastov. Izplačala se je investicija v ta draga orodja, saj se je povečala proizvodnja nekaterih izdelkov tudi za 300 odstotkov. Razen tega so bila v orodjarni izdelana tudi orodja za novo razvite serijske izdelke šibkega toka: serija orodij za nove šibkopasovne antene, orodja za antensko glavo, antensko vtičnico za skupinske antenske naprave in številna orodja za sve-tlobno-klicne naprave. Zadnje večje delo je bila izdelava zahtevnih orodij za domofon: hišno govorno napravo, namenjeno stanovanjskim zgradbam za govorno zvezo med stanovanjem in vhodnimi vrati. Minila sta dobra dva meseca od izdelave razvojne dokumentacije in iadelek je bil že v celoti z orodji narejen in razstavljen na Sejmu sodobne elektronike v Ljubljani. NUJNO POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI V STROJNI OPREMI Obseg dela orodjarne se bo v naslednjih letih stalno večal, kar da slutiti naslednji podatek: 85 % sredstev za razvojno delo odpade na TEN, od tega pa 77 % za razvojno delo šibkotočne serijske proizvodnje (do 20. 6. 1969). Širjenje jakotočhe serijske proizvodnje, tipizacija izdelkov in tehnološka priprava dela, vse to pogojuje veliko povečanje izdelave orodij. Začetek izdelave številnih orodij za nove izdelke, prilagojene JUS predpisom, potrjuje predvidevanja. Tako obsežnim nalogam bo orodjarna kos le z nujnim povečanjem zmogljivosti v strojni opremi. Z nabavo manjkajoče opreme in s prenehanjem nudenja uslug proizvodnim oddelkom bi se zmogljivosti delno povečale. V bližnji bodočnosti bo treba razmišljati tudi o možnostih povečanja delovnega prostora, ker obstoječa delavnica ne dopušča večjega širjenja oddelka. Vodstvo obrata in samoupravni organi se bodo morali odločiti, ali vložiti sredstva v širjenje in razvoj orodjarne in s tem posredno v proizvodnjo, ali pa poiskati zunanje sodelavce za kritje potreb, ki jih sedanja orodjarna ne bo zmogla. F. Z. Kako določiti pristojnost (Nadaljevanje s S. strani) ki v administrativnem spremljanju poslovnih dogodkov. Razumljivo je, da je tridimenzionalni vidik tistih problemov, ki zahtevajo ključne dolgoročne odločitve za poslovanje podjetja, takšen, da o njih morajo odločati najvišji organi v podjetju (referendum delavcev ali CDS). Med take probleme, ki morajo o njih odločati, pa tudi izvajati kontrolo nad njihovim izvajanjem, uvrščamo npr.: — razdelitev dohodka podjetja: 445, — pripojitev k drugemu podjetju: 545, — ustanovitev novega proizvodnega obrata: 555 itd. Upam, da sem s to teoretično sliko nekoliko osvetlil praktično določanje posameznih samoupravnih in vodstvenih organov, ki je včasih še preveč stihijsko in neznanstveno. M M Pogodbena kazen Kaj je pogodbena kazen (penale) in kako je urejena po naših predpisih? Tudi pogodbe, ki jih sklepa naše podjetje, vsebujejo dogovore o plačilu pogodbene kazni, pa čeprav je doslej le razmeroma redko prišlo do njihove uveljavitve. Predvidevati pa moramo, da bodo razmere na tržišču vse ostrejše, zlasti tudi glede spoštovanja pogodbeno določenih rokov. Zato bo koristno, da to vprašanje, sicer prav na kratko, obdelamo. Osnovne določbe o pogodbeni kazni vsebujejo splošne uzance za blagovni promet. Pogodbena kazen, laično imenovana tudi »penale«, je vnaprej določen denarni znesek ali kakšna druga Premoženjska korist, ki jo mora Plačati ena od pogodbenih strank drugi stranki, če svoje obveznosti ne izpolni ali je ne izpolni Pravilno. Kazen se lahko določi v pogodbi o glavni obveznosti, na katero se kazen nanaša, lahko Pa se dogovori tudi s kakšno drugo posebno pogodbo, vendar vselej le v zvezi z glavno obveznostjo. Določiti se mora v obliki, ki je predpisana za pogodbo o glavni obveznosti. Kazen se ne more dogovoriti zaradi neplačila ali nepravilnega Plačila denarnih dolgov (za to so zamudne obresti), ampak le Za neizpolnitev ali nepravilno izpolnitev dajatvenih in storitvenih obveznosti (dobava materiala, izvedba instalacijskih del in Podobno). Ce se kazen dogovori samo za primer neizpolnitve pogodbene obveznosti, ima upnik ob poteku roka izbiro: lahko zahteva izpolnitev obveznosti ali pa od-stepi od pogodbe in zahteva le Plačilo pogodbene kazni. Če v tem primeru zahteva od dolžnika 6 Pogodbeno kazen, ne more več Zahtevati izpolnitev obveznosti Če pa je kazen dogovorjena te nepravilno izpolnitev (izpolnitev je lahko nepravilna glede ča-Sa> kraja, ali načina) — teh primerov je največ — more upnik tehetvati izpolnitev obveznosti te tudi plačilo kazni. Za ta primer pa je potrebno Posebej opozoriti na uzančno določbo, da upnik ne more več tehtevati plačila pogodbene ka-te, če sprejme izpolnitev obveznosti, pa brez odlašanja ne s poteh dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Prav opustitev tega sporočila je največkrat zapreka, da se pogodbeno dogovorjena kazen ne more uveljaviti. Če torej konkretno dobavitelj zamudi dobavni rok, mu mora kupec najkasneje nemudoma po dobavi sporočiti, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Pri gradbenih pogodbah (večinoma spadajo sem tudi naše pogodbe o prevzemu instalacijskih del) mora naročnik to sporočiti najkasneje ob prevzemu zgrajenega objekta. Seveda pa more pogodbeno kazen uveljaviti le, če nosi izvajalec krivdo za prekoračenje dovršitvenega roka, ne pa tudi v pVimeru, če je tudi sam zakrivil, da je do tega prišlo. Mandatna tožba Prejel sem mandatno tožbo, ki jo je pri občinskem sodišču vložil zoper mehe nekdo, kateremu sem res dolgoval neki znesek za delo, ki mi ga je opravil, ven- dar sem mu dolg že v celoti plačal. Ker mu torej ničesar ne dolgujem, ni mi pa znano, kakšen je postopek v zvezi z mandatno tožbo, prosim za pojasnilo? Mandatna tožba je tožba posebne vrste, ki se uporablja za hitro izterjavo denarnih terjatev. Obsega le bistvene podatke: naslov pristojnega sodišča, naslov tožnika in toženca, osnovo in višino terjatve ter predlog, da sodišče tožencu izda plačilni nalog. Tožbi je potrebno priložiti listino, ki dokazuje obstoj terjatve, in sicer javno listino, ki jo izda pristojni državni organ, tali zasebno listino z overjenim podpisom zavezanca (dolžnika): pogodbo, račun in podobno. Na podlagi tako sestavljene in z listinami opremljene tožbe sodišče izda tožencu plačilni nalog po kratkem postopku brez kakšnega zaslišanja. V tem je bistvo mandatnega postopka, namreč v hitrosti, ki ne izgublja časa z obravnavo, zasliševanjem strank in prič itd. V plačilnem nalogu sodišče naloži tožencu, da mora v 8 dneh plačati utoženi znesek ali pa v istem roku vložiti zoper plačilni nalog ugovor. Postavljenega roka se je treba strogo držati, ker sicer sodišče prepozno vloženi ugovor zavrže! Pravnomočen plačilni nalog (zoper katerega ni bilo ugovora) je za tožnika izvršilni naslov, kar pomeni, da sme tožnik predlagati izvršbo, v kateri pride do rubeža gotovine (osebnih dohodkov) ali drugih premičnih stvari, ki so last toženca, in do prisilne prodaje, s temi sredstvi pa se poplača tožnikova terjatev. .Če pa toženec v roku 8 dni zoper plačilni nalog ugovarja, da dolg ne obstoja ali da ga je plačal že pred tožbo, ali iz drugih razlogov, se uvede redni sodni postopek z glavno obravnavo, zaslišanjem obeh strank in izvedbo dokazov z listinami, pričami itd. Končno sodišče, ko na podlagi rezultatov glavne obravnave ugotovi, da terjatev obstaja, ali pa ne obstaja, izda sodbo v korist tožnika ali toženca, ki predstavlja, ko postane pravnomočna, spet izvršilni naslov. (Na obe vprašanji, ki ju je uredništvo to pot prejelo, je odgovoril dr. Gabrijel Kržič, šel pravne službe podjetja.) Predstavljamo vam uu Novinka ob številčnici | S Vsak dan po večkrat spregovorimo z njo nekaj stavkov, pa je tako rekoč sploh še videli nismo, saj zelo redko zaide iz telefonske centrale v pritličju naše poslovne stavbe. Po novoletnih praznikih je namreč delovno mesto telefonistke zasedla Vida KRIŽAN, doma iz Gribelj ob Kolpi s stalnim prebivališčem' v Zalogu, kjer sta si z možem postavila montažno hišico. • Kako zaposliti sc kinitvi? je v mojem sedanjem kotičku včasih kar mraz, kadar zunaj močno piha.« Vida Križan je povedala, da mnoge člane naše delovne skupnosti pozna že po glasu, predvsem take, ki naročajo največ telefonskih zvez. Po daljšem razmišljanju se je odločila, da za sedaj prednjačita po številu zahtevanih zvez tov. Beltramova in Peternelova. S »sitnimi« naročniki pa do se- daj pri nas Se ni imela opraviti . . . • Katera težava pa vas pri delu najbolj tare? »Vsekakor medkrajevne zveze v avtomatskem prometu, ko se trudim s kako številko iz Srbije ali Bosne tudi po več ur. Pa tudi številka 321-043 je pogosto docela zasedena, čeprav ima centrala na tej številki kar 10 linij.« A. P. da ste se odločili po ll-mesečni pre- »Najprej sem delala v Rašici, potem pa skoraj 6 lel v medkrajevni centrali PTT podjetja v Ljubljani. Nato sem morala ostati doma, ker nisem mogla najti osebe za dopoldansko čuvanje svojih dveh hčerkic. Vendar z eno plačo štiričlanska družina bolj slabo živi in morala sem ta problem urediti. Javila sem se na razglas IMP in bila sprejeta . . .« S Ali je delo v naši centrali prijetnejše kot v medkrajevni telefonski centrali? »Brez dvoma, tam nas je bilo mnogo v istem prostoru in nikoli ni bilo miru; res pa 3 3 1 1 m ga a ga ga ga ga ga ga i i i ga ga ga ga i ga ga ga i g i ga M i E8 m H a S 5 m E3 PERT METODA V SISTEMU MREŽNE- V prejšnji številki »Glasni- SKICA 2 ka« smo prebrali članek o mož- nosti uporabe mrežnega plani- ranja v montažni dejavnosti. ,2-4-5. Danes pa si bomo ogledali kra- (oYo tek primer iz proizvodne dejav- nosti in ga izračunali po metodi PERT. Metoda PERT je metoda kri- tične poti. To pomeni, da med posameznimi aktivnostmi, ki si sledijo, ni nobenih vmesnih zastojev in čakanja. Najprej bomo na kratko po-novili nekatere pojme iz prejšnjega članka in si osvojili nekaj novih, potem pa bomo naredili primer. Sledila bosta mrežni diagram in izračun kritične poti.______________________________ Vsako delo se razdeli v posamezne faze. Fazo bomo imenovali aktivnost. Vsaka aktivnost je pogojena z dvema dogodkoma: z začetkom in s koncem. Aktivnost označimo s puščico, dogodek s krogcem. Krogec razdelimo na štiri dele. Zgoraj vpišemo zaporedno šte- NADALJEVANJE S 3. STRANI NAD 35 LET V STROKI CKV naše grupe niso dovolj številne za organizacijo urejene preskrbe glede hrane in stanovanja . . . Mnogi monterji so že pri 50 letih veliki reveži in tudi na tem mestu moram poudariti, kot sem že tolikokrat po vojni, da monter ni dovolj plačan za svoje delo in življenjske pogoje, v katerih živi.« PREMIŠLJENO TVEGANE IMPROVIZACIJE 0 Kateri so največji objekti, pri katerih ste sodelovali na svoji življenjski poti? »Pred vojno je bil to vsekakor Huterjev blok v Mariboru, z 1,850.000 kalorijami, čeprav je ostal zaradi vojne nedokončan. Imel je 147 stanovanj in uvoženo opremo, ki je bila za tiste čase zelo modema. Zakurili smo ob božiču 1941, s čimer je bila groba instalacija končana, potem pa pri tej gradnji nisem več sodeloval... Po vojni pa veliki, zahtevni objekti kapitalne izgradnje, pri katerih smo se morali spoprijeti s čisto novimi strokovnimi problemi, s katerimi nismo imeli nobenih izkušenj, morali smo improvizirati, kar je bilo pogosto združeno tu- di s tveganjem. Vendar pri nobenem izmed teh objektov nismo doživeli nobene ha vari j e, funkcijske ali kakršnekoli druge ...« 6 Ali bi nam, tovariš Če-mernjak, lahko na koncu povedali enega izmed dogodkov, katerih v življenju ne boste pozabili? »... Prav na novo leto 1951 so me nujno klicali na Brione in odpotovali smo, ne prav veseli seveda, z arhitektom Glan-zem in njegovo ženo ter tov. Smolejem. Čimprej smo se hoteli vrniti, tam pa je divjal vihar, celo snežilo je in valovi so segali do drugega nadstropja. Vsi pomorščaki so se poskrili, noben nas ni hotel peljati nazaj v Pulj. Spominjam se, da je tedaj eden izmed poveljujočih na naše vztrajanje dejal, da umre junak le enkrat, strahopetec pa stokrat... in odpravili smo se na pot čez razburkano morsko ožino. Srečno smo prišli v Pulj, toda vlak nam je pred nosom odpeljal in spet smo izgubili pol dneva...« vilo aktivnosti, spodaj hod, levo začetek in desno konec dogodka. Za izračun kritične poti potrebujemo tri čase, ki jih »dobimo iz operative; druge vrednosti pa potem izračunamo sami. To — optimistični čas, to je najmanjše trajanje določene aktivnosti, verjetnost nastopa tega časa je 1 %. Tv,— najverjetnejši čas, ki ima za določeno aktivnost 98 odstotkov verjetnosti nastopa. Tp — pesimistični čas, to je največje časovno trajanje določene aktivnosti; ver- jetnost nastopa tega časa je 1 %. Vse verjetnosti teh treh časov so izračunane s pomočjo beta razdelitve pri Gaussovi normalni distribuciji. Ts — srednji čas. To je pričakovani čas, ki ga izračunamo s formulo: To + 4 Tv + Tp Ts =------------------- 6 TE — terminska enota; v teh enotah so izraženi vsi časi, s katerimi računamo. Vsak dogodek ima: zz — najzgodnejši začetek aktivnosti, kateremu pripada IZRAČUN PA NAJLAŽE NAREDIMO V OBLIKI TABELE: Aktiv. To Tv Tp Ts ZaČ. dog. Kon. dog. Najzg. čas Najpo. Čas Hod H Hodi p osa m. aktivnosti zač dog. kor, do§ N A & ti % ti N ti. -N O. a: to 0. X o I 1 2 2 4 6 4 0 0 4 4 0 4 0 4 0 0 0 0 0 2 3 2 4 6 4 4 4 d d 4 d 4 d 0 0 0 0 0 3 4 0 0 0 0 d d d 22 d d 22 22 14 14 0 14 0 3 5 4 6 d 6 d d 12 12 d /4 6 12 0 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 d d d 30 d d 30 30 22 22 0 22 0 4 7 4 4 4 4 d 22 12 26 d 12 22 26 14 14 0 14 -14 5 S 4 6 d 6 12 12 16 16 12 18 10 16 0 0 0 0 0 6 9 2 3 4 3 d 30 11 33 8 11 30 33 22 22 0 22 -25 7 12 0 0 0 0 12 26 26 26 12 12 26 26 0 14 14 0 0 S 10 4 d 12 d 16 16 20 20 16 24 12 20 0 0 0 0 0 9 n 4 5 6 5 11 33 16 3d 11 16 33 38 22 22 0 22 -22 JO 12 3 6 9 6 20 20 26 26 20 26 20 26 0 0 0 0 0 11 /4 0 0 0 0 16 38 33 33 16 16 33 33 0 17 17 0 -15 12 13 1 3 5 3 26 26 29 29 26 29 26 29 0 0 0 0 0 13 H 2 4 6 4 29 29 33 33 29 33 29 33 0 0 0 0 0 H 15 4 4 10 5 33 33 38 38 33 38 33 38 0 0 0 0 0 Vrednosti v tabeli so po naslednjih formulah: To * 4 Tv + 7p Ts" 6 zk = Tzz + Ts pz = Tpk - Ts H = Tpk - Tzk S H--Tpk- z k PH=Tzk-zk OH-SH-PH NH = Tzk -(Tpz+Ts) . A. P. Oglejmo si diagram in tabelo. Vidimo, da gre kritična pot po naslednjih zaporednih aktivnostih: 1—2—3—5—8—10—12—13—14—15 Med posameznimi aktivnostmi na kritični poti ni vmesnih časov čakanja. To ise pravi, da so vsi hodi- nič. Če ne pridemo do takega rezultata, potem to pomeni, da je nekje, računska napaka ali pa smo se zmotili pri risanju mreže. Naš primer se je končal v 38 terminskih enotah. Kaj vzamemo kot terminsko enoto, je odvisno od tehnologije posameznih primerov. Lahko je to ura, dan, 3 dni itd. Če bi,radi, da bi se naš primer končal v manj kot 38 terminskih enotah, izračunamo s pomočjo Gaussove normalne distribucije. kolikšna je verjetnost, da se bo primer končal prej. Če je taka verjetnost majhna, se nam ne izplača računati in delati primera v krajšem času. Mrežno planiranje se torej lahko uporablja v montažni in proizvodni dejavnosti. V poštev pride v pripravi dela. To je tu nujno, da se izognemo nepotrebnemu času čakanja, kar povzroča dodatne stroške. Zato bi bilo potrebno, da bi zaposleni v oddelkih za pripravo in organizacijo dela obiskovali seminarje, ki jih prirejajo delavske univerze in še nekatere druge organizacije. M. L. SKICA. I pomočjo srednjega časa: Tzk = Tzz + Ts Tpz = Tpk — Ts Razlika med začetnim in končnim časom nekega dogodka je hod. Poznamo štiri hode: SH — skupni hod aktivnosti, ki ima možnost premikanja posamezne aktivnosti v največjih mejah. PH — prosti hod, ki ne poruši najbolj zgodnjega začetka naslednje aktivnosti. OH — odvisni hod je, če začne aktivnost v svojem najbolj poznem času. OH = = SH — PH. NH — neodvisni hod, aktivnost ima hod v vseh pogojih. Ta hod je neodvisen od drugih aktivnosti. Sedaj, ko smo si osvojili te Pojme, si oglejmo praktičen splošen primer iz proizvodnje, ki ima 12 aktivnosti: L sklepanje pogodbe s kupcem 2. konstruiranje izdelka 3. izdelava tehnološkega procesa 4. konstruiranje orodja 3- izdelava orodja 6. konstruiranje posebnega orodja 1- izdelava specialne embalaže 3. izdelava delov, za katere ni potrebno posebno orodje 3- izdelava delov, ki so odvisni od posebnega orodja 18. končna montaža ;!■ kontrola in preizkus izdelka 12. embaliranje in odprema. Najprej narišemo mrežo. Ak-tvnost je, kot smo že povedali, penjena z dvema dogodkoma. značimo jo tako, kakor je raz-vidno iz skice 1 Diagram našega primera je: skica 2 Del našega moštva med prvim letošnjim nastopom — dvobojem z moštvom IS K H A-A V AHATI ki so ga naši šahisti dobili s 5:1; tretji z leve sedi kapejan našega moštva Frane Dolničar NAŠI ŠAHISTI ZAČELI SINDIKALNO TEKMOVANJE ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ '♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ PRVIČ V TRETJI LIGI V sredo, 21. januarja, se je začelo letošnje ekipno sindikalno prvenstvo Ljubljane v šahu, na katerem igra v štirih ligah 32 šestčlanskih ekip. Najzanimiveje bo seveda v prvi ligi, v kateri b,odo igrala najkvalitetnejša moštva. Prvi favorit je večkratni zmagovalec, moštvo Izvršnega sveta, nevarna tekmeca pa mu bosta PTT in kombinacija DELO—RTV. Ekipa našega podjetja si je na lanskem prvenstvu z 2. mestom v IV. ligi priborila pravico do nastopa v III. ligi. Za ekipo bodo, če bo kompletna, nastopali Aleksander Perdan, Anton Pelko, Matjaž Maček, Ivan Rep, Miran Mihelčič in Martin Škof, pomagali pa jim bodo še Drago Dobrič (lani je ta igralec osvojil 7 točk iz 7 partij), Rudi Bukovec, Franc Dolničar (kapetan), Ivo Povše, Miro La-tinčič, Boris Dregelj in Časlav Stankovič. V III. ligi nastopajo razen ekipe IMP še moštva Lito-sto.j II, Avtomontaža (lani prva v IV. ligi), Železničar, Kar-tonažna tovarna, Tovarna kovinske galanterije, Pionir in Iskra aparati I. Za ekipo IMP, novinca v III. ligi, bo uspeh že, če se bo uspela obdržati v tej družbi, morebitni plasma na eno od prvih dveh mest, ki dajeta pravico do nastopa v II. ligi, pa bi pomenil več kot prijetno presenečenje. V prvem kolu je ekipa našega podjetja zaigrala zelo uspešno, saj je visoko premagala ekipo Iskra aparati I, in sicer kar s 5:1. Točke za naše moštvo so osvojili Perdan, Pelko, Mihelčič, Dolničar in Latinčič, praznih rok pa je tokrat ostal le Rep. Če se »po jutru pozna dan«, potem se naši ekipi obetajo še lepi časi. . . V sredo, 11. marca pa nameravjo naši prizadevni šahisti začeti turnir posameznikov za naslov prvaka našega podjetja. Prijave za turnir, na katerem bodo najboljši prejeli tudi praktične nagrade, zbira Franc Dolničar iz TEN-a, zadnji rok za prijave pa je 11'. marec ob 17. uri v jedilnem kotičku upravne stavbe na Titovi 37. Vabimo vse šahiste, da pohite s prijavami za ta zanimivi boj na 64 črno-belih poljih! M. M. GA PLANIRANJA Tzz — najzgodnejši čas, izražen v terminskih enotah — TE pz — najpoznejši začetek aktivnosti, kateremu pripada Tpz — najpoznejši čas, izražen v TE zk — najzgodnejši konec aktivnosti, kateremu pripada Tzk — najzgodnejši čas, izražen v TE pk — najpoznejši konec aktivnosti, kateremu pripada Tpk — najpoznejši čas, izražen v TE " Najzgodnejši konec in najpoznejši začetek se izračunata s r""r,"r" ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ NA ROB PRIREDITEV DEDKA MRAZA mm Kako hitro mine čas! Še pred mesecem dni so se naši malčki veselili prihoda dedka Mraza in sedaj bodo nestrpno pričakovali, na bo leto naokoli, z enakimi željami. Ne zamerimo jim, saj so otroci, nam staršem pa je največja dolžnost skrbeti za njihovo srečo in nemoten razvoj. Čedalje manj je kolektivov in tudi posameznikov, ki bi toliko žrtvovali za kolektivno skrb za otroke zaposlenih staršev, kot je to pri našem podjetju. Pa kljub temu tega ne znamo dovolj ceniti! Vsi vemo, da člani naše delovne skupnosti želijo, da bi tudi v bodoče skrbeli za naše najmlajše tudi v tej obliki, dvomim pa v to. da bi želeli tudi* sami pri teh prizadevanjih bolje sodelovati. Organizatorji prireditev ob novoletni jedki imajo iz leta v leto več težav, pa ne samo zato, ker je otrok čedalje več, temveč tudi zato, ker za svoja prizadevanja ne najdejo pravega razumevanja pri starših. Čedalje več je članov kolektiva, ki ne prijavijo svojih otrok pravočasno ali jih sploh ne prijavijo, in sicer največkrat zaradi gole malomarnosti. Kljub večkratnim opozorilom in sklepom, da za prepozno prijavljene ali celo neprijavljene ne bomo mogli pripraviti daril, smo to doslej z naj večjimi napori uspevali, toda le z naknadnimi nakupi in največkrat po višji ceni. Pomisleki so tudi glede organiziranja predstave za otroke Z risankami in prihodom dedka Mraza, kajti obisk na teh predstavah je iz leta v leto manjši, posebno glede otrok staršev iz določenih obratov podjetja. Naj to ne izzveni kot kritika, temveč kot želja za boljše sodelovanje! M. D. Podoben prispevek pa smo prejeli tudi iz našega obrata CKV Koper: Morda ni lepšega trenutka kot ob Novem letu razv-veseliti otroke. Če so otroci srečni, potem tudi starši pogumneje rešujejo vsakodnevne težave. Zato je novoletna obdaritev dejansko lep dogodek. V obratu CKV Koper smo v ta namen okrasili jelko ter pripravili lepa da- rila. Otroci so prišli s starši ter’ nestrpno čakali dedka Mraza, ki je ves bel, s palico v roki, počasi prihajal iz upravnega poslopja. Ko so ga otroci zagledali, je nastal vrisk. Dedek je pozdravil otroke in jim prečital pismo, ki ga .je prejel od njih. Nekateri so s prikritim strahom, drugi zopet pogumno prihajali po darila, vendar pa ni biio otroka, ki ne bi povedal ali zapel kakšne ljubke pesmice. Ko so bili vsi obdarjeni, so skupaj z dedkom Mrazom sklenili velik krog :n zaringarajali. Vendar se je dedek prekmalu poslovil, zato pa so otroci tem dalje pripovedovali o njem in o darovih, ki jim jih je prinesel... Škoda, res škoda, da naš obrat CKV Koper nima primernejšega prostora, kjer bi bila možna lepša in večja prireditev, starši pa bi lahko med prireditvijo sedeli. Med letom pa bi tak prostor uporabljali za razne sestanke. A. H. > > NOTA TEORETIČNO RAZMIŠ- ^ LJANJE MORALEN PRISTAN IŠČE V PALESTINI SOZVOČJE del TRIKOTNKA DEL CERKVE RAzTELE- ŠEVALEC ZUPANČIČ SKRAJNI DEL CELINE VRSTA kAVE SLOG VOJN. POŠTA REKA V AZIJI PUSTO --LOVŠČI--NA CMERA PEKOVSKI OBRAT ; DEL LJUBLJANE NAPLAČILO RIBA BOROVA SPOJINA SPREJE M--NICA TANTAL MESTO V FRANCIJI DEŽELA V AFRIKI MAČKA PADAVINA HLOD FRANCOS. TERORISTIČNA ORGANIZ. w OKUSNA POTOČNA RIBA VRH STREHE OKOLIŠČINA VONJ SLED KURIRJI GRŠKA BOGINJA UTRDBA DEL KNJIGE KREMA DELOVNI POGOJ DEL FOTO --APARATA OVENEL KRATICA PRI DATUMU MEDMET VZKLIK ŠTEVNIK v ' CENT UČENEC PRI MOJSTRU JJ® SO- januarja smo prejeli 36 rešitev križanke, ki je bila objavljena s„r_, letošnji številki Glasnika. Izmed 31 pravilnik rešitev je komisija štin : dr. Gabrijel Kržič, Aleksander Remec ln Olga Hlebš izžrebala “agrajence, ki prejmejo običajne nagrade, in sicer: *• Marjan Barvir, CKV Maribor 40 din, *■ Majda Beltram, Skupne službe 30 din, III. Peter inž. Blumauer, Projektivni biro 30 din, IV. Mitja Mihelčič, TEN 10 din. Rešitve križanke, ki jo objavljamo v tej številki, pošljite opremljene s svojim imenom in priimkom In delovnim mestom kot običajno do 15. februarja v zaprtih kuvertah z označbo »KRIŽANKA« v tajnšitvo podjetja, Ljubljana, Titova 31. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ PRED Vlil. ZIMSKIMI ŠPORTNIMI IGRAMI GRADBINCEV Smučarke in smučarji pozor! Tudi letos bo naše smučarsko moštvo nastopilo na zimskih športnih igrah gradbincev, ki bodo v dneh od 19. do 21. februarja' v Kranjski gori. Tekmovanja bodo v slalomu, veleslalomu in smučarskih tekih. Naše izbrano moštvo že več let uspešno nastopa na teh tekmovanjih, v preteklem letu pa je bilo celo najboljše v Sloveniji in je osvojilo prehodni pokal, ki ga bo treba na letošnjem tekmovanju braniti. Namen sindikalnih tekmovanj je jasen: široka aktivnost glede na nujna predtekmovanja in brez posebnega poudarka na kvaliteto. Seveda pa se republiškega tekmovanja kot zaključka rekreativne dejavnosti po podjetjih udeleže najboljši predstavniki. Tudi v IMP bomo priredili izbirno tekmovanje, ki bo prilagojeno povprečni smučarki oz. smučarju IMP. Tekmovali bomo najprej v številu udeležencev med obrati in nato v veleslalomu, kakor je razvidno iz uradnega razpisa sindikalne organizacije. Podjetje pa bo nagradilo vse udeležence izbirnega tekmovanja z najnovejšim priročnikom smučarske šole za »učenje brez učitelja«. Združimo lep izlet, namenjen družabnosti in zdravju, s koristnim in udeležimo se izbirnega tekmovanja prav vsi, ki imamo dilce v kleteh in na podstrešjih! J. N. BLISKOVITI INTERVJU PO TELEFONU Kompletni lahko ponovimo lanski uspeh — Halo, je tam obrat CKV Maribor ... inž. Rudija Geršaka želimo! »... Geršak pri telefonu!?« — Zdravo, ali se boš udeležil tudi letošnjih zimskih športnih iger gradbincev? »Seveda se bom... pa vendar ne ti tudi...!?« — Ne, ne ... le brez strahu ... samo za Glasnik želimo zvedeti, kako ocenjuješ letošnje možnosti naše ekipe. »Mislim, da lahko lani osvojeni prehodni pokal obdržimo le, če bomo nastopili kompletni. Največji problem bodo brez dvoma tekači, težave bomo imeli tudi z udeležbo ženskih predstavnic. Tekači, ki so nastopili lani, so sedaj pri vojakih. V Mariboru bomo preskrbeli ene-•ga tekača ip eno predstavnico ter nekaj vozačev. Za druge pa se boste morali potruditi v Ljubljani . . . Naša ekipa, če bo kompletna, bo močnejša od lanske, saj bosta vozila še Naglič in Sare, pa' tudi Gornik ne bo manjkal. Torej bo največ odvisno od tega, ali bomo uspeli dobiti tekače.« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ — Lani si zmagal v grupi posameznikov od 33 do 40 let v slalomu in zasedel drugo mesto v veleslalomu. Kako^pa bo letos? »Do sedaj sem treniral samo v pisarni ... Sicer pa je sedaj sneg na Pohorju slab. Prav sedaj se odpravljam na enotedenski smučarski dopust, računam pa tudi na nekajdnevne skupne priprave našega moštva, če bodo kot navadno organizirane tik pred športnimi igrami. Mnogo pa si obetam še od dobre startne številke, kajti po' pro-pozicijah tekmovanja dobijo bolje uvrščeni smučarji z lanskega tekmovanja tudi boljše startne številke.« — Kaj pa poškodba iz avtomobilske nesreče, te ne bo ovirala? »Pri smučanju se to najbrž; ne bo poznalo... včasih mi res malo sape zmanjkuje, bomo pa; krajše proge napravili ...!« Lanski zmagovalec inž. Geršak RAZPIS IZBIRNEGA TEKMOVANJA IMP ZA ZIMSKE ŠIG Izbirno tekmovanje bo v veleslalomu, in sicer predvidoma v soboto, dne 7. februarja 1970, v Kranjski gori z začetkom ob 11. uri posebej za: • moške do 33 let (vključno letnik 1937), • moške od 33 do 40 let (letniki od 1930 do 1936), ® moške nad 40 let, • ženske od 18. leta dalje. 1 Če snežne in druge vremenske razmere navedenega dne v Kranjski gori ne bodo ugodne, bo izbirno tekmovanje na drugih smučiščih, o tem pa bodo prijavljene! pravočasno obveščeni. Prijave za izbirne tekme v veleslalomu pošljite tov. Borisu Kobalu na upravo podjetja v Ljubljani, Titova 37 (tel. št. 321-043, interna 05) najkasneje do 3. februarja 1970. V prijavi navedite svoje rojstne podatke in telefonsko številko svojega delovnega mesta. Na isti način naj se prijavijo tudi vse tekmovalke in tekmovalci, ki so pripravljeni zastopati barve IMP v smučarskih tekih. Tisti, ki se bodo na razpisanem izbirnem tekmovanju najbolje uvrstili, bodo zastopali podjetje na VIII. zimskih športnih igrah gradbincev, ki bodo dne 19. do 21. februarja v Kranjski gori. Za sindikalno organizacijo: Miro Dražumerič, 1. r.