Zaklad na otoku. >,E,i, zares!" je kriknil Morgan in skočil na Mge. »Ben Gunn je bil!" nNi mnogp razlike pri vsem tem!" se Je ogla*il Dick. ,,Gunn ni vefi živ, kakor tucli Flint ne!" Prezirljivo so se mu smeiaK. ,,Kdo se bo pa Gunna bal!" je vzkHknil Georfi»- ,,Na.jsi bo živ' aii mrtev — prav nihče se ga fie boti!" In čudovito jili je ookrepčal ta razlog. Barva ¦*• jim 1,0 vrnila, kmalu so spet govorili vsi vprek, '•¦Časi so še prisIuSkovali in vlekli na ušesa, pa ¦fer ie bilo vse tiho, so s\ naložTli svoje to\-ore iii Btopili naprej, George jo s Silverjevim kompasom t troki kazal pravo pot, Res je bilo, nihče se ni •— «>al Gunna. Edini Dick se ni dal prepriSati. Zvesto je mo•fl h svoje knjige in piašno se io oziral"na vse •trani^ Oči so mu žarole. in lica gorela -r mrzlioa f* ga je lotevala, ' , ,,Sai sem fi povodal!" ga je dražil Silver. — 9to Pismo si raztrgal —!" — Pot »e bila zložna tu gori. Planota se je nagi. -^a prcti zapadu in šli smo nekoliko navzdol. — ¦•oorovci, veliki in nizki, so rastli naokrog, ve&ino^* pa pritlikavo grmičje, ki je pušfialo tu pa tam "ftvnate goli6ave, ožgane od vročih solnčnih žarkov. DrŽali smo se smeri proti severozapadu in bili *»oraj tr'do pod vrbom ;,Da])no«le<Ta," Kakor je vse kazalo, smo bili sedai, ako vob6e kedaj, v neposredni bližini zaklada, Vsaj tako smo sodili oo opombi na zadnji strani pridobljenega — zeralj-evida. Povedal sein že, da so tri ,,visoka drevesa" ležala približno. v smeri otočača in kostenjaka, Flintovega kažipota. Dospeli smo do enega teh dreves. Vse se je — gnedo krog kompasa. Ležalo je preveč- izven smeri. — Ni bilo pra»- vo — • Tudi pri drugem drovesu smo se zastonj razburjali. Preostalo je samo š& eno ,,visoko drevo" —, HraŁt ie bil, pravi gozdni vclikan. Kakih dves(o ^e\-l.iev se je dvigal nad nizkim grmifijem in in prostora je bilo v njegovi senci za celo stotnijo vojakov. Gofovo je bilo eno najvišjih dreves na otoku in > idno na veliko daljavo po morju. Ni bilo nobenega dvoma — pod tem drevesom je ležal toliko zaželjeni zaklad, sedemstotisoč funiov zlata —. Neverjetno, k^ko je la misel vplivala na upornite —, • StraJj- je bil pozabljert, oči so jim gonele, noge so jim bile lahke in gibčne, vedno nagleje so hi (eli, vso misli, vsa duša jim je koprnela le samo za enini ciljem, — za zlatom, ki ]e ležalo par korakov od njih v zemlii —. Sih-fei- je faiastno šepal ob bergli, godrnlal je, in kleJ n divje vlekel za vrv, na kalero sem. bil privezaii. Od C-asa do časa je pogiedal nazaj na ffiene in smrtao bovraštvo mu je siialo iz oči^ Prav nič vefi m iprikrival svojih misli in brai sem jih kafco1" Da dlani —., V negosredni bližini zaklada ie pozabil na vse, pozabil na dano besedo, na svojo obljobo^ na zdravnikovo svarilo, Zaklad ]e hotel dvignifi , ga spraviti na ^Hlspaniolo" po nofti, r»omoriti, ka* nas je Wlo poštenib ljudi na otoku, in odiaidrati , Kom«.i sem ga dohajal, VeCkrat scsmse spotaknil in tccJaj rae ie neusmilieno potegnil za vrv iu me ošinil ,s svoiim sovražnim pogledom, Dicf; ie daleč zaostal, raolil je in klel ob^nem in mrziica ga. je tresla. Vse to ]e moreSe vpiivalo na-me. In ppvrh' me je Se straSila misel na krvave jjrizore, ki so se pre?i nedavnim iassorn odigravali na tej planoti —. Divjaški }• lint ]e tu gori pomoril svoiih šesl tovarišev in mirni gozd }e odmeval od sairtnih jkrikcv in zelena trata je bila oškropljena od krvi, Se se mi je zdelo, da vidim stedove b^sn-ega.boja natleh in da mi donijo v ušesih klici groze ximira]o<?ih — mornar.iPv. , . ...,-.. Nesrcčno zlato —. . . Prihitoli smo na ^x>b grini&a., * ,.Hiirra!" je z"akr*6ai George in jrvi tri'e so . planili r ^prej —.-•-... Pa kakor od strele zad-sti »o obstali — Polgiasen vzklik je zadooel —. . , S podvojeno naglico in Vakor obseden :,e J-.ej.al-. Silver. '.& njimi in vlekel rcene /a seVc Jn tu/li niidva sva obstala kakor ukopana —. Obsežna jama |e zijala pred nami, njeni robo\a so so že usuli in trava e že jioganjala nadnu. Zloail,i»:,.,: loj>ata in desko razbitih zabojev so lo žale nabkrog —. Zaklada ni bilo več —. XXXIII. vakor bi bil grom udaril vanje, tako so stali jvniiki krog prazrie jame —. Rdini Silver se je mahoma streznil. Pred jmr trpnutki so Se bile vse njegove misli obrnjeue- ria zaklad, za zlato je bil pripravljen na nova izdajstva, na nove hudobije — pa v hipu je bilo vso lo kakor izbrisano, |>otla6il ]e svoje razo^aranjc. /.bral svoje misli in Se preden so se za,-frdIi tov.iriši od usodnega udarca, je že imel pri'•avlK'ii i:ov na5rt —. u nenavaden 6lovek' je bil. fm", mi jo gepnil, ,,vzemitp tole in držite se ¦ .' • -.<! stisnil mi je svci nab^s ¦ . ^timokres v roLn —. f'"o«iieni se je mimo poraaknil na severno plat jt-ip. loko da je pri&la med naju in med uporni V.-. Domenljivo me je pogledal, 6eš. lrenutek-ie ro«¦^1»! (,'isto »¦¦' ¦ :;.7:uo me je gledal i» niaem si tnogel kaj, (!-j. mu ;;o bi bil šepnif: To.i] ste iznova izpremenili svoje misli — ?': .i imol 6dSi da bi odgovoriL . -ieo in ijreklinjajofj so. upprniki drug za dni- gim poskakali v jamo in grebli s prsti po zemlji . Morgan je našel zlat Giiioja je bila. Od roko du rolce je Sla, vsak jo je hotel videti. ..Gineja —!" je vpil George in jo molel Johnu Silverju. ,.To je lorej tistiii tvojih sedemsto tisof; funtov —?" ..IjP iščife. lantje!" je odgovoril Jolm Silver s liladnokrvno prezii nostjo ,,Ne čndil bi se, ako naj dete Łe -.lar želodovr v .iami!" ,,^elodov — ?!" je krifial George. ,,'Ali ga čujete! — Povein vam, njemu jo bilo dobro znano — kaj bomo našli tukaj! — Le poglejte, na obrazu — mu stoji zapisano!" ,.E* George! Se spet vdinjaš za kapitana — ? Zares, orav podjelen fant si!" To:>oi pa so b*'li nporniki na strani svojega govornika,. Lezli so iz jame in divje so naju glednlu — Eno pa je bilo pri tem dobro za naju, — vs? o se spraviTi na drugo stran jame. Tu &mo torčj stali, na eni slrani pet uporni kov, na drugi pa midva s Stlve;Jem. — Nobena stranka si ni upala prva začeti. Silver se ni genil. Ravno ,;e sial ob svoji bergli, pozorno jih' je gledal, hladno in pogmnno. kakrŠen ie bil vedr.o y skraini nevarnosti. Konftni) je zasodil George, da bo z nagovorom naibolie rešil usodni položaj. ^To/arigi", je aejal. ,,sarao dva sta iproti nam petim! Eden -e tale Sepavi Silver, ki nas \e pri peljal semkaj in zvodii za nos, drugi pa tistile — mladiC Jaz mislim. da —."