Iz državnega zbora. (Konec.) Naj vam vendar še iz zadnjih dveh sej še sledeče naznanim. Po velikem prizadevanju predsednika Abrahamoviča se je posrečilo v torek, dne 1. junija, da se je sprejel predlog finančnega odseka, naj vlada preiskuje vse tiste okraje, za katere so razni državni poslanci prosili nujne podpore. Med temi okraji, za katere se je prosila nujna potreba, sta tudi brežiški in kozj a n s k i okraj. Ze predzadnjič sem vam povedal, kakšno srce imajo nemškoliberalni poslanci za trpeče Ijudstvo. Temu nai še dostavim, da, ko je predsednik Abrahamovič izrekel svojo željo, naj se obravnava o predlogih finančnega odseka, }e izjavil prusak Schonerer: >Imamo druge, starejše nujne predloge zastran jezikovnih naredb; o teh obravnavajmo!« Predsednik je odgovoril na to: »Vem, da so vloženi drugi nujni predlogi; toda tudi*v prejšnjem zborovanju se je o nujnih predlogih za podporo ubogega Ijudstva vselej precej obravnavalo, ko je finančni odsek izvršil svoje delo«. Nato je vtihnil vendar tudi siloviti Schonerer. Večina državnega zbora je v sredo, dne 2. junija že pred zborovanjem vedela, kaj se ima zgoditi ta dan. V imenu večine je prečital takoj ob začetku zborovanja vitez Javorski izjavo, da večina ni kriva, ako državni zbor ne reši nobenega dela. Ker vidi, da ni raogoče dovršiti razgovora o adresi, kakor jo je sklenil adresni odsek, popusti za zdaj to stvar. Na to se vzdigne ministerski predsednik grof Badeni in izreče sledeče: »Ker se v zborniei godijo nezaslišane reči in se ne more mirno zborovati, se sklene vsled cesarskega povelja državni zbor«. Po seji so imele razne skupine državnega zbora svoja posvetovanja. Zvečer pa so imeli slovanski, rumunski in nemški katoliški poslanci skupno večerjo, katere se je udeleževalo okoli 150 državnih poslancev. Pri tej večerji so se vršili razni jako pomenljivi govori. Vsebina teh nagovorov pa ie bila, da večina državnega zbora ostane nerazvezljiva in trdna: »Mi terjamo za sebe svoje pravice, pa damo pravico tudi drugim narodom«. Krščanska slovanska narodna zveza je imela v četrtek, dne 3. junija predpoldne še eno dolgo sejo, pri kateri se je naznanilo, da so svetli cesar ravno tisto predpoldne sprejeli predsednistvo državnega zbora ter izrazili svojo nejevoljo nad razgrajevalci in kričači v državnem zboru. Nadalje se je naznanilo, da so isti dan sprejeli svetli eesar tudi načelnike vseh 7 skupin večine državnega zbora narareč: Viteza Javorskega izmed Poljakov, dr. Kaizla izmed Čehov, dr. Dipauli-ja izmed katoliških Nemcev, grofa Palfyja izmed čeških veleposestnikov, grofa Falkenheina izmed katoliškega srediSča, deželnega glavarja bukovinskega izmed Rumunov in dr. Šusteršiča izmed Slovencev, Hrvatov in Rusov. Sploh se tolmači ta zadeva tako, da so svetli cesar hoteli očitno za znamje dati svojo nejevoljo nad onimi nemškimi liberalei, ki so preprečili uspešno delovanje v državnem zboru. Imenovani možje, katere so cesar sprejeli, so se zdaj tesno zavezali med seboj, da ostanejo združeni do tistega časa, ko se zopet skliče državni zbor. Govorilo se je ves čas, kar je zboroval državni zbor, da vlada ne mara za zdajšnjo večino državnega zbora, da hoče v večini imeti tudi liberalne veleposestnike. Ge bi se to zgodilo, da stopijo v večino državnega zbora liberalci, bi bila to za nas Slovence velika nesreča. Ce pa zdajšnja večina trdno skupaj drži, se nam kaj hudega ni bati.