Ste v. 181.
¥ Trstu, v socoto, i. juifeja 1916,
Letnik X13«
Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah fn praznikih,
Ob 5 zjutraj.
L'rtcništvo: Ulica Sv FrgnčiSka Asiškega 5t 20 L nadstr. — Val t'crlsi naj se pošiljajo rrtdniSvu lista. Neirankirana pisma se m sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
fedajatelj hi ccigovorni urednik Štefan Oodina. Lastnft konsoref) I jata' .Eo!ncst!*r— Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrug« s »ifiejenim roreštvore v Trstu, ulica Sv. Frančiika Asificega it 24. Telefon uredništva in »prav« štev. 11-57.
rotnira inaJa: Za celo leto........K 2i—
Za pol Jeta................ •
ca trt mtatc*........ • •
za nedeljsko ftdtj« ta telo ki«. ....... Ul
ta leta.............. • • .
ipl
mm t • - -
Posaraetne Številke .Edinosti" se prodajaja po 6 vinarjsr. zastarel« številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokost! ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oetosi denarnih zavodov . . ............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.—
vsaka nad&'.jna vrsta.......;.....2.—
Mali ogl23i po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti«. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinasti'. — Plača In toži se v Trstu.
Upravi ia laceratrJ oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančifka i-ta.— 2U — F^UoitfaallnJčai račun SL 841.652
MM nnjnoueiliii dotodkov.
Ruska bojišča. — Severovzhodno Kirli-babe v Bukovini Rusi odbiti. V jugovzhodni Galiciji so se naše čete pred rusko premočjo umekniie v okoliš zapadno in jugozapadno Kolomeje. Severno Obertina pod Dnjestrom in zapadno Sokula on Stiru ruski napadi zavrnjeni. Severno llsen«ikega jezera za Nemce uspešen boj.
talijanska bojibšča. — Boji na dober-dobski planoti se nadaljujejo. Lahi odbiti. Pred Gorico močan sovražni topovski in ininovski ogenj. Laška pehota zavrnjena. Na koroški fronti ter med Adižo in Brento laški napadi odbiti.
Zanadiia bojišča. — Angleški in iran-ooski napadi na severni fronti, v bampa-nji odbiti. Pri Verdunu razmeroma mirno.
Balkanska bojišča. — Ob dolnji Vojuši v Albaniji boji med prednjimi stražami.
Turška bojišča. — Rusi se umikajo v Perziji v smeri proti Kermandži. Turški uspehi na levem kriiu kavkaške fronte.
MU uradna poročilo.
DUNAJ, 30. (Kot.) Uradno se razglaša: 30. Junija 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Severovzhodno Kiriibabe so naši oddelki odbili ruske oddelke. Pri Pistinu, severozapadno Ku-tcv, je včeraj prišlo zopet do srditih bojev. Zaradi pritiska tu zastavljene sovražne premoči smo naše čete umeknili v okoliš zapadno in jugozapadno Kolomeje. Severno Obertina je več ruskih konjiških napadov razpadlo ob težkih izgubah v našem o eni u. Zapadno Sokula ob Stiru j« sovražnik zastonj poizkušal zopet pridobiti prej-siiji dan po nemških četah zavzete postojanke.
italijansko bojišče. — Boji v odseku doberefobske planote trajajo dalje I«i so bili posebno srditi ponoči v okolišu Saiartina. Naše čete so zopet odbile vse laške napade. Samo vzhodno Selc se še vrši očiščevanje nekaterih jarkov. Goriško predmostje Je bilo v močnem topovskem in mlnovskem ognju. Poizkusi sovražne pehote, da bi napredovala proti naši podgorski postojanki, so se izjalovili. Na koroški fronti so se ponesrečili sovražni napadi na Veliki in *Mali Pal ter na Freikoiel. V Pustriški dolini ie sovražnik z dafekoiiosnimi težkimi topovi ob$tre-ije\al kraje Sillian, Innlchen in Tobiach.
V	ozemlju med Brento in Adižo se slika ni izpremenila. Močnejši in stabejši sovražni oddelki so brez uspeha napadali na več mestih fronte. Pri takem napadu na našo borkolsko postojanko je italijanska artiljerija krepko obstreljevala svoje obotavljale se prodirajoče pehotne črte. V včerajšnjih bojih so naše Čete zajele 300 mož, med njimi 5 častnikov, 7 strojnih pušek in 100 pušek.
Jugovzhodno bojišče. — Ob dolnji Vojuši boji med prednjimi stražami.
Drugače nič pomembn^a.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. liofer, fml.
Koše čete niso nresiouLe romunske meje.
i iUNAJ. 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Romunski list »Na-tionaluh javlja 25. t. m., da je neki avstro-ogrski huzarski škadron pri Gainesti bil po rlnjen na romunska tla in bil tamkaj interniran. Isti list trdi dalje, da je po vesteh, ki so mu došle, tudi neki avstro-ogrski pešpolk prestopil na romunsko ozemlje, a da se je uprl razorožitvi. Obe vesti ste naravnost izmišljeni. Noben avstro-ogrski vojak, kaj šele krdelo, ni prišel v položaj, da bi bil stopil na romunska tla. Celo novršno poznanje iz uradnih vojnih poročil razvidnega razvoja bojnega položaja v Bukovini zadostuje, da se more ugotoviti, da so se ob romunski meji stoječe avstro-ogrske bojne sile umekniie v notranjost Bukovine in proti zapadu pod zaščito bojev zadnjih čet ob Črnoviškem predmostju in drugih točkah Pruta in sicer tedaj, ko še nobena ruska bojna skupina ni bila v položaju, da bi mogla avstro-ogrske čete poriniti proti romunski meji.
neresnično rusko poročevanje.
DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Že pri objavi ruskega poročila, izdanega 18. junija, smo postavili v pravo luč običaj ruskega generalnega štaba, da se baha z ogromnimi števili ujetnikov in plena. Če sedaj petro-grajsko poročilo, izdano 27. junija, krat-komaJo javlja, da so čete generala Bru-silovega vsega skupaj zajele 194.041 mož, 219 topov in G44 strojnih pušek, po izkušnjah, ki jih ima po dveletnem vojevanju glede poročevanja vseh svojih sovražnikov, pač kaj takega ne more presenečati nikogar. Će je bilo po prvih tednih bojev z oziroin na veliko razsežnost bojev, kakor je znano iz izkušnje, težko mogoče. dobiti pravo sliko o naših izgubah, so se dosedaj dale ugotoviti vse zaželiene podrobnosti. In če se ve, da v modernih bojih vseskupne izgube v izmeri nad 25% nikakor ne pripadajo izjemnim slučajem, gotovo sporočilo, cla so naše bojne čete
V	treh tednih težke borbe izgubile 12 do
največ 20%, pri upoštevanju vsakega posameznega človeškega življenja ne daje nikakršnega povoda za vznemirjenje. Od tega razmernega Števila odpada iz rečenih vzrokov pač precej velik del na izgube v ujetnikih in pogrešancih. Toda lahko se izračuna, kako zelo se morajo števila ujetnikov pomnoževati pod peresi ruskih poročevalcev. Ce bi bili res izgubili 200.000 ujetnikov, bi nam, če prištejemo primerno kvoto krvavih izgub, niti v Vo-liniji niti ob Dirjestru ne bil mogel ostati niti en vojak. Topov modernega izdelka so zajeli Rusi 36. Bili so ali razstreljeni ali pa unfčeni. Le malo večje je število vzidanih topov, ki smo jih prepustili Rusom. Bili so vsi starejšega izdelka. Posebno ne razmer no velika je brla, po ruskem običaju, številka, ki jo je objavil pe-trograjski generalni stab glede strojnih pušek. Nadomestki, ki so bili v tem orožju doposlani našim četam na bojišču, ne znašajo z vštetim znatno obrabljenim materijalom vred, niti Šestega dela števila, ki so ga navedii Rusi. Bilo bi nespametno, če bi iskali, odkod izvirajo ti pogreški sovražnega poročanja. Toliko je gotovo, da si že ruski podpoveljniki dovoljujejo v svojih poročilih pesniško svobodo. izkazalo se je, da velik del ruskih, vedno na široko raztegnjenih vojnih dogodkov nI bil samo pretiran, temveč naravnost Izmišljen. Dostikrat so zadnje tedne ta.koj uvedene poizvedbe pokazale, da se izredno siloviti in srditi boji, v katerih so Rusi baje zajeli več tisoč mož ter topove in strojne puške«, sptoh niso vršili. Ta ugotovitev velja ravno tako za Voli-nijo kot za radzivilovski iti dnjestrski okoliš. Gotovo ne prihaja nikomur na misel, da bi tajil, da je sovražnik v Voliniji in Bukovini dosegel marsikak uspeh. Javnost se je v zadnjih dveh letih res naučila, pravilno presojati neizogibne menjajoče se vojne dogodke ter tudi v kritičnih časih ohraniti resnost in mirnost. Ni ji potrebno prikrivati ničesar. Če pa sovražnik v opisovanju dogodkov zaide v smešna, popolnoma nemogoča in lahko dokazljiva pretiravanja, kaže tako najbolje, da je resničnost zaostala daleč za njegovfm priča ko vajeni glede poteka dogodkov.
Rusi » Bukovini.
Iz c. m kr. vojnega tiskovnega stana pofočajo 27. junija: lz cenzur iranega članka v »Lemberger Tagbiattu« posnemamo naslednji opis ruske ofenzive v Bukovini: Obrambne postojanke so Rusi takorekoč pometTi. Celo betonirana zaklonišča se niso mogla dolgo časa upirati granatam ruskih ŽŠcentimetrskih ladijskih topov. Ure in ure je bobnal najhujši topovski ogenj proti jarkom. Poleg tega so pa Rusi s trajnim zapornim ognjem za av-stro-ogrsko fronto preprečaii dovod oja-čenj. Po popolni porušitvi postojank so Rusi pričeli napadati v 15 do 18 vrstah, pri čemr so bili šestkrat močnejši kot c. in kr. čete. Vkljub temu pa je bil sovražnik v boju moža proti rnožu vedno zopet odbit. Končno so se pa avstro-ogrske čete vendarle morale umekniti. Zadnje čete so krile umik, ki se je vršil v polnem redu. V tem ko se je reševalo vojaško blago, so se vršili srditi boji zadnjih čet za vsak meter tal. Upirati se tudi ni mogla več druga obrambna črta. ki je hnela svoje oporišče v zuškem predmostju in so jo Rusi napadli na treh krajih, pri Ma-mornici, Rohozni fn Hlinici. in sovražnik je vdrl na imenovanih točkah. Samo pred-rnostje pri Zučki se je moglo držati še nekaj časa, potem pa ga je bilo treba opustiti, ker je bila nevarnost, da bi Rusi o-groževali branitelje za hrbtom. V noči na nedeljo je prijezdila ruska konjica v Črno-vice. Mesto je malo trpelo po artiljerijskem ogniu, dasiravno je bila naša artiljerija postavljena v bližini mesta in si Rusi niso prizadevali, da bi prizanašali mestu. Neprestano se je ploha krogelj ulivala na Čr-novice. Neposredno ob Prutu ležeči del mesta so obstreljevali \ sak dan s šrap-ueli, notranje mesto pa zadnje tri dni pred umikom. Nekoliko krogelj se je razletelo samo nekaj korakov od središča mesta nad poslopji finančnega ravnateljstva in nad mestnim gledališčem. Nekoliko šrapneiov je zadelo tudi nadškofovo palačo in Fischerievo otroško bolnišnico. Skupna škoda pa je malenkostna in število ranjenih civilnih oseb majhno. Po zavzetju Črnovic so ruske čete krenile v dve smeri: glavni del je prodiral proti jugu, manjši oddelki pa v smeri proti Ko-lomeji, proti severozapadu. Rusi so prodirali ob neprestanih bojih z zadnjimi četami. Njihovo prodiranje se je ustavilo šele ob karpatski črti. Zgodovinska tla okoli Jakobenija, ki so bila že enkrat grobišče ruskih mas, bo zopet torišče vročih bojev. Doslej so ruske trume pokončavale in požigale. Nezrelo žito se pokosi fn uniči. Letošnja žetev v Bukovini je žrtev ruske ofenzive.
Kakor poročajo iz Stockholma, poročajo »Ruskija Vjedomosti« o ruski ofenzivi: Ljudstvo je splošno prepričano da so Avstrijci pobegnili v neredu in brez boja, zapustili municijo, živila, topove in avtomobile in se skušali ie rešiti sami. To pa ne odgovarja resnici. Avstrijci in Ogri so
se branili zelo hrabro in le z velikimi te-ža* ami in žrtvami se je deloma posrečilo našim polkom, da so zlomili njihov odpor. Avstrijci so se branili hrabro in so se iznova spopadli nami. kjer je le bilo mogoče. Te bitke so bile večkrat zelo besne in včasih uspešne' za sovražnika. Pri Hromjakovem so Avstrijci izvršili kakih enajst protinapadov zaporedoma. Avstrijci, ki so imeli svoje postojanke v strelnicah, so se s strojnimi puškami branili do zadnje sekunde. Ujeti je bilo mogoče samo one vojake, ki so bili obkoljeni, za katere ni bilo drugega izhoda. Glede sovražnega vodstva in njegove umtčne strategije moramo reči, da imamo hrabrega in resnega nasprotnika. t)a sta generala Brusilov in Kaledln ž večjimi silami predrla njihovo fronto in jih prisilila, da so se umeknili, ni njihova krivda. Čuditi se moramo, da se jim je posrečilo na u-miku, da so rešili toliko. Pustili niso za seboj ničesar. Vse železniške priprave, živila, municijo, delavnice z vso opremo, letala, vse so vzeli s seboj. Le tupatam so bili prisiljeni, da so zapustili granate in municijo. Splošno je bil umik Avstrijcev zvezan z velikimi Žrtvami, toda brez vsake panike. Da bi zavrniU naše napade, se Avstrijci sedaj pregrupfrajo in sicer zelo hitro in spretno. Sedaj se sme tudi pričakovati pombč od Nemcev, ki so brez dvoma že na potu, da pomagajo svojim zaveznikom, katerih gotovo ne puste na cedilu. Zato se moramo pripravljati na velik boj, posebno ker sovražnik nima samo namena, da ,bi zavrnil našo ofenzivo, temveč ker nasprotno stremi za tem, da bi zopet osvojil vse, kar ie izgubil doslej. » Ali bo Macjtensen tisti, ki izvede ta načrt?« vprašuje končno list.
Kakor poroča > Rječc, je na Ruskem veliko ljudi, ki od sedanje ruske ofenzive pričakujejo osvojitve Lvova. Na fronti Vladimir Voiinski-Sokul da sovražnik najbolj napenja svoje sile. Ruski položaj da je tamkaj najneugodnejši. Fronta se kaže namreč tamkaj v obliki nevarnega loka. Vsekakor je tu pričakovati zelo resnih bojev. Ta odsek frotlte Je torej za zaveznike kot tudi za Ruse največjega pomena.	_
Italijansko mm poročilo.
DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega Štaba 27. t. m.: Med Adt-žo in Brento smo napredovali, zasledujoč sovražnika. Sovražnik je poizkušat zaustavljati zasledovanje s koncentričnim pehotnim ognjem na veliko razdaljo in z žilavim odporom na težavnih točkah nedostopnega sveta ugnezdenih in s strojnimi puškami opremljenih zadnjih čet. V Arški dolini so naše čete premagale močne utrdbe pri Matlasone in Anghebeni ter so dokončale zavzetje hriba Monte Menerle. Na posinski fronti smo zadnje sovražne oddelke pregnali z višin Monte Aralte. Nato so naši prestopili reko ter so zasedli Posino in Asiago ter so začeli prodirati po vrhovih severnega pobočja doline. Na planoti Sedmerih občin je naša pehota pred katero so prodirali drzni konjiški oddelki, dosegla črto Punta Corbin— Tresche—Conza— Fondi—Cesuna. Jugozapadno Asiaga smo prekoračili dolino Nos in zasedli hribe Monte Fiara, Monte Lemorle, Spitzkogele in Cima delle Sette. Na desnem krilu so hrabri alpinci po srditem odporu zavzeli vrh Cima della Caiaiera in Cima della Campanella južno prvega. Na vsej fronti, ki smo jo zasedli, smo ugotovili v mnogoštevilnih slučajih sovražniku lastna barbarstva. Arsiero je bilo razdejano po požarju. Asiago in drugi cvetoči kraji so bili podrtine, iz katerih se je valil dim. V bližini Monte Ma-gnabosehi smo našli v blatnih lužah kakili sto nagih trupel naših vojakov. V Su-ganski dolini je položaj neizpremenjen. V Vanojski dolini smo osvojili Tognalsko grmado. Na ostali fronti nič pomembnih dogodkov. Nase brodovje 10 letal je včeraj vrglo 50 težkih bomb na železniško postajo Caliiagno v Lagarinski dolini z vidnim najboljšim učinkom ter se je vrnilo nepoškodovano. V zračnem boju je bilo davi avstrijsko letalo nad Verono vrženo na tla.
Poročilo italijanskega generalnega štaba 28. junija: Od Adize do Brente je sovražni odpor proti v tisk u joči sili našega prodiranja postal živahnejši in žilavejši, ker se naslanja na obvladujoče, za obrambo močno zgrajene postojanke. Vkljub temu pa so naše čete tudi včeraj znatno napredovale. V Lagarinski hi Arški dolini močno artiljerijsko delovanje. Obstreljevali smo sovražne postojanke na hribih Monte Trappola, Monte besto in Col Santo. Polastili smo se močno zgrajenega jarka v bližini Malge Zugne. Na fronti Po-sina—Astico so naše čete osvojile sovražne postojanke na Monte Gamonti, severno Fusine, in na Monte Caviolu, ki obvladuje Arsiero od severa. Drzni konjeniški oddelki so po cesti v AstiŠki dolini prodrli do Pedescale. Na asiaški planoti smo zasedli južno pobočje doline Val d' Assa in dosegli pobočja hribov Monte Rasta, Monte Interrotto in Monte Moschiecce, ki jih branijo močne sovražne zadnje čete. Dalje proti severu smo si priborili posto-
janko na hribu Monte Colombaro. Naše čete se bližajo Galmararski dolini. Na ostalih frontah ob Brenti je položaj neizpremenjen. V Karniji so močni artiljerijski pripravi sledili včeraj sijajni napadi naše pehote, ki je osvojila sovražna oporišča v freikofelskem okolišu. Na soški fronti artiljerijsko delovanje in napadi naših oddelkov. Zajeli smo 353 mož, med njimi 7 častnikov, ter dve strojni puški.
Poklici v Italiji.
RIM. 29. (Kor.) Za dan 10. julija so poklicani: tretja kategorija rojstnih letnikov 1882 in 1883, obvezanci, nesposobni letnikov 1882 do 1885 in 1895, nesposobni radi bolezni v hrbtenici ter oprsju letnikov 1886 do 1894 in obvezanci iz mornariških nabornih okrajev letnikov 1889 do 1894.	_
Nemfiio uradno poročilo.
BEROLIN, 30. (Ker.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 30. junija 1916.
Zapadno bojišče. — Tudi včeraj in tekom noči so naše čete na več mestih, pri Richebourgu s takojšnjim protinapadom, odbile angleške in francoske sunke. Sovražni napadi s plinom se nadaljujejo brez usneha. Močno artiljerijsko delovanje se |e nadaljevalo s presledki. Jugovzhodno Tahure in pri zaselju Maison de Champagne prodirajoče francoske oddelke smo krvavo zavrnili. Na levi strani Moze smo na griču 304 dosegli uspehe. Na desni strani reke ni bilo pehotnega delovanja. Skupno število pri uspehih 23. junija in pri zavrnitvi velikega francoskega protinapada zajetih sovražnikov znaša 70 častnikov in 3200 mož. Stotnik BM-cke ie zvečer 27. t. m. pri zaselju Thiau-montu sestrelil 19. sovražno letalo, poročnik Parschan severno Peronne 29. t. m. pa peto. V okolišu Bourenille v Argo-nih je bil z obrambnim ognjem sestreljen francoski dvokrovnik.
Vzhodno bojišče. — Izvzeniši boj severno Ilsenskega jezera, jugozapadno D vinskega, ki je bil ugoden za nas, se 8 severnega dela fronte ne da poročati nič bistvenega. — Linsingenova armadna skupina: Jugovzhodno Linjevke so bili protl-nanad* po naših četah nonovno iz njihovih postojank vrženih sovražnih oddelkov brez uspeha. Zajeli smo nad 100 mož in 7 strojnih pušek.
Balkansko bojišče. — Položaj Je neizpremenjen.
Vrhovno armudno vodstvo.
Pred angteško ofenzluo ?
Dunaj, 28. junija.
Poročila nemškega generalnega štaba o dogodkih včerajšnjega dne na zapadnem krilu francosko-angleškega bojišča, daje, kakor se zdi, odgovor na vprašanje glede velike angleške ofenzive, o kateri se je že tedne in tedne veliko govorilo in pisalo, ne da bi se bila uresničila. Na fronti med labasseeškim prekopom in Sommo so se vršili poizvedovalni sunki močnejših angleških oddelkov, ki jih je v njihovem delovanju podpiral artiljerijski ogenj in napadi s plini. Od 24. t. m. sem razvija sovražnik na tem. kakih 70 kilometrov dolgem odseku fronte živahno delovanje. Namen tega delovanja pač ne more biti, da bi zadrževalo tu nemške moči in jih vezalo, da se tako razbremeni položaj Francozov pred Verdunom. Znano je, da so bili tekom operacij, ki so dovedle do pomorske bitke pred Skagerrakom, znatni angleški transporti prepeljani na evropsko celino in da so trajali tudi še nekaj dni pozneje. Odtlej so potekli štirje tedni in misliti se more, da so izkrcane angleške divizije že pripravljene za napad. Angleška operacijska armada je svoje stanje popolni Ia najbrž na nekako en milijon mož in tudi svojo artiljerijo in municijsko opremo ojačila v obsegu, ki dovoljuje uresničenje dalekosežnih ofenzivnih namenov.
V tem se je pa izvedelo, da je vrhovni poveljnik Joffre dobil praico, da razpolaga s temi četami glede načina in časa uporabe. Po zadnjih nemških uspehih na vzhodnem bregu Moze pri Verdunu nastala težka kriza je pač pospeševalno delovala na Joffrove odločitve. Upošteva se najbrž tudi položaj na ruskem bojišču, od katerega se zdi, da francosko armadno vodstvo pričakuje zmanjšanja odbojne sils nemške defenzive. V poročilih ruskega štaba v zadnjem času večkrat se ponavljajoča pripomba, da armada generala Brusilovega večkrat naletuje na nemške, s francoske fronte odvzete sile, se glasi kot nekak opomin Joffru, naj ne čaka več, temveč končno udari in odporne zmožnosti Rusije ne postavlja preveč na kocko, ker obstoji nevarnost, da bi razbremenjevali sunek in za odpotegnitev nemških divizij pričeti ruski napad rusko armado končno znala pripraviti ob pridobitev, ki jo je s 400.00 možmi izgub itak plačala predrago. Ker je v ostalem tudi general Sarrail gotov in je po polletnem pripravljanju svoje ofenzive posvečenem premoru baje na tem, da končno začne prodirati v svrho vzpostavitve Srbije in presekanja črte Berolin—Dunaj—Carigrad, bi znali biti tako podani vsi predpogoji za veliki angleški sunek, ki se nam zde važni.
Glede števila se angleška operacijska armada tudi prihodnje mesece najbrž ne ojači, ker je dohod novincev omejen in zadostuje samo za nadomeščanje izgub na fronti. Gotovo igra tudi važno ulogo preudarek, da vsak dan čakanja vedno bolj izčrpava francoske moči in bi izguba Ver-duna tudi mogla imeti težke operativne posledice, in sicer tudi glede na to, da so Angleži morali sprejeti obrambo na delu francoske fronte, da tako sploh omogočijo svojemu zavezniku možnost, da je vzdržal doslej Verdun; tudi v tem pogledu more daljše obotavljanje le poslabšati razmere.
Zd: se torej, da vsi ti momenti kažejo skorejšnji začetek v ententnem časopisju ponovno napovedanih večjih angleških napadnih podjetij. V katerem frontnem odseku pride glavni sunek, se iz dosedanjih dogodkov še ne da izvajati z gotovostjo.
Dogodki na morju,
BEROLIN, 1. (Kor.) Uradno se objavlja: V noči od 29. na 30. junija so med Hac-fringom in Landsortom nemške torpedov-ke napadle s torpedi ruske bojne sile, obstoječe iz ene oklopne križarke, ene zavarovane križarke in petQrih torpednili rušilcev. Po kratkem boju so se ruske bojne sile umaknile. Vkljub močnemu obstreljevanju nemške bojne sile niso imele izgub niti poškodeb._
Oilpovea italijanskih pogofleb z Hemčijo.
BEROLIN, 29. (Kor.) »Tagesanzeiger«; doznava s posebne strani, da so stremljenja v Italiji, ki delujejo na odpoved trgovinske pogodbe z Nemčijo, pod pritiskom pariške konference dobila trdnejšo podlago, tako da ni izključeno, da italijanska vlada odpove to in še vse druge Še obstoječe pogodbe z Nemčijo.
Rusi prekršili švedsko nevtralnost.
STOCKHOLM, 29. (Kor.) Nemški patnik »Hermanntlis« sta davi pri Jottenhol-menu v švedskih vodah zasledovala dva ruska torpedna lovca, ki se le zato nista upala streljati, ker se je veliko švedskih ladij nahajalo v bližini. Po poteku pol ure sta torpedna lovca opustila zasledovanje.
s Hm mi
CARIGRAD, 29. (Agence Tel. MUH.) Glavni stan javlja:
Iraška fronta. — Ruske bojne sile, ki so se umekniie vzhodno SennUa, se zaradi krepkega zasledovanja po naših četah niso mogle vzdržati v svojih postojankah pri Kerindu. Ruske padnje čete, ki smo jih opazili zapadno Kerinda, smo pre^ podili. Naše čete, ki so prodrle preko Kerinda, so zasledovale sovražnika v smeri proti Keruiandži.
K a v k a š k a fronta. — Na desnem krilu nič bojev. V središču spopadi med patruljami, pri čemer smo zajeli nekoliko sovražnikov. Na levem krilu so naše prodirajoče čete po uspešnih bojih zasedle nadaljne sovražne postojanke. Naša artiljerija je učinkovito obstreljevala sovražni bataljon in ga razkropila.
Tri sovražne vojne ladje, ki so križarile v smirenskih vodah, so brez uspeha izstrelile nekoliko strelov proti obali. Odgovorili smo takoj na ogenj. Z ostalih front nič pomembnega.
Irsko vpražonje.
ROTTERDAM, 29. (Kor.) »Nieuvve Rot-terdamsehe Courant« javlja iz Londona: Kakor -~ročajo »Times«, se v stališču ministrov glede irskega vprašanja ni iz-premenilo nič. »Daily Nevvs« poročajo, da sta ministra Long in Lansdowne ponudila odstop, ki se jima pa ni dovolil. Imenovana je bila kabinetna komisija, da preišče, na kak-način bi se dalo ugoditi unijonl-stom na severu in zapadu. Earl oi Sel-borne piše v pismu listu »Times«, da njegovo mnenje o pogajanjih Lloyd Georgesa ne izhaja iz nesporazumljenia. »Times« imenujejo to zelo čudno odkritje in pišejo: Potemtakem so bili nekateri ministri popolnoma nepoučeni o irskih pogajanjih, -Niti kako delovno podjetje bi ne moglo obstati ob takem neenotnem vodstvu. Kabinet je prevelik.
Prelom v omerikansko-meliikaiiskeni sporu začasno rarsčen.
VVASHINGTON, 8. (Reuter. — Kor.) Neposreden prelom z Mc-hiko se ie preprečil z izpustitvijo pri Carrazalu zajet-h Amerikancev. Položaj je tak, da bi tedaj, če bi se Carranza poizkušal pogajati še nadalje, Zedinjene države vztrajale na zahtevi, da se četam, ki se nahajajo sedaj v Mehiki, nrizna svoboda gibanja. Vsak poizkus, da bi se preprečilo to, bi Imei za posledico prisilne ukrepe. V širših krogih se razpravlja o možnosti posredovanja iužnoamcrikanskHi držav. Amerikanske čete se medtem neprestano prevažajo na mejo.
WASHINGTON, 29. (Reuter. — Kor.) Kongres je sprejel zakonske načrte, po katerih se pripadniki milice premeščajo v redno armado in se 27V2 milijona dolarjev dovoljuje za njih odpravitev na meio. Od«
S*run II.
»EDINOST® štev. 181.
V Trstu, dne I. julija 1916.
prava čet na mejo gre hitro izpod rok. — Bolivijski in sansalvadorski poslanik sta obnovila svojo ponudbo za posredovanje. Državni tajnik Lansing je odgovoril, da bi bil pripravljen za razgovor o posredovanju šele teđai, ko bodo ujetniki v resnici izpuščeni in ko prejme Čarranzov odgovor na amerikansko noto.
EL PASO, 29. (Reuter. — Kor.) Pri Carrazalu uiefi Amerikanci so dospeli do meje.
lioirnnska z&ornicc.
CURIH, 30. (Kor.) V včerajšnji zbornični seji se je posvl. Carniani bavil s fi-nančim položajem iu ie cenil italijanske •vojne izdatke na deset milijard. Vendar pa da bo giasoval za novo ministrstvo, upajoč, da ministrstvo izvede nacijonalni program. Zahteval je enakopravnost hal i je na trgih zaveznih držav, ne pa da bi se izkoriščala in se ji delala konkurenca. Končno pa je dejal, da naj bi Italija v pravem trenutku prevzela misijo zagotovitve sloge in miru med narodi. Republikanec Colajanni je prekinil govornika kričeč: »To bi bil nemški mir.« Socijalistični poslanci so kričali in rjoveli, da so prevpili Colajannija. Kmalu se ie
razvil velik bran v katerem so se culi t ^ ^ w __________________
klici: »Doli z voino! Živela Italija! Avstrii- J^e!"kako u^bratskl slogi zmagonosno od-ci! Francozi! Tepci! Kanalje! Hrup je bj!a]0 cei svet sovražnikov — vsakomur trajal kakih 10 minut, nakar je govoril ka- v raz{og in zapoved, da bo to slogo o-toliški socijalec Niglioli. ki je izvajal, da j,ranjal in množil v drugih važnih pogie-zametuje vojno, četudi je v kabinetu po-' slanec istega verskega mišljenja kot on. Načelna nasprotja v kabinetu izključujejo njega delaz možnost. Govornik je zahteval podpiranje delavstva.
Ggpraea §. 19. državnih temeljnih zakoncu?!
Od »posebne strani« pišejo v praški »Union«:
Skcro vsak dan nas utrja v uverjenju, da je, žal, v naši domovini krogov, ki se celo iz najstrašneje vseh vojen niso ničesar naučili. K tem spadajo v prvi vrsti ustvaritelji »binkoštnega programa«. — Pred vsem se zahteva tu odprava paragrafa o enakopravnosti v državnih temeljnih zakonih — torej določbe, ki jo vsi ne-neinški narodi monarhije čuvajo kot zenico v svojem očesu.
Skozi desetletja si je prizadevala mala manjšina avstrijske poslanske zbornice, da bi napravila kraj in konec temu teme.j-nemu in življenskemu pogoju naše monarhije. Ali vsa njena prizadevanja so se razbijala na odporu večine parlamenta, ki se je. kakor znano, poleg zastopnikov ne-nemŠkih plemen sestavljala tudi iz zastopnikov tistih Nemcev, ki so sledeč čutu pravičnosti, vsikdar kazali razumevanje za misijo države: da bodi u zavetišče vsem svojim narodom! Misliti bi smeli, da bo sedanji trdi vojni čas — ki je šele prav dokazal, kako požrtvovalno i nastopajo vsi narodi za obstanek monarhije, h bijajo
KROMPIR.
Krompir se prodaja po 20 vin. kilogram brsz izkaznic.
JAJCA.
Jajca se bodo prodajala po 18 vin. eno v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije. Vsak kupec se mora izkazati pri nakupu z izkaznico za Živila in ne more kupiti več kot 3 na osebo In vsega skupaj ne več kot 15.
MILO.
Na izkaznice za živila se more dobiti tudi milo po K 5 kilogram in sicer bi kg na osebo.
Razne vesti.
»Berliner Tageblatt« — ustavljen. —! Ugledni berolinski dnevnik »Berliner Ta-geblatt« je preteklo sredo v posebni izdaji naznanil, da vsled odredbe vojaške oblasti ne sme več izhajati. Iz kakih razlogov je bil list ustavljen, ni znano. Njegovo u-stavljenje je napravilo velik vtis ter povzročilo tudi splošno začudenje, ker je list spadal ravno med ona glasila, ki so naikrepkejše podpirala politiko državnega kancelarja ter ga odločno branila proti njegovim konservativnim nasprotnikom.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Korol Pernic
ordSisfra ©e* 11-1 pop.
Trst, ulica Glulia št. 76 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
fins-ssko gornja zbornica.
I.ONDON 29. (Kor.) V seji gornje zbornice je lord Middleston zahteval od vlade pojasnila o irskih pogajanjih. Lord Cre-ve je zavrnil lorda Middlesiona, da s tem, če omenja sedaj irsko vprašanje, ne stOri javnemu interesu nikake usluge. Pozval je zbornico, naj se izogne temu vprašanju. Vlada želi daljšega roka. da bo mogla pre-vdariti predloge glede Irske. Lord Salis-burv je rekel, da noče nadlegovati danes vlade, pač pa namerava jutri vprašati vlado, če hoče čimpreje poročati parlamentu, v čem obstojajo predlogi Lloyd Oeorgesa, sir Eduarda, Carsona in Red-monta, na kakih pravicah slone ti predlogi in čc hoče objaviti poročila, ki jih že vlada ima, o nedopustnem razpoloženju treh južnih provinc, riolt. (liber.) je vprašal Asquitha, če sta bili vladi Rusije in Italije zastopani na pariški gospodarski konferenci in če so se njih zastopniki strinjali s sklepi konference. Asquith je vprašanju pritrdil. Hol t je vprašal dalje, čc so laški zastopniki odobrili sklepe glede Nemčije, ker se ne nahajajo z njo v vojnem stanju. Asquith je odgovoril, da je vse, kar more povedati, to, da so pritrdili sklepom. King (liberalec) je vprašal, je li res, da so bili vsi zastopniki, seveda tudi naši, brez obveznih pooblastil za dežele, ki so jih zastopali. Asguith mu je pojasnil, da odgovarja samo za svoje lastne.
Francoski senat.
PARIZ, 29. (Kor.) V senatu je izjavil ministrski predsednik Briand ob koncu razprave o začasnem državnem proračunu za tretje četrtletje t. L, da je vlada popolnoma na razpolago senatu za izjavo o zunanji politiki, o načinu voditve vojevanja in splošni politiki. Pripravljen je, da kot v zbornici tudi v senatu poda splošno zaželjena pojasnila. (Živahno odobravanje.) Neki senator je želel interpelirati vlado v deželni brambi in smeri splošne politike. Ministrski predsednik je izjavil, daj sprejme interpelacijo. Razprava se ie določila na torek. Zakonski načrt o državnem proračunu ie bil v celoti sprejet soglasno.
PARIZ, 29. (Kor.) V seji senatnega odseka za dohodninski davek je zahteval minister Ribot, da se odsek takoj izjavi v prid davčnemu načrtu. Po daljšem posvetovanju je sklenil odsek s 7 proti 5 glasovom, da za industrijske in trgovinske vojne dobičke pridrži sistem obrtnih davkov z nekaterimi izpremembami. Zaradi tega glasovanja se je poročevalec odpovedal Ravmond poročevanju.
PARIZ, 29. (Kor.) Radikalna nacionalistična stranka senata in demokratska levica ste se izrekli za tajno sejo senata, sklenili, da se izdela vprašal na pola o deželni obrambi in ste sprejeli po Henrvju Berengerju in tovariših predlagani dnevni red, nakar je demokratska levica potrdila vedno naraščajočo potrebo parlamentarne kontrole. ____
Bolgarski državni dolg.
SOFIJA, 29. (Agence Tel. Bulgare.) Proračunski načrt obsega tudi poročilo o bolgarskem državnem dolgu, ki je ob koncu meseca majnika letošnjega leta znašal 1697.756.972 frankov. Z izrednimi izdatki, ki jih bo treba do konca leta 1916. in po poplačilu vojaških naročil v Nemčiji bo znašal državni dolg nad dve milijardi.
Ministrska konferenca na Dunafu.
D,UNjH' 30- lK°r) Ogrski ministrski predsednik grof lisza, finančni minister pl. 1 eleszkv in poljedelski minister baron Chillany so davi iz Budimpešte dospeli semkaj. Ogrski trgovinski minister bar. Harkanyi je dospel že snoči na Dunaj.
pofopiisne lotile.
RIM, 29. (Kor.) Agenzia Štefani priob-čujc danes potopitev (v spodnji Adriji) kot pomožna križarka opremljenega brzega parnika »Citta di Messina«, kakor tudi francoskega torpednega lovca »Fourcne« ter izjavlja, da je moštvo pomožne križar-ke skoro vse rešeno in torpednega lovca moštvo takisto skoro vse. (To vest so do včeraj zamolčali v Italiji.)
hranjal ............ . ----------------- -
dih, ter da bo opuščal vse. kar bi mogio
kaliti sporazumi} en je in izzivati stare hude konflikte!
Nenemška plemena te države se tudi pokore tej neizogibni zapovedi in so zato zapostavila vse svoje, dobro utemeljene zahteve, za katere so se skozi leta borila. Storila so to v domnevi, da se bodo te tregua Dei držali tudi drugi in da si bodo tudi druga plemena enakomerno prizadevala, da tudi ona s svoje strani pripomorejo k ohranitvi te sloge. Temu je tudi tako na sploii. Izjemo delajo izvestni krogi, ki z vnemo, vredno bolje stvari, znašajo iz arhiva predmete za konflikte, drugega za drugim, ter jih postavljajo na dnevni red. Še le nedavno je izjavil grof Tisza, da se status quo ante ne sme povrniti, da se mora vsem narodom izkazati enako spoštovanje. Aii nemški volksrathi se ne menijo za to ter prihajajo z eno bojevno parolo za drugo. Sedaj so srečno dospeli tako daleč, da hočejo zasukati to, kar je tri četrtstoletja tvorilo kardinalno točko naših državnih temeljnih zakonov in kar spada k naidragoceneji posesti vseh nciiemških narodov države!
Napram takim in sličnim prizadevanjem izjavljamo: z dejstvom, da obstoje v Avstriji različni kulturni narodi, se mora računati! Ti narodi predstavljajo sile, ki jih je postavil božji svetovni red. Življenje, moč in lepota so v njih mnogovrstnosti. Kdor ni udarjen s slepoto, si mora Mti *»a jasnc.il, da z ozirom na kulturelni razvoj, ki so ga danes dosegli narodi Avstrije, tudi vzravnajoča državna oblast ne more več izpremenU? monarhije v enotno na-cijonaino državo!! Cesar ni moglo doseči 18. in 19 stoletje, je pač izključeno v 20. stoletju! Naj bi že enkrat odnehali s tem, da se. prezirajoč to dejstvo, ljubezen do domače grude označa kot nekako prokletstvo, ki ogroža, da, ki izključuje avstrijski patrijotizem, ko so vendar pieteta do domače zemlje in domovinske tradicije vzrok udanosti do države in jačijo tudi dinastiška čutstva. Svetovno-zgodovinske in svoje vrsti edina misija monarhije je, da zgodovinsko jezikovno in kulturelno različne narode ob vzajemnem vpošteva-nju njihove narodnosti združuje k mirnemu skupnemu življenju in mirnemu delu za višje skupne državne smotre! Neizogibne konsekvence te misije mora nositi vsakdo, ki je državi resnično vdan. Ker pa je jezik orodje duševnega ustvarjanja in obenem navadni vnanji znak narodne in-div iduvalnosti, je v narodno mešanih deže lah interes za rabo jezika v šoli in uradu seveda najživahneji in najnujneji. Nikakor ne gre, da bi se tu pa tam pojavljajoče jezikovne težkoče jemale v povod, da bi se odpravljalo načeto enake pravice, ki najbolje odgovarja sestavi naše monarhije! Kdor hoče to, ogroža državo mesto da bi jej koristil. Trditev, da bi bila skupnost že blizu štiri stoletja pod zastavo habsburške hiše združenih narodov in dežel odvisna od vezi državnega iezika — ta trditev ni nikakor podkrepljena. Najbolj in najizdatneje je ta trditev pač ovr-žena s tem, da je Avstrija orjaške naloge, pred katere jo je postavila voina, tako sijajno rešila, ne da bi imela kak državni jezik!
rnmm pest).
Prvi odziv! »Kakor državna skupna korist, tako jim (narodom) tudi nagon samoobrane veleva, da pri predstojeći ureditvi (v državi) dosežejo, kar jim gre, z j edinstvenim in krepkim nastopom.« — Dalje: »Treba je, da izrečemo sebi iu drugim — res, ne prvikrat v svoji žalostni i zgodovini, a v tako usodepclnem trenotku še nikdar —, kaj je ono, brez česar ne mo- i remo v tej državi živeti in se razvijati kotj narod poleg drugih narodov, in treba je j edinstveno in energično nastopiti za ta določeni, edinstveni narodni program!« — Dalje: »O obhki in obsegi tega skupnega dela ni govoriti tukaj. To se more določiti samo v zaupnem skupnem posvetovanju. Glavno je, da pride do takšnega posvetovanja.« Dalje: »Toliko bolj, (ker se drugod pojavljajo vznemirjajoči programi in tendence), je dolžnost političnih voditeljev, da samo to. kar je skupno, kar druži in z združevanjem krepi^postavijajo v središče realne politike. Takšna nad vsakdanji strankarski razpor se dvigajoča politika, ki bi nasprotja, ne da bi jih izključevala. podrejala skupnim koristim in ciljem, pomore narodu v težkih dneh in ga, njemu in širši domovini enako v korist, postavi končno na ono mesto, katero mu gre po njegovih bogatih naravnih darovih n po njegovih zaslugah.« — In slednjič: *S pravico, ki jo nam tržaškim Slovencem daje ljubezen do.skupne slov. stvari in jo podpira tudi zavest, da smo
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delie Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
z«
ES
be;
□□
□D □□
4 6 to t.
besedo, s	|
Iklastno tiskana besedo se r»5u- | ^ggJ •
□ □
se računajo po stno tiskarne cajo enkrat vafi. — Najmanjša : pristojbina znaža 40 stotink. :
ta, ženske K 23. Amerikanski fcevlji K 22. Sandali za ženske in otroke v veliki izberi.
mm tenu
volaino, volnena pokrivala, volne ae _______ I m^je, odrezke, rRbljeue obleke, perilo in žimo knpnjem po dnevni ceni. Prihajam tndi na dom. Molin piecolo 11.	394
f?SHl»sf05*1 bombaž, volnino in volnena pokri-UUPUiCllI vala po zmerni ceni. _ Ulica Gelsi štev* ^	3U5
IfqiM«afn*M volno, bomba£, rabljena pokrivala UliPUJUll in odrezke od sukna. — Via Toro štev. 8.	306
Ces. kr. pri v.
Blili MU
za trgovino in obrt
(I. r. priv. Stabilimento Austriaco di Credito per Cemmercio ed Industria)
Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2
se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju Vli. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Fiicredit")
Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3-75:-/0 (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi.
Blagajna le oflprta od 8-12 in od 3-5 pop.
Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne.
Rešite Uaše Mradel l^l&z*?«
na dregne. VEa (hl9tza It. 31. Zaiojsi Trst.	393
zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika išče službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hL5no delo. Šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „L 191G11.
Spretns
St. 5.
nad-321
žaklje kupuje J. Steb*l, Trst. ulica Torren;e 36. * 8B1
513
živilia, ki zna šivati, vezati in krojiti obleke za gospe in otroke, se
tej Stvari po "svojih skromnih silah zvesto roga za delo na domu. Ulica Picardi 2, I
in ne brez uspeha služili----se obrača- j ™
mo k svojemu središču, beli Ljubljani, z gorečo želio, da bi nam prišel poziv k
skupnemu delu za ono, kar je vse-na na-, u MM . izvr^je V5ako deio točno m eie-rodu Skupno!« — Tako je pozival dr. .«°v HvUlSIiliJil gantuo po zmeni ceni. — Ulica sip \Viifan, predsednik našega politične- Aleardi 493, vrata S, Pendice Scorcola.
ea društva, v izdaniu tega našega lista od --
U junija W Minili so od tedaitrijefg« tedni. Dejstvo, da ni še takega zazeljene-, *tev g,	246S
ga poziva, ne bi nas vznemirjalo, ker ve- ----—-- .—
mo, da taki koraki, ako naj imajo uspeha, j Jfg jjg|jg|Q SOfRO 23 PFSpFOMCe. trebajo Časa in priprave. Čudno pa se nam Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-zdj — da ne rabimo drugega izraza —, ' nik-, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, da do sedai ni bilo V slovenskem časo- i električne Bvetiljke, baterije, pisemski papir ko-
Pisit, nikakega odziva ua bes^o dra. j	SSST^iJr^^JSa
Wilfana, ki ni bila narekovana od niKarce za brkCj pietenine. srajce, spodaie hlače, ogledala,
, razne glavnike, zaponke „Pateat Knopfe*1 nrn^o^ T a 17 O R LEVI. ulica S.
ker
»struje«, marveč je bila zapisana, zahtevana izključno po resnični ljubezni do skupne nar. stvari m po skrbi za bodočnost naroda. Ko obžalujemo to, ne govori iz nas nikako užaljeno samoljubje ali občutljivost, ker časi so preveliki in preres-ni, da bi se slovenski človek puščal voditi
od takih malenkostnih motivov---- Sele
sedaj se je oglasil cclovški »Mir«, ki pjše: ludi med Slovenci je ta kHc (med '^ehi in Nemci po ziediiiienju) sprožil misel po zedinjenju v narodnostnih vprašanjih; prišlo je pa samo do par izjav v listih, ki smo jih z zadovolinostio zabeležili. Do praktičnih pogajanj in sklepov, če smo prav informirani, ni prišlo, čeravno so bile vse tozadevne izjave ugodne in razveseljive. Toda, kar še ni. se še lahko zgodi. Pri nas je politično delovanje in življenje stopilo itak v ozadje in čaka oranja po vojni. Političnega premirja noben narod v Avstriji ni natančneje držal, nego Slovenci. In v vojni se je naš narod naravnost sijajno izkazal. Priznanja za to še nismo želi, pa tudi pc vojni ne izostane, ko pride veliki obračun za vse, za narodnosti, pa tudi za tiste, ki so ta čas imeli krmilo v rokah!« — Pozdravljamo ta prvi o-lziv. Ne pozdravljamo ga, ker je prvi po objavi Wilfanovega apela in ker je — rodoljuben. Dostavljamo le srčno zeljo, da bi se uresničila, kar pričakuje »Mir«: »kar še ni, se še lahkG zgodi!« - Redna seja odbora ženske podružnice CMĐ bo v soboto, 1. julija 1916., ob 5V2 pop. v prostorih »Glasbene Matice«.
Zakai je goveje meso v Trstu tako drago? Pod tem naslovom nam pišejo: V ulici Belvedere ima neki Benedettich svojo mesnico, katero pa ie oddal v poznajem svojemu delavcu zato, da more on trgovati z govejo živino. Ta novo pečem trgovec z govedino hodi čakat na ceste, po katerih prihajajo kmetski trgovci z govejo živino. Te trgovce ustavlja in jim ponuja po eno krono na kilogram vec, kakor plačujejo tržaški trgovci. S tein odvzema pravim trgovcem, ki so za to priznani in plačujejo tudi posebne davke, zaslužek in iih obenem sili, da morajo tudi oni višati cene živali in kar je naTavno — tudi mesu! Ker je predsedniku mesarske zadruge Kalinu — to se pravi, Calinu, znana ta zadeva in ker se to dopušča, smo mi naprošeni, da zadevo objavimo ter pozovemo pristojne oblastnije, naj ukrenejo potrebno, da se neha to umetno draženje mesa. Menda bi aprovizacijska komisija imela tu govoriti? — Kar se tiče renji-kolske tvrdke Angeli in onih, ki delajo z njenim denarjem in za njo, nočemo tu o-pisovati. Oni, ki so dolžni skrbeti za meščane in državljane, lahko izvedo vse, če le vprašajo kakega mesarja, ki ni udeležen pri omenjenem podjetju. — Mesar.
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybara in dr. Abra-
nstnike,	_
in drugo prodaja JAKOB šter. ID.
dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Asti, refošk, peneči in desertni moškat. — Malinovec, žganje, rum, maršala, vermouth, grenčine od 56 l naprej. — Velika množina modre galice. PARČIiMA, Kavarna „Armonia* — Trst.
Riunlone fldrMics di Slcurta u Trsta
(Lastna palača)
ustanovljena leta 1S3S. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah.
Zavarovanja steklcnili plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombinacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 1S0.678.102-63
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12
1914) K 558.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v v-eli bransah izplačano na škodah K 844.121.137 60.
Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važ nejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
a oi niiH'iffiiMio
ZOBOZDRAVNIK	a
Dr*J.Čerm£k
se Jc preseli! in ordlnlrci sedal
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice de!!e Poste.
izciraoje zeijQ¥&rez bols€is§. PJomliiraijs
I	••
II
-^IHSfi 15 3 Rs.fcfira* ti BSS3
lijiiiiu m&iifi? i ii|i
ima sedal veflo zaloga
Zaloga tu in inozemskih vin, Špirita, liker-lev in razDrodaia na drobno in debelo
belega, dobrega namiznega vina
po 135 K loco klet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedan jim razmeram primerno nizka, j— Rasprseaja
■IIIIHIHII-—»—
Trst, Via cfelta Acgue it. 8
(Nasproti kavarne Edison.) Velik izbor vsakovrstnih vin. Rnm, konjak, razna
;onja
Vsa
povzetju.
takoj _____
Ceniki na zahtevo in franko.
od po6 r&fra napre;.
Aprouizncil&g stvori.
Kaj dobimo prifeodnli teden ?
Prihodnji teden, od 3. do 9. julija (šesto razdeljevanje) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer za
eno osebo:
i/4 kg koruzne moke po K 0'76 kilogram, V« kg Ječmena	PO K T04 kilogram,
Va kg kave	po K 7'60 kilogram.
CELOTNA MOKA.
Od srede 5. t. m. do nedelje, 9. t. in., se bo v vseh lokalih, kjer se prodajajo živila aprovizacijske komisije, dobivala celotna moka po 64 vin. kg, in siccr na izkaznice za kruh in moko, veljavne od 26. junija do 9. julija 1916., in proti izkazu z živilsko izkaznico.
OLJE.
Na izkaznice za olje (po?narančaste barve), ki so že v teku, se bo moglo dobivati olje do vštete nedelje, 9. t. m., do 11. dopoldne po običajni ceni K 7'60 za liter in sicer 0V (dve desetinki) litra na osebo.Ima. ulica Ćampanile št. 11. I. nadstropje.
Novo
vstr
PRIJAVE
za
posojilo Z
loterijo
Križ

(cena K 30'-)
sprejema
in daje radevoljno zaželjene informacije
IMstenska banka, podru! M, ul. Marin tasa 20.