-. Iv. t§p|§|; ■ v ms Teltočl račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.— Poštnina plačana y gotovini. 16 strani. — 2*— dinarja LETO III. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 4a Angelček mirU: „Tebe ne pustimo notri. Smo že kompletni!' Pred trdnjavo »Balkanske zveze11 Prihodnja številka „Totega Iista“ izide v soboto, dne 2. marca. Zgodba brez besed ii O »V Sploh sem srečen! Tisto, o čemer so sanjali največji možje, jaz uživam! Vsaj z očmi! In tisto, kar je bilo tuje največjim možem, jaz poznam. Ali je poznal Napoleon brezposelnost? — Ne! Ali je poslušal Napoleon radio? — Kje neki! Še angleškega kloseta ni poznal! 0 Napoleonovih zmagah so njegovi ministri navadno zvedeli šele čez nekaj dni, včasi čez več tednov. Jaz zvem o današnjih zmagah že nekaj dni poprej v — radiu in časopisih. Kdo je več: Napoleon ali jaz? Jaz, kdo pa drugi! BALKANSKA Nekdaj pri nas tekla je kri, zdaj pa ko svet drugje krvavi, ml kar lepo mirni smo vsi. Le še naprej naj bo tako oaza miru Balkan naj bo, v miru, ljubezni naj češnje cveto. DA TUDI SLOVENCI ne zaostanemo pri obrambi civilizacije in kulture, so cesarski veterani sklenili, da bodo posnemali Nobelo-ve nagrajence', ki poklanjajo svoje medalje. Započeli so akcijo, da bodo vse zlate medalje in križce iz Franc Jožefovih časov zbrali in na pravo mesto odposlali. Brezposelni filozof razmišlja Leonardo de Vinci je sanjal o zrakoplovih, jaz jih vidim vsak dan. Julij Cezar je moral jahati konja, jaz se lahko vozim v vlaku, če me revizor ne zaloti, da sem brez karte. Neron je dal požgati Rim, da je užival ognjene zublje, jaz spravim nekaj dinarjev skupaj in grem v kino, pa vidim take stvari, ki se Neronu še sanjalo ni o njih. Napoleon je komandiral milijonom in je bil suženj svoje Josipine, jaz ne komandiram nikomur, pa nisem tudi nobenemu suženj, ker nikomur ne služim. In ker nikojnur ne služim, nimam tudi nobene Josipine in je morda to še moja največja sreča. Kulturnikom! Pravijo, da se pripravlja v Ljubljani literarno-kultur ni klub, ki bo slovenskim kulturnikom izdajal spričevala o kvalifikaciji za kulturno delo, diplome za upokojene romanopisce in legitimacije, odnosno obrtne liste za izvrševanje kulturnega poslanstva. Literarno - kulturni klub se bo obrnil na g. Mirka Javornika za sodelovanje in nasvete. Klub potrebuje tolerantnih, kulturno ruzgle-danih mož. Da je gospod Javornik toleranten, vedo že skoraj deset let. te l. 1932 je pisal o irskem romanu »The puritan« (L. 0. Flaherty), da se je pisatelj »obsojajoče obrnil proti tistim krogom, ki hočejo spraviti 'vse irsko javno in kulturno življenje pod tesno in svetohlinsko moralno nadzorstvo.« VOLJA IN MOC »Kaj praviš, ali ima mož pravico ženi pisma odpirati?« »Po moj'wt> ima pravico vsak, ampak poguma ne!* Pismo uredniku te veseli pust je mimo, maske z lic zato snemimo. Jaz jo tudi bodem snel, na dopust bom v Maribor prišel. (Saj si me že vabil: pridem naj!) Plačaj vožnjo tja mi in nazaj, kar mi v listu totem brž obljubi, častno daj besedo, moj preljubi! Ko j, ko v roke list dobim — škljoc, škljoc, škljoc — s Kranjskega že v Maribor hitim. Dala bova vsak za vina Štefan, to obljublja Ti svečano Štrigelj Štean. Odgovor Štefan Štrigelj! Zjutraj vsak me v postelji dobi, ob kosilu v restavraciji. Najbolj pametno pa še storiš, če mi svoj prihod brž sporočiš. Čakat pridem tebe na peron, nosil bom na prsih kotiljon, da me v množici lahko spoznaš. Vedi: kar želiš si, to imaš: vožnjo v Maribor in še nazaj, Štefan vina, tri dni pravi raj! Rožo. SREČKO SREČKOVIČ V AKCIJI Milan spet zbira svoje pristaše, sit je samote, rad bi se kaše dobro napokal, kuhanih jajec in potem stekel kakor kak zajec. D. Goflja: Žalostno pn resnična Pri nas marsikatera bajta i brez potresa zruši se, ker ni denarja za popravek, ko bajta že prastara je ... Pri nas zgore premnoge koče in kočar mora širomsvet; ker ni mn pomoči od neba ne od ljudi, hiti umret... A kdor trdi, da nismo dobri, ta pač zlohotno luže se, saj zbiramo za — turške reve in za — zamorčke afriške. d* V bodoče pa naš Pogorelec in naš brezdomec bo vesel, saj se ob zimskih bo večerih lahko ob toplem —• upu grel: da zdaj, mila domovina za Turke, črnce skrb ima, morda pa za slovenske reve bo poskrbela — Turčija... IZ VOJNIH ČASOV (Iz dnevnih poročil) V zadlnjih 24. urah je bilo v našem mestu 35 smrtnih žrtev in 56 ranjenih vsled avtomobilskih nezgod. Na sinočnji predstavi Šekspirjeve drame so obležali vsi igralci mrtvi. Le nekaj je lažje ranjenih, brez vsakih poškodb sta zgolj sufleza in pa masker. Na vsej zapadni 'fronti tišina. Obolel je en sam vojak. Vzrok: pokvarjena konzerva. Kralj posta Ne le po lirvatskem, širom vso te zemlje stegnil se je maček in oblast sl jemlje. Alije JNS še potrebna? (Anketa »Totega lista«) Med našimi politiki in njih dnevnim in tedenskimi tiskom se je vnela živahna razprava o tem, če je potrebno, da JNS še obstaja. »Toti list« si ne more kaj, da bi ne posegel v to papirnato borbo in sicer na najbolj uspešen način. Razpisal je o tem perečem vprašanju anketo, na katero je dobil sledeče zanimive odgovore v verzih in prozi: Dr. Milan Srskič piše iz vic: »Bil prvak sem milijonske stranke, v boj sem vodlil svete bataljone. Ko sem si prislužil milijone, vse preklical sem, se skril za planke. O, ljudje vi bedni, kaj te žvečite ostanke, spuščate zarnan v nebo spet te balone, ’ J PRESELJEVANJE DUŠ »Ali verjameš, da se duše selijo iz živali v ljudi in narobe?« »Seveda verjamem.« »Kako da verjameš tako budalost?« »Pred tremi leti sem ti posodil tri jurje. Tedaj sem bil prav gotovo še osel.« OPREZNOST Trgovec: »Mati, ali ste svojega moža tudi tako izbirali, kakor to skledo?« Vaščanka: »Nisem ga ne. Zato sem pa zdaj toliko bolj oprezna!« KUHARICA IN POL Mlada žena je hotela moža presenetiti z novim kolačem. Mož na vse kriplje hvali jed, vendar pa venomer pljuje. »Kaj pa ti je, dragec?« Poizveduje žena. »Nič, dušica, samo v kolaču je nekam dosti jajčnih lupini« »I, seveda! Le poglej tu v kuharsko bukve: Vzemi petindvajset dkg moke, štiri cela jajca...« saj. kompromitirane so vam peršone, ne pomaga kuhati volivne vam prižganke!« Advokat piše: »Bil sem v službi JNS in sem ji pridobil mnogo volivcev, mojih dolžnikov in klijentov. Za vsak glas sem dal pred volitvami dva dinarja. Kadar so se volivci tožariJi, so prihajali k meni in mi obilno poplačali mojo politično vnemo. Vse skupaj je bila torej goljufija, do dna duše sem ogorčen nad takim političnim dle-lom!« Politik iz nekega revirja zahteva oživljenje JNS, češ: »S kom potem bi delal kompromise, rokovat se hodil za kulise?« Dijak petošolec iz Ljubljane nam je poslal te genljive verze: »Stranka mora vsa spet oživeti, sicer moral jaz, bom obsedeti, • (Sem pač take trde buče.) Stric pa prapor stranke suče in če zmaga, bom izdelal, na učenje se podelal.« Visoki uradnik piše: »Za boga! Nikar ne strašite ljudi spet s to stvarjo! Če oživi, bom prestavljen najmanj v Čunrijo!...« Bivši general JNS: »Vso to godljo sem izpohal, ko sem za nje konec zvohal, presedlal sem koj na ladjo drugo, zdaj nedolžen kažem na to kugo.« S tem anketo zaključujemo — nekaj odlgovorov bomo objavili radi pomanjkanja prostora drugo leto — in se vsem prijateljem za odgovore prisrčno zahvaljujemo. Bilo nam je v prijetno dolžnost jih objaviti. IZGOVOR. Sodnik: »Torej celo najtežjie bolezni ste pismeno zdravili?« Mazač: »Seveda, radi nalezljivosti!« ZOB ZA ZOB »Ali mora biti Vaš oče skop, ki je čevljar, pa hodiš v raztrganih čevljih!« »Vaš šele, Vaš, ki je zobozdravnik, pa ima Vaš mali samo en zob!« PRIPRAVNO BRANJE »Torej, gospod Pobasaj, od danes naprej prevzamete za poskušnjo ročno blagajno in, če bi bili' kdaj zastran kakršnekoli stvari v dvomih, sezite kar na ipolico za knjige in poglejte v — kazenski zakonik!« TOČNOST »Petelin, ki sem ga sinoči jedel pri Vas, me je presneto tiščal v želodcu; Ob treh zjutraj sem se zbudil zastran njega.« »Da, to je bil njegov čas! Ob treh zjutraj je zmerom ‘budil.« IZ NEMŠKO-SLOVENSKEGA SLOVARJA , teldkurat — poljski kravji svetnik. Durchzug — skozi vluk. Reisuuiluuf — rižev gori tek. Unterhaltung — spodnje držanje. TUJI HUMOR VSAK TEDEN ENO SAMOPREVARA »Jutro« in »Večemik« sta si v laseh, kdo bolj samega sebe vara: ali JNS ali SDS ali KDS in kdo naj drugega spravi v vrečo ter pospravi mandate. Nevarnost je, da dobimo spet nekaj novih strank: samopre-varance, varance in še varalce. j Celjstta. bitKa Prišel v kavarno je Krpan, ko je zašla večerna zarja. Prodal je »bajto« tisti dan za pol miljona d’narja. Kobile Martin ni imel, le vole, psa in krave. Zato med bajtarje je šel, več v službi ni države. Bil svoje dni je diplomat, salonske nosil hlače. Zato v kavarni bi prav rad se vsedel med pravdače. Nastal je molk. Prostora ni za strašnega Krpana. In prej, ko si naštel do tri, je bitka že končana. In gostje obkolili so Krpana — diplomata. Zdravniki pa močili so pod mizo advokata. Nastal je krik in vik in ravs, Krpan vihti stolico. Spusti jo, ko Sodar-Brdavs pokaže mu desnico. Pravdač je knjigo v roke vzel in s svinčnikom notiral. Martin žaljivke ves vesel mu pridno je diktiral. Namesto rac pa drugi dan je bilo v časopisih, kako nastopil je Krpan po boksarskih predpisih. Kako končala bo ta stvar, odločilo bo pravo. Pravdačem gre za časti kvar, Martinu pa za kravo. — Iz Celja 800 BREZOVIH METEL Mestna občina raz,pisuje — tako pišejo listi — dobavo 800 komadov brezovih metel. Občani se sprašujejo, za kaj bodo te metle občini. — Morda za pometanje občinskih! uradov? 29 ODVETNIKOV SMO NAŠTELI v našem mestu. To je že precej za Celje. Toda kaj bi bilo z našo kulturo in politiko, če bi manjkal le en advokat? Ker si želi Celje postati letovišče, smo dobili na Bregu moderno cestišče. Ob istem se snuje ogromno smetišče, vse celjske nesnage zdaj tu je ležišče! A tujca oko zaman tukaj išče — javno stranišče ... CELJSKA Morje požira ladje, ljudi, zemlja po smrti splošno diši, tu je drugače kakor drugod, vstal je od smrti odrasel gospod, mrtvi prihajajo torej nazaj, morda prepoln nebeški je raj. Pravljica o misijonarju In levu Misijonar je tekel skozi puščavo, kolikor so ga noge nosile. Misijonar je tekel skozi puščavo, kolikor so ga noge nosile zato, ker je za njim tekel lev in lev je tekel tudi, kolikor so ga noge nosile. Ker ima lev štiri noge, misijonar pa samo dve, in ker leva štiri noge hitreje nosijo, kakor misijonarja dve, se je lev na štirih nogah vedno bolj približeval misijonarju na dveh nogah. To pa je hotel misijonar preprečiti in zato je tekel, kolikor so ga noge nosile. Ko je videl, da levi s štirimi nogami res hitreje tečejo kakor misijonarji z dvema, je pričel moliti. Leva pa to ni omečilo. Če bi lev ne bil lev, ampak misijonar, in bi za njim — v misijonarja izpremenjcnim levom — tekel lev, bi tudi pričel moliti, toda ker temu ni bilo tako, ampak je bil lev lev, je lev velikodušen kakor lev pustil misijonarja nekaj časa teči, potem pa je skočil in ga požrl s kostmi in kožo vred. KAJ BI POČEL? Žena: »Lahko si vesel, da imaš tako ženo', kakor sem jaz, ki ti vse zašijem in zakrpam! Le kaj bi' počel, ko bi mene nc imel!« Mož: »Kaj foi počel? Na boljem bi bil, ker bi imel vse te zakrpane stvari lahko nove!« D. Goffja: Postna pesem > o pustu Je že tako: na viška pusta reži se zlodej na vsa usta; drugače tudi ni mogoče, — saj rod človeški sam to hoče... Tako še bo, je zdaj, je bilo, da ga človeštvo bo lomilo, ker je njegova želja vroča, da bo norost — neumrjoča!... Pristaš te resne teorije na maškarado zadnje dni je nič hudega sluteč zasukal, tam se krog damskih mask je smukal. Tum masko vitko — trepetliko — kar hitro vzel si je na piko, lase je imela idealne, še bolj — nožiče kolosalne. Prs njenih čar je bil omamen, fnož ž njimi rad bi bil na samem, besede so bile ji vroče in vse, prav vse obetajoče ... S sopranom redkim gostolela, mu je, da bi samo hotela nocoj še ž njim se nekam skriti in vsa, prav vsa njegova biti. Mož sam se zdel neodoljiv je tako, da Casanova bil je v primeri ž njim le figa revna, nezmožna dušica pohlevna ... Tako oba sta srečna bila kadila, jedla, mnogo pila, ko parčku že trebuh je pokal, se še šampanjca je nalokal... le tisoč din bilo je cehe, a kaj je to za čar utehe, ki je možakarja čakčla, ko bosta kje — sama ostala... . Že mož erotično je cvilil in z masko kam v samoto silil, ko dč maskirana mu dama, da zdaj še noče biti sama. Se mož dobrot naročeval je, daril ji raznih kupoval je, že taka ceha žep mu tlači: presega mesečni dve plači...! Pa maska lepa manj cincati, še jurja ji povrh podari, »Je moj?«, dč maska, »mož —’ beseda?« P e mož: »Je jurček tvoj — seveda!« To je bilč prav o polnčči, ko pust umre in post napoči, nož drzno maski masko sname, nato slabost ga brž zajame... Ker dama nežna, nič ohola, zdaj — moškega bila je spola ... Ko možu sapa je zastala, je »dama« moških krač zbežala . Zdaj pust minil je, post kraljuje, možgane mož zdaj obtožuje, s pepelom si potresu glavo, ki to skovala je zabavo ... Kje le — morala tu tiči ti? Pa svet pač hoče varan biti in da, kdor dobro če živeti si — masko mora pač nadeti! Trgovina v letu 1940 IMPORT B1BELFORŠERJEM Spet so društvo vaše dovolili. Zdaj le brž na delo, bogu mili, svetu pomagdjte v hudi sili! Naj Jehova razsvetli vam glave, narode pripeljite do sprave, jim razglasite moč vere prave! TUDI ČRNA KNJIGA! Nemci so izdali belo knjigo, z modro kaže jim Britanec figo, vsak po svoje pač vrti besede, pokajo se varno iz zasede. Knjigo Finec brž biti skončati, ki jo pisal jeFrancozz Angležem hkrati. nad vsemi Smrt pa črne bukve Piše, po poljih, mestih in vaseh rdeče lise riše. Glavni most v Mariboru je bil prepoln globoke brozge, ki so jo avtobusi krepko spravljali na obleke pasantov. Priporočamo občinstvu, ki mora hoditi preko mosta, naj si nabavi ščite (glej sliko), da se vsaj nekoliko obvaruje neprijetnega in nezaželenega blagoslova. ČE BI NE BILO ZADRUGE... Dragi »Toti list«, prav zares ne spada ta zadeva drugam,'kakor med tvoje spoštovane stolpce. Neki mariborski zadružni list (tako ime vsaj ponosno nosi) je svetoval svojim članom, vsakemu posebej: »Vsak dan se vprašaj, kako bi bilo s teboj, če bi ne bilo zadruge/« Jaz sem se vprašal prvi dan in drugi dan in še tretji dan, odgovor pa je bil vsak dan isti: »Kupoval bi po isti ceni in po istih ugodnostih drugje/« Radoveden pa sem, kako si na to vprašanje odgovarjajo odborniki. Morda bo kdo tako prijazen, da bo odgovoril? Pozdravlja zadrttgar ... Mariborski cariniki bodo morali postati jasnovidci, da jim ne bo treba odpirati konzervnih škatel vsevprek, ampak le one, v katerih je »sadržaj« kava. POIT PUH in DRUGO 17. II. 1940. Šolska naloga. D. Goflja. Pust jc ena jako zelo ponesrečena človečanska kulturna inštitucija. Prvič je čisto nepotreben, ker traja dejansko in defakiič-no Pust od rojstva Adamovega rebra do Sodnjega dneva in ne samo vsako Leto nekaj krmežljivih tednof. Drugič pa na finan-cijelno kilavega človeka Pust f gmotnem oziru tako porazno fpliva, da mora za '.ti Vesele večere potem deset Let pufe plačevati, to se pravi po Slovensko: za malo Pusta, veliko Posta ali pa: za malo veselja, veliko pokore. In je f tem oziru Pust jako zelo podoben kakšni Erotični polomji f spremstvu kakšnega Novorojenčka in njegovih Elimentof. Tako je že iz omenjenih dveh tehtnih vzrokof vun razvidno, da je Pust prafzapraf ena res kompletirana nepotrebna in škodljiva kulturna, institucija. Ampak človeštvo jo poisod tolerizira, kakor mora pač tolerizirati tudi druge nepotrebne in škodljive Kulturne institucije. Društvo Na-rodof prafzapraf ni toliko kulturna institucija, kot pa pravljica. In sicer — Trnjulčica. To pa zato ker terdno spi, neuzdramno spi. Samo z to Razliko, da ga noben Kraljevič ne more gor zbuditi, ker je spanje pretrdno. Jaz sem prepričan, da se ta narnovejša trnjulčica ne bo zbudila niti na Sodni Jan, ko bo špektakel hujši, kakor f parlamentu, kadar je kakšna Proračunska seja. Saj' bodo tedaj plozale vse Nebeške trobente for-tississimo, grešne Duše bodo tulile (samo slovencef je dober poldrug Miljon!!), edino Društvo Narodof ne bo nič slišalo, na drugo plat se bo f Sanjah prevrnilo in smrčalo dalje. Toda da se povrnemo f okrilje Pusta! Pust se imenuje zato pust, ker je človek po njegovem zaviitju — pust! O pustu se našemijo človeki na razne duhovite, po Navadi - železni srajci - pa jako zelo neduhovite načine. In edino ne razumem, kaj se je treba Nekatemikom toliko našemiti, ko so vendar f Civilu ter tudi I svojem Privatnem počenjanju najidealnejše maske. Pa imamo razen običajnih prebivaleef Drafske banovine tudi fčasi kakega duhovitega trpina I svoji sredini. Na takega je naletela na Pustno soboto neka damska Maska, ki je Njeno več ali manj grešno Telo pokrivalo nekaj, kar je bilo nekoliko rokoko-ja, nekoliko bidermajerja, nekoliko divjega Zapada, nekoliko pa lastne Fantazije, Prikrilila se je ta Maska do onega moža z Mozgom kakor kakšna kraljica f filmu, pogledala je z ••nira očesom svojo modno kreacijo, s drugim pa moža in je zagostolela Krilato besedo: »Ali ni lep moj domino?« Gospoda je najprej nekaj treščilo, kakor po glavi, kar nekam belo je pogledal pred Se. Na to je modna Kreacija še enkrat zagostolela: »Ni lepa noja maska?« Gospod je medtem že bil zbral svoje Poslednje moči in jo je fprašal: »Jaz vidim dve maski. Katero mislite?« Gospodična je užaljeno odstopicala, gospod se je pa oddahnil. Pri »dveh« maskah pa je bil mislil praf, kajti je modna Kreacija bila na vrhu rokoko — bidermajer — divji zapad — lastna fantazija, oziroma Nula, odspodaj pa je bila — kamela. Torej: dve maski, Samo, da ji gospod tega ni z jasno besedo na svitlo dal, kajti je imel takt. Ce že nimajo pri nas nekatere Muzike in pefski zibori nobenega takta, dasi ga kidajo po — notah, ni treba, da so ludi Posamezniki brez njega ... Za Pustom sledi po zakonu Post. To je čas pokore, obujanja grenkih spominof in — mačka. Potemtakem imajo f Hrvaiski V DOBI ŽENSKIH POLKOV Poveljnica: »Oua tam-le ne bo nikdar pravilno korakala. V civilu je namreč baletka, pa zato vedno dviguje nogo nad glavo. ■< NAJBOLJŠE USPAVALNO SREDSTVO Učitelj razlaga v šoli učencem o vplivu raznih uspavalnih sredstev’, kakor maka, opija, veronala itd. Da bi se prepričal, če so si učenci kaj zapomnili, veli dijakom ta sredstva našteti. Peter reče mak, Janez opij itd. Nazadnje vpraša učitelj Jurčka, če ve tudi on za kako uspavalno sredstvo. Ker se pa Jurček ne spomni mu pomaga učitelj, rekoč: »No, vero-!«, misleč na veronal. Naenkrat zakliče Jurček ves vesel: »Aha! Veronika Deseiviška od Otona Zupančiča.« NERAZUMEVANJE Peter: Lani sem sunil nove hlače, pa so me vlačili s polnim imenom po časnikih kot velikega tatu, zdaj je neki Ivan C. nasmukal firme za 200.000 dinarjev, pa še povedo ne, kako se piše. Pavel: Razumjivo: ti si bi! osel, on je pa mojster! banovini zmerom post, ker imajo tam stalno — Mačka ., . F postnem času Normalni človeki uživajo slanike, žgance, kumare in ruse. \mpak človeštvo ne použiva te hrane samo zavoljo zakonitih zapovedi vun, temveč, ker se )e f Ptistu finančno toliko iztrošilo, da do aprila, ko začne novo Budžetno leto, ni nobenih kreditof... Ena jako posrečena in Sodobno duhovita skupina se je f poslednjem razdobju pokazala na nekem Pustnem rajanju. Kaj je predstavljala, ne vem, le jako poučna je bila. Prišli so f tisti lokal f raznih Uniformah, nekateri so bili videti kot eroplani, nekateri kot tanki, nekateri pa kot podmornice. Tudi k&kina sablja ali puška je bila fmes, toda ni nič zaleglo. Cela skupina je divjala, kričala, se valjala. Na koncu, ko so bili fsi Vampi polni, so mesto rajtengo razbili celi Lokal, gostilničarja težje telesno poškodovali, osobje pa skoro fentali. Na to so zmagoslavno odišli in zapustili razbiti lokal. Iz tega jc dobro vun razvidno, da Je pust nekaterim ptut, za droge pa pokor*! Fašenk Muzika, ples, maske rada no krofi, gnes ti posodik živijo kak grofi, najde se hitro ta deti kak kovač, makar bi osta še ztitra pres hlač. Micke, ki letos se niso ženile, bodo že ženihe driigič dobile, tii pa tan kura praf bridko se ioče, mati je grotala, nihče ni oče. Takši se grehi po mestih godijo, na vesi na fašenk vun tiidi nc spijo, eni zato, da so bli pač veseli, driigi pres penes pomol en so kleli. G ase gospodon ta den so prevoske, dame pa vinček je ziba kak goske, viižga pr ten se najstarši je pen, ker a mi žena je, več jas ne ven. BISTRA GLAVA Pri Kocmur jevih je zamrznilo stranišče. Mali Jurček je nabil na vrata listek s sledečo vsebino: »Radi vremenskih neprilik zaprto. Podružnica v nočni omarici.«. POKORA Pepel se niica za čiida kaj. Moreš pa si ga znati lepo ra&talati, d'a jc ves ne vglihcn. Tisti ot kolna jc bole grob. Žjin potrosiš vse tire okoli hrama, ke po zimi tak hitro ne evok-neš na ..če pa se ti kaj takšega slih prpeti, se preveč ne pozna, da po zimi nihče belili hlač ne nosi. No pa tiidi drgači so črni fleki ne tak liiidi. Se še pre na bike vpliva pomi-rovalno črna farba, tak če cucka po-leješ z mrzloj vodoj. Pepel od drv je bole' beli, sproviš pa ga v hasek na pepelnico v nasprotni tal tela, kak tega gorjega. Grešen je celi svet, pa obuja na pepelnico grivingo. Pri ten si trosi pepel na glavo, eni za to, da jin je za grehe resen žo, driigi pa zato; ke jili svet vidi v »pokornen oblačili. Najjakši pa je peptel te, če se ti posreči, ke ti sekira vujde pod biikev v sosedovoj šumi, Toti jc najfalejši, se te več ne košta kak pol viire stro-ha, vroče pa ti je poleg že pret, kak si začeja žagati. Provijo, ke je v letošjen leti po fašenki pepela sfalilo. Zakaj? Žebela ]}raš iz Ciikodola, ki sc razme na politiko provi, ke se s pe-pelon dajo zrfebati tildi politični grehi. Da pa do pre volitve, morejo pret liidstvo priti fsi ajngelsko čisti, t. j. pres poetičnih no mesenih grehof, ke čejo za Hidsko korist delati. Reka pa je še te kcoj, ke bi za takše mogla pepelnica biti bor vsake kvatre v leti. KLIRINC Doktor Zdravič, slavni specialist za duševne bolezni, je dobil od nekega trgovca velik paket čokolade in v njem pismo sledeče vsebine: : Velecenjeni gospod doktor! Čeprav še nisem imel časti, da bi dobil od vas naročilo za svojo odlično mlečno čokolado, sem vendar trdno prepričan, da sem Vam s to pošiljko petih kilogramov najfinejše mlečne čokolade napravil veliko veselje. Niti najmanj ne dvomim,, da bo3te s čokolado tako zelo zadovoljni, da boste izpolnili priloženo položnico na vsoto dvesto dinarjev, kolikor stane 'ta količina čokolade. Zahvaljujoč se Vam v naprej Vas prosim, da sprejmete izraze mojega najglobljega spoštovanja. Timotej škrniselj trgovec. r Psihijater je poslal trgovcu sledeči odgovor: Velecenjeni gospod! Čeprav še nisem imel časti, da bi Vam postregel s svojim zdravniškim nasvetom, sem vendar trdno prepričan, da sem vam s petimi recepti za razne možganske motnje, ki Vam jih prilagam, napravil veliko veselje. Vsak recept stane štirideset dinarjev. Niti najmanj ne dvomim, da boste, ko se boste po njih ravnali, tako zadovoljni, da boste smatrali, da so najini računi poravnani. Zahvaljujoč se Vam v naprej Vas prosim, da sprejmete izraze mojega najglobljega spoštovanja. Dr. Jurij Zdravič, psihiater. Čudodelna preproga Balkancev ki nas je vzdignila visoko nad nevar- nosti vojne. Upajmo, da nas bo tudi krepko držala v sferah nevtralnosti. KRONIKA poagjE I gBL — Rusi postajajo poslednji čas jako iniciativni. V Mariboru so celo Pusta pokopali. Pri tem so kazali prav, slovenske navade: oni tudi pošteno zalivajo pogrebe ... — Do pepelnice so bile po Mariboru prave pravcate krokarske tekme — bil je pač pust! Sedaj, po pepelnici pa ljudje samo pijančujejo. Kaj sledi iz tega? — Da je pri nas vedno — pust! In da naš narod ni prav nič — pust! — Padel je predlog za ogromno grobnico znamenitih mož. Za sedaj manjka v tem pogledu samo še ogromne grobnice in — znamenitih mož... — Po mestnih ulicah imaš povsod vtis zapadne fronte: na obeh straneh Maginotova in Siegfriedlova črta v obliki sneženih okopov, vmes nič prometa, vsak tretji dan kakšen ranjenec, pa ne od puške. temveč — ker se je spoditaknil na ledu. — Ledu sicer po Mariboru nič ne sekajo — ta čaka svetnika Matije, ker spada sekanje ledu v njegov rajon — pač pa sekajo ponekod — kostanje... Nekaj pa le sekajo! — Časopisi pišejo, da primanjkuje poslednje čase v našem mestu — drobiža. To ne drži, ker ne primanjkuje pri nas drobiža samo poslednje čase, temveč menda že od vesoljnega potopa dalje ... — Tiste dni, ko je zapihal jug je bilo čedno na državnem mostu. Pa-santi so bili kratko in malo postavljeni pred izbiro: ali preplavati vmesni prostor med levim in desnim bregom nad mostom ali pod njim. Marsikdo je raje preplaval Dravo. Njena brozga je bila kristal proti oni na mostu... — Materinski tečaj je na »Ljudski univerzi«. Zakaj? — Časi so vendar taki, da materam ne kaže biti — matere... — Narava se je nekje poigrala z novorojenčkom, ki se je porodil z divema glavama, na kar mu je zdravnik eno amputiral. Pa bi mu bil lahko amputiral kar obe: dandanes je bolje, če je človek brez glave ... — 3,166.576 kg mesa je lani doba-yila samo mariborska klavnica. Ko- liko bikov je neprostovoljno moralo dati svoje življenje. Sicer je pa danes na vseh toriščih tako... — Rusi so se spravili nad Fince, Slovenci pa nad — ruse. Namreč na pepelnično sredo. — Kje je najdaljša skakalnica na svfetu? — V Mariboru: državni most! Kdor tam skoči, priskoči naravnost na — drugi svet... ŠKODA. Sodnik: »Vi ste rekli Komarju slepar, lump, tolovaj. Ali mu niste rekli tudi tat?« Čebula: »Oh, gospod sodnik, na to sem pa v razburjenosti čisto pozabili« ČLOVEKOLJUB. Žena: »Ali naj damo našo Mici medicino študirat, ali naj postane slikarica?« Mož: »Hm — kje misliš, da bo najmanj škode napravila?« TUDI DOKAZ. Prijateljica: »Pa je tvoj bodoči mož tudi izobražen?« Nevesta: »In še kako! Že zdaj je baje v neki knjigarni dolžan nad' tisoč dinarjev.« MIROTVOREC IN VOJŠČAK Roosevelt je poslal posebnega odposlanca v Evropo, da bo delat za mir, sam se pa pripravlja doma na vojskovanje. Kakor pišejo listi, bo začel pobijati — brezposelnost. SILOBRAN. Pravni izpit. »No, gospod kandidat, kaj je silobran?« Molk, Gospod profesor mu hoče pomagati in pravi: »Torej — recimo, da greste sami skozi velik samoten gozd. Hipoma skoči izza grma razbojnik, vam nastavi pištolo na prsi in zahteva od vas tisoč dinarje«'. Kaj boste napravili?« »■Smejal se mu bom, gospod profesor!« PREVIDNI ZAČETNIK. Starejši gospod ponudi v vlaku mladeihu sosedu smotko: »Ali izvolite eno, gospod?« »O, zakaj ne, če ste tako prijazni ... samo prosim, da me pustite k oknu. ,, jaz sem še začetnik.« VARČNOST. Oče (spremi sina, ki se popelje čez morje, na ladjo): »In bodi previden prve čase, zlasti pri jedi, zastran morske bolezni... Jej vsaj kaj takega, kar je poceni!« NADARJENOST ZA POLITIKO. Ona: »Zakaj misliš, oče, da kaže fant nadarjenost za politiko?« On: »Ker zna toliko reči povedati, ki se lepo slišijo, pa nič ne pomenijo.« UPRAVIČEN PONOS. »Pa naj kdo reče, da nisem svojih otrok pošteno preskrbeli Hči je vdova s pokojni: no, en sin je zadel v loteriji, drugi je pa v prisilni delavnici!« Ko je naša karikaiuristka čula, da nastopa urednik v Grajskem kinu v plesni parodiji, je bila prepričana, da mora po programu tudi z ostalimi artisticami v baru konzumirati CIOIA k stanju ulic mariborskih Glej uspeh nebeške »mane« kdor si, sredi ceste blodi, le po pločnikih ne hddi sneg na strehi ne ostane! K čelu prst, potem navade se odvadi, starec mladi, tvoj korak nalik rochadi naj se k lepšim' cestam vkrade, kletev naj na grše pade. Saj še ptičev tropi hrane iščejo vrišče, a vrane kljun tišče v bližino hiše, starec mladi pesem piše: Glej uspeh nebeške »mane«. Naj te, brat, nikar ne moti v parku mnogo — praznih — korcev to so epigrami norcev ki do ptičev so v dobroti zaživeli v — srčni zmoti. Noga zdaj po snegu brodi, umika se vozem, po vodi stopajo čevljički zali, brozgo vso so preorali. Kdor si, sredi ceste blodi. Revež rad bi kruha, hrane kdo bi trden up mu varal, delal bi, pa tudi garal za kozarec juhe slane. Naj se prizadeti .zgane naj pod strešnim’ žlebi hodi, videl bo, da se usodi ni umekniti. Snežna klada mu je vera, up in riada. Le po pločniku ne hodi. Ta roko in oni glavo v platno konservira. Hrano v bolnici dobi, a »mano« so zmetali v mrzlo Dravo aV zvozili jo v naravo. Sneg tali se, kuješ plane brat, a sneg se prej ne zgane, saj mehak je, a pri skledi ga ne spraviš s strehe, vedi: Sneg na strehi ne ostane. »SAMOPREVARA« Pod tem zvenečim naslovom je objavilo »J n t r o« uvodnik nekega »uglednega in preskušenega javnega delavca s severa«, gospoda V. S. N e-ki M. Š. je nato odgovoril s celim uvodnikom v »V e č e r n i k u« in tako je zavzela samoprevara v slovenski politiki kaj važno in častno mesto, da še »T o t i 1 iš t« ne more kar tako mimo te splošne samoprevare in ji posveča kitico cvetja: če narod nas mara ali ne mara, ali nas bara ali ne bara, ali nas kara ali ne kara — vse je prevara, sama prevara, samoprevara... OBA IMATA PRAV Pridni: »Vidiš, jaz sem zgodaj vstal, pa sem našel potno denarnico.« Zaspani: »Ce bi tisti, od katerega je, ležal tako dolgo kot jaz, bi je pa ne izgubil.« BOHINJSKA HUDOMUŠNOST Star kmet iz Bohinja je prodajal v neki gostilni sir. Gostilničarka: »Sir je sicer dober, samo preveč je luknjičav.« Kmet: »Eh! Mati, saj luknja nič ne va-ga.« Golo reduto v Hormoni I. V dvorani pri fotografu — Krasna moja znanka, to sliko bom shranil kot večen spomin na tebe in to noč. 2. Čez dva dni pri fotografu — Strgajte takoj te slike, da moja žena slučajno kaj ne izve. IZ ŠOLE. »No, Ančka, koliko reber ima človek?« »Ne vem, gospodična, me tako Ščegeče, da si jih ne morem prešteti!« Očka in sinko Sinko: »Kako ti ugajam papa? Ali nismo nobeL« Očka: »Že, že! Le osel bi bil boljši zate.« Sinko: »Aaa??« Očka: »No, prvič je osat cenešji kot seno, drugič padeš z osla nižje kot s konja in tretjič imaš še dobro družbo med potjo.« Pridni Janezek Janezka so učili, da ne sme govoriti, kadar ima polna usta. Nekoč ga je oče pri kosilu nekaj vprašal. Janezek je imel polna usta, pokazal je nanje in rekel: »Zasedeno.« Janezkov oče si je pri smučanju v planinah strl nogo in leži v oostelji. Janezek ga je prišel obiskat. Radovedno gleda krivuljo vročine nad očetovo posteljo: »Ata, ali so to planine, na katerih si si strl nogo?« Janezek se prvič pelje v vlaku in gleda pozorno skozi okno. Ves začuden zakliče nenadoma: »Ata, glej, drevesa tečejo domov.« PO DOPUSTU »Letos ste se šli smučat. Kje pa ste bili?« »En dan sem se smučal, dva dni sem bil v ledeni razpoki, osem dni pa v bolnišnici.« RAZGOVOR »Gospod Koren, Vi ste zelo nači-tani.« »Da. Vedno čitam, kadar se žena oblači.« PRSTAN Vrnila mu je prstan, prstan z majhnim, skromnim kamnom. »Našla sem moža, čigar ljubezen je večja kakor tvoja.« Drugi dan je nosila prstan s tremi velikimi kamni. Pomlajena sokolska vrsta na Taboru v Ljubljani pridno irenira za bodočo olimpijado Ljubljana brez maske Demasklru Cene Ceremonijel pustovega rojstva in pokopa je bil v Ljubljani nadvse dolgočasno svečan. Vsa sreča je v tern, tla je bil kratek, ker bi sicer naše uradniško mesto finančno shiralo kakor ob potresu ... Nadzorni organ, ki prodaja kole-ke za socijalno pomoč na ljubljanskih prireditvah je ugotovil, da imajo Ljubljančani sledeče vire za pustni budžet: 1. Denar porabljen od neplačanih računov. 2. Razne akontacije. 3. Hipoteke. 4. Denar zastavljenih premičnin (poletne obleke, kolesu, radio aparati itd.). 5. Lumparije na račun dobrega omizja... Škoda je le, da se mesto Ljubljana nahaja sedaj v istem položaju kot vojna ladja Ljubljana, ker bi sicer gotovo imeli zopet Turkov reklamni pustni korzo, pri katerem bi najbrže tudi »Bata« sodelovala s svojimi o-kusnimi maskami... Sicer pa živimo v živčni vojni, katere nujna posledica je maček, ki se ga zdravi s sledečimi sredstvi: za lažje primere rolmopsi in soda bi-karbona, za težje primere karlovar-ska sol s poostrenim postom in trdim ležiščem, najtežji primeri pa dobe pomoč samo v bolnišnici, kjer jim izpirajo želodec ob asistenci ljubljanskih gasilcev. Pusta je konec, maske so padle, poglejmo obraze! Komu bi vi najprej povišali plačo, če bi bilo v vaši moči? Kar odkrito priznajte, da najprej sami sebi. No vidite, če pa drugi tako napravijo jim pa očitate egoizem, nesocijulnost in vse mogoče slabosti. Tako se je zgodilo tudi v nekem podjetju v Ljubljani. Tu so se dobro preskrbljeni preskrbeli še bolje, slabo preskrbljeni so ostali slabo preskrbljeni, ker so prisiljeni ostati skromni, če nočejo postati nepreskrbljeni ... Reportaža s prireditve visokošolk manjka, ker se dopisnik boji maščevanja (op. uredništva). Planinskega plesa pa res ne smemo pozabiti že zaradi demokracije, ki je tukaj vladala. Internista si videl z obuvalnim tehnikom, gospodinjsko asistentko z direktorjem, geometra s šivalno umetnico itd. Proti polnoči smo opazili prasko dveh patrol zaradi neke dražestne linije... Botaniki bi imeli polne roke dela, ker bi tu našli vsepolno alpskih cvetk. Pa tudi zoologi bi prišli na svoj račun, ker je bilo nekaj čistokrvnih alpskih koštrunov in kozlov s samicami, ki so imele na vratu z\wnec za klicanje kozlov... Prešeren na pepelnico Tl si kriva, ljubezniva, da zaprt je moj kredit! Barka plava, bodi zdrava, pnfov sem že preveč sit. Naj še drugi v taki tugi kdaj spozna, da je bedak, jaz pa v »suhih« dni odjugi rajši sam bom veseljak. Ako spava, naj bo zdrava, ako čuje, naj gre pit, pred menoj zdaj le še plava ideal — samo: profit. toa plesu gradbenikov Hubad je triumfiral, orkestru dirigiral, je pesmi intoniral in — niti kile shiral. + Dočakal nisi let spoštljivih* Mlad še, komaj rojen v grob sl legel. Res tragično je umreti poln nad, še predno cilj visoki si dosegel. Usojeno pač tebi ni bi!6 Ljubljance pitati s kulturo. Tako so rekli: »Nov list kaj nam bo, saj staro nosi pollturo!« Na grob tvoj venec naj še položim, potem pozabljen kakor srieg boš lanski. Le gorko solzo na gomilo še spustim, potem pa spi, »V e č e r n i k« naš IJ u b I j a n s k I. ŠE TO Prišel je v Ljubljano neki tujec. Bil je glasbeno zelo izobražen in šel je takoj prvi večer v opero. Ko je bilo opere konec in je stopil iz gledališča, je deževalo, kakor bi iz škafa lilo. Tujec je globoko vzdihnil: »Še to.../« V TEH TEŽKIH DNEH (Izpisek iz albuma) Kaj bi bllč Slovencem zdaj vseli težkih časov mar, ko vsak bi kverulant zares bil že slikar, a kverulantov več imamo ko smeti, umetnikov pa nam nebo v potokih ne deli. V ZNAMENJU DRAGINJE Nekoč so v Ljubljani pridno menjali kravate. Odkar je manufaktura poskočila v ceni, menjajo - vere. Iz Šoštanja JUBILEJ Deseto leto klub vojskuje se za dame, kraJje, mat, kdor resnično ne kljubuje, gre matiran večkrat spat. Izpod Babjega zoba NEKAJ UGANK Katera je najdaljša občina na Slovenskem? — Ribno! Vlak vozi od enega do drugega konca nad eno uro. (Od Radovljice do Nomenja.) Zakaj so občani ponosni na najdaljšo občino? — Zato, ker se odlikuje po debelili nakladah in izredL nem vremenu. V Ribnem se v snegu in dežju posuše, na soncu pa zmrznejo krediti za občinska pota poprej preden so speljana od začetka do konca. KORUZARSKA Lanski predpust smo lažje plesali, letos koruze niso nam dali, lani dobil jo je vsakdo zato, ker je ponižno pokimal z glavo, Milanu dal v decembru svoj glas in pripomogel, da res je bil špas. HANI FRANJO trgovina z barvami in laki Maribor, OroSnova ulica 3 se priporoča vsem svojim c. odjemalcem Štefan Strigel); Roman na kratko Živel j« pesnik. Žrvel je urednik. Pesnik in urednik sta se spoznala. Pesnik je pisal pesmi, urednik je urejal revijo, oba sta nosila raztrgane čevlje m počene galo&e. Revija je nesla premalo, da bi imela pesnik in »rednik dobre čevlje in galoše. Zato sta se pesnik in urednik razšla. Pesnik je pa še naprej pisal. Urednik fe Se naprej urejal revijo. Pesnik je s svojimi pesmimi anvotil ».no-vito gospodično. Pel ji je pesmi in jo jprem-ljal na koncerte. Lepo muziko pa ni smel pesnik poslušati v raztrganih čevljih. Galoše niso smele puščati snežnice. Im ovita gospodična ni marala, da bi nesrečni škljoc, škljoc, škljoc motil po koncertu glasbeni užitek, ki ji je še naprej zvenel po uSesih. Gospiea mu je kupila nove čevlje, galoše, obleko. On je pa njej poklonil svoje pesniško srce. Pesnik in gospiea sta bila srečna. Pesnik se je prelevil v ljubimca. Ni več pesmi pel, le gospico je ljubil. Gospiea je pa ljubila pesnika in je bila razočarana. — Pesnik je moral spet pisati pesmi. Toda za koga? Prej jih je pisni uredniku za hono-.-?r, Linijo moderno dama bo dobila, če ji roka vešča plašč bo prikrojila. Vedite, da se ji prav zelo izplača, če zaupa dama v damskega krojačal IGNACIJ TOPLAK MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10 Iz črnih lukenj V ZAGORJU je najboj priljubljena pesem »Teče voda, teče«. V zadnjih časih jo namreč kaj malo priteče. PUST V TRBOVLJAH je bil za nekatere prav tako pust kakor vsi dnevi v letu. Premnogi namreč ne znajo več prav ločiti letnih dni in zlasti mlajši rod se na pratiko nič kaj preveč ne razume. Zato ne pozna vseh patrouov, pa ne loči Pusta od posta. Večini je ljubši post, kajti navada je železna srajca. VES PREDPUST so se Trbovci spraševali, kaj pomeni kulinarična razstava. Mislili so, da bodo videli kulije iz Indije ali pa vsaj zamorce iz Afrike. Drugi spet so rekli, da bo razstava kolin. Blizu so bili resnici: kuharsko razstavo potem jih je pisal gospici, da je dosogel ljubezen in z njo tudi denar. V svoji sreči je težje pesnil, a je le spet začel. Rad bi jih objavljal, a kje. Drugi uredniki so imeli svoje pesnike, naš pesnik se je pa z urednikom razšel. Pesnik je bil obupan. Gospiea mu je pregnala obup. »Ti piši pesmi, a jaz jih bom poslala dvojemu uredniku.« Rečeno, storjeno! Urednik se je navduševal nad samim seboj, da je odkril ženski talent. Ljubil je pesmi in se zaljubil v pesnico. Hotel jo je spoznati. V reviji je Oibjavil komaj viden oglas, na platnicah. Pesnica ga je razumela in mu je pisala, kje se dobita. V lepem pričakovanju je urednik sam pisal pesmi. Vesel je bil, da je odkril pri sebi pesniško žilico. Srce mu je drhtelo, ko je šel na sestanek. Očarljiva mlada dama mu je prišla naproti in pesniški urednik je še bolj drhtel. Potem sta se pogovarjala. Pa je pesniški urednik uvidel, da lepa pesnica ne ve več, koliko pesmi je spesnila. Imel je pa za nje pripravljen honorafr. Izgovorila se je, da ima osebnega tajnika (pesniškega urednika je tabo-lelo v srcu, zbal se je, da ima dama s tajnikom vsemogoče tajnosti) in ga je poklicala po telefonu. smo dobili, le žal da ni prehudo obiskana, saj bi tudi knapovska raja fahko enkrat videla dobro obloženo mizo. NEMIR NA MIRNI Kovali so denar, jih našel je žandar, denar je mož pobral, kovače v ječo dal. Iz Krope Kdor se ženi v naši fari, naj si vzame to za mari, da dekleta naša zala bodo ga nazaj nagnala, če ga piči takšen gad, da bi se spozabil rad. Če mu tole ne zaleže se podpisani obveže, da občutil bo barigelj, ki ga suče Štefan Strigel j. Izpod Ljubelja Oglašamo se iz Tržiča, mi tudi nismo prav brez driča. Smučke so še vedno v modi, smrt za njimi zdaj ne hodi. Smo oprezni pred plazovi, vstajajo talenti novi. Tone z Jesenic ugnal je premnoge za pokal. Med tem je pesniški urednik spesnil na kos papirja prelep sonet. Pesnica je bila očarana, ko se je vrnila od kavarniškega telefona. Uredlnika je popadLo vzhičenje. Obema so sc smejala srca. Zmotil ga je samo neljub pojav njegovega nekdanjega pesnika. A nesrečnež je marširal naravnost k njima. »Gospod urednik, predstavljam vam mc-je-ga tajnika«, je začebljala očarljiva dama. Uredniku se je zasvetilo, vzvišeno se je nasmehnil, stisnil gospodu tajniku roko in dejal proti dami: »Veseli me, da sem spoznal tu>di avtoria vaših pesmi. Klanjam se.« Poklonil se je in že ga ni več bilo. Pesniški tajnik je opazil urednikov r.inet in ljubosumno zahteval pojasnilo, kaj sonet pomeni. Dama je bila pa še vsa očarana od soneta in je hotela vedeti, kam je popihal urednik. Stekla je za njim in ga ujela. Urednik je bil nalašč nad vse ljubezniv z ljo in tudi ona mu ni bila sovražna. Živel je pesniški urednik in z njim pesniška dama. Bila sta srečna. Živel je pesnik, bil j« nesrečen, a je zato napisal najlepše pesmi. Amen. Izpod Karavank Necenjeno žrtvovanje za sožitje Ringaraja, hopsasa, ohcet draga je bila, mi smo dali svoje glave, da ni teklo brez zabave, zlodeja so klicali, NEKAJ KRONIČNE KRONIKE Jeseničani baje pripravljajo Klub gostilniških borcev. Koroški borci so imeli v svoji sredi borce, ki niso videli ne koroške fronte in ne vojaške suknje, a so v gostilniških frontah zelo aktivni in se spodobi, da pridejo do svojega kluba, ker jih resnični koroški borci ne marajo več. Jurij Jeram je pozabil na Amsterdam, delavski vodja bi bil pa še vedno rad in zato organizira strojniški ceh. Pa v Ljubljano se spet vozi. Gospodu Matevžu s Koroške Bele nič ne diši slika bradatega moža pri Koniču, ki moti gospodinjsko vzgojo brhkih deklet. Ker imamo pa pri nas dosti brivcev in brade niso v modi, ne bo nihče na škodi. Hud mraz je preprečil gradnjo ja-vorniškega mostu, ki bo gotov najkasneje do prvega aprila, ker bodo vsi so nas obirali, le gospoda jeseniška brala je vabila zviška in na ohcet prišla ni, brigajo njo ohceti! zdaj pohiteli'z delom. Samo mraz je preprečil, da niso začeli z novim letom kakor je bilo obljubljeno. Huda zima je tudi izpolnila voščilo »To-tega lista« županu Perku, da bi prodal dosti premoga, a mu ga niso poslali. Na tihem je umrl nepozabni list »Na mejah«. Odšel je s tega sveta spravljen z vsemi nasprotniki. Pokopali so ga pa neplačujoči naročniki. Goflja, pardon Gorinšek triumfira z opereto »Vse za šalo«. Jeseničani jemljejo marsikaj za šalo, zato tak uspeh v Sokolskem domu. TRIJE VAŠKI SVETNIKI V KREKOVEM DOMU Novica gre od ust do ust: Hali, halo, to ie bil pust! Postavili so jih pred vrata, ni dal igrati jim naš ata! Iz Lesc PETNAJST KONJ je onokrat čakalo na kolodvoru imenitnih ljudi. Mislili smo že, da se je začela poletna sezona, ko je v Lescah vse bolj živo kakor je zdaj. Vlak pripelje z Jesenic, nekaj potnikov izstopi, na prazne vozove pa ne sede nihče. Svatovsko oblečen mož se ozira, ozira, pa nič! Ni generalnega direktorja KID, ne drugih očetov iz velike tovarniške družine. Svatovsko oblečen mož pa sede na voz in zavriska! Pognal je proti Begunjam, kjer je imel svojo ohcet. S tiskanimi vabili je povabil vse jeseniške go-spodle, ker so tudi njega poleti povabili na tovarniške izlete. On je šel, gospodje pa niso prišli. Vriskal je kljub temu! DOKAZ. Sodnik: »Pravite torej, da ste bili pijani, ko ste vzeli y restavraciji tuj površnik?« Obtoženec: »Seveda, gospod sodnik, če ne, bi bil boljšega vzel!« Iz Kranja JOŽU v ALBUM Jo - Vo »Toti list« rad čita, bogme da ne brez profita, res ga še kavarna mika, ljubi srčni as in pika, po stopinjah gre Franceta, sam je velik kos poeta, morda naša fara verna drugega rodi Prešerna. Ena tukaj je zapreka, šef laliko mu oporeka, dokler s Kurentom se bavi, je na poti čisto pravi. Če mu pa zapre predale za njegove verze, šale, naj sc v »Toti list« prikaže, tu ljudje smo vsake, ba-že. Op. ur.: Naši predali so mu na stežaj odprti! UMETNIŠKA RAZSTAVA lirvatskega slikarja Uzorinca dokazuje, da je Zagreb bliže Kranju kakor Ljubljana, od kjer se zlepa ne prikaže med nas kak umetnik. Celo z Jesenic jih dobimo prej, lani na primer smo imeli razstavo reklamnega umetnika Bokala. Tudi kakemu ljubljanskemu slikarju bi dali vsaj za bokal! PASJA TOŽBA IZ KRANJA rAOJAMRO, I OPiuŽTvd 'MU* 1 >jo. Saj bi lehko 'bolj na krotko potegnoli, pa bi se nas glih tak prjelo. Moškom pa se to le zdi predugo pa vam' že pred predgoj prta štacuni potegnejo. Vištele, zaj pa vam morem to povedati, drgači še lehko pozobim, To pa je zlo vozna reč pa lehko bi še bila enkrat bolj, če bi bilo vse vkup drgačik, Tisti Franček, ki so z rukzokom prevožali elektriko zn krčmo* rov radion, so v mesti zvedli nekaj od indu- strije. Po dugem spitbvaji jim je nešo po-veda, kakšna poš6st je te ali tota industrija, ki je pri nas nega. Prišli so Franček na to, ka samo tovarno niicamo, pa je že tti industrija. Dugo so vam sem pa ta griintali, kaj bi naj naštimali, ka bi te ali tudi k non že prišla tota prešmentana industrija, ka bi nam šlo že enkrat tak kak se šika. Priša pa je tiste dni jihov Hanzek od soldiokov na ur-lab za štirinajst d1^ pa en petek. Debeli je grola tam pr soldokovih, no, pa denejo 'OČa fajfo z vust, no ga pitajo, ke te tan jejo. »E, pa znaš, majko ti, davajo nam i makarone.,.« se je odreza vrli sine no všečna v prste. »Vište ga le, makaroni, to bi bila tota prova industrija za našo faro« so ga pogriintali oča ino si fajfo znavič s farcaj-gom prižgali, Dobro je šlo, vse tak kak so si Franček zacajgnali v keblači. Pa bi še šlo dale tak no bi naša fara mela gnes makaron-fabriko, če ne bi tota presneta vojska vmes prišla. Franček so si pre z Holoz naštelali svedre, ka bi makarone vrtali, da morejo meti Iiikjo, drgače pa so pač nikšne makaroni ne. Zaj pa je vojska pa nega kreditov za takšne rodoljubne namene; te pa je ali tudi z našoj makaron fabrikoj nič več ne. Pa tudi potli ne de najbrže nič s toga, da vsi obečovljejo, ka de po vojski sama liibezen med narodi. Te pa de nan itak dobro šlo, pa mo že tudi makarone dobili. Kak je hraber no srdit ves naš narod, ijlih tak hrabri no srditi so naši faroni. Negda, bilo pa je to že dosta pred1, kak gda si je sosedova Hana nosila v ctili režje na romaje v Vžržij, negda, vam provim, so pre najšli kumekovega soseda J^rja, Bog jim grehov ne vzemi za hudo, ka so v šumi na proprD-tovem štori klali mrtvega Turka. To še ve zdajšji rod, pa drži na tradiefo no je zlo na aufbiks (zakaj ne bi po slovensko - =tkli: kviški šmolkrema!?). Kak navodno, je bilo tudi letos en den pred Novim letom storo, ki ga več na d.e pa ga je zato treba obhojati kak se bika. V krčmi so pri muziki bili dobre vole, vino se je penilo pa je spenilo tudi krv, no so se trje spoprijeli, kak da bi si bili v žlahti. Eden od totih treh pa je tišlar, ki tudi za krčmo dela. Zgraiba vam je on stol pa ga drugemi razbija na keblači no reka: »Stole sem dela jaz, no je tudi spoterem žiher jaz.« — No ja, bilo je že po punoči, pa smo tudi mi, kak dosti no dosti drugih, prekali na fronti novo leto. Nčše, vseeno kdo, je bija med vojskoj na fronti pa je dve leti hrabro brona apostolsko veličanstvo. Meja vam je on enak na tiste, ki so bili pod jim (meja je šaržo), guč, kak se šika, ka bi jim vleja korajže. Napeja vam je on jtanaSke prsi, pogleda, če aega Rusov ke bliizik, pa reka: »Fantje, držte se korajžno! Korajžno se držmo, vam provim, — dokič neg nikoga bliizik. Kda pa kdo pride — pa bejČmo, keko moremo!« Žalostno je za celo Slovenijo no glih tak za toto faro, ka ma teko vina, ki ga nemre prav poniicati, no še nekaj šmarjokole vmes. Jq že resen, ka bi šandori bili ob kriih, če ne bi bilo teko vina, — zadosti bi bijan e len za celo faro. Enok sem se sprava na pot, ka bi enega pijonca spreobrna. Pita sem ga diplomatski, zakaj sploh pije, pa je reka, ka je sploh žejen. Nesem se da samo tak odpraviti, pa sem ga dale spitova, kak to, ka je sploh žejen. Enčas me je gleda, potli pa mi je od-guča: »Ka so me nosili h krsti, so ma gospod' preveč soli spustili v viista pa sem še od tistih dni dale žejen.« Fara je še precik napredna. To je /idsti poten, da ma lastni sanatorij. Doktor Toma-žek so bili nžgi po sveti, dosti so vidli, dosti se jim je dogodilo no pa se jim' je r.A-zodje tudi zgodilo, ka so drguč prišli domu. Dosti so se navčili po sveti ino so dosti toga prnesli tudi d!omu. Vičitelom, šandorom, šta-ciinori no tiidi gospodoma, kak se itak razmi samo po sebi, režejo lase ino jih brijejo. To pa še je ne vse. Zavolo toga še •ie bi bili doktor no ne bi imeli sanatorjoma. — Glovno je to, ka oni vejo pomogati z aipi-rinom, če koga po keblači trga (če je pač ne pretrda), če koga ke zdrežejo, ga vejo prevezati ino tako dale .. . Saj itak vsi vete, kaj spoda v doktorski posel. Zg6dilo se je tiste dni, saj vete, kda so pri pekovih dobili mlode gujdeike, ka so negi nekoga za špajs no resnico zdregali. Kaj čete zaj nareti? Mesto je daleč, rajenca pa nemrete samo tak pustiti, ka mo poleg divje krvi tudi nekaj o ve te prove odteče. Vsaj obvezati ga je potrebno. Zaj pa so si omislili: »Vište ga le, saj momo doktora Tama-žekal« Sa je neše po jih no resen so Tomažek pomalem prišli, kak se šika, če grete na ordinacijo. Pridejo vam oni v hišo, zdregani je Ieža na posteli, drgači pa je bilo vse tak kak je pač navodno po hišah, v kerih se vtini pr stiirenci vmivlejo. Gledajo enčas Tomažek po hiši, pa se razsrdijo, kak bi se na jihovem mesti pač vsakši, no se skregajo: »Kaj je to za redi To ja noben red ni! Zdravnika pokličete pa nič ne pripravite!« ... Gnes pa so žmetno žmetni cajti; posodik je sama konkurencija. Tak mojo tudi doktor Tomažek konkurencijo v doktori Hajsi. Ne vem, če jim je zlo prav, ka mojo doktor Hajs več kšefta, celo zaj po zimi. Doktor Hajs so se, vete špecilizirali. Zaj mojo pr vsakšnem hromi koline, koline pa, vete, so ne samo tak kak bi si kdo misla, posebno še, če ste pred samo bolj na kromper no _fižol navajeni. Dosta je takšnih, ki kolin ne prenesejo z mirnim želodeom, no, in totim so se doktor Hajs odločili pomogati. Priten pa se jim dosta posreči pa jih mojo že po celoj fari za špeefalista. Zavolo tega jih posodik vabijo, ka jim' naj prid!ejo klat. Tak so včasih pri rokah za pomoč, če bi kaj trebalo. Da že glih od kolin gučim pa Se vam morem povedati nekaj drilgega. V fari je zaj eden brezposelni komfn, ki se pred dvema torkoma zviiča, pa sta z očom sklenola, ka bi tudi oneja hodila klat. Ne bi bilo pre-norsko, če bi včosik domu kakšno kolino prnesla, Zaj pa je križ. Po celoj fari cemre-ta iti, ka bi vsakšemi posebe povedala, ka bi rada bodila klat, da pa l)i dala na ploci oznaniti pa je tudi ne samo tak. Včasik bi se zdignolo puno konkurence pa bi bilo por klobos mej«. Vom, keri štejete torti list, po« logam k srci no jetram, ka tota dva vzemete za mesorca, če mote kakšnega gujdeka, godnega za klobose, Vidli bate, ka te dobro zčbrali, da tota dva glih te, gda koleta, *ploh nič jeta, pa si tak dosta prišparate. Kak vidite, tota dva koleta v dero, le pred P“ potli si nekaj malega vzemeta. Ziodje cajte je bila farna centrala, to se provi, purga, zlo živa. Trje muSketiri so meli mehe, no dobre gute ipa luštno srce. Te pa je tudi za druge bilo luštno. Bili so cajti, zloti cajti. Prišla pa je beseda na povelje no tmišketiri trje so se razbili. Žalost je zavlodala po purgi pa tudi mi nemremo reči drugo kak: »Skoda na kvori!« Dosta sem vam zaj že našraja pa bi še vam dosta meja, kaj pač spada v referat, drgači pa je nereferat, niti je ne dober, ipa še vam bom, gda den več cajta meja, če do gospod Božo hteli nadfiikati. Zaj pa bi /noga nekam na koline iti, pa so me pozobili po-vobiti. Bomo videli, lakič de šlo, saj smo sosedje, eni na bregi drugi pa v grabi. Če pa de kerega po vsem tem, kaj je d-5-zdaj prčšteja, bolela glova, kaj se pač včista lehko, posebno med našimi faroni zgodi, še vam za konec povean recept našega dok* tora. Naberte si malo leda, — saj ga je itak dosta na mlakah —, pa si ga na peči po-siišite. Tisti proh pa, ki de osta, si mo-ete prvezati na glavo! Polikarp Zbade. IZ JUGOSLOVANSKE POLITIČNE ZGODOVINE Vlada Nikole Pasica se je znašla v krizi. Vse konference politikov ji niso nič pomagale, moral se je pripeljati v Beograd sam Aca Stanojevič. Takoj se je sestal s Pašičem, ki ga je popeljal v svoj kabinet. Oblegali so ju časnikarji, poslanci, diplomati, vse je nastavljalo ušesa. Slišal pa ni nihče ničesar. Nikola in Aca sta srebala kavo, se spogledovala in — molčala. Čez pol ure je Pašič odprl vrata in razglasil: »Vladna kriza je rešena!« Uro nato se je Aca Stanojevič odpeljal iz Beograda. • NAŠE NARODNO IME V Kraljevu (Srbija) je zaposlenih v ta-mošnjih tovarnah mnogo Slovencev, ki govore med seboj slovenski, rabijo pri tem krepek domače izraze. Nekoč je videl Srb Slovenca, ki je po ulici razsajal. Vprašal je tovariša kdo je to, ta je odgovoril: »A, ovnj čovek je preklet hudič.« „T A K H Z ZBOROVANJA VELEOBRTNIKOV. Predsednik: »Pri visokih dividendah, Ki jih moramo plačati svojim delničarjem, nam je nemogoče, da bi zvišali svojim podložnik Din plače. Zagotavljamo pa jim svojo nezmanjšano blagonaklonjenostl« Zastopnik nameščencev: »Na to si dovoljujem čislanemu ravnateljstvu predlagati, naj rajši zviša naše plače, nam naklonjeno blagonaklonjenost pa prenese na cenjene gospode delničarje.« PRIDNOST. »Ti ne veš, kako je naš hišni gospodar priden! Danes je bil že ob šestih pri nas in nam je stanovanje podražil!« SREČEN ZAKON. Mati: »Zdi se mi, da vajin za/kon ni posebno srečen!« Hči: »O, narobe, mama!« Mati: »Sosedi pa pravijo, da so slišali, kako sta se ta teden strašno prepirala s tvojim možem!« Hči: »To je grda laž. Saj že dva tedna nisva izpregovorila besede!« PROFESOR MATEMATIKE. V gostilni: »Da, da, gospodje, zagonetno skrivnostne so včasih zveze in odnoša|i v človeškem življenju! .. . Ako na primer množim svoj rojstni dan s svojo telefonsko številko, odštejem od tega starost svoje tašče, pa dobim svojo hišno številko.« MISLI, KI PRIDEJO A.: »Pred poroko sem zmerom, mislil, da sta mož in žena eno — zdaj pa vidim, da sva jaz in mojia žena deset!« B.: »Kako to?« A.: »Ona je ena, jaz pa ničla!« NESREČA V LJUBEZNI »Jaz pa res nimam sreče pri ženskah! Prva zaročenka mi je umrla, druga je šla v samostan, s tretjo sem se pa oženil!« ODDIH A.: »Ni lepšega, kakor če gre človek za nekaj tednov na kmete!« B.: »Saj ti vendar ne greš nikoli!« A.: »Jaz ne, ampak moja žena,« NAPAK RAZUMEL. Predstojnik: »Sinoči sta pri »Konjičku« dva tukajšnja gospoda prav pošteno adri-hala po meni. Vi pa ste sedeli poleg, ne da bi bili besedico zinili.« Uradnik: »Gospod predstojnik, jaz načeloma ne zabavljam na svoje predstojnike!* NEVERJETNA SKROMNOST, Neustrašen jedec, Jerala, je bil povabljen k župniku na kosilu. Ko prineso pečenko na mizo, ga župnik pozove, naj se posluži in Jerala odreže prav prav majcen košček. Župnik se začudi tej skromnosti in pravi: »Prosim, le odrežite si pošten kosi* Jerala pa se opraviči, rekoč: »Oprostite, goipod župnik, saf tako vjramem oni kos!« ATKE“ NEHVALEŽNOST. Žena: »Ko bi bil ti le slišal, kaj je branjevec na stopnicah počel, kako je divial, zabavljal in psoval! To ima človek od tega, da podpira male trgovce. Od1 zdaj naprej bom kupovala samo po velikih trgovinah: tam človeka tožijo, pa je miri« USODEN USPEH. Najemnik: »Dva tisoč dinarjev me stane, da se je moja hči peti učila!« Sosed: »No, in?« Najemnik (ves divji): »Iz stanovanja moramo!« UPRAVIČENA OGORČENOST. Gospa: »Kaj, čevljar je moje čevlje spet s seboj vzel? Ali niste mogli tistih par dinarjev zame založiti?« Služkinja: »Zal ne, gospa! Sem še svoj račun komaj poravnala.« Gospa (ogorčeno): »To je nesramnost... moji čevlji imajo prednost pred vašimi!« TEPEC. »Prej ste obedovali pri »Slonu«, zdaj pa pri »Volu«. Kako je to? Saj je vendar pri »Slonu« bolje kakor pri »Volu«. Ali ste se skregali?« »Nel Ampak oženiti se mislim, pa bi se rad po malem odvadil dobre hrane.« MLADOST SE NE DA PRIČARATI. Žena! »Zdaj, ko sem se dala ostriči, ne So mogel nihče reči, da sem stara baba!« Mož: »Seveda ne: zdaj si kakor star dedec!« PRIDNI DELAVCI. »Ali bi mogel dobiti pri vas službo?« »Ste oženjeni?« »Ne.« »Obžalujem. Pri nas jemljemo samo oženjene ljudi. Ti ne gledajo na uro.« BERAČEVA MODROST. »Oprostite gospod, da se Vas usojam ponižno prositi podpore!« »Za vraga vendar, saj ste bili že predvčerajšnjim tukaj!« »Oh, kako sem vesel, da me gospod danes poznajo! Predvčerajšnjim ste mi rekli, da mi ne morete nič dati, ker me ne poznate, danes me pa, hvala bogu, poznate!« MED TOVARIŠL »Kakšno mnenje imaš o dr. Žavbarju?« »Ta človek je popolnoma nesposobsni Ko sem imel dopust, me je zastopal in mi dva najboljša pacij,enta ozdravil.« TEČNI MLINEC. Lačen Hindiu si je kupil oseni mlincev za na pot. Od teh je pojedel enega, dva, nazadnje šest, pa še ni bil sit. Od sedmega pa je bil nasičen, kakor si je želel. Tedaj vzklikne bedak: »Lepo sem se nadrl! Ali nisem mogel takoj sedmega pojesti? Tedaj bi bil lahko takoj sit in bi ml a* bilo irefoa . drugih po nepotrebnem zapraviti.« Nekaj kratkih o Bahukaču 1. V Halozah je bila nekdaj navada, da so šli fantje vsak s svojini dekletom po večernicah v gostilno, kjer so plesali. Bahukač je s svojo izvoljenko tudi namenjen v krčmo. Ona se mu pa radi lepšega protivi in pravi: »Vleči me, vleči, kaj n.cdo ljudje rekli, da sama rada ijem.« 2. Poleti, lepega dne pride Bahukač s svojo ženo v gostilno in naroči pijače in jedače. Pijeta in jesta, kakor za stavo. Krčmar postane radoveden in vpraša Bahukača: »Kaj pa je gnes, da ste tak dobre volje z ženo?« Bahukač odgovori: »Gnes obhajamo diamantno gostijo.« »To ni mogoče,« reče gostinličar, »še ste ja ne toliko stari, da bi to obhajali!« »Kak ne, jaz mam mojo babo 25 let, ona mene 25, 25 let srna ožejena, a te to neje 75 let?« 3. Približal se je sveti večer. Sosed vpraša Bahukača: »Kak je, boš šo letos k ponočkam?« »Ja, lani je šla moja baba, letos pa bom te jaz doma osto,« se odreže Bahukač in gre dalje svojo pot. 4. Nekdaj je čez Dravo vozil brod ponoči samo orožnike. Bahukač se je neko noč hotel kljub temu peljati čez, zato je začel klicati brodniku: »Hop, hop!« Brodnik vpraša : »Kdo je?« Bahukač se zadere: »Štendlor!« Brodnik pride res na drugi breg, ko pa zagleda Bahukača se razjezi: »Zaka si me noro, no zaka si blejao. da si štendor?« Bahukač napravi prav nedolžen obraz in pravi: »To pa že neje resen, blejao sen zidor, pa ne štendor.« 5. Nekdaj je bilo pri Sv. Barbari v Halozah znano »Krieger« društvo. Bahukač je bil seveda tudi član društva. Nekoč ga je vprašal gospod) dekan: »No, Bahukač, kako se pa kaj obnese ,Krieger Verein1?« Odvrne Bahukač: »Vse je faj.n, no vre-di, vsi mamo lesene sable, samo cugsfirer ma bukovo.« VDANOST Prvi krokar: »Ali 'greš že domov?« Drugi krokar: »Seveda, saj je že dan!« Prvi: »Kaj porečeš ženi?« Drugi: »Nič! Le poslušal bom!« Iz krajev, kjer vlada vojna vihra Kadar brne nad mestom sovražna letala in ko luči zopet zagore. ZNAČILNOST Predstojnik: »Kdo je pri telefonu?« Knjigovodja: »Ne vem, ne razločim drugega kakor psovke!« Predstojnik: »O, potem pa pustite mene zraven: to je moja žena!« GRDA NAVADA »Moja žena ima to grdo navado, da je vse noči pokonci.« »I, kaj pa dela?« »Mene čaka!« mučenik. »No, zakonski mož, novopečeni, kako se ti godi v zakonu?« »Prav slabo!« »Zakaj?« »Prvo, kar hoče žena zjutraj od mene, je — denar. Pridem opoldne h kosilu — denar. Zvečer —-isto. Zmerom denar — denar — denar!« »I, kaj pa počne žena s tolikim denarjem? « »Ne vem, dozdaj ji nisem dal še — nobenega.« Hude il* mraza se obvarujete tudi v novem letu na ta način, da si oskrbite dovolj drv in kuriva. Poceni in takoj Vam ga dostavlja tvrdka BRANKO MEJOVŠEK trgovina > kurivom MARIBOR) Kneza Koclja ul. 13 Til.24-57 PODRUŽNICA: Aleksandrova c. Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.