foštnlna plačana t gotovini Leto XX., St. 298 (JpravnlStvo: LJubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratm oddelek: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št 17.748 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Liubliana, nedelja Zl. decembra 1941XX Cena cent. 70 izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica Stev. 6. telefon 31-22. 31-23 31-24 Rokoptsi se ne irračajc CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano Velik uspeh italijanskega vo.nega brodovja v zalivu Strte Najmanj ena sovražna ladja potopljena, dve pa težko zadeti, izmed katerih je bila ena bržkone tudi potopljena Pet sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih SU je objavil 20. decembra naslednje vojno poročilo št. 566: Oklopne in motorizirane sovražne edi-nice so v Cirenaiki izvršile množestveno akcijo proti naši razvrstitvi na vzhodnem Džebelu. Italijansko-nemške čete, ki so se v hrabrih in spretnih maneverskih borbah pomaknile na nove postojanke zapadno od Derne, so sovražniku preprečile, da bi dosegel svoj namen. Letališče v Derni je v sovražnih rokah. Ponovni napadi sovražnih oklopnih sil proti našim posadkam v Solumu in v trdnjavi Bardiji so bili zavrnjeni Manjše število rušilnih bomb je bilo odvrženih na Tripolis in Bengazi. Nemški letaski oddelki so večkrat povrsti bombardirali Malto; 2 angleški letali sta bili nničeni v borbah v zraku, 3 pa na tleh. Naša pomorska eskadra, ki je plula v srednjem Sredozemlju kot zaščitnica konvoja, je zvečer 17. t. m. naletela na angleško pomorsko eskadro, sestavljeno iz bojnih ladij, križark in rušilcev. Po kratkem topovskem obstreljevanju se je sovražnik v temi umaknil, zakrivajoč se z velikimi meglenimi pasovi, medtem ko so njegovi rušilci poskušali torpedni napad, ki pa je bil v kali zadušen z ognjem naših ladij in po odličnem protinapadu naših eska-der. Manjša edinica je bila potopljena s. streli križark, drugo pa so zadeli streli naših rušilcev in se je bržkone potopila, večjo sovražno edinico so zadeli streli naših večjih edinic. Nobena naša ladja ni bila zadeta ali poškodovana. Ponoči se je sovražnik umaknil proti svojim oporiščem in naš konvoj je v celoti dospel v določena pristanišča navzlic iskanju in proti njim naperjenim napadom prikritih edinic in sovražnih letal. Spopad je bil le malo bolj severno od zaliva Sirte. V akciji naših eskadcr tor-pednih letal, ki se je izvršila v tesnem sodelovanju z našo pomorsko eskadro, so bila sestreljena 4 sovražna letala. Nadaljnje letalo je zadelo topništvo neke vojne edinice in je padlo v morje. Eno naše letalo se ni vrnilo. Nemško vojno poročilo Hudi letalski napadi na sovjetske postojanke — Potopitev sovjetskega rušilca na Barentsovem morju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. dec Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: V srednjem odseku vzhodne fronte se nadaljujejo hudi boji. Nasprotnik je utrpel nove velike izgube. Oddelki bojnih, strmo-glavnih in lovskih letal so uničili sovražne poljske in topniške postojanke ter razpršili z bombami in s streljanjem sovjetske kolone konjenice ter motoriziranih vozil Nadaljnji učinkoviti letalski napadi so hiL usmerjeni proti letalskim oporiščem in železniškim napravam. Na Barentsovem morju je bila zadeta z bombo težkega kalibra neka tovorna ladja. Na Barentsovem morju je prišlo ponoči do pomorske bitke med nemškimi in sovjetskimi rušilci. En sovražni rušilec je bil potopljen z zadetkom torpeda, drugi pa poškodovan z zadetkom iz topa. Nemški rušilci so se vrnili po uspešnem boju nepoškodovani v svoje oporišče. V boju proti angleški oskrbovalni plovbi so potopile podmornice na Atlantiku 4 sovražne ladje s skupno 17.000 br. reg. tonami. Kazen tega sta bili poškodovani s tor-pednimi zadetki dve petrolejski ladji in ena tovorna ladja. V Kanalu sv. Jurija sc uničila v pretekli noči letala, ki so bila poslana na oboroženo izvidniško službo pe-trolejsko ladjo v konvoju z 8000 br. reg, tonami. V Severni Afriki so se nemško-italijan-ske čete, potom, ko so odbile sovražne napade, ločile po načrtu od nasprotnika. Nemška letala so bombardirala v noči na 20. decembra z dobrim učinkom vojaške naprave v pristanišču Tobruka. Brezuspešni sovjetski napadi Berlin, 20. dec. s. Tudi predvčerajšnjim Je prišlo na srednjem odseku vzhodne fronte do silnih borb v mrazu 15 stopenj pod ničlo. Sovražnik je na mnogih krajih še nadalje izvajal pritisk in skušal prodreti skozi nemške črte. Pri tem so napaiajoče oddelke podpirali težko topništvo in oklopni oddelki. Ponekod je Sovjetom uspel prodor z manjšdmi silami, toda položaj je bil takoj spet popravljen z učinkovitimi protinapadi nemške pehote. Boljševiki so utrpeli precej hude izgube. V področjih nekega pehotnega bataljona je obležalo po zmagovitem nemškem protinapadu na bojišču 600 sovjetskih vojakov. V ostalih krajih so našteli 560 padlih. Nemško topništvo je obstreljevalo z ■uspehom važne vojaške objekte v Petrogradu. Zadete in hudo poškodovane so bile vojašnice, skladišča municije in avtomobilske delavnice. Kljub neugodnim vremenskim prilikam je nemško letalstvo povsod z velikim učinkom podpiralo oddelke v hudih obrambnih bojih. Sovjetski oddelki so bili napadeni z bombami in strojnicami. Berlin, 20. dec. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta je bilo snoči objavljeno, da se na podlagi zadnjih poročil z vzhodnega bojišča lahko trdi, da so bili odbiti vsi sovjetski napadi v zadnjih dneh tako v južnem kakor tudi v srednjem odseku vzhodnega bojišča. Sovražnik je pri tem utrpel zelo velike izgube. Vsi njegovi ponavljajoči se sunki so se razbili ob močni nemški obrambi. V južnem odseku fronte so sovjetske čete izvršile več posameznih napadov na posamezne nemške postojanke, ki so jih ponavljale več dni navzlic velikim izgubam, ki jim jih je zadajala učinkovita nemška obramba. Na enem samem mestu so nemške čete razbile sedem zaporednih sovjetskih napadov zelo močnih oddelkov pehote, podpiranih s topniškim ognjem. Navzlic tem množestvenim napadom se je sovjetskim Četam na eni sami točki posrečilo vdreti v nemške postojanke. V nekem odseku, ki ga je držal en sam nemški bataljon, je bilo po odbitem napadu naštetih na bojišču 230 mrtvih sovjetskih vojakov. Na osrednjem bojišču so sovjetske čete ponovno prešle v napad 17 decembra Napad proti nemškim postojankam je bil izvršen z zelo močnimi silami, čeprav so šele prejšnji dan sovjetske čete v istem odseku utrpele zelo velike izgube. Tudi to pot je močan ogenj nemške obrambe zadržal sovjetske čete in jih prisilil k umiku. S finskega bojišča Helsinki, 20. dec. s. Vojne operacije zadnjih 24 ur obeležuje Istočasna ofenzivna delavnost sovražnika na bojiščih Karelske ožine, pri Sivaeryju in v vzhodni Kareliji povsod pa so sovjetske čete napadale ; manjšimi silami, ki so bile zavrnjene in so turpele znatne izgube ljudi in vojnih potrebščin. Povsod se je nadaljeva^ dvoboj topništva in metalcev bomb. Na Karelski ožini in v vzhodni Kareliji je finsko topništvo uničilo nekatere manjše utrdbe, br zostrelne topove in strojniška gnezda. Slabo vreme je še nadalje oviralo letalsko delovanje, vendar pa so finski letalski oddel ki nadaljevali svojo uspešno bombardiranje železnice iz Murmanska in sicer severno ot Kočkome. Južno od gornjega toka reke Si vaery so finski lovci sestrelili eno sovražne letalo. Na vsem vzhodnem področju te pokrajine divjajo snežni viharji. Nemško svarilo južnim Američanom Berlin, 20. dec. s. Vdor avstralskih čet na portugalski del otoka Timorja je izzval ostro kritiko tudi v »Nemški diplomatski politični korespondenci«, ki mu pripisuje povsem enak pomen, kakor sta ga imela angleška napada na Dakar in Oran. London je skušal opravičiti to svoje protizakonito dejanje z vestjo, da so baje Japonci napadli portugalsko kolonijo v Macau ob južni kitajski obali. Toda ta tendenciozna vest je bila takoj demantirana od portugalskih oblasti. Korespondenca pripominja dalje, da so London tudi v odnošajih s svojimi zavezniki poslužujejo podobnih vznemirljivih metod. Dokazal je to že prej v borbi proti osi na ta način, da je med narode sejal nezaupanje in sumničenja ter tako položaj še poslabšal. Take agresivne politike se London poslužuje tudi v odnošajih s srednjimi in južnimi ameriškimi državami. Korespondenca opozarja državnike pred sleherno ponudbo angleške in ameriške »solidarnosti«, »prijateljstva« in »zavezništva« ter zaključuje, da bi se vse take lepe ponudbe o prvi priliki končale v čisto drugačnem smislu, kakor so ga imele ob svojem početku. Španija ostane izven vojne Madrid, 20. dec. s. Vsi napori anglosaške propagande, ki je skušala presl uprti javno mnenje z lažnimi vestmi o pomenu nedavnih razgovorov zunanjega ministra, so izkazali za brezuspešne spričo izjave Špm nije, da bo ostala nevojskujoča se država tudi v novem položaju, ki je nastali z razširjenjem vojne. Argentina uveljavlja svoje pravice Buenos Aires, 20. dec. s. Argentinski zunanji minister je izjavil glede na načrt, da bi Anglija odstopila Shetlandsko otočje Zedinjenim državam, da so ti otoki argentinska last španski parnik zaplenjen v New Yorku Buenos Aires, 20. dec. s. Neki španski transatlantski parnik, ki mu imena še ni bilo mogoče dognati, je bil zaplenjen od ameriških oblasti v newyorški luki. Odstranitev Wilsonovega spomenika v Pragi Berlin, 20. dec. s. Takoj po izbruhu sovražnosti med Nemčijo in Zedinjenimi državami je bil s trga pred osrednjo postaio v Pragi odstranjen Wilsonov spomenik. A JAPONCI V HONGKONGU "iške čete so se umaknile z ctoka Penar ^ - Japonska pvač&sam* na Malajske— -^tHai Stockholm, 20. dec. d. Snoči je bilo s pristojnega mesta v Londonu objavljeno, da je bila odrejena evakuacija otoka Pe-n»g, ki pripada britanski kronski koloniji »Streits Settlements« in leži ob severoza-padni obali Malaje. Londonsko poročilo pravi, da je uspelo britanski posadki na otoku Penang umakniti se brez izgub. Kolikor je doslej znano, je vse civilno prebivalstvo ostalo na otoku. Otok Penang meri približno 1000 kv. km in šteje nad 400.000 prebivalcev. Glavno mesto GeOrgetovvn ima 170.000 prebivalcev. Tokio, 20. dec. (Domei). V četrtek je z letalom dospel na bivše britansko letališče Kota Bahru dopisnik tokijskega lista »Niči Niči«, ki je prvi japonski vojni poročevalec na fronti v Malaji. Dopisnik poroča da je to letališče v severovzhodnem delu Malaje tako naglo padlo v japonske roke, da ga Britanci niso mogli prav evakuirati. Na letališču je ostalo nad 12 britanskih bombnikov in bojnih letaL Tanki z gorivom so bili še v ognju, ko so letališke objekte že zasedle japonske čete. Japonski vojaki so pripovedovali dopisniku japonskega lista, da so se po prvem japonskem napadu na letališče britanski častniki naglo razbežali in da so le še indijski vojaki branili to važno postojanko. Sanghaj, 20. dec. d. Glede na kritični položaj britansko-ameriške obrambe v vzhodni Aziji je bil pozvan načelnik generalnega štaba ameriškega letalstva general Ge-orge Howard Brett, naj takoj odpotuje z Bližnjega vzhoda v Singapur. General Brett je v petek v rekordnem poletu z ameriškim bombnikom dospel iz Kaira v glavno mesto Birme, Rangun. Bitka za Hongkong Hongkong, 20. dec. (Domei). Japonske čete, ki so se v četrtek izkrcale v britanski kronski koloniji Hongkongu, so sedaj zaposlene z uničevanjem britanskih posadk v vrsti močnih utrdb, ki se raz te -gajo od trdnjave Mount Avis na zapadu pa do utrjene točke Mount Sywan na vzhodnem delu otoka Hongkonga. Britanske čete, ki so se umaknile na posamezne utrjene točke okr;_- mesta Victorije posebno na Victoria-Peak in Stani ey-Po in t, se še upirajo napadajočim japonskim četam. Trdnjava Victoria-Peak še odgovarja v presledkih na streljanje japonskega topništva, ki od četrtka dalje brez prestanka bruha ogenj na poslednje britanske obrambne točke. V mestu Vicioria divjajo na več mestih veliki požari. Nanking, 20. dec. s. Med jetniki, ki so jih zajele japonske čete v Kav Lunu je tudi dr. P. W. Jen, bivši veleposlanik čungkinške vlade v Berlinu in Moskvi. Verjetno je, da je še mnogo drugih osebnosti čungkinške vlade v Hongkongu, kjer se skušajo poskriti med domačim prebivalstvom. Le nekaterim redkim se je posrečilo zbežati ponoči z letali. Tokio, 20. dec. d. Zlom britanske obrambe Hongkonga so v Šanghaju zvedeli iz poročil po radiu in posebnih izdaj listov, ki so vest o izkrcanju Japoncev na Hongkongu objavili kot posebno senzacijo. V mednarodnem okraju Šanghaja je ta vest povzročila silno zmedo. Dopisnik lista »Asahi« poroča, da so se Angleži in Američani v Šanghaju trgali za posebne izdaje listov ter z naglico prebirali novice o poteku borb za Hongkong. Večina Američanov je istega mnenja z Japonci, namreč, da je treba po izkrcanju Japoncev pričakovati vsak trenutek popolne nadvlade nad to britansko kolonijo. Hudi letalski napadi na Filipine Tokio, 20. dec. (Domei) Mornariški oddelek japonskega glavnega stana je ob 12.30 objaviti komunike, v katerem r avi. da je japonsko mornariško letalsitvo 18. decembra presenetljivo napadlo pomorsko oporišče Iloilo na Filipinih. Dve težki letali sita bili pri tem požganii, prav tako tudi en hangar in rezervoar petroleja. Danes so štiri japonska letala napadla tudi letalsko oporišče Del monte na Filipinih. V teku te operacije je bilo sestreljenih 6 težkih sovražnikovih letal, 5 nadaljnjih pa je bilo zažganih na tleh. Prav tako je japonsko letalstvo v iužnem delu Kitajskega morja sestrelilo sovražni hidroavion ter hudo poškodovalo neko sovražno ladjo. En *a-j>cnski hidroavion je nad morjem sestrelil ameriški hidroavion in en bombnik. Sanghaj, 20. dec. d. Iz Manile javljajo, da so japonska letala v soboto zjutraj ponovno močno napadla ameriško mornariško oporišče Cavite na Filipinih. Japonska letala so metala bombe na razne vojaške objekte oporišča. Podrobnosti o povzročeni škodi poročilo ne navaja. Sanghja, 20. dec. d. Iz Manile javljajo, da so japonski bombniki v četrtek opoldne napadli glavno mesto Filipinskega otoki Panay, Ilo Ilo. Napad je trajal 30 minut Povzročena je bila precejšnja škoda, predvsem zaradi tega, ker je prišel napad Oo-cela nepričakovano. Sanghaj, 20. dec. d. Z Manile poročajo uradno, da so se japonske čete v veflikem številu izkrca.'e v r> n- •-^-n M'Tida-nao na Filipinih. Danes so se tamkaj vse dopoldne bile ogorčene borbe. Uradno poročilo pripominja, da je med prebivalstvom Davna mnogo Japoncev. Stockholm, 20. dec. d. Po došlih informacijah so se japonske čete izkrcale na otoku Mindanao na Filipinih. Mindanao je drugi največji otok v skupini Filipinov. Bombardiranje Wakeja Sanghaj, 20. dec. d. Iz Washingtona poročajo, da javlja ameriško mornariško ministrstvo v včeraj izdanem komunikeju o dveh novih japonskih letalskih napadih na ameriški otok Wake na Tihem oceanu. V enem izmed teh napadov, ki ga washington-sko poročilo označuje kot posebno močnega. je sodelovalo zelo veliko število japonskih letal. Prvi napad označuje ameriško poročilo kot »sorazmerno lahkega značaja«. Strupeni plini na Guamu Tokio, 20. dec. (Domei.) Japonske čete, ki so okupirale ameriško oporišče Guam na Tihem oceanu, so v ameriških vojaških skladiščih odkrile zaloge strupenih bojnih plinov. V tiskovnem oddelku japonskega glavnega stana pravijo k temu odkritju, da zaloge teh bojnih plinov jasno kažejo, da so bile namenjene za borbo proti Japonski, hkrati pa razkrivajo, kaj se prav za prav more razumeti pod tako zvano ameriško humanostjo V Japonskih krogih pripominjajo, da zaradi naglice japonskega napada na Guam k sreči Američani teh plinov niso mogli izkoristiti, toda navzoč temu znači posest bojnih plinov prekrči-tev mednarodnih dogovorov. Japonska letala nad Bismarckovim otočjem Tokio, 20. dec. d. List »Asahi« poroča iz Šanghaja, da so prejeli iz Melbourna vest, po kateri je avstralska vlada včeraj objavila informacije o kretanju japonskih vojaških letal med otočjem Bismarck Ukrepi proti Američanom in Angležem v Indokini Toldo, 20. dec. (Domei.) Dopisnik lista »Asahi« javila iz Hanoia da so oblasti Francoske Indokine odredile državno kontrolo nad vso premično ln nepremično imovino ameriških, angleških ter nizozemsko-indljskih državljanov na ozemlju Francoske Indokine. Kontrola velja od 18. decembra dalje ln so od nje izvzeti sami predmeti, potrebni za vsakdanje živl enje. Vichy, 20. dec. d. Kakor poročajo iz Ha-noija, pripominjajo v tamkajšnjih službenih krogih, da je bila uvedena oblastna kontrola nad imetjem pripadnikov držav, ki so v vojni z Japonsko, ker so japonske okupacijske oblasti odredile nadzorstvo nad konzulati dotičnih držav. Zato je bilo konzulom vzeta možnost zaščite nad imetjem poverjenih privatnih osebnosti in so zarad tega to zaščito sedaj prevzele oblasti Francoske Indokine. Preokret v čungkinškl vladi Tokio, 20. dec. (Domei.) Vojni minister čungkinške vlade general Hojingčin je po poročilu dopisnika lista »Niči Niči« iz šanghaja od 18. decembra nasvetoval maršalu Cangkajšku, naj se ukloni Japonski, ker doživljata anglo-ameriški sili v vojni proti Japonski poraz za porazom. Dopisnik lista poroča nadalje, da narašča v Cungkm- gu zaprepaščenje zaradi britanskih izfib in da so tamkaj že prepričani, da bo po izgubi Hongkonga tudi dokončno izločen vpliv Velike Britanije iz azi;'skega prostora. Tokio, 20. dec. (Domei.) Na današnji tiskovni konferenci je zastopnik informacijskega urada Hori med drugim tudi izjavil, da postaja zaradi zmanjšanja angleško-ameriške pomoči po izbruhu vojne na Daljnem vzhodu odporna sila Cungkinga od dneva do dneva vidno manjša Hori Je še pripomnil: Dodal bi še rad, da v vodilnih čungkinških krogih čim dalje boli narašča razpoloženje v prid sodelovanju z Japonsko. Nemška sodba o položaju Berlin, 20. dec s. »Volkischer Beobachter« poveličuje hrabrost japonskih čet, ki so v teh nekaj dneh bo>r')e dokazale popolno premoč nad angleškimi in ameriškimi - "boro-ženimi sik m i. Lir/t opezerja nadalje ra ne-i davno izjavo londonskega lista »Times«, da je namreč Hongkong ogromna trdnjava, ki se bo lahko preko vseh mej upira'a navzlic vsem kombiniranim sovražnim nap dom z n or ja. iz zraka in po suhehm. ki bi jim bila trdnjava v primeru obleganja podvržena. O istem predmetu, nadaljuje narodno-socialističnj organ, ie govoril tudi vojaški poročevalec londonskega radia, ki je svojim poslušalcem zagotov'1. da se mesto Hongkong lahko upira obleganju najmanj tri mesece in da bi ga v tem času nobena; sovražna sila ne mogla priseliti h kapitulaciji. List »Borsenzeitung« piše, da je treba smatrati zasedbo Hongkonga kot eno izmf-d najbolj odličnih oneracij japonskih oboroženih sil. Po zasedbi Kav Luna, ki leži nasproti luki Hongkong. je za Japonce nastalo veliko vprašanje, ksko naj premagajo oviro 3 km širokega kanala, ki loči edino od otoka. Težka taktična naloga pa ;e bila izvršena s tesnim sodelovanjem japonskih kopnih, pomorskih -n letalskih sil. Padec Hongkong;!. piše list »Zwo1fuhr-blatt«, pomeni smrtni udarec za čungk;nf,kj v-lado, zlasti pa za proti japonske obk^lje-valne manevre. Zrušenje britanske trdnjave je važno tudi zaradi kcrisiti, ki j1'h bo> od tega oporišča ime'o japonsko vojno brodovje, ki se je s tem pridobilo izredno važno oporišče za operacije proti Singapuru, Manili in Borneu. Ta izredno hudi udarec, k: je doletel Angleže, zopet ponižuje o-ab-nost londonskih političnih in vojaških krogov, ik so se kakor običajno tudi to pot predajali najbolj rožnatim utvaram. Ameriška oporišča v Sibiriji Tokio. 20. dec. ("Domei) Na današnji tiskovni konferenci so predstavniki tiska zastopniku informacijskega urada Hori ju zastavili razna vprašanja glede govoric o prepustitvi nekaterih oporišč v Sibiriji na osnovi ameriškega zakona o najemninah in posojilih. Hori je izjavil, da je jaoonska vlada to vprašanje podrobno zasledovala, da pa doslej nima glede tega nobene službeno informacije, ki bi se lahko smatrala za zanesljivo. Portugalski protest proti zasedbi Timorfa Izjave min. predsednika Salazarja v portugalskem parlamentu Lizbona, 20. dec. s. Pred nabito polno dvorano, ki je z ogromnim navdušenjem sprejela izjavo vlade, je predsednik vlade Salazar podal parlamentu pričakovane izjave glede britanske zasedbe portugalskega otoka Timor. Po daljšem poročilu o korakih, ki jih je britanska vlada pod vzela, da bi pridobila pristanek portugalske vlade na zasedbo otoka Timor, in se s tem, kakor je trdila londonska vlada, zavarovala proti dozdevnim, a neobstoječim grožnjam Japonske, je predsednik vlade izjavil, da je guverner otoka Timor po navodilih portugalske vlade odklonil pristanek na izkrcanje avstralskih Čet. To izjavo je zbornica sprejela z živahnim, dolgim ploskanjem. Salazar je nato prikazal kampanjo nekaterih svetovnih listov o položaju na Tumorju in jo označil kot smešno. Nato je govoril o razgovoru, ki ga je imel 17. t m. z angleškim poslanikom, ki je trdil, da so bile ob obali otoka Timor opažene japonske podmornice. S temi pretvezami je angleški poslanik hotel potegniti Portugalsko v vojno na strani Anglije proti njeni volji. Medtem pa so že prejšnje dni avstralska letala ponovno letela preko otoka Timor in izvršila s tem neupravičeno in jasno kršitev našega ozemlja (protestni vzkliki), s čimer je postavljena v nevarnost portugalska nevtralnost Medtem ko se je angleški poslanik v Lizboni razgovarjal z njim, pa je državni po i tajnik v angleškem vojnem ministr^vu sporočil portugalskemu poslaniku v Londonu, da so se avstralske in nizozemske čete navzlic odporu krajevnih oblasti že izkrcale v glavnem mestu otoka Timor. Zbornica je nato s soglasnim odobravanjem pozdravila sklep, ki ga je sporočil predsednik vlade o volji Portugalske, da se brani in da lojalno Izvrši svoje nevtralnost-ne dolžnosti ne glede na tuje interese, tma-joč pred očmi predvsem suverene interese naroda. Med živahnim ploskanjem zbornice, ki se ji je pridružila tudi množica, ki je v bližini poslušala govor, razširjen po zvočnikih, je Salazar zaključil svojo izjavo z odločnim protestom proti angleški zlorabi in je dejal, da se bodo pogajanja za dosego spoštovanja portugalskih suverenih pravic na otoku Timor nadaljevala. Madrid, 20. dec. s. Portugalski poslanik Teotonij Pereira je uradno obvestil španskega zunanjega ministra Serrana Sunerja o zasedbi otoka Timorja po avstralskih četah in mu obenem sporočil izjavo predsednika Salazarja o tem dogodku, podano v portugalskem parlamentu. Novo piratsko dejanje Velike Britanije ki je s tem poteptala pravico in čast Portugalske, je izzvalo ogorčeno zgražanje v španskih krogih, ki poudarjajo, da se London nikdar ni obotavljal izrabiti vseh prilik, da bi zahrbtno zadel portugalski narod, med tem kc se je v lastnem interesu sicer vedno skliceval na prastaro zavezništvo s Portugalsko. Zahrbtni napad na otok Timor je nov dokaz pomanjkanja tankočut-nosti v angleški politiki in zgovorno dokazuje, kakšno vrednost imajo zagotovitve velikih demokracij v pogledu spoštovanja suverenosti ln ozemeljske nedotakljivosti nevtralnih držav, kakor tudi goljufivost izjav, da se bore za obrambo svobode narodov. Kljub največji rezerviranosti uradnih krogov, se lahko reče, da je ponosen protest predsednika Salazarja naletel na popolno razumevanje. Lizbona, 20. dec. (Domei). S poučene strani se je zved-lo, da je portugalska vlada zahtevala od vlad Avstralije in Nizozemske Vzhodne indije takojšen umik njunih oboroženih sil, ki so se izkrcale na portugalskem otoku Timor ju na Tihem ocea* nn. Lizbona. 20 dec. (Domei.) Ameriška poročevalska agencija Assoc'ated Press javlja iz Batavije. da so avstralske ln nizozemsko-Indijske oblasti takoj po vojaški zasedbi portugalskega otoka Timorja aretirala vse tamkaj živeče japonske državljane. Gospodarstvo Gospodarski Vzhodne in Oceanije Ameriko Z izkrcanjem japonskih čet na Luzonu se je pričela velika borba za posest Filipinskih otokov. Gospodarstvo Zedinjenih držav je od nekdaj močno navezano na Filipine, od koler uvaža Amerika važne surovine. Pomen Filipinov za Zedinjene države spoznamo, če upoštevamo, da uvažajo Zedinjene države iz tega otočja važne surovina, kakor so kopra, kokosovo olje, sladkor, tobak, konopljo-manila, les, srebro in zlato. V zadni n letih je znašal ameriški letni uvoz b-' T,ipmskih otokov preko 90 milijoni pri čemer ni upoštevan uvoz zlai^ V zvezi z izbruhom vojne na Daljnem vzhodu je zanimiva ugotovitev, ki jo je pred enim letom podal ameriški gospodarski časopis »Survey of Current Business«. Po teh podatkih so Zedinjene države doslej 85% obrambno važnih surovin, ki jih morajo uvažati, dobivale iz vzhodne Azije. Po najnovejših podatkih je znašal v prvem poletju letošnjega leta celotni ameriški uvoz iz Azije in Oceanie 602 milijona dolarjev (prejšnje leto 463), kar predstavlja 38°/o celotnega uvoza .Zedinjenih držav. Največji del tega uvoza je odpadel na brit-sko Malajo, namreč 168.5 milijona dolarjev. Britska Malaja je bila za Kanado na drugem mestu v ameriški uvozni statistiki. Te je razumljivo glede na znatne ameriške uve-zne potrebe surovega gumija, ki so ga Zedinjene države dobivale predvsem iz Britske Mailaje; poleg tega pa so gumi uvažale še iz Nizc-zemske Indije, Filipinov iri Britske Tndije. Celotni ameriški uvoz iz Ma-Iaje, Nizozemske Indije, Filipinov in Britske Indije je znašal v prvem ooletju letošnjega leta 366 milijonov dolarjev. Samo surovega gumija so Zedinjene države v prvih devetih mesecih t. 1. uvozile 772.000 ton (lani 579). Prav tako je oskrba Zedinjenih držav s kositrom navezana na uvoz ;z MaLaje in Nizozemske Indije. V prvih devetih mesecih t. 1. so Zedinjene države uvozile 116.000 ton kositra (prej'nje loto 91.000 ton). V tej zvezi je treba še poudariti, da odpade od celotnega svetovnega izvoza surovega gumiia 40% na britsko Malajo in 30% na Nizozemsko Indijo; na obe področja torej skupaj 70%. Tako lahko trdimo, da sta Mala"'a in Nizozemska Indija izključni dobaviteljici gumija na svetovnem trgu. Na drugi strani pa odpade skoro polovica svetovnega izvoza kositra na brit- Pmtien kmetijske produkcije v Južni Italija Južna Italija je danes v okviru italijanske gospodarske politike v središču zanimanja. Prizadevanje ne gre samo za tem, da se Južna Italija industrializira tako, da ne bo vsa industrija osredotočena v severni Italiji. Tudi na področju kmetijske produkcije je danes v ospredju skrb za Južno Italijo, ki ji vlada posveča že dalj časa posebno pozornost. V teku so velika javna dela za oskrbo Sicilije z vodo, za elektrifikacijo, predvsem pa za modernizacijo kmetijstva. V tej zvezi je treba poudariti, da je zlasti povprečni hektarski donos žita v Južni Italiji mnogo manjši, kakor v Severni Italiji, kjer se povprečno pridela na hektar 21 do 23 metrskih stotov žita, medtem ko je znašal hektarski donos lani v Siciliji le 11.7, v Kalabriji 9.7 in v Sardiniji 7.1 meterskega stota. Pri sodobnih metodah kmetijske proizvodnje pa ni ovire, da se ne bi tudi v Južni Italiji produkcija žita dvigpila na ono višino, kakor v severni Italiji. Prizadevanje gre za tem, da bo Južna Italija zopet postala žitnica Italije, kakor je to bila v starem veku. Potem bo Italija na področju preskrbe z živili postala v resnici docela avtarhična. Vzporedno posveča Italija pozornost kmeti jstvu v goratih krajih. V tem pogledu so bile predpisane za take kmete že znatne davčne olajšave. Kmetijam v višini preto F>00 m nad morjem se davčne dajatve docela odpišejo, kmetijam v višini 400 do 800 m pa se znižajo na polovico. Kmetijsko prebivalstvo. ki živi v goratih krajih v višini preko 400 m. cenijo na 9 milijonov, od tega živi 1.5 milijona ljudi v višini preko 800 m. Te olajšave pomenijo za državne blagajne obremenitev 100 do 200 milijonov lir na leto. Gospodarske vesti = Italijansko-madžarsko sodelovanje na področju tekstilne proizvodnje. Iz Milana poročajo, da so bila tam pogajanja meč preolstavniki italijanske in madžarske tekstilne industrije. Sklenjeno je bilo, da se bc pod vodstvom madžarske državne zveze tekstilnih tvornic ustanovila na Madžarskem delniška družba, ki bo uvažala iz Italije tekstilne surovine in prejo in jo bo dodeljevala posameznim podjetjem. = Nemška udeležba pri francoski industriji barv. Pred tedni smo poročali o ustanovitvi francoske družbe »Francolor«, ki bc prevzela vse velike tvornice sintetičnih barv v Franciji in sicer z udeležbo nemškega kemičnega koncerna I. G. Farbenindu-strie. Sedaj poročajo iz Vichya, da je francoska vlada izdala za ustanovitev te družbe poseben dekret. Nova družba bo imela 800 milijonov frankov delniške glavnice. V zvezi z ustanovitvijo nove družbe poročajo nemški listi, da bo imel nemški kemični koncern I. G. Farbenindustrle 51 odst. delnic, francoski interesenti pa bodo imeli 49 odstotkov glavnice. Dosežen je bil sporazum glede oskrbe zunanjih tržišč, po katerem bo nova francoska družba oskrbovala notranji trg in francosKe kolonije, na ostalih tržiščih pa bo nastopala le v omejenem obsegu. = Omejitev potovanj po železnici v Nemčiji. Kakor smo že poročali, so bile v Nemčiji izdane znatne omejitve za potovanja po železnici v zimskih mesecih, ko so železnice najbolj obremenjene, ker je zaradi ledu prekinjen promet po rekah in prekopih. Sedaj je državni tajnik za tujski promet Izdal podrobna navodila o tem, kdo lahke v zimskem času potuje po železnici zaradi odmora odnosno zaradi dopusta. V prv; vrsti pridejo v poštev pripadniki vojske, delovne službe in organizacije Todt, če imajo dopust, kar dokažejo z izkazom za sko Malajo in Nizozemsko Indijo. Iz tega je razvidno, da sta gumi in kositer v središču sedanje borbe na Daljnem vzhodu. Dežele vzhodne Azije in Oceanije, pa so tudi važne za oskrbo Zedinjenih držav z manganom (Filipini), kromom (Filipini, Nova Zelandija), volframom (Kitajska, Malaja). antimonom (Kitajska) in svincem (Avstralija), pa tudi za oskrbo Zedinjenih držav s konopljo (Manila), volno (Avstralija in Nova Zelandija) ter sladkorjem in čajem. Samo čaja so Zedinjene države v prvih devetih mesecih t. 1. uvozile preko 32.000 ton. Akcija za zbiranje odpadkov in b^ba proti razsipnosti v Zedinjenih državah Po vzorcu evropskih držav 'o se sedaj tudi Zedinjene države odločile, spričo izbruha vojne z Japonsko, pričeti a.kc;jo za zbiranje odpadkov in za borbo proti razsipnosti s sirovinami. Urad za civilno obrambo je priredil po vsej državi p< seben dan borbe proti razsnpnosti, ki gre za tem, da se petrošne dobrine uporabljajo, dokler se dajo uporabljati. Izdan je bil poziv prebivalstvu, naj uporablja avtomobile, dokler se z njimi lahko vozi, prav tako kuhinj.ke potrebščine, hladilne omare, pohištvo, obleke. perilo itd. Akcija je prirejena v vsej državi in na velikopotezni podlagi in sicer v znamenju treh »s« (save. simolifv subs+itute — šte-diti. poenostaviti, nadomestiti). Včasih so se Američani ponašali, da so največii narod razsipanja, kar so smatrali kot dokaz bogastva. Danes pa so prisiljeni posnemati ukrepe, ki sta jih uvedli Italija' in Nemčija že pred vojno. Poziv narodu navaja med drugim, naj prebivalstvo štedi z obleko in obutvijo. Doslej v Ameriki n.i biH običaj, krpati nogavice ali ob'eko. Sedaj pa so pozvani vsi Američani, naj oblačil re zavržejo, če se dajo skrpati, kar velja zlasti za nogavice. Prav tako v Ameriki ni bil običaj popravljati čevlje, ki so jih zavrgli, čim so bili podplati poncšeii. Sedaj na pozivajo prebivalstvo, da sii da stare čevlje popraviti. V zvezi s to aikcijo je bilo pozvano ameriško prebivalstvo, da zbira star papir, stare kovine in tkamime. Industrijska podjetja pa so dobila nalogo, nadomestiti zlasti pri gospodinjskih predmetih kovine z novim plastičnim materialom. dopust. V drugi vrsti lahko potujejo na dopust zaradi odmora delavci ln nameščenci oboroževalnih obratov in takih ustanov, uradov in naprav, katerih delo je važno za vojno gospodarstvo. Pripadniki te skupine dokažejo upravičenost potovanja s potrdilom podjetja ali urada o dodeljenem dopustu. Pripadniki gospodarskih samostojnih poklicev (trgovci) ln pripadniki svobodnih poklicev (odvetniki, zdravniki itd.) imajo pravico potovati na dopust zaradi odmora, če vrše za vojno važne posle, kai dokažejo s potrdilom poklicne organizacije, o čemer je državna gospodarska zbornica izdala podrobna navodila. V vseh navedenih primerih imajo pravico potovanja na dopust zaradi odmora tudi rodbinski člani. Končno smejo potovati na odmor osebe, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da so potrebne zdravljenja v kopališču ali zdravilišču, ali da so po težki bolezni potrebne okrevanja. Zdravniško spričevalo mora navajati razloge. Gornje omejitve ne veljajo za poklicna potovanja. Poleg tega smejo v klimatske in tujskopro-metne kraje potovati matere z otroci do t let starosti in stare bolehne osebe iz krajev, ki so ogroženi zaradi zračnih napadov če predlože potrdilo uradne organizacije za socialno skrbstvo, da spada kraj stalnega bivališča med kraje, od koder se otroci pošiljajo na deželo. Kdor ne pripada navedenim skupinam se mora v letošnji zimi odpovedati potovanja zaradi odmora, kar velja tudi za božične praznike. = Kompenzacijski posli med Madžarske in Srbijo. Med Madžarsko in Srbijo so se pričeli razvijati trgovinski posli na podlagi kompenzacij. Iz Budimpešte poročajo, da je med madžarskimi in srbskimi uvozniki dosežen sporazum, po katerem bo Madžarska uvozila iz Srbije večje količine suhih češpelj in pekmeza. Madžarska pa bo na kompenzacijski podlagi dobavljala v Srbije zmleto papriko. = Znatno priseljevanje v Sofijo. Na podlagi statistike o prijavah In odjavah prebivalcev je imela Sofija 1. julija letošnjega leta 404.000 prebivalcev. Ob uvedbi krušnih kart pa je bilo sedaj ugotovljeno, da šteje Sofija 490.000 prebivalcev. V zadnjih mesecih se je priselilo v Sofijo preko 8C tisoč ljudi. Kmetijstvo na Spodnjem štajerskem O spodnještajerbikem kmetskem gospodarstvu poročajo nemški listi, da je pokazalo pod vodstvom deželnega kmetijskega voditelja Jožefa Hainzla nekatere lepe uspehe Na Spodnjem Štajerskem je 70.000 kmetij, od teh pa komaj kakih 6000 obsega več kakor 20 ha. Hmeljniki so bili skrčeni za več kakor 60 odstotkov. Na razpolago je bilo danih 10.000 metrskih stotov semenja im 50.000 metrskih stotov umetnih gnojil. Od 50 nemških strojnih tovarn so biti naročeni kmetijski stroji. Na Spodnjem Štajerskem obsega vinogradništvo 22.000 ha in je zasajenih 2 iin pol milijona sadnih drcvesc. Sadjarstvu in vrtnarstvu hočejo posvečati čim večjo pozornost, da bo zlasti dovolj zgodnje zelenjave in zgodnjega sadja. Na Spodnjem Štajerskem je zdaj 1000 vinogradniških čuvajev. Sadjarske in vinarske šole naj bi se povečale. Donosi na hektar so na Spodnjem Štajerskem še za 30 do 50% pod povprečnim nemškim državnim donosom iin zaosta jajo tudi še pod povprečnim štajerskim donosom. Pozornost je treba posvečati tudi reji domačih živali. Prejšnjih 69 majhnih zadrug rejcev so strnili v 20 večjih zadrug. V načrtu je ustanovitev rajfajZnovk v raznih krajih. Za prihodnje leto je v načrtu dobava semen, strojev in umetnih gnojil, preurejanje domačij, zlasti hlevov, skladišč, gnojnih jam in podobnih naprav. Potrebni bodo razni prispevki. Priznanje Haila Selasija italijanskemu civilizacijskemu delu v Abesiniji Rim, 20. dec. u. Haile Selasie je imel razgovor s sotrudnlkom lista »Chicago News«, s katerim prav gotovo ni napravil usluge anglosaški propagandi. Res je sicer dejal, da sanja o aneksiji Eritreje in italijanske Somalije, da bi imel neposredni dostop do mOrja izven Džibutija, toda ušla so mu med drugim tudi naslednja priznanja: Sedaj, ko imamo ceste, ki nas vodijo v Masauo, Asab in Mogadlš ter druge lune, se moramo teh luk tudi poslužiti. Glede na sedanji izgon Italijanov iz Abesinije, sem prepričan, da se to mora izvršiti samo v skladu s potrebami našega industrijskega razvoja. Italijani so ustvarili tu veliko bombažno ln volneno industrijo, mline in druga industrijska pod;'etja. Nekatere izmed teh družb so bile pod državnim nadzorstvom, druge pa so delale z zasebnim kapitalom. Mnogo je tudi naprav splošne javne koristi, kar velja še poseoej za električno energijo, ki mora'o ostati tudi po izpraznitvi. Zato priporočam, naj i bi del italijanskih tehnikov še nadalje začasno ostal v državi, dokler jih ne bodo mogli Abesincl nadomestiti odnosno, dokler ne bodo prišli v Abesinijo Angleži, Američani ali drugi inozemski strokovnjaki, ki bodo nadaljevali njihovo delo. Ta izjava Haila Selasia je najbolj zgovoren dokument za presojo pravic italijanske civilizacije in delavnosti. Po njegovem priznanju se je Italija na ozemlju vzhodne Afrike izkazala kot pospeševal-ka žive civilizacije in produktivnega napredka v tolikšni meri, da poudarja sam Haile Selasie potrebo italijanskega sodelovanja, da reši, kar so Italijani v civilizacijskem pogledu ustvarili. To pa potrjuje pred vsem svetom dovolj jasno neuničljivo pravico in dolžnost Italijanov v njihovi civilizacijski kolonizaciji Afrike To tudi dovolj močno demantira vse neprevidne in debele angleške trditve, ki jih lahke smatramo za žal ive za vse, kar je pošteno italijansko* delo urtvarilo v Abesiniji in drugod po svetu. Odločen boj črni borzi v Grčiji »Mavri agora" je veliko zlo, ki ga hočejo iztrebiti Da je trgovski duh Grkom že od davnine prirojen, je splošno znano. Po vseh sredozemski pristaniščih pa tudi daleč drugod po svetu, še zlasti v Orientu, najdete v mirni dobi pripadnike grškega naroda, ki trgujejo z vsem. V sedanji stiski pa se je trgovska pod;etnost v Grčiji žal tako izma-ličila, da je bilo treba zakotnemu prekupčevanju kar najodločneje stopiti na prste. Zanimivo poročilo o tem prinaša veliki nemški dnevnik »Frankfurter Zeitung«. ki pravi: Ze nekaj mesccev so razpravljali na sejah ministrskega sveta o črni borzi. Grški dnevniki so bili po'ni svaril in poročil o tem in popotniki, ki pridejo iz Grči i o, pravijo, da je v ospredju vsega javnega zanimanja v Grčiji »m a v r i agora«. črna borza, verižništvo kot množestven posel. Grški notranji mimster je zaradi črne borze odstopil in prcdsednvk vlade general Colakoglu je sam prevzel borbo zoper črno borzijance v svoje reke. Zadnji čas zatorej veje nov, zelo oster veter po lazariih in skrivališčih verižn kov in oderuhov. Grška policija je čvrsteje poprijela in je spravila na varno celo vrsto mračnih mož. Preseneča, da se je zbrala čudno oestra družba. Aretiranci niso samo kakšni bedniki ali iztirjeni trgevčiči, marveč so med nji- mi tudi bančni ravnatelji, veliki podjetniki advokati, ljudje »uglednega ;mcna in boljše družbe« kakor sc pravi. Eno izmed takih skrivališč si je general Colakoglu sam ogledal In kar je tu videl — tisto _asprot-je med vnanjim cvetom in skrivališčem, razliko med pomanjkanjem najširših slojev in obiljem po teh skrivališčih, kjer je nakupičeno. kar zunaj manjka, da bi prišlo po visokih cenah med tiste. k< lahko plačajo. — to nasprotje je tako grozovito, da je general Colakoglu nekaterim »solastnikom« skladišča trajno drast čno izrekel svojo sodbo, preden jih je dal odgnati kakor so zaplenili njihove »zbirke«. Grčiji, nadalju.- poročevalec, se ne godi dobro. Kar se je moglo prerokovati, ko jo je kralj zapustil, se je zgodilo. Grčija je odvisna od uvoza kakor nobena druga država. To je dežela, v katero ie treba uvažati vePk del žita, sladkorja, premoga, pogonskih sredstev, obleke in raznih industrijskih izdelkov. Letos je bila tudi žitna letina skromna. Grčija ima samo eno progo in prevoz trpi zlasti v vojni. Tako je razumljivo. da življenje v Grčiji ne more biti posebno ugodno. Toda prvi kom": k izboljšanju je ta. da dežela JUTRO« St 298 - Delaimo jaslice! 21 Xn. lMl-XT I Ukinitev nekaterih potniških vlakov Izpremcmbe v vozaem redu stopijo ie i jutrišnjim dnem te nekaj dni je na Kongresnem trgu odprt tradicionalni sejem božičnih drevesc, a kakor je videti, niti ponudba niti povpraševanje ne kažeta vneme, kakršne smo vajeni iz prejšnjih let. Najbrž so vojne razmere na malokaterem področju izzvale tolikšne spremembe kakor v tej svojevrstni sezonski kupčiji, ki je od nekdaj nudila siromašnim ljudem na deželi nekaj skromnega zaslužka za zimske dni, meščanom podžigala nekoč skoraj prijetne skrbi pred božič, mladim srcem pa dražila nepočaka-no fantazijo, ki v otroški duši odleže pač za dobrSno polovico celotnega božičnega doživetja. Ors Več je razlogov, da letos na Kongresnem trgu ni živahnega vrveža. Vsekakor je pomembno dejstvo, da so svoj čas velik delež predbožičnemu trgu prispevali gorenjski kmetje, ki so letos Izostali, še večjega pomena pa je brez dvoma okoliščina, da so se ljudje v času privadili strožjega, bolj štedljivega gospodarstva. To se ne da reči, da bi cene božičnim drevescem letos bolj poskočile, kakor so cene raznim življenjskim potrebščinam. A vendar je božično drevesce — zlasti če ga primerjamo z jaslicami — že samo po sebi rekvizit razsipnosti in razkošja. Božično drevesce ima za praznike v hiši pač toliko veljave, kolikor je iskrečega se okrasja na njem. Pretežni del krhkega, drobljivega lepotičja, ki ga je treba navesiti na smrečico, smo vrh tega od nekdaj uvažali preko meje, da je poleg zasebne štednje, ki jo vojna narekuje vsakomur izmed nas, vredno poudarka še načelo avtarkije, ki je v sleherni vojni prva in brezpogojna zahteva vsakega gospodarstva. Medtem ko je božično drevesce podoba Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konzumentov, pride']ovalcev in prodajalcev je mestni" tržni urad spet Visokemu ICo-misariatu predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih ta odobril. Ž odlokom VIII-2 št. 1564-1 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 22. decembra 1941 zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki jc po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, -o naslednje: Domači krompir na drobno 1.30 L; zel-nate glave na drobno izpod 10 kg 1 L; zel-nate glave na debelo 0-80 L; kislo zelje ze-ijarjev z obrtniškim listom na drobno 2.50 L; kmečko- kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje 1 L; ohrovt 1-50 L; cvetača 3.20 L; brstni ohrovt 5 L; koleraba 2 L; rumena koleraba 0.70 L; rdeča pesa 2 L; rdeči korenček brez zelenja 2.50 L; rumeno korenje na drobno 0.80 L; črna redkev 1.20 L; osnaženi hren 3 L; peterši-1; 3 L; por 3 L; zelena 2.40 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.30 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L; česen, 25 glavic na kilogram, 4 L; otrebljena endivija 3.80 L; otrebljeni veliki motovileč 8 L; otrebljena mali motovileč 12 L; domači otrebljeni njivski radič (cikorija) 3 L; siljend radič, gojen v škafih in gredah, 10 L; mehka špinača 3 L; suhe bezgove jagode liter Slikar Fr. Mihelič Akad. slikar France Mihelič, ki razstavlja s tovarišema Debenjakom in Jakcem v Jakopičevem paviljonu, zavzema v naši likovni umetnosti svojstveno mesto. Najbrž ga ni med sodobnimi slikarji, ki bi ga življenje tako intenzivno privezalo k živim motivom iz vsakdanje stvarnosti, pa da bi jih hkratu oblikoval s tako čisto slikarskimi sredstvi kakon on. Dela, ki jih razstavlja, nazorno kažejo njegovo razvojno pot izza njegovega bivanja v Srbiji, v Ptuju in nato med nami, kamor ga je zanesel vihar zadnjih dni. Povsod, koder je hodil, se je poglabljal v opazovanje in spoznavanje narave in ljudi. Tako fanatično je zaverovan v človeka, da si brez njega skoraj ne more zamišljati prirode In kakšno je že vzdušje, ki ga ustvarja usodno dogajanje v svetu, takšne so tudi barve, v katerem se mu kažeta prostor in čas. Večina razstavljenih del je iz Ptuja, kjer je živel do izbruha vojne z Jugoslavijo, mnogo jih je po skicah in osnutkih iz ptujske dobe dovršil v Ljubljani. Najnovejše so slike po motivih iz Bele Krajine in pa z Barja, k'er je odkril pokrajino čisto svojega kolo-rita. — Obiskali smo slikarja in ga zaprosili za kratek pomenek o tem, kako sodi o odnosu ljudstva do umetnosti, pa nam je dejal: — To vprašanje je važno pač za vsak čas. Umetnost, ki takorekoč ne mara biti občinstvu namenjena, individualizirana umetnost, ki je samo umetniku dostopna, se mi zdi absurd. Umetnik je vendar zato tu, da svoja doživetja objavlja drugim ljudem. Jasno pa je. da mora biti vsaka unetnost individualna. Da jo občinstvo lahko razume in spoznava, mu je potrebna šola, kakor je šola potrebna za razumevanje in spoznavanje literature ali glasbe. — Slika naj v meščanski hiši ne bo samo okras stanovanja, samo pripomoček za stopnjevanje občutka udobnosti, temveč je njeno poslanstvo, da človeku govori na svoj sijaja in razkošja, kakršno se resnim vojnim časom ne prilega, pa so jaslice, ki so bile zadnja leta v senci tega sijaja zlasti po mestih že kar nekam potisnjene v ozadje, simbol domačnosti, simbol resnobno umerjene skromnosti. Jaslice so po svojem bistvu pač najbolj božični način božičeva-nja, saj je božič praznik rojstva, prazn k deteta družine. In medtem ko božično drevesce dobiva ves svoj sijaj od pisane šare, ki prihaja iz tovarne, tako da je njegova lepota prav za prav samo industrijski fa-brikat, so jaslice v svoji končni podobi plod resnega, intenzivnega dela domače družine, plod dela, pri katerem ima okus svojo vodilno besedo. Koliko produktivnega, domiselnega nemira prinese v kmečko hišo že sama odločitev, da bo treba pripraviti jaslice. Da je v gozdu — pogostokrat pod snegom — treba poiskati najlepšega mahu, še samo po sebi ne bi bila tolikšna reč. Sicer je od lanskega leta glavno ogrodje jaslic po navadi še pri hiši, vendar je treba vsako leto dodati kaj novega, vsako leto je treba narezljatl novih figur, da je družba okrog božjega Novorojenca čim lepša in čim zanimivejša. Tisto, kar se v trgovini kupi papirnatih predlog, damo najmlajšim v roke, da se s škarjami poizkusijo v najpreprostejšem oblikovanju. A kar je samostojnejše mladine v hiši, se bo rada ponašala s tem, da kaj malega sama izrezlja. Tam praznovanje zunanjega bleska, tu tvorna vzgoja umetniškega okusa: človeku pač ni treba omahovati z odločitvijo. — Sicer pa naj nam bo v tem pogledu za vzor italijanski narod, ki se je že pred leti vrnil od božičnega drevesca k jaslicam, v katerih je našel primernejšega izraza za božičevanje v današnjih resnih dneh. 6 L; kilogram suhega sipka 8 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L. Dcnmača jabolka: I. vrsta: kanadska dolenjska voščenka, renete (Harbertova, šampanjska, landsber-ška, kaselska in Baumannova) 5 L; II. vrsta: kesmač, zelenec, tafdček, rožmarinček, ca-rcvič 4 L; lil. vrsta: vsa zdrava drobna jabolka 3 L; domači kostanj 3 L; domači orehi na drobno 11 L; orehova jedrca I. vršite 38 L; orehova jedrca II. vršite 35 L. Kunci žive teže 10 L. Jajce 1.75 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cone veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št 6 na rumenem papirju. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu, ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Pogačar-jeveom trgu teT v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih v vsej mestni občini ljubljanski. Kakor je strogo prepovedano prodajanje blaga nad najvišjim! dopustnimi cenami, enako oblasti zasledujejo in kaznujejo tudi preplačevanje. Gospodinje in kupovalke naj same pomagajo pri nadzorovanju najvišjih cen ter podpirajo uradne organe v boju proti draginji, predvsem naj pa v splošno korist pomagajo preganjati verižni štvo in izkoriščanje prebivalstva posebno o praznikih. likovni način, v okviru slikarskih izraznih možnosti. S tem pa je tudi začrtana naloga umetnika v življenju naroda. Umetnik ne more imeti zavezanih ušes pred dogodki svojega časa, ne more se kakor kak Arhi-med odtegniti resničnosti okrog sebe. Kakor nekoč, je še danes in bo zmerom ostala v veljavi Hamletova beseda, da bodi umetnost zrcalo dobe in ljudi. bi kritika kajpak lahko vršila zelo hvaležno posredovalno nalogo, če ne bi bila tako malenkostna in stereotipna, kakor je to pogostokrat prti nas. Tako je zadnjič o meni nekdo napisal, da olikam temno nebo, da so skoraj na vsaki moji sliki ljudje pa kakšna čisto bela ali rdeča ruta in da je moia slika »Berač« izbama. Takšne ugotovitve so vendar popolnoma odveč, ker no to zadeve, ki bi jih lahko konitatira! vsak laik, ki je bil na razstavi. Ali pa vzemimo kritikovo ugotovitev, da je kontura pri tihožitju 147 reminiscenca na slike »kdo ve katerega = 3 ,, ., času primerne besede Ljubljanski Skof g. dr. Gregorij Rozman je za advent priredil niz cerkvenih propove-di, ki se bavi jo z važnimi sodobnimi problemi. Ena izmed njegovih zadnjih propovedi obravnava žalostne dogodke, ki so postali pri nas zadnje mesece na žalost prepogosti. Odlični propovednik ie dejal med drugim: »Danes čujem govoriti tudi sicer resne ljudi, da umor ni več zločin, ampak junaško dejanje, ko se dandanes nekatere i j ravne vrednote politične narave višje ko verske. Nespremenljivo veljavna resnica je-F.dini Bog je gospodar nad človeškim življenjem — od vsakega pa, ki nima od Boga poverjene oblasti nac življenjem bližnjega, se bo nedolžno pi elita kri terjala o'n svojem času neusmiljeno.« »Rop tuie lastnine in njeno uničevanjer, pravi škof dalje, »je in ostane greh zoper sedmo božjo zapored, pa naj to vrši kdor koli in kakor koli, pod kakršno koli pretvezo, s katero skuša opravičiti svojo nasil nest. Bog je z neizbrisnimi črkami zapisat-Ne ubijai! Ne kradi! ?a vse čase in za vse ljudi. Nikdar ni in nikdar ne bo preklicH in razveljavil teh svojih zapovedi za nikogar in za noben ča«r. Le on sam. gospod/• 1 vode, malo soli in 100 gr. sladkorja. Dobro ga piegneteipo, da je povsem gladko, potem pa oblikujemo na deski za pol prsta debele pal čice, ki jih zavijemo v obročke in polagoma v nekoliko slan krop. Kakor hitro se v kropu dvignejo, jih vzamemo ven, jih neko!.ko posušimo Ln nato še svetlo prepečemo v pečici. Bcž!čne prestice. Za te okusne prest ce potrebujemo: 150 gr moke, 50 gr surovega masla. 70 gr sladkorja. 1 celo jajce tn 1 rumenjak ter štiri jedilne žlice vina. Nn deski pripravimo gladko testo, ki pustimo pol ure poč vati, nato pa ga izoblikujemo v tanke paličice, ki jih zavijemo v prestice. Položimo j:h na namazan pekač, jih pomažemo z beljakom ter spečemo ob zmerni vročini, da so lepo zlatorumene. Piškotne paličice. Napravimo jih iz: 2 jajc, 25 gr sladkorja, 22 gr kruhovih, drobno presejanih drobtin in nekoliko nastrganih limonovih 'olupkov. Rumenjake mešamo toliko časa s sladkorjem, da postanejo penasti, nato dodamo drobtine, sneg iz beljakov in 1 monove olupke. Testo napolnimo po žlicah v dobro namazane in z drobtinami posute kalupe za piškote, ki lepo shajajo, ko jih pečemo Izrezani kolački. Primesi: 250 gr moke, 1 jajce, 50 gr surovega masla, 100 gr sladkorja, malo soli, 15 gr kvasa, pičlo 1 leci-liter mleka. Iz vsega tega napravimo glad- ko testo, ki ga izvaljamo in položimo na dobro namazan pekač. Nato zarežemo v testo z nazobčanim kolescem srednje veli- ke štirikote, ki jih pomažemo z jajceni in spečemo v srednje vroči pečici. Ko je kolač pečen, ga z lahkoto nalomimo v kose, ki smo jih zarezale. Orehovi polmeseci. 75 do 100 gr masla mešamo delj časa s pol jajca, 50 gr sladkorja, 100 gr zmletih orehov ali lešnikov, 125 gr moke in enim Vanilinom. Dobro predelamo testo izvaijano nekoliko debeleje kakor navadno krhko testo in ga izrežemo s pločevinastim kalupom v polmesece, ki jih spečemo dokaj svetlo v pečici in potem še vroče povaljamo v sladkornem prahu. Nedeljska križanka Vodoravno: 1 beneški čoln, 7 kapnik. ki raste s svoda, 15 sovražnik železa (množ.), 16 hiter tek, 17 tuje žensko ime, 18 osebni zaimek, 19 Novi svet, eden izmed kontinentov, 22 dva soglasnika, 23 žlahtni plin, 25 strastna privrženost; prenapetost, 27 vrsta vetra, 29 star (angleško); sestavljenka imen z Divjega zapada, 30 pripadnik stranke v starem Bizancu. ki je bila proti svetim podobam, 31 arabski konj, 32 norveški pisatelj Jonn, 33 eden izmed treh Sokratovih tožiteljev. 34 vrsta pesmi. 35 nizozemsko otočje pri Novi Gvineji. 36 količina, ki pripada posamezniku na dan. mesec itd., 39 pridevek Goethejeve matere, 40 slovenski pisatelj. 42 glazbeni instrument. 44 atensko pristanišče. 45 kem. znak za barij, 46 otočje v Atlantskem oceanu, 47 vprašalnira. 48 kem. znak za litij. 49 ženskn ime. 51 znamka žarnic. 53 del drevesa. 55 igralna karta. 56 leDotec iz grškega bajeslov.ia. ljubimec Afrodite. 57 mesto v Armeniji Navpično: 1 čitanje značaja iz pisave. 2 medmet. 3 kraj pri Dusseidorfu. kjer 1e bi] 1 1856 odkrit pračlovek. 4 obleči. 5 vrsta nesništva, 6 država v Severni Ameriki (USAV 7 sram. 8 kazalni zaimek. 9 izbera nailenših pesmi. 10 oolotok v Severni Ameriki 11 arabski koni. 12 država s kanom na čelu, 13 moško ime, 14 iz rastlinskih sokov napravljena tekočina, 20 maloazijska boginja, 21 dežela v Afriki, 24 števnik, 26 dokaz, da nekdo ni bil na kraju, kjer se je izvršil zločin ali prestopek, 28 ime pisatelja Meška, 31 največji polotok na svetu. 35 stara oblika veznika, 37 zelenice v puščavi, 38 kraljevski emblem, 41 medmet, 43 mesto v Romuniji, 44 pripadnik starega naroda, 47 grška črka, 48 zver iz družine mačk. 50 nota, 51 osebni zaimek, 52 osebni zaimek, 53 osebni zaimek. 54 nemški predlog. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. hidalgo, 7. Adakale, 15. Ivan, 16. eno, 18. odaliska, 20. Jordan, 22. bal, 24. česmin, 25. detonacija, 28. tema, 29. Rea. 31. evdentno, 33. rod, 34. apnenec, 36. ta, 37. I (van) P(riiatelj), 38. Ana, 39. elevator, 41. Kp.rlo, 43. Hela. 45. en, 47. tod, 49. Irena. 51. am, 52. Marijana, 55. ja ,56. kitara. 59. Aja, 60. in, 61. arhitektura, 62. akant. Navpično: 1. hijerarhija, 2. Ivo, 3. Dar-danele. 4. Ande. 5. Genoveva, 6. on, 8. Dolinar, 9. ad, 10. Kačanik, 11. ale, 12. list, 13. Esnieralda. 14. Kanada, 17. obad. 19. kimono, 21. Atene, 23. aceton, 26. Nlca, 27. jt, 30. ep, 32. Opatija, 35. elan, 40. te-mat. 42. rojak, 44. erar, 46. na, 48. Kant, 50. akt. 51. Afkademski) t(enis> kHub), 52. mar, 53. Ra, 54. Nin, 57. il, 58. Ru .(rutenijj. * Bruneri ali Canella ? Fran ta v V Riu de Janeiru je umrl Mario Bruneri, ki se je izdajal za prof. Canello, in s tem se je zaključila nenavadna drama ugledne rodbine iz Verone, ki je pred štirinajstimi leti zbujala ogromno pozornost po vsem svetu. Mnogi naši čitatelji se bodo spominjali tedanjih dogodkov. Tisti čas so zalotili na pokopališču v Torinu bivšega stavca Maria Bruneri j a, ko se je pripravljal morda na kakšno tatvino. Da bi ušel pravici, je fingiral, da je izgubil spomin. Spravili so ga v blaz-nico v Collegnu. kjer je še nadalje simuliral amnezijo. Niegova slika je izšla v listih in ga. Julija Canella iz Verone je menila, da je v njej spoznala poteze svojega moža, prof. Julija Canelle, ki se iz svetovne vojne ni vrnil in so ga bili proglasili za izgubljenega. Nekateri hišni prijatelji so spremljali gospo Canellovo na obisku v blaznici. Bodisi da je bila vmes avtosugestija, bodisi da je prevladala goreča želja, da bi imela spet svojega moža, s katerim je bila zvezana v srečnem zakonu, dejstvo je, da ie nesrečna žena v »neznancu« res spoznala svojega zakonskega druga in tudi prijatelji so re ji v tem priključili. Med tem pa sta tudi Bruneriieva žena in sin zvedela o stvari, prišla sta v Col-Icdno in sta kategorično izjavila, da je mož. ki so ga zalotili na turinskem pokopališču, Bruneri in nihče drug. Tedaj se je pričela prava napeta borba med resnico in potvorbo. Dan za dnem so prihajali pred moža vsi mogoči ljudje, sorodniki in znanci, ki so poznali tako Brune-rija ali izginulega profesorja, mož pa je fingiral še nadalje, da se ničesar ne spominja. V resnici se je bil odločil, da bo igral profesorjevo vlogo, vsakovrstne navedbe. ki so jih izražali člani in prijatelji Canellove družine, so mu bile opora za preveiano igro. Nekatere epizode dokazujejo, da ie bila ta prevejanost res neverjetna Msd drugimi, ki so vzdrževali tezo. da ie Bruneri v resnici prof. Canella. sta bila tudi intimna profesorjeva prijatelja. ki sta skušala »pozabljivcu« zbuditi spomin in zavest s tem. da sta mu navajala najrazličneiše podrobnosti iz »njegove« hiše v Veroni. Bruneri se pred njima na videz ničesar ni spominjal in zaman sta mu vse to pripovedovala, toda čakal je samo. da so ga obiskali drugi prijatelji Canellove hiše in tem je, kakor da sb je razsvetli npraden blisk zavesti, omenil to ali ono podrobnost iz Canellove hiše in Canellovega življenja, ki jih je morala seveda še bolj prepričati, da je »bolnik« prof. Canella in nihče drugi, kajti na kakšen način bi mogel potepuh Bruneri vedeti za takšne podrobnosti? poznejša preiskava je dokazala, da je Bruneri samo iz takšnih virov, ki so se mu dajali v dobri veri in nevede sami na razpolago, črpal dokaze za svojo istovetnost s prof. Canello. Končno so ga sprejeli v profesorjevo hišo kot lastnega moža in očeta. Tedaj pa je nastopila tudi pravica. Bru-nerija so pozvali na odgovor zaradi nekih prejšnjih hudodelstev, ki so jim priključili tudi najnovejše hudodelstvo prekanjene simulacije. Nad njegovo glavo so se zbrali neovržni dokazi njegove istovetnosti z bivšim stavcem, neki duhovnik je spoznal celo obleko, ki mu jo je bil nekoč daroval kot Bruneriju, njegova žena in sin nista niti za trenutek nehala zatrjevati, da je Bruneri, in sta ga rotila, naj prizna resnico. Toda on je igral še nadalje vlogo profesorja, ki je bil izgubil spomin. Obsodili so ga na dve leti ječe in ko se je vrnil iz nje, še Vedno ni hotel priznati, da je bivši stavec. Kot pravega mučenika so ga sprejeli v Canellovi rodbini. Mesece na to mu je ga. Canello-va. ki je bila vsaj na zunaj neomajno prepričana, da je nje pravi mož, rodila hčerko. Oblasti niso dovolile, da bi jo imenovali z očetovim imenom, toda v stvar: ni to n:česar spreminjalo, kajti ga. Canellova je bila sestrična svojega moža in je po naključju nosila isto ime in priimek. Spor za Brunerija-Canello pa se v teb dveh lefh, ki jih je presedel v ječi ni fcil končal in je trajal še pozneje. Svet ni pozabil na veliko senzacijo ter je stalno stika' za dokazi ter protivnimi dokazi. ki naj bi stvar neoporečno razčistili. Bruneri sam je skrbel, da niso pozabili nanj, ko je objavil knjigo »Iskal sem sa- mega sebe«, v kateri je skušal sedaj kot mož. ki se mu je bil vrnil spomin, dokazati. da nima z Bruneri jem nobenega opravka. Toda baš ta knjiga je zbudila nove dvome. Bila je skrajno slabo sestavljena in tisti, ki niso verjeli v na novo oživelega prof. Canello, so takoj ugotovili. da je bil izginuli profesor znan lati-nist ter mož obsežne kulture, ki bi ne mogel spraviti kaj tako slabega na dan. Ugotavljali so tudi, da je bil prof. Canella izvrsten pianist, mož, ki se je izdajal zanj, pa ni znal zaigrati niti najpreprostejše tonske lestvice. Skratka, polemike so se obnavljale do takšne mere, da Je ga. Canella končno smatrala za potrebno, da se umakne z Brunerijem v Ameriko. Sedaj, po celi vrsti let, ko je svet nad drugimi dogodki to afero že pozabil, se je z Brunerijevo smrtjo pojavila še enkrat na prizorišču sveta za kratek trenutek preden zapade dokončnemu pozabljen ju 60 letnica velike požarne katastrofe V spominu človeškega rodu živijo nekatere katastrofe z vztrajnostjo, ki je ne morejo premagati ne stoletja, ne preobilica dosti važnejših dogodkov v svetovni zgodovini. V vrsto teh katastrof, med katerimi naj omenimo n. pr. samo razdejanje Herkulanov in Pompejev, potres v LiZboni in potopitev »Titan:ca«, je postaviti siloviti požar, ki je pred šestdesetimi leti uniči] nekdanje gleiališče na dunajskem Ringu in zahteval skoraj 500 človeških življenj. Bilo je v decembru 1. 1881. Ravnatelj gledališča je b:l postal v tistem času dotedanji vodja raznih velikih gledaliških zavodov in uspešni igralec Hans Jauner, katerega lik nam je ohranil Willy Forst v svojem filmu »Opereta«. Ko je prevzel po trinajstletnem delovanju v Draždanih upravo gledališča na Ringu, v mestu, v katerem se je bil rodil, so mu pravili prazno-verni ljudje, da teži nad zgradbo staro prekletstvo, kajti nekoč je vršil tu krvavi sod svoje delo. Toda Jauner, ki je bil navajen samih uspehov, se ni brigal za takšna, nesrečo napovedujoča naziranja Ln je kot otvoritveno predstavo spravil prvič na dunajski oder »Hoffmannove pripovedke«. Uspeh je bil ogromen in tudi za reprizo 8. decembra 1881. ni bilo niti enega dragega prostorčka, ki bi ne bil že v naprej prodan. V gledališču je biJo okrog 1800 gledalcev, še preden se je začela predstava, pa se je primerila katastrofa, ki je imela svoj glavni vzrok v naravnost kaznivi štedljivosti cesarske uprave, ki bi morala skrbeti tudi za materialno plat gledališkega poljetja, in v precejšnji lahkomiselnosti ravnatelja Jaunerja, ki se ni brigal za nobene policijske in gradbene varnostne predpise. Po predpisu bi morali prižgati sofitno razsvetljavo na odru, ki je obsegala 48 plinskih gorilnikov, preden bi občinstvo spustili v dvorano. Hoteli so pa tudi tu štediti in so odprli plinovod šele tedaj, ko Oddelki Italijanske pehote i v.;-i*, *' mp se pripravljajo v ozemlju Donca na napad je bilo gledališče zasedeno do zadnjega prostora na galeriji. Gorilnike so prižigali z električnim vžigalnikom. Toda ta večer naprava ni hotela prav delovati in zato si je sveti lničar, v ostalem neizvežban pomožni delavec, pomagal na ta način, da je pomočil gobo v špirit, jo prižgal in odšel, da jo pritakne k gorilnikom. Medtem pa je bilo iz cevi ušlo že mnogo pLna in ko je mož z gorečo gobo stopil na oder, je nastala strašna eksplozija. Tenki, jutasti zastor, ki je ločil oder od prostora za gledalce, se je nenadno izločil, kakor da ga je zadel sunek vetra, zletel je proti galerijam, v naslednjem trenutku je švignil ogromen plamen za njim in goreči kosi dekoracij so v hipu zažgali prostor za gledalce na mnogih mestih. To se je zgodilo v nekoliko sekundah, naslednje usodno naključje je bilo to, da se železni zastor ob zarjavelih žičnih vrveh ni dal spustiti dol, prepih, ki je vel z odra v dvorano, je učinkoval kakor pihalnik in v nekoliko minutah sta bila oder in prostor za gledalce eno samo morje plamenov. b Ljudje po ložah in v parketu so se v strašni paniki še utegnili rešiti na prrsto, bilo je prav za prav čudež, da jim je uspelo, kajti odrski delavci so takoj po eksploziji zaprli dovod plina, da bi preprečili drugo eksplozijo, in vs; prostori gledališča, razen odra ler prostora za gledalce, so bili zaviti v najuolj čmo temo. Na ljudi v galerijah pa so vsi pozabili, nihče m mislil na to, cia se tam zgoraj pet sto ljudi oije v grozotnem boju za svoje življenje. Vse se je gnetlo proti lemium hodnikom, smrtni strah je ljudi spremenil v množico olazni-kov, brez vsakega soCutja so krepKejši podirali slabotnejše in stopali po nj.ii. Meter In več debela plast človeških teles je zapirala ljudem pot, a ltcvrr.ur je vendarle uspelo, da je prodrl do stranskih hodn kov, je naletel na zapita vrata, skoza katera ni policija pustlia nikogar ne ven ne noter. Pomoč je bila nemogoča, še preden .■so plameni zajeli stavbo zunaj odi a in dvorane, so se preostali nesrečnik- zaduš.li v gostem dimu. Trupla so bila naslednji dan, ko so prišli reševalci do njih, pokrita s prst debelo plastjo saj. Požar se je začel ob 7. zvečer, pogasiti pa so ga mogli šele ob 10. zvečer naslednji dan. 477 človeških ž. vi jen j je zahtevala katastrofa, ki sta ji pomagala brezglavost in neverjetna lahkomiselnost do tega strašnega obsega. Preiskava je trajala več mesecev, ugotovili so vzroke in pozvali krivce na odgovor. Obtožbo proti tedanjemu dunajskemu županu dr. Neuwaldu, ki je moral svoje mesto odložiti, so umaknili. Ravnatelj Jauner in dva druga obtoženca so bili obsojeni na večmesečno ječo, ostale obtožence so oprostili. To je bil epilog velikanske nesreče, ki živi še v spominu tretjega pokolenja. Kolone britskih ujetnikov Vloga vitamina E Vloga vitamina E doslej ni bila popolnoma raziskana. Vedeli smo sicer, da ima velik vpliv na rodovitnost in sterilnost ljudi in živali, podrobnosti pa niso bile znane. Sedaj je prof. Walter z vseučilišča v Got-tingenu objavil izsledke svojih obsežnih raziskav o tem vitaminu. Prof. Walter pravi, da je belo mogoče z vso zanesljivostjo ugotoviti, da so neki die-tetski pogoji neobhodno potrebni za raz-množitev mnogih vrst sesalcev. Ce se n. pr. miši postavijo pod določeno dieto, izgube sposobnost, da bi si ustvarjale zarod. Die-tetski č-nitelj, ki jim je v ta namen potreben, je baš vitamin E. Ce vsebuje tirana le majhne, to se pravi nezadostne količine tega vitamina, miši sicer dobe mladiče, toda ti se rodijo bod.si telesno abnormalni ali pa kmalu poginejo Hrana, kj nima sploh nobenega vitamina E, ima za posledico, da se zaplodki ne morejo razviti m da jih absorbira materni organizem. A tudi samci izgube sposobnost za oplojevanje, 6e jih redimo s hrano brez vitamina E. Najboljši vir tega vitamina je olje, ki se iztisne iz pšeničnih zrn. Kar se tiče krmil, so ugotovili, da vsebujejo mnogo vitamina E mlade rastline in oljna semena. Natančni poskusi so pokazali, da ima vitamin E za človeka isto vlogo kakor za druge sesalce. Čeprav uporabljajo preparate s tem vitaminom šele malo časa, so v klinikah v stotinah primerov ugotovili, da dajejo ti preparati mnogim ženskam, ki so nagnjene do splavov, sposobnost normalnega poroda. Skupaj z raznimi hormonskimi preparati se preparati z vitaminom E z ve-' likrm uspehom predpisujejo tudi v drugih I primerih spolnih nerednosti pri moških in ženskah. Rabljem vozni listki za brezpkčne vožnje Kakor v vseh mestih sveta, kjer teče tramvaj, imajo tudi prebivalci stare mo-ravske prestolnice Brna slabo navado, da se izneoijo voznega listka in ga spuste enostavno na tla. čim se vožnja konča. Te r:apake pa se bodo Brnčani nemara odvadili, in to po iznajdljivosti tramvajska uprave, ki je v spora /umu z mestno hranilnico uvedla po.-ebno nagrado za zbiranje porabljenih voznih listkov Vsak ki ji izreči določeno število takšnih listkov, dobi enomesečno abonentsko karto za poljubno tramvajsko progo, razen tega pa tudi hraniino knjižico mesine hranilnice z majhnim naložkom. Muze) obuvala Na Norveškem urejajo muzej, ki naj bi prikazoval zgodovino človeškega obuvala od prvih početkov do današnjih dni. Poleg čevljev kitajskih mandarinov bodo razstavljeni med drugim sloviti kotumi, visoki čevlji starogrških igralcev tragedij, prvi rimski škornji itd. Potrebne prostore in opremo je dal na razpolago noiveški tehnični muzej v Oslu. Skrivnostni biseri Neki kmet iz okolice Orleansa je pr^d nekoliko dnevi, ko je delal na svojem polju, odkril majhen kovčeg, ki je bil do viha napolnjen z biseri. Vrednost teh biserov so ocenili na 3 milijone frankov. Zanimivo je. da e Isti kmet že nekoliko tednov ^ej v neki mlaki odkril večje število biserov. Izročil jih je kakor sedanje oblastem, ki domnevajo, da gre za dragocenosti, ki ro jih Izgubili morda begunci, ko so nemške čete prodirale v Francijo. Srebrna žica za šivanje Neka praška tovarna za zdravn.šk instrumente izdeluje ta čas novo pripravo, ki rabi za š.vanje kosti. Izmislil si jo je docent dr. Bedma, primarij kirurškeg-a o !-delka splošne bolnice v Pragi, š vanje s to pripravo, ki je popolnejša nego vse dose-i danje podobne, je prav za prav ovijanje in vezanje z žico. Kot »nit« rabi nerjaveča jeklena in srebrna žica ali žica iz aluninija ji brona. Nenavadna tatvina Ena najbolj nenavadnih tatvin v kriminalni zgodovini je izvršila pred nekoliko dnevi v mestu Sirakuzi v državi New York. Neki možak je vlomil v remizo mestnega avtobusnega podjetja, polastil se je enega izmed vozil in začel »obratovati« na običajni progi sem in tja. Na vsakem postajališču so mu potniki vstopali in izstopili kakor po navadi in to je trajalo vse popoldne, dokler ni nabral toliko voznln, da Be mu je zazdelo dovolj. Tedaj je avtobus enostavno zapustil z vsemi ljudmi, ki so bili v vozilu ter z nabranim denarjem izginil. Takšne stvari so mogoče seveda samo v Ameriki... ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Zakaj ste v preiskavi navedli nepačno ime?« »Spomnil »em se na to. kar mi je mati vedno svetovala: Delaj kar hoceH, toda svoje ime ohrani čisto!« * Pctrček in mati sta se peljala z železnico. V drugem razredu je uprava državnih železnic dala vtisniti v vsak blazinasti sedež svoje inicia'lke: U. D. Ž. Petrček preizkuša svoje početne abecedne pojme na črkah ki so vtisnjene v nasprotni prosti sedež. Tedaj je vstopila neka gospa in je zasedia ta sedež. Ta motnja Petrčku ni biLa prav. »Mamica«, je dejal, »kako »e imenujejo prav za prav tiste tri črke, na katere je gospa pravkar sedla?« ♦ Nekoč so se zmenili Anglež, Rus, Američan in Škot za skupu piknik. Vsak naj bi prinesel kakšno posebnost iz srvoje domovine s seboj. Anglež jc prinesel ostrige, Rus kaviar, Američan whisky. Toda Škot je privlokei s/vojeea brata. * M * K T * Pri zadnjih volitvah v Zedinjenih državah je neka ženska prekinila kandidata države Kansasa. ki je imel govor, z besedami: »Ce bi bili moj mož, bi vam da'a strupa!« »Gospa,« je odgovoril kandidat z vlfud-nim glasom, »če bi bil vaš mož, bi ga z največjim veseljem vzel.« VSAK DAN EN^ V ZAKONU — Samo enkrat, kar se>m oženjen, sva bila z ženo Istih misli. — In kdaj je bilo to? — Pri nas je gorelo in oba hkrati sva hotela iz hiše. B- Sabatinfc 24 DOTA IN SRCE R • a a St Aubana, sem mislil sam pri sebi, se odkrižam jutri zjutraj; kar se pa tiče ostalih članov zarote, nisem imel ne Vilmorina ne Malpertuisa za tako nevarna, da bi se mi bilo treba vznemirjati radi njiju. Vedel sem, da bosta po St. Aubanovi odstranitvi tudi ta dva izginila s prizornice. Ostal bi torej še Evgen de Canaples. Sodil sem, da se mi od njega ni bati kdo ve česa hudega. V Parizu naj povzdiguje glas kolikor mu drago, a malo verjetno se mi je zdelo, da bi se upal pokazati na očetovem gradu. Mimo tega je bil ranjen; preden se toliko opomore, da bo lahko spet posegel v dogodke, bo Andrej gotovo že poročen s to ali ono canapleško gospodično. Notranji glas mi je pravil, da se bo najbrže odločil za tisto, ki mu ni namenjena, in da se mi je v tem primeru bati neprilik. Baš sem bil nared, da krenem dol, ko je nekdo rahlo potrkal na moja vrata. V odgovor na klic »Naprej!« se je pokazal med vrati nežen in eleganten gizdalin. Osuplo sem zastrmel prižlecu v pobabelo, z dolgimi plavimi kodri obrobljeno lic«, in strahoma pomislil, ali se mi blede. »Gospod Vilmorin!« sem presenečeno zamrmral, ko je zaprl vrata za seboj in stopil naprej. »Vi tu?« y odgovor se je hladno, a vljudno priklonil. »2e od včeraj sem v Bloisu, gospod.« »Res, vikont, lahko bi si bil mislil. Vaš obisk se mi laska, saj vem, da se mi prihajate pokloniti,« sem pikro dejal. »Kozarec vina, vikont?« »Ne, najlepiša hvala,« je hladno odvrnil. »Prihajam zaradi vaše častne zadeve z markizom St. Aubanom.« Tako govoreč je izvlekel fino žepno rutico, ki je napolnila sobo z vonjem po sivi am-bri, ter se jel spakljivo trepljati po ustnicah. »Ali prihajate kot prijatelj... ali kot kaj?« »Kot posredovalec.« »Posredovalec!« sem vzkliknil in čelo se mi je najbrže stemnilo. »Hudimana! St. Aubanov pogum torej ni trajal dalj kakor znamenje, ki mu je ostalo po mojem korobaču?« Vilmorin je tolikanj ošabno dvignil obrvi, da bi mu bil najrajši izpodmaknil stol. »Napak ste me razumeli; gospod de St. Auban se nikakor ne želi odtegniti dvoboju, ampak narobe, ne bo imel miru, dokler ne opere žalitve, ki ste mu jo prizadejali... « »Opral jo bo, tega sem mu porok.« »Ta odgovor, gospod, vas označuje kot bahača. Kdor mnogo obljublja, ne ostane zmerom v besedi.« Osuplo sem ga pogledal. »Mar naj tudi Tam kaj obljubim, vikont? Na mojo vero, če bi radi imeli opravka z menoj...« »Bog ne daj!« ie zajavkal in prebledel. Strah, ki ga je bil mahoma prevzel, je odpihnil vso spak-ljivost njegovega vedenja in govorjenja. »Bodite torej kratki, gospod, in razložite m> namen svojega posredovanja.« »Za tole gre, gospod. Gospod markiz vam je v prisotnosti kakih desetih oseb napovedal snidenje za jutri. Glas o tem se bo hitro raznesel po Bloisu in verjetno je, da se pri srečanju ne bo manjkalo gledalcev. Ker pa moj prijatelj misli, da vam to ne more biti všeč. kakor tudi njemu ni, me je poslal, da vam predložim nov kraj za srečanje.« »Pha, gospod,« sem malomarno odvrnil, »kar zadeva mene, se po kaši jam na zijala; množice sem že vajen. Ker pa gospod de St. Auban meni, da to ne bi bilo prikladno, se tudi jaz ne upiram izpre-membi dogovora.« »Se nekaj je. Gospod de St. Auban vam je menda omenil, da potuje semkaj častnik z zapornim nalogom zoper vas. Verjetno je, da pride v Blois še prej ko jutri, in zato misli markiz, da ne boste oporekali predlogu, naj se vrši dvoboj nocoj.« »Na mojo dušo St. Auban res ne pozna šale! Izvolite mu, prosim, sporočiti moje občudovanje za pogum, ki ga je tako nepričakovano obšel. Kje se torej vidimo, vikont?« »Veste, kie je kapelica St. Sulpice des Reaux?« »Kaj? Onkraj Loire?« »Tako je, gospod. Nekako miljo od Chamborda, na bregu reke.« »Zanesite se, da najdem kraj.« »Torej se vidimo drevi ob devetih?« Krivo sem ga pogledal. »A kaj nam je treba hoditi čez reko? Saj so pripravni kraji na tej strani vode.« »Čista resnica, gospod. Toda markiz ima nocoj opravek v Chambordu in potlej bi mu bilo zelo nerodno, če bi se moral vračati v Blois.« »Ali!« sem vzkliknil v čedalje večji zavzetosti. »Mar hočete reči, da St. Auban odhaja iz Bloisa?« »Drevi. gospod.« »Glejte, vikont, čemu je treba snidenja na takem kraju in ob večerni uri, ko se lahko srečam z markizom ob vsakem dnevnem času, ne da bi se prepeljaval čez reko?« »Ob devetih bo mesec že svetlo sijaL Razen tega pa upoštevajte, da se s St. Aubanom ne moreta srečati na tej strani reke ob vsakem dnevnem času, ker bo častnik, ki vas sledi, drevi že tu.« Trenutek ali kaj sem se obotavljal, nato sem dejal: »Gospod vikont, v tej stvari zastran kraja je izbera na meni.« »Kako?« »Razžaljeni ie markiz.« »Torej ima on pravico izbere.« »Da, pravico. A to ne zadostuje. Markiz ima tudi dolžnost, da se bije. Njegova čast je bila razžaljena, ne moja Oplazil sem ga s korobačem. Meni je to dovolj. Naj pride zdaj on do mene, če hoče.« »Upam. da ne boste tako nevelikodušni.« »Potovanje v Reaux. samo da mu dam zadoščenje. mi ne gre v račun.« »Se mar gospod česa boji?« Mali oglas! Beseda L —.00. taksa — .00. ta. daianje naslova ali za šifro L 3.—. Halo! Halo! Danes vsi k Dvema ribičema na fine pohane pi-ike, pečene knre, kranjske klobase, krvavice, divjega Zajci v omaki. Velika izbira mrzlih in toplih jedil in prvovrstne pijače. Priporoča se Vinko i.ozič, Janševa ul. 3, Šiška. 20651-18 Sluzbodobi da » — .00, taksa — .00, M daianje naslova tli za fcfro L i.—. Služkinja poštena, snažna in urna, dobi zaposlitev. Istotam spreimemo postrežnico za 3 ure dopoldne. Rožna dolina, Cesta V-35. 20593-1 Dobro kuharico 2a 4 osebe, ki bi opravljala tudi gospodinjska dela, iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Poštena«. 20603-1 Natakarico za dobro gostilno, pridno in pošteno, dobro izvežba-no, z dobrimi spričevali, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20597-1 Frizerka prvovrstna moč, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvrstna«. 20632-1 Uradnico t znanjem italijanščine sprejmem. Pismene ponud-Se na ogl. odd. Jutra pod iifro »Januar 1942«. 20626-1 Služkinjo Zmožno vseh gospodiniskih del spreimemo takoj. Oglasiti se v ponedeljek v Knafljevi (prej Dvoržakovi) nI. 3-II. Saksida. 20623-1 Natakarico veščo in zmožno, spreimem takoj ali prvega. Ponudbe s sliko na: Restavracija Hodnik, Logatec. 20694-1 Postrežnico sprejmem za popoldanske ure. Spodnja Šiška, Jezerska 1. 20747 1 Dobro kuharico starejšo, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 20726-1 Iščemo zastopnika mesečni zaslužek Lir 2000 in provizija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreben kapital 25.000 lir«. 20733-1 Natakarica z osebno pravico, poštena, z večletno prakso, išče službo kjer koli v mestu ali na podeželiu, za takoišnjj nastop ali po dogovoru. Po potrebi položi nekaj kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 206C8-2 Gospodična išče primerne zaposlitve v pisarni ali kot gospodinjska pomočnica. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vestna 44«. 20743-2 Pravnik mlad, s sodno, odvetniško in trgovsko prakso, vešč vseh pisarniških poslov, italijanske in nemške korespondence, išče stalne ali začasne namestitve v kakršnem koli podietiu. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«. 20736-2 Kinooperater išče službo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vešč. pošten«. 20752-2 ") is CD f C7> » C~> m '—■ " Vajenci (-ke) Beseda L —.60, talesa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.— Imam sina, ki se želi izučiti ključavničarske obrti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20582-44 Napisno ploščo železno 800X100 prodam. Naslov v vseh poslov Ju-:■•»• /3661 6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen prodam Škerli, Doleniska cesta 94-a. 20659-6 Gojzerje skorai nove, št. 39, m smoking ugodno prodam. Naslov v vseh poslv. Jutra. 20635-6 Kupim | brzoparilni kotel 50—100 litrov in stiskalnico za se menje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Brzoparil nik«. 20708 Samovar še nerablien, fino delo, prodam. Cena Lit 2000. Naslov v vseh poslov. Jutra. _20637-6 Peč na žaganje in pločevinast štedilnik prodam. Zaloška c. 10. 20612 6 Vajenca in pomočnika za pohištveno mizarstvo sprejmem. Liubljana, Vodnikova 83. 20656-44 Zaradi opustitve obrata iščemo mesto za va-jenko, ki se je učila šiva-nia V/t leta. — »Juliiana«, Frančiškanska ul. 3. 20676-44 beseda L —.30, taksa —.60. '.? daianie aasiova al) sa šifro L 2.—. Služkinjo samo za čez dan, ki je do bra kuharica, res poštena i liano ali vso pokrajino. Starše opozarjamo, da nudijo srednješolcem tudi letos brezposelni profesorski kandidati najboljšo strokovno pomoč pri učeniu. Pojasnila dobite vsak delavnik med 10. in 11. uro dopoldne v služiteljevi sobi na poljanski gimnaziji. 20633-4 Pouk italijanščine in nemščine na dom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praktičen pouk«. 20621-4 PotnikU beseda L —.oo. taksa —.00, '.a daianje naslova ali za šifro L 3.—. Zaradi opustitve trgovine prodam register-blagaino, event zameniam za kakršni koli osebni avto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20691-6 Prodam leksikon Minerva in Leh-mann : Rundfunk und Ton-film-Technik. — Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 20698-6 Otroško posteljico razne dele pohištva, ročna vozova, šupo, trame itd., ugodno prodam Ogled od pol 14. do 15. ure. Naslov v vseh poslovalnicah lutra 20704-6 Pisalno mizo moderno, hrastovo, proda ABC, Liubliana, Medvedo va 8, poleg kolodvora Ši-ška. 20742-6 Daljnogled 6 kratne povečave, naprodaj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20740-6 Vinski servis dve vazi, gardinero, kina-srebro, prodam. — Kornič, Prečna ulica 8. 20751-6 Skioptikon z diapozitivi naših krajev zelo poceni prodam. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 20680-6 Lisico boo naravno, krasen komad, po^ polnoma novo, zelo poceni prodam. Naslov v vseh po-sicvainicah Jutra. 20675-6 Usnjato klub- garnituro staro, četudi v slabem sta nju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klub garnitura«. 20739-7 Rabljene fotoaparate in ves pribor in druge predmete kupi ali sprejme v prodajo »Fototehnika« Tyrševa 15. 20749-7 Otroške snežke št 23 ali 24 in bel krznen plašč za 3letnega otroka kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno za otroka«. 20775-7 Kupim dobro ohranjeno in čisto vzmetno blazino (federmo-droc). Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Čisto«. 20764-7 beseda I —-60. taksa —.60. 73 daianje naslova ali za šitro l 3.—. Radio dobro ohranjen, kupim. — Plačam event. z živili. Po nudbe na ogl. odd lutra pod »Radio 666« 20581-9 Radioaparat odličen. 6cevni, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20599-9 Radio aparat noveišega tipa kupim. Ponudbe pod »Radio takoj« na ogl. odd. lutra. 20641-9 Trgovski zastopnik z nekaj kapitala, želi primerno zastopstvo za Ljub- in zanesljiva, dobi takoj I Na razpolago prvovrstne dobro službo. Z večletnimi spričevali ima prednost. — Nu ne ponudbe na ogl. od.!. T utra pod »Takojšnji nastep«. 20730-1 Strojnika pomočnika, vajenega v ti-skirni in v rezaniu papirja, išče mo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajša moč«. 20681-1 Pridno dekle urno in pošteno, sprejmem za nekaj ur na dan za postrežnico. Naslov v vseh po-slo\alnicah Jutra. 20715-1 reference. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ambicija«. 20696-5 J'1' tteseda I - .00. taksa — .00. ca daianje naslova ali za šifro L 3.— Otroški voziček globok, ugodno prodam Naslov v vseh poslov. Jutra. 20525-6 Drsalke št. 29, 31, 32 izvrstne smuči proda • Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 20712-6 Železno peč sobno, dobro ohranjeno, prodam. Primic, Opekarska c. 39, Trnovo. 20718-6 Gg. dentisti! Električni aparat za gretie vode (Boyler), umivalnik, etažerko in o^ledalce, kompletno ugodno prodam. — Novak, Zriniskega 7-II1. 20772-6 Damski plašč skoro nov, prodam. — Za srednje močno postavo. — Ogled 10.—13. ure. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 20766-6 Služkinjo vestno in pošteno, pripravno za vsa hišna dela, sprejmem z novim letom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20720-1 Mizar, pomočnika dobrega delavca, za furniran:; dela. takoi sprejmem t Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20756-1 Zobotehniško praktikantko ali praktikanta, s predpisano šolsko izobrazbo, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20768-1 Službe išče Beseda I —.60. taksa —.60. 23 daianje naslova ali za šifro l 3.—. Serijozen zastopnik dober organizator, kores-porident, vešč srbohrvašči ne, nemščine, italrianščint in francoščine. prevzame zastopstva. reprezentaciie varstvo infr-esov, nadzorstvo skladišč, likvidaciiske posle. Ponudbe na Golo-bič Fozo. Beograd, odd. Slovenskega Rdečega križa. 20318-2 Štedilnik kompleten, prostostoječ, plošče 27", prvovrstni izdelek, prodam za polovično ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20472-6 Hišne gobe uničenje in zaščita : inženir Prezl j ev MERULIN-univer zal Ljubljana, VPolfova 3, telefon 34-73. 20095-6 Podgane voluharie in miši zanesljivo uniči inženir Prezljev MI-KROTAN. Ljubliana, Wol-fova 3, telefon 34-73. 20094-6 Krompir zoper gnilobo rabite inženir Prezljev NEGNIL. — Liubliana, Wolfova 3, te lefon 34-73. 20093-6 Divji zajec! Sadjarji, škode na sadnem drevju Vas obvaruje inženir Prezljevo LEPUSIN-mazilo. Ljubljana, VColfova 3, telefon 34-73. 20092-6 Naravno lisico novo, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20=90-6 Vešča italijanskega iij nemškega lezika, išče primere službe. Cen'ene ponudbe 7 navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »Reprezentativna«. 20579-2 Gospodična srednie starosti išče službo prodajalke ali gospodi-rne k mantši obitelii. Gomori italijansko in nemško. Po-nidbe pod »Varčna« na jgl odd. Jutra. 20642-2 Mesto gospodinje Jčem pri dobrem vdovcu ;li ločencu. Ponudbe na •g i cdd Jutra ro.l ?,fro /Dobrosrčna«. 20653-2 Izobraženka iareiša, prosi za primerno aposlitev. Ponudbe na ogl. •dd. (utra pod »Vestna in »o:'tena«. 20706-2 iferziran skladiščnik / zn?.niem jezikov, iščem ilužbo. tudi kot pomožna /noč. Ponudb* na ogl odd /etra pod »Služba«. 20709-2 Razne kože, krzna, ki so v prosti prodaji, nudi tvrdka Sever Miha, Ljubljana, Florijanska 3. 20578-6 3 železna okna velikost 1.50Xi.5^n. po 2 krila za odpirati.^od polovično ceno naprodaj. Trnovski pristan 32. 20375-6 Razne stvari prodam. Paternost, Gorupo-va ul. 3-1., od 12 —15. ure. 20606-6 Pozor, gostilničarji in žganjarne! 50*/» cenejše razprodam partijo esenc: Carski hruševec, Pelinkovec, Jamaica rum. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20689-6 Božična darila praktična. lepa in dobro ohranjena iz privatne lastnine prodam. Ogled od 14 do 17. • Aleksandrova 4. vrata 20. 20647-6 Mlin za žito rabljen, nov elektromotor s krožno žago in popoln električni prikliuček s 17 m dolgim kab^em prodam. Ivan Globelnik, trg cijan. Perzijske preproge stare, ugodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20762-6 Štedilnik belo emajliran, skoro nov, prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20649-6 JSupim rteseda I - .00. taksa —.60. ca daianje naslova ali 'a šifro l 3.— Rabljene steklenice od Jekocitrola, Efetusina in Tonovina, očiščene, kupujemo z zamaškom ali brez. »Čehostaklo«. Resljeva cesta. 20532-7 Radio Korting supraselektor, v prvovr<---iem stanju, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 20763-9 Avto^ntOto Meseda l -.00, taksa -.00, '.a daianje naslova ali ta šifro l 3.— Zanimamo se za večje število dobro ohranienih avtomobilov z gumami ali brez. Ponudbe poslati na: Araot, Liubliana. Bežigrad 11. 20517-10 Nov »Puch« 200 ccm in avtomobil DKW limuzino prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20513-10 Naprodaj skorai nov Mercedes-Cabrio-let, 6 cil., nove gume. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Auto 109«. 20609-10 Osebni avto stroj v dobrem stan i u, vse ostalo ni važno, kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20692-10 Kauče v veliki izbiri in konkurenčni ceni ima na zalogi tapetnik. Novi trg 4. 20601-12 Kuhinjska kredenca trodelna, zaboi za premog in ena postelja naprodai. Poizve se: Gnidovčeva ul. 13, za šmartinsko šolo. ' 20669-12 Spalnice, kuhinje, kakor tudi posamezne komade dobavlja naiceneie »Oprava«. Mestni trg 17, prehod. Spreiemaio se naročila. 20662-12 Belo spalnico s trodelno omaro, jedilnico (staronemški slog). 2 omari za obleke, 4 gobelin slike (ročno delo!, stensko uro prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20639-12 Moderno spalnico iz orehove korenine prod3 mizarstvo Cimerman. D. M v Polju 20744-12 Pisalno mizo moderno, hrastovo furnirano, proda po nizki ceni mizarstvo Artnak losip Fenkova ul 7 20^M-1? Oblačila Beseda l - .60 taksa —.00 za -laiame naslova tli » šifro 1 3.— Zimski plašč za sredmo postavo, »opico in nizke čevlie št. 38 pro dam. Rimska c. 10. pri tličje levo. 20643-13 Obleko skorai novo, modro. '■» slubitreira gospodi prodam Koleziiska 17, vprašati pri Novak od 9 Jc 12 r. rt 13 do 15. ure. 20*5« 1- V najem Dcscd« I - .OO. taksa — .oO. za daianje naslova ali za šifro l 3.—. Gostilno na prometni točki kier koli vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vpeljana«. 20465-17 Gostilno dobro idočo iščem v na-iem ali na račun. Grem tudi za plačilno natakarico, prevzamem šank ali slično. Nudim kavciio Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna kavciie 444«. 20622-17 Trgovino z mešanim blagom oddam v najem po dogovoru. Naslov v vseh poslov, futra. 20618-17 Gostilno v naiem ali na račun vza mem takoi ali po dogovoru. po pofebi položim tu di kavciio Cen-ene ponud be poslati na naslov Pep ■> Umek gostiln? Koračin Mirna. 20667-17 Vrtnarija sredini mesti, vpeljana. <000 m2. z rastlimakom in gorktmi gredami, z vsem inventarem in rastlinam-ugodno prodam, in vrt oddam v na-em. Oeleds se od pol 14. do 15 ure. — Naslov v vseh poslovalnicah Infra ■»«*<«■ H Hišo do 1.000.000.— lir v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrijalec«. 20687-20 Prodamo: hišo, šeststanovanjsko, novo zidano; cena 1.500.000 lir. Bližina centra: — hišo, šeststanovanjsko. novo zidano ; cena 560.000. Realitet-na pisarna Adamič, Liubljana, Gosposvetska 7. 20619-20 Večji kompleks parcel na mestni men, res ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Futra pod »Gotovina 100«. 20761-20 Hišo kupim donosno. večstanovanisko, ali tudi le enodružinsko vilo z vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Futra pod »Do «00.000«. 2077020 Naprodaj imam: nekai hiš. parcel in kom pleksov. Informaciie » pisarni Miklošičeva cesta 34. tel 20-37 Gradbeno strokovno naobrsženi realitetni posredovalec KUNAVER LUDVIK Sobo ali stanovanje I Violina r A^n /JitAh r /\ n Kr** /J/sKr A /vK r« n i «n a m sestoieče iz dveh sob brez kuhinje, lepo opremljeno, po možnosti s posebnim vhodom, v centru ali bližnj" okolici Novega mesta, išče s 1. lanuarjem resen go spod. Cena ne igra vloge Plača redno in točno. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Po šten plačnik«. 20553-2Ia Stanovanje sob. kopalnico in pri tiklin. iščem v centru. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 20605-21a Stanovanje 3 sob i n kabineta išče stranka treh odraslih oseb za I. februar v ali blizu centra. Event. vzame v naiem malo vilo Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Re den plačnik«. 20682-21a rterseda t - OO taksa — -O0. '* daianie naslova ali za šifro l 3.—. Kupim za 500.000 lir hišo v Liub Ijani, event dve po ca. ?50.000.— lir ali parcele. Ponudbe na oel odd. Tutra pod »Trgovec 666«. Pisarniško sobo 20757-20 I p0icg odvetniške pisarne na Miklošičevi cesti, oddam takoi. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Miklošičeva«. 20584-23 Prazno sobo parketirano, oddam eni ali 20688-20 | dvema osebama Tyrševa c 1S9 20548-23 L%mim Moško suknjo novo. prodam. Nasloi v vseh poslov. Futra. 2063S-13 Siv moški suknjič z vestio, dobro ohranjen prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20630-13 Krznen dam. plašč nov, in rablieno srebrno lisico, ugodno prodam. Cankarjevo nabrežje 1. II. nad stropje, desno. 20700-13 Beseda I -.60. taksa —.60, z» daianie naslova ali za šifro I 3-—. Vinsko klet in skladišče ščemo v sredini mesta "onudLi na ogl. odd lu tri pod »Skladišče«. 20656-19 Majhen lokal oddam v centru Naslov v vseh poslovalnicah Futra. 20673-19 Zimsko suknjo črno in frak za manišo postavo, poceni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20754-13 Krznen črni plašč za damo, perziisko preprogo, veliko, ugodno prodam. Pogledati: »Fototeh-ika«. Tvrševa 15. 20750-13 Motorno kolo šport tipa Opel 500 ccm, stroj in gume prvovrstne, prodam, event. zamenjam za osebni avto. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 20693-10 Plašč za deklico ali dečka prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20677-13 Trgovski lokal v velikosti 5.5XsX5 s skladiščem 3X3X5, na zelo prometni cesti, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd Futra pod »Lokal«. 20769-19 mmssm beseda • - oo. talesa —.60. ca daianje naslova ali za šifro I 3.— Prodam kratko novo suknio (9*u-cer) za 180 cm velikega moškega. Senčar, Tavčarieva ul. 3-1. 20717-13 PrehraifM j* v ?. --Sir: Veverične kože polhove, lisičje in vse dru ge kupuje stalno Zdravič, Ljubljana, Stari trg 30. 20375-7 Prazne steklenice vinske, vseh vrst. vsako količino, plačamo naibolie — Rupena, Tavčarieva 6, telefon 38-47. 19842-7 Otomano rabljeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Futra pod »Otom.ina«. 20569-7 Kupim dobro ohranjene gostilniške mize in stole. — Marinšek, Prečna 6, Ljubljana. 20596-7 Šelak vsako količino kupim. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20665-7 Kotel za žganjekuho kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: 100 do 300 litrov. 20614-7 Kože domačih zaicev, veveric, lisic, dihurjev, kun, vider kupuje L. Rot, krznarstvo, Liubljana, Mestni trg 5. 44-7 Otomano rabljeno, kupim. Ponudbe navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Otoma-na«. 20569-7 Kupujemo vsako množino krojaških in živilskih volnenih in mešanih odrezkov in izrabljene volnene i opice ter čiste kr-3e za čiščenje strojev, ka-'or tudi vse spadajoče tekstilne surovine. Pripeljite in prepričali se boste, da boste prodali najboliše samo 3ri tvrdki »JugovolAa«, Ljubljana, Tyrševa c. 41, dvorišče, levo, nasproti Sv. Krištofa. 20707-7 Briljante kupim. .. Sko- I Ponudbe na ogl. odd. Ju-20645-6 I tra pod »Nakit«. 20774-7 Generatorje model 1942 za vse vrste avtomobilov, stabilnih motorjev in motornih koles, dobavlja brezobvezno na poizkus, brez predplačila Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče) 2073^-10 Priložnostni nakup! 2 mala tovorna in osebni avto. noveiše tipe, ter BMW motorno kolo, vsi trije na pogon z ogljem (pocen; in zanesljiva vožnja), zelo poceni naprodai. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče) 20734-10 Avto DKW, nov, prodam. — Informacije se dobi pri mizarstvu »Sava«. Miklošičeva cesta. 20679-10 Koles® Beseda l —.60. taksa —.60. ca daianje naslova ali za šifro 1 3.— Kupujemo stare kolesne in avtomobilske zračnice. A. Goreč, poleg Nebotičnika 20469-11 TricikJje iz jeklenih cevi z 18-me-sečnim jamstvom vsake velikosti izdeluje najceneje mehanična delavnica Ambrož, Tyrševa 71. 20634-11 Beseda I — .ftO taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Pension goste spreme za po novem letu Hotel »Bellevue«. 20670-14 Stavbno parcelo ob banovinski cesti prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20586-20 Donosno hišo ali dve maniši do vkupno 400.000 lir kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Resen kupec«. 20561-20 Dve moški kolesi rabljeni, z novo gumo, in eno žensko, poceni prodam Fantini, mehanik. Celovška cesta 42. 20671-11 Beseda l —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 3.— Več orehovih hlodov izkopanih s koreninami proda . Rudolf Pibernik. Suhor pri Metliki. 20493-15 Kapital Beseda 1 —.60. taksa —.60. za daianje nas'ova ali ti šifro I 3.— Kompanjena za elektro-tehnično engros zastopniško skladišče iščem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Futra pod »30.000«. 20549-16 Trgovec želim pristopiti kot družabnik k trgovskemu podietiu s sodelovanjem, vložim 15 tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lesni trgovec«. 20523-16 Zamenjam prvovrstno hišo v Mariboru, vrednost ca Lir 900.000, za tudi manjšo hišo z doplačilom v Ljubljani ali Zagrebu. Ponudbe: šainiču, Zagreb, šenoina 9. 20571-20 Vinograd v izmeri 4000 kv. m v bližini Rogaške Slatine zamenjam za enakovredno zemliišče v Ljubljanski po krajini. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20640-20 Prazno sobo posebnim vhodom oddam [ bolišemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 20*31-23 Prazno sobico oddam. Pleteršnikova 26 (podpntličie). 20644-23 »POSEST« realitetna pisarna, družba z o z., Ljubliana, Mikloš; čeva c Ml Ti 21-82. proda: Vogalno parcelo v Šiški I30O m2. oo 105.— lir za m2. Parcelo v lg Šiški 529 m2 za Lir 22.000.—. Parcelo za dvonadstropni«), strnjeni sistem. Bežierad. . _ , Lir 7c ooo,—. Opremljeno sobo Dve stavbni parceli prt Tr- oddam dvema gospodoma, žaški cesti. 500 in 600 Naslov v vseh poslov. Ju kv. metrov po Lir 100, —. | fra ^Oc.5"' 23 Oscmstanovanjsko hiše- pri sv. Petru, z vrtom. Lir 400.000.—. Trgovsko hišo v centru, trinadstropno. lir 700 tisoč. Opremljeno sobo veliko -oddam s 1. januar-lem 2 osebama, nairaiši za-20719-20 I koncema, ki sta oba zaposlena. Černetova 9. okraj Enodružinsko hišo 1 VI1, lenuv™ TreVor°ooom-* I Opremljeno sobo Ponudbe na ogl. odd Ju- lepo, oddam 1. januaria, tra pod »Res ugodna pri- center, stalni osebi. Naslov |jl-a« 20729-20 v vseh poslovalnicah Jutra. 20690-23 Trgovsko hišo v centru prodam za Lir Dva sostanovalca 3.000.C00. Ponudbe na ogl. s hrano sprejmem. Gostilna odd. Jutra pod »Primoran | »P_n Korelnu«. Beliaška 34. prodati«. 20728-20 Šiška. 20701-23 Stavbne parcele za strnjen sistem v bližini bežigrajske gimnazije, na- I dom in uporabo kopalnice, prodaj. Ponudbe na ogl. I takoj oddam. Naslov v vseh Opremljeno sobo za 2 osebi, s posbnim vho- odd. jutra pod »20 parcel«. I poslovalnicah Jutra. 20727-20 20748-23 Enodružinsko vilo Gosposko sobo s cca. 3000 m2 vrta v okra- I bolfšo, udobno opremljeno, ju Sv. Jožefa prodam. Res- za solidnega, boljšega goni kupci pošljite ponudbe I spoda. odda boliša rodbina, na ogl. odd. Jutra pod Moderna kopalnica, mir, »Dolg«. 20725-20 | red, snaga, postrežba vest- na Resljeva cesta 18-11., desno. 20711-23 Kupim vilo v Rožni dolini. Beži- . _ . grad, Mirje. Ponudbe na Lepo SObO ogl. odd. Jutra pod »Ne toplo, sončno, s kopalnico, glede na donos«. 20724-20 | oddam za takoj ali 1. januar eni osebi. Vprašati: Čeplak, Bežigrad 7-1. 20773-23 dobro ohranjena naprodaj Bleiweisova 16-111 (Milju tin). Ogled od 12. do 15 ure. 20615-26 Klavir kratek (Stutzfliigel), kupim Samo prvovrsten, novejši izdelek. Ponudbe ni ogl odd. Jutra pod »Primaton« 20703-26 Gramofon-kovčeg s ploščami prodam. Naslov s vseh poslovalnicah lutra •0746-26 Klavir kratek, kovinaste konstruk cije, v na'boljšem stanju proda ABC, Liubliana Medvedova c. 8. poleg ko lodvora Šiška. 20741-26 Harmoniko! klavirsko. znamke »Hoh ner, prodam. Naslov v vseli posiovalnicah lutra pod »Hohner«. 20737-26 Dober klavir in velik gramofon prodam za 2000 iir. Ugodno. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 20765-26 Beseda l —.60, taksa —.60 u daianie oasiova ali tj šifro l 3.—. Brusilne • Vrtalne in polirne stroje za obde lavo kovio. lesa in drugih snovi, VERIŽNE 2AGfc prenosne, na bencin ali ftruio, ČRPALKE KOMPRESORJE vseh mogočih konstrukcij, GRADBENE STROJE, DROBII.CE, beton i ere. dvi gala in drugo, dobavila ugodne in kratko ročno GUSTAV LEVIČAR. Medvedova 14 Tel 47-91 35-29 Widia ploščice ali kompletnt nože za struž mce, dobavlja u zaloge Gustav Levičai. Medvedova 14. tel 47-91 36-29 Motorne črpalke ;asilskt m ročnike dobav ia u zaloge Andrei Zu pan. Celovška 50. telefon 47 91 37-29 Prodam izredno razvitega zdravega popolnoma udomačenega živega srnjaka za Lir 450.—. Ponudbe poslati na Anton Demšar, Rakek. 20387-27 Prodam raznovrstne pletilne in šivalne stroie. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20604-29 Brusilni stroj za brušenje teraco-tlaka, r brezhibnem stanju, skoraj nov, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna cena«. 20600-29 Parcela krasna, 510 kv. m že pre sciane vrtne zemlje, ob železniški progi na prometni točki, tik nje vodovod, za Ei.tovino piodam i zame-niam proti odplačilu za hišo. Vprašati • Tovarniška ul. št. 3-1. 20654-20 Več parcel v centru mesta za vile, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Futra pod »Center 55«. 20759-20 Trgov, stanov, hišo v strogem centru prodam. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Večja hiša«. 20760-.20 Posojilo rabim Lir 20.000.— proti vknijžbi. Ponudbe na ogl. odd. Ju- tra pod »Desetkratno jam- | ^.^b^-^n^nje _Z060Z"lb | s centralno kuriavo in vsem Ugodno prodam: Trgovsko hišo, novo, eno-nadstropno v Liubljani, z vpeliano trgovino specerije, eno-, dvo- in trisobno stanovanje, 120 m2 zazidane ploskve, 70 m2 skladišča. Vrt 700 m2. Lir 350.000,— Trgovsko enonadstrorno hišo, noveišo. v najbližji okolici Liubliane, na naj-prometneiši točki, z vpeljano trgovino mešanega blaga in velikim prometom. Dva trgovska lokala, 3 skla- stvo«. Triciklje (s Pirelli gumami) različne velikosti, dobavlja takoj Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, ' e v o dvorišče). 20731-11 Tricikelj nov, močan, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri.. 20710-11 Družbenika s 300.000 lirami (ali več manjših) za hrezkonkurenč-no. visoko rentabilno živilsko Podjet;e. zvezano z eko\ -^tviio iščem. Poiasni la- Zaje Loize. komerc. pisarna, Ljubliana, Gledališka 7. 206SR 16 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE. Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. 20697-16 Pohištvo Beseda l —.60. taksa —.60, za daianje oasiova ali za Iifro l ».—. Orehovo spalnico rabljeno, poceni prodam. — Malenšek, Celovška c. 258. 20608-12 Jedilnico kombinirano s kaučem, preproge, knjige, slike, plinsko kuhalo in razne druge predmete zaradi od-potovanja prodam. Ogled samo od 14. do 17: Aleksandrova 4, vrata 20. 20646-12 Kompanjona (-ko) s 100.000—150 000 lir išče malo. dobro vpeliano industrijsko podiet>e, proti zelo dobremu zaslužku. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »100*/» sigurno«. 20732-16 Kompanjona 2a dober dobičkanosen posel s sodelovanjem osebno ali tiho. iščem. Potreben kapital 150 tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno naložen denar«. 2068J-16 INSERIRAJ V »JUTRU"! . komiortom. sadni vrt 2000 ! kv. m. Lir 700.000.—. Hišo. novo, trinadstropno v Ljubljani, 8 trisobnih komfortnih stanovanj. Lir 980.000.—. Hišo enonadstropno, z vpeliano gostilno, salon. e skladišče senčnat vrt 1700 m2 v Liubljani. Lir ■".O "OO —. Hišo enonadstropno v Litbliani. pet dvosobnih in eno enosobno stanovanj'e in trgovsk lokal. Lir <50 000. Hišo enonadstropno s trgovskim lokalom ter dva dvosobna stanovanja v Ljubljani. Lir 300.000.—. Vilo. novo, enonadstroo-no, šest sob z vsem komfortom, parket, vodovod, elektrika ; uredi se lahko kot dva trisobna stanovanja, ob več i železniški postaji proge Liubliana—Trst. — Lir 240.000.—. Vilo, novo, tri dvosobna stanovanja v Ljubljani. Lir 2S< 000.— . Vilo, novo, » najbližji okolici Ljubljane, dva dvosobna stanovanja. Lir 170 tisoč. Pa.-ceie v SiJki. ftožni dolini, Bežiertd, Koseze. KUPIM gozdove, travnike in druge nepremičnine. — Realitetna pisarna ZATEC ANDREJ, Tavčarjevi ulica H), fel. 33*64. 20686-20 Lepa parcela cea 3000 kv. m pri remi-zi ugodno naprodai. Poias-nila pri: Bregar in Krek. Miklošičeva 19. 20636-20 Majhno posestvo na zelo ugodnem in sončnem kraju, blizu postaje ■ _ , .. Uršna Sela-Toplice, ugodno Sostanovalko naprodaj. Pojzve se pri: | sprejmem takoj ali s 1. januarjem. Medvedova c. 7. 20755-23 Karol Kapš, Ljuben 29, p Uršna Sela-Toplice. 20738-20 Parcelo na periferiji Ljubljane prodam. Naslov v vseh poslo- Na stanovanje z vso oskrbo sprejmem starejšo osebo, najrajši vpoko-jenca. Naslov v vseh po- valnicah Jutra. 20683-20 slovlinicah Jutri. 20767-23 Vilo — Hišo najraje eno druž-nsko, kupim v Liubljani. Stanovanja ne rabim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iz | Beseda L —.60. taksa—.60. Sobe išče Skobelnik poravnalni stroj v dobrem stanju prodam. Senk Fra nc. mizarstvo, Trata 13, Celovška c. Ljubljana. 20650-29 Pisalni stroj dobro ohranjen kupimo. Naslov t vseh poslov. Jutra. 20617-29 Šivalne stroje pogrezljive, in tudi stare stroje vseh vrst. stalno kupuje Nova trgov. »Ogled«, Mestni trg 3. 20713-29 Šivalne stroje pogrezljive, in tudi stare stroje vseh vrst, stalno kupuje Nova trgov. »Ogled«, Mestni trg 3. 20714-29 Živali Purane in piščance prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20624-27 Belgijski orjakinji z mladiči prodam. Litijska, ul. 11, štepanja vas. 20745-2T Purane, kokoši, piščance, očiščene, prodam. Hradec-kega cesta 35, spodaj. 20722-27 Fige in brinje stalno na zalogi pri tvrdki Ivan- Jelačin, Liubljana. 20401-3J Še je čas, da si kupite laboika za praznike. Ista vam nudimo v veliki izbiri po nizkih cenah. Lavrič in Strumbelj, Tyršcva 33. 20594-34 Fige za žganjekuho dobite najceneje pri: Ant. Krisper, Coloniale, Ljubljana. Tyr-ševa 31. 43-33 Informacije Naznanjam, da sem se preselil iz Viča v D. M. v Polju 22 in se priporočam za nadaljnjo naklonjenost. Iskra Franc, spi. sedlarstvo in tapetništvo. 20595-31 Osebo, ki je v torek 16. t. m. popoldne pomotoma prevzela na meji v Št. Vidu pakete za Novaka, naprošam, naj iste takoj odda na naslov: Povšetova 33a. 20616-31 Mlin! Dotični, ki bi želel mleti stalno kredo-glino-barve na vodno moč, naj se takoj javi na: Rozman. Ljubljana (Grafika), da se pride osebno pogledati in skleniti pogodbo. 20678-31 Psihografolog GLOBOČNIK FELIKS. Ljubljana, hotel »Lloyd«, Sv. Petra cesta, sprejema dnevno: od 9. do 12. in od 14. do 19. ure. Vsak obisk — uspeh za klijenta. 20771-31 Filjatelija Filatelisti, pozor! Naiugodneiše kupite in unovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih oku-pacnskib znamk v knjigarni Janez Dolžan. Liubliana, Stritarjeva 6. 19-39 Pravi filatelisti znamk oe lepijo! Edina in polno vredna znamka ie brez priiepke. Zbirajte v vložnih albumih naiboliše kvalitete — J O L —. ki tih dobite ? vseb formatih r knjigarni Janez Dolžan, Liubliana, Stritarieva 6. 20-39 Kupim večjo zbirko evropskih znamk. Plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jut-a pod »Evropa«. 20588-59 proste roke«. 20684-20 »REALITETA« zavod za nakup nepremičnin za daianie naslova ali za šifro L 3.— Dve prazni sobi Ljubljana, Prešernova ul. 54 za pisarno in 1 opremlje- telefon 44-20 proda: ! no sobo za stanovanje, po možnosti v skupnih prostorih, iščem za takoj. Po- Stavbni kompleks v beži- nudbe na ogl. odd. Jutra giaiskem okraiu v izmeri pod »Nujno«. 20565-23a 900'i m2 Več stavbnih par- 1 cel v bližini Sv. Krištofa. Trgovsko hišo v centru Lir 1,500.000.—. Enodružinsko Opremljeno sobo _______________ ločenim vhodom v ali vilo Lir 500.000.—. Posest- I nedaleč iz središča mesta, vo v Šiški Lir 350.000.—. iščem s 1. januarjem. Po-Trinadstropno 'rpovsko h«šo j nudbe na podružnico Ju-v centru Lir 3.000.000.—. I tra v Novem mestu pod Stavbno parcelo v centru za | »Novomeščan«. 20554-23a štirinadstropno stavbo Lepe parcele za Bežigradom po Lir 200.— m2 in več drugih nepremičnin, glede ka- I 5 stroeo separiranim vho-terih se dobiio informiciie I docn iščem v centru. Po-v pisarni. 20723-20 | nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«. 20625-23» Opremljeno sobo Hiše — Vile parcele, prodaia - kupuie J realitetna pisarna F. PRI-STAVEC. Ljubliana. Gosposvetska c. 3. tel. 23-81. I 20716-20 Stavbno parcelo iz prve roke kupim. Angelca Oblak, Kolizeiski 19, II nadstropje. 20721-20 Dve opremljeni sobi s posfbn;m vhodom in pečjo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stplen 66«. 20672-23a Opremljeno sobico I lepo, rabim za takoj. Sem ves dan odsoten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod I »Nuir.o« 20695-23a Obrt Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Kože domačih zajcev in vseh drugib vrst diviačine pla čuie naiboliše Krznarstvo L. Rot, Ljubliana. Mestni trg 3. 39 3C Odeje iz vate m puha, nove in stare, vam zašije. — Ljub liana. Mariiin trR 2-II. 20291-30 Galoše sprejema v popravilo Vul- kanizacija Abulnar Franc, Tvrševa c. 36, dvorišče Jugoauto. 20555-30 Hišo centru mesta odstopim ; dvigniti za eno nadstropje, s katerim razpolagate do smrti. V%>oštev pridejo starejši brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna lega«. 20524-30 Beseda 1 — .60, taksa — ,t>0. za daianie naslova ali za šifro I 3,— Upokojenec z ženo brez otrok, iščem malo opremlieno sobo štedilnikom. Plačam 120 lir. I Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20699-23a Stanovanje dvosobno s kabinetom, novo, komfortno, oddam z ianuariem. Ponudbe na ogl. Garsonjero v novejši hiši, v strogem centru ali niegovi najbližji okolici, iščem za takoj. odd. Jutra pod »Glinška Ponudbe na ogl. odd. Ju-ulica«. '07C-21 I tt* Pod »Lepa garsonjera«. 20496-23a MjMMi Beseda i -.60. taksa —.60. zs daianie oasiova ali za Iifro L 3.— Sobo s kuhinjo ali sobo s štedilnikom iščem. Grem tudi za hišnika, za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Noropo-ročenca«. 20383-2U Enosob. stanovanje Opremljeno sobo čisto, s souporabo kuhinje za gospo, iščem. Najraje v bližni Rožne doline. Ponudbe na ogl. odd. Jutra I pod »Lepa«. 20758-23a Glasbila Beseda l -.60. caksa —.60. p daianie naslova tU m Iifro L $.—. Klavtr z vsemi pritiklinami iife I kratek, dobro ohranjen, ka- državni uradnik. inženjer. I pim. Ponudbe z navedbo brez otrok. Ponudbe na I znamke in cene na ogl. ogl. odd. Jutra pod »Ljub- I odd. Jutra pod »Klavir«. Ijančan«. 20648-21a 20592-26 Živila Beseda L —.60, taksa —.60, za dajame naslova ali za iifro L 3-—. Večjo količino sena prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod t-Seno«. 20o52-33 Izgubljeno Beseda l —.60. caksa —.60, za daianie oasiova ali za Iifro L 3.—. BF^nnni Posestni ca lepe hiše želi poročiti gospoda do 50 let starega, najraie drž. uslužhe;.t.' s prihranki r»-di odplačevanja. Vdovci niso izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »20.000 lir«. 20660-25 Gospod ločen, 38 let star, želi znanja v svrho poznejše ženitve z gospodično trgovsko ali obrtno naobraženo, eventualno uradnico, lepe zunanjosti. Dopise s sliko in naslovom poslati na ogl. odd. Jutra pod »Življenje«. 20611-25 Inteligenten gospod želi spoznati mlajšo samostojno damo zaradi ženitve. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »1942«. 20674-25 2 95l 150 lir sem izgubil v petek ob 14. uri pred Kmetsko posojilnico. Poštenega najditelja prosim, da odda na blagajni kavarne Evrope proti nagradi. 20663-28 Ženski prstan $e je oaiel. Izgubiteliico prosim za točne podatke v ogl. odd. pod »Heureka«. 20664-28 Okusno pijačo toplo, sladko dobite s J do 4 žličkami Emona punč eksfrakta samo pri proizvajalcu: Lekarna Ba-hovec, Ljubljana. 20627-37 Rjavo rokavico volneno, sam izgubila t četrtek zvečer od trgovine Pezdir, Gradišče, do Drame. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 20620-28 Najboljši pomočnik gospodinje pri vsar tem čiščenju v kuhinji. Domači izdelek! 40. in 41. seznani kočevskih optantov 40. seenara kočevskih optantov (SI. liat, 13. de«.) vsebuje naslednjih 217 oseb (v oklepajih starost ln rojstni kraj): OBČINA ČRNOMELJ M a ver len: Schager Janez (38), Boža roj. Roschitech (33), Ema (12), Štefanija (9). Matija (6), Pavla (2), Jožef (4); Spreitzer Olga (17, Bilpa); Schuss por. Jellen Neža (77); Jellen Matija (34), Olga roj. Schober (31), Zofija (7), Ervin (6), Traudi (3); Roschitsch Franc (32), štefi (4); K uni p por. Kump Marija (85); Kumo por. Wo!tschitsch Roza (46 Sp. Bukova gora), Rudolf (15); Gosti Mihael (61, Knežja lipa), Frančiška roj. Rom (63), Jožef (27), Ernett (22); Staudacher Janez (43), Ana roj. Lackner (36), Mariia (14), Janez (12) Jožefina (&>. Ida (6). Alojzija (4). Ma,ti!da (2). Zofija (8 mes.); Deutšchma-nn Ludovi^ (32). Jožefina raj. Kiunp (27), Ludovik (6). Srna (3), Hilda (1); itoschitsch Anton (36), Frančiška roj. Muschitsch (29). Jožef H mes.); Roschitsch Marija (64, Topla gora). Marija (36). Roza (33), Janez (29); l>entschiiiann Janez (73, Gor. Nemška Loka); Kobetitsch Vijem (48. Amerika); Ana roj. Ko-stner (37), Viljem (14), Albina (11) Hilda <81. Adolf (4); Kump Janez (83. Sp. Bukova gora). Marij r roj. Hiris (55), Viljem i29), Janez (23); Dent hm^nn Matija (35). Marija roj. Lu-cher (24). Rajnhold (4). Matija (2). Herman (9 mes.); Ni ok por. Rom Štefanija (54 Bistrica). Janez (20), Matija (32). Eernhard (29). Tonlj vrh: Petschauer Marija (25); Pet-s«-hauer Prane (54). Rozalija roj. Honigmann (48). Henrik (18). Gustav (15), Karel (13). Janez (11); Matzelle por. Schmuck Josipina <80), Ruti lf (37), Marija roj. Luscher (26). Herta (3), Robert (2); Sterbenz Henrik (32). Jožefina (66); St'*:zer Andrej (90), Rozalija roj. Samida (55): Fetschauer Andrej <3S), Angela roj. Kadonc (33), Artur (9) Martin (11), Andrej (85); Petschauer Alojzija (41),' Jar.ee (43). Rozalija (46), Jožefina (79;; Petschauer Jožefina (52), Henrik (15), Janez (19), Viljem (26); Schmuck Marija (55 Komama vas). Angela (23), Marija (3); Brinskelle Avgust '42). Alojzija roj Mosch^er (30); Stalzer Adolf (:0>. Roza roi. Pitzel (29). Rihard (5), Edvin jr- Janez (45, Amerika). Veronika roj. Somida (42). Mariia (20), Zofija (18). Elizabeta (16). Angela (14). Rihard (12). Jožef (10). Hilda (7); Samida Uršula (87. Slaba gorica); Petschauer Elizaibeta (28). Pleš: Meditz Ferdinand (58. Pajkež), Veronika roj. Troje (62); Stalzer Ida (15, Nova gora); Meditz Franc (30). S1 a b a gori e a: Schmuck Marija (28, Ribnik)- Kump Jožef (43, Carlsdorf), Alojzija roj. Srhinuck (51). Janez (20), -Adolf (18); Kump Jožefina (73); Matzelle Alojzija (43), Janez (67), Marija roi. Schmuck (61), Emerik (17). Resa: VFuehte Izidor (68), Frančiška roj. Kobe (61). Janez (76). OBČINA KOČEVJE - OKOLICA Dolga vas: Perz Jožef (75, Srednja vas), Marija roj. Hutter (70), Berta (35). Elfrida (34); Petsche Janez (72), Elizabeta roj. Wolf (79); Schaff^r por. Lampeter Margareta (86, Gornji potok); Schleimer Matija (75). Cvišlarji: Maž^r Peter (36, šipovik), Marija roj. Sturm (22), Marija (3). OBČINA KOČEVSKA REKA K o f. Reka: Fritz Friderik (46). Jožefina roj Schneider (45), Rihard (18), Janez (16), Valter (12). Friderik (8), Herbert (8), Valtraut (3) M1a k a : Jonke Alojzij (44. Globoki potok) Kočarji: Loschin Jožef (58), Alojzij (6). Občina Stari log: Polom: Siegmund Friderik (35), Pcrfdi roj. Mausser (33), Elfina (7), Ana Marija (6). Valter (3), Erika (1 mes.). RAZVESELITE svoje drage z darilom »Bosca« — zabojem, ki je v njem 6 steklenic izbranih vin (2 steklenici penečega vina, 1 steklenica Kina vina, 1 steklenica vina »Amaro«, 1 steVe-nica desertnega vina in 1 čaša češenj v žganju, povrh pa še nakaznica za posebno BOŽIČNO DARILO (listnico, kolo, pribor za jed itd.) Cena zaboju . . • • L 260.— Zaboje s steklenicami izbranih vin dobite v DAJ-DAMU, ki Vam želi SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE Va nam dan Božiča bo za počitek nameščencev Da.j-dam zaprt. — Prosimo goste, da to upoštevajo. DAJ - DAM Zaboje z izbranimi vini in posebnim božičnim darilom dostavljamo po želji tudi na dom. Občin Mozelj: črni potok: Hiris Matija (53). Marija roj. Verderber (36), Feliks (1). Občina Koprivnik: Koprivnik: Hfinig-mann pot. Schneller Margareta (78, Semič). Upniki navedenih oseb morajo do 27. decembra prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve, LJubljana, Rimski trg. 41. seznam kočevskih optantov (»Službeni list« 13. decembra) obsega naslednjih 205 oseb (v oklepajih starost m rojstni kraj): OBČINA STARI LOG Kleč: Eppich Janez (54), Štefanija roj. Konig (35), Alfonz (9), Helmut (7). Ekhard (2); Konig Alojzij (58), Marija roj. Slgmund (57). Hilda (19). Emilija (17), Alojzij (22), Štefanija (26); Jonke Janez (40). Elizabeta roj Samida (27), Neža (68): Kikel Franc (63), Magdalena roj. Kresse (52), Roza (10); Kikel Jožef (36). Valerija roj. Petsche (30). Herbert (4), Erik (3); Samide Jožef (61) Rozalija roj. Lobe (58). Franc (18), Albin (21), Alojzij (29), Bogomir (24); Fink Ka rel (39, Zajčja vas). Pavla roj. Konig (34), Roza (14), Jožef (13). Marija (9), Erna (4). Erika (3 mes.). Neža (81); Kikel Alojzij (56), Elizabeta roj. Fink (51), Janez (19), Jožef (15), Elizabeta (23)- Fink Matija (49), Roza roj. Hutter (41), Alojzij (18), Jožef (17). Franc (14), Erna (12). Ana (10), Ervin (7); Eppich por. Konig Marija (67 Stari log); Cebin por. Schneider Terezija (65); Cebin Janez (27), Marija roj. Kren (21); Fink por. Cebin Alojzija (56, Stari breg); Konig por. Konig Ana (47), Leni (13). Julija (17), Janez (12), Jožef (9). Valter (6); Fink Artur (26). Erna (25)- Eppich Rudolf (47); Jonke Jožef (36), Frida roj Hoge (31). Helga (2), Valter (5 mes.); Epnich Jožef (49), Terezija roj. Handler (35), Marija (1). OBČINA ČRMOŠNJICE P a j k e ž : Schober por. Spreitzer Marija (41, Laze), Viljem (20), Rihard (15); Schober Zofija (5); Stalzer Hieronim (38, Crmošnjice); Matzelle Peter (58. Zagorje). Terezila roj. Poglajen (45), Kristina (19).. Janez (18), Frida (16), Berta (14), Ervin (10). Adolf (2); Kumo Janez (38). Elizabeta roj. Spreitzer (34), Zofija (9), Franc (6», Avgust (5), Janez (3). Nova gora: Kraker Franc (56, Komolce). Marija roj. Schuschterschitz (44). Elizabeta (16), Henrik (14), Marija (11), Valter (2); Stonitsch Edvard (70), Jožefina roj. Sterbenz (60), Janez (20), Franc (18), Henrik (31): Luscher por. Juran Kunigunda (68. Seč); Kraker Jožef (23, Mali Rigeij); Stonitsch Viljem (31, štale), Andrej (75), Rozalija roj. Kump (71); Gerger Andrej (63), Marija roj. Matzelle (61), Andrej (17); Stritzel Janez (50, Poljane), Ivana roj. Konig (42); Konig Ana (16); Stritzel Franc (10); Meditz Henrik (41, Dresden), Ema roj. Luscher (33). Teobald (15). Klara (13), Alfred (11). Kristina (7). Albin (5). Marija (2); Konig Jožef (70). Jožefina roj. Juran (63); Thellian por. Brodgesell Alojzija (54); Hriber Elizabeta (35), Marija (3); Juran Janez (36), Kristina roj. Hribar (32), Frida (9), Janez (7). Marija (5): Hriber Štefanija (29, Srednja vas); Brodgesell Avgust (34, Blaževice), Ana roj. Ivančič (28). Rihard (10), Avgust (3); Hutter Janez (28, Pajkež), Avgust (63), Rozalija roj. Baritsch (64), Albert (19); Kump Bemhard (57), Alojzija roj. Rugel (47), Bernhard (17), Pelegrin (14), Alfonz (8); Honigmann Prane (55), Marija roj. Kofler (45), Albert (21), Marija (19), Viljem (16). Franc (13), Ana ' (10); Kapun Avgust (55), Elizabeta roj. Mausser (47) Olea (16), Ida (13). Zofija (9), Karel (11); Windischmann por. Mansser Neža (80); Petschauer Adolf (35). Ida (30), Rozalija (58); Mausser por. Bogner Neža (87. Topli vrh), Andrej (44); Petschauer Franc (32). Hildegarda roi. Kump (26); Pitzel Andrej (61. Poljane). Jožefina roj. Pachinger (58), Olga (19), S t angel Ludovik (30), Ema roj. Spreitzer (32); Štanjel Franc (34), Štefanija roj. Troje (27), Ervin (2), Marta (5 mes.); Stangel Just (74). Franči&ta roj. Primz (64); Schwaschni? Rozalija (27, Seč). Janez (80). Alojzija roj. Stonitsch (68); Petschauer Jožef (57). Mar<*areta roj. Leinart (59): Schober Matija (33. Blaževice), Ida roj. Stritzel (29), Jožef (4) Adolf (8 mes.); Grill Albert (51, Stara žasa), Ivana roj. Ivančič (36), Zofija (15). Janez (10); Oberster Ferdinand (74. Seč). Mariia roj Matzelle (71); Schmuck Friderik (54. Pnd-stenica), Marija roj. Bobner (51), Friderik (13). Marija (13), Štefanija (7); Thelian Janez (43. Divji potok), štefanila roj. Sterbenz (36). Gize'a (lfi), Pavlina (14). Edvard (11). Marija (9). Olga (7). Emg. (4), Štefanija (2), Janez (8 mes.). Upniki navedenih oseb morajo do 27. decembra prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve, Ljubljana, Rimski trg. Iz Hrvatske Nemci na Hrvatskem v vojaški službi. Vodja nemške narodne skupine Altgayer je o priliki napovedi vojne Veliki Britaniji in Zedinjenim državam po Poglavniku izdal poziv, v katerem pravi: »Nemška skupina v Nezavisni Državi Hrvatski je ponosna, da bo v tem boju lahko aktivno sodelovala. Razen cveta mladine, ki se že nekaj mesecev bori na vzhodni fronti, bodo zdaj tudi nemški rekruti in rezervisti pritegnjeni, da zadostijo svojim vojaškim dolžnostim. Vojaška moč nemške narodne skupine mora biti v celoti izrabljena.« Nazadovanje brezposelnosti. Iz meseca v mesec kaže statistika nazadovanje brezposelnosti. Skupno število v septembru zavarovanih članov socialnih ustanov je znašalo okoli 250.000 in je v primeri s prejšnjim mesecem za 1.98% višje. Hrvatska je postala dan mednarodnega kmetijsko-gospodarskega instituta v Rimu Ob udeležbi zastopnikov 24 držav je bil te dni otvorjen zimski semester mednarodnega kmetijsko-gospodarskega instituta Predsednik Aderbo je na otvoritveni seji objavil pristop Hrvatske in Slovaške kot novih članov instituta. Vsem našim tovarišem in tovarišicam kakor tudi našim znancem želimo vesele božične praznike in srečno novo 1942 leto Kosovel Otokar z družino. Ferjanc Nikolaj z družino, Bordon Ivan z družino, Kolenc Avgust. Tomažič Josip. Kajba Franc. Kum-perger Marija in Jožefina. Valeš Franc in Berta, žrtuš Henrik, Manfreda Justina in Stanislav, Prašnikar Marija in Anica, šer-cer Julijana in Stanislav, Lenardič Miha družino, Verbič Kari z družino. Ožbot Ivana z družino, šajna Stanko z družino, Zad-nik JeZe In Terezija. Božič Jožef z družino, Vajdič Karel z družino, Knafelc Anton z družino, Tekavec Ivanka, Slemenšek Cirila, Pečovnik Roza z družino, Furlani Alojz z družino, Drešček Lucija z druž! no, Debenjak Kari in Marica. Čuk Marija z družino, Plahuta Venčeslav, Bratuš Marija, Furlani Amalija. Rems Jakob z druži no, Kajtna Anton z družino, Tomšič Mihael štainberger Stanko tn Marija. Jeram Stan ko, Kavalero Luka, Turnšek Jožef. Vidmar Ivan z družino, Arlič Alojz. Mežnar Ivanka z družino. Baudoš Josip in Lucija Tanko Albina in Kranjc Andrej. Iz Srbije Gozdno bogastvo Srbije. Po statističnih podatkih je ocenjena vsa gozdna površina Srbije na nekaj manj kakor 1.5 milijona hektarov. To je približno petina gozdne površine bivše Jugoslavije. Poudariti pa j€ treba, da so ti gozdovi v veliki meri nezrel za sečnjo, ampak so nasprotno potrebni nadaljnje nege. Zato bo pogozdovanje v Srbiji ena največjih gospodarskih nalog v bližnji bodočnosti. V ta namen so bili Izdani potrebni zakonski predpisi. Srbi pošiljajo denar v domovino. Po no-novejših podatkih so v Nemčiji zaposlen srbski delavci poslali svojim družinam v domovino v času od 1 s°ptembra do srede decembra 13,972.000 dinarjev. KODRČEK Premožni gospod Janez Porenta je !«-ljubljen. V lepo, svetlolaso, prijazno gospodično. Ves nesrečen je Janez Porenta. Hodi ».a njo, od daleč jo opazuje, pisal bi ji rad, pa se ji ne upa. Na obisku slednjič nagovoru šestletno sestrico svoje oboževanke in ji reče: »Kodrček tvoje sestre bi rad imel. Deset lir dobiš, če ml ga prlneseš.« Punčka ne premišlja dolgo, ampak hitro odvrne: »Deset lir za kodršček ? Petdeset lir mi dajte, pa vam prinesem vso lasuljo!« NOČE ZASPATI — Nesrečni otrok! Dve uri mu že oviram: »Sveta noč, blažena noč! . . .« In še noče zaspati. POZOR NA OTROKE — Torej, brž, brž, sinček Vladko! Pospravi takoj igrače in hajdi v posteljo! — Ma—ma—ma—mamica, ti pa govoriš z menoj skoraj tako, kakor z očetom! PREIZKUŠNJA Gostilničar Tomaž je poljubil pravkar v službo sprejeto natakarico, ko je prišla iz kleti Njegova žena ga je videla in je zavpi-la: — Tomaž, kaj pa počenjaš? — Nič, je odgovoril Tcmaž, jaz ji še ne zaupam! Zato sem hotel, poduhati, ali je v kleti pila vino. JUNAK — Ko sem te jemala za moža, sem mislila, da si pogumen človek. — E, ženska, to so mi takrat rekli tudi vsi moji znanci. KAKOR SI ČLOVEK POSTELJE . . . — No, Andrej, ali si srečen s svojo ženo? — Hm, to se ne da kar tako reči. šivati se je učila, pa ne šiva. Krpati in plesti se je učila, pa zdaj ne mara. Kuhati se pa ni učila, a vendar kuha . . . Na tržišče je prispel Chianti letnik 1938 odlične kvalitete znamke »CECCHI«. Vsako množino dobite po brezkonkurenčnih cenah pri: Zastopstvu tt. Emesto Cosovi, Trst, Ljubljana VII, Celovška cesta 34 (Franko-panska 2) — Telefon 30-72. GOSPODINJE, POZOR! Bližajo se božični prazniki, zato preglejte v podstrešju, skrinjah in omarah ter odstranite vse, kar vam je v napoto od volne, kontenine in tekstilnih surovin — ter pripeljite vsako količino! Prepričali se boste, da lahko najugodneje prodate samo pri tvrdki „JUŠ50V0LNA", Ljubljana, Tyrševa cesta 41 dvorišče, levo — nasproti Sv. Krištofa NAZNANILO! * VLJUDNO VAS OBVEŠČAVA, DA SVA OTVORILA BRIVSKI SALON ZA GOSFODE „HIGIJENA" V HIŠI TVRDKE VERLIČ, TYRŠEVA CESTA 31 ZAGOTAVLJAVA, DA SE BOVA POTRUDILA ZA ČIM BOLJŠO POSTREŽBO SE PRIPOROČAVA ZA VAŠO CENJENO NAKLONJENOST NACE — MARKO KIŠ ZAHVALA Strti v veliki boli izrekamo vsem, ki ste spremili našo drago mamo, babico in prababico, gospo Ano Novak na njeni zadnji poti — iskreno hvalo. Posebno se zahvaljujemo g. dr. St. Oblaku za vso njegovo skrb, tolažbo in pomoč, kakor tudi vsem darovalcem cvetja! DOL. LOGATEC, dne 18. decembra 1941. ŽALUJOČI OSTALI PRESSO I PIU IMPORTANTI UFFICI POSTALI DHL REGNO POTETE CONSULTARIJ GRATUITAMENTE IL CATALOGO DELLE CARTE VALORI POSTALI VENDI-BILI PER COLLEZIONE DALL'UFFICIO FILATELICO DELL'AMMINISTRAZ!ONE DELLE POSTE E TELEGRAFI. GLI UFFICI SUDDETTI ACCETTANO LE RICHIESTE DI ACQUTSTO DI FRANCOBOLLI E DEL CATALOGO. IL PREZZO DEL CATALOGO E DI L. 4 SE ACQUISTATO DIRETTAMENTE NELL'UFFICIO FILATELICO DI ROMA. PER LA SPEDIZIONE AGGIUNGERE: L. 1.10 PER L1NTERNO DEL REGNO E COLONIE, E L 2.75 PER L'ESTERO. PRI NAJVEČJIH POŠTNIH URADIH KRALJEVINE SI LAHKO BREZPLAČNO OGLEDATE KATALOG POSTNIH VREDNOTNIC, KI JIH ZA KOLEKCIJE PRODAJA FILA-TELISTIČNI URAD UPRAVE POŠTE IN TELEGRAFA. OMENJENI URADI SPREJEMAJO NAROČILA ZA NAKUP ZNAMK IN KATALOGOV. CENA KATALOGU JE L. 4, CE GA KUPITE NEPOSREDNO PRI FILATELISTIČNEM URADU V RIMU. ZA POŠILJATEV PRILOŽITE L. 1.10 ZA KRALJEVINO IN KOLONIJE TER L. 2.75 ZA INOZEMSTVO. MEČ IZOBLIKUJE ZGODOVINO ZNAMKA ZAZNAMUJE NJENE POSTAJE isnešm oglaševanje le v >Jutru VABILO na redno skupščino Akademskega kolegija stavbne zadruge z omej. jamstvom v Ljublj stavbne zadruge z o. j. v Ljubljani, ki se bo vršila v torek, dne 30. decembra 1941. ob 17. uri v prostorih zadruge (rav-nateljeva pisarna) s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Otvoritev in konstituiranje skupščine. 2. Poročilo: a) upravnega odbora; b) nadzornega odbora. 3. čitanje revizijskega poročila in spremnega dopisa revizijske zveze. 4. Predlogi in pritožbe. 5. Sklepanje o letnem sklepnem računu, o uporabi poslovnega prebitka in podelitvi razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora. 6. Volitev: a) 2 članov upravnega odbora in 1 namestnika; b) enega člana nadzornega odbora in 1 namestnika. 7. Določitev vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti. 8. Slučajnosti. če bi skupščina ob napovedani uri ne bila sklepčna, se vrši čez pol ure druga, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. UPRAVNI ODBOR La lampada di qualitd prodotta nello stabilimento di Milano dello TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S. A. TUNGSRAM t Za vedno nas je zapustil po kratkem mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, naš dragi stric, gospod Alexandrovits Anton major v pokoja K večnemu počitku bomo dragega pokojnika spremili iz hiše žalosti. Erjavčeva cesta 4. dne 22. decembra 1941 ob % 15. (% 3.) uri na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo dne 27. decembra ob Ms 9- uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Sv. Križa. Ljubljana, dne 20. decembra 1941. MARIJA SMOLIC, nečakinja — in ostali sorodniki Ob bridki izgubi naše ljubljene, dobre mamice, gospe Marije Erjavec roj. Ferfila vdove profesorja in naravoslovca se v svoji žalosti prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom in dragim znancem, ' ki so v teh težkih dneh pokazali toliko ljubezni do drage pokojnice in toliko sočutja z nami. še posebno zahvalo izrekamo g. polkovniku Andrejki Viktorju in goep. dr. Pretnar Janku kot zastopnikoma gosp. župana. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 23. decembra t. 1. ob % 8. uri v kapeli Marije Pomagaj cerkve Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 19. decembra 1941. Lepa in primerna tfarila za Božič so knjige iz založbe naših listov. Vse so okusno opremljene, vse zanimive, pri tem pa tako poceni, da so dostopne vsakomur. Knjige za mladino Iz »Jutrove« mladinske zbirke so na razpolago še naslednje knjige: Janko in Stanko — Skok, Cmok In Jokica — Prigode gospoda Kozamurnika — Sambo in Joko — Kralj Debeluh — Osel gospoda Kozamurnika — Vrtlsmrček in šilonoska — Jelarjevl čuvarji — Tarzan (samo II. del, ki pa je sam zase samostojna povest). Vsaka knjiga je okusno vezana in polna slik, velja pa samo 4 lire. Knjige za odrasle D. Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE. 128 strani. Petnajst živahnih in mikavnih Ravljenovih povesti in črtic. Klabund: PJOTR, roman carja, ln RASPUTIN, roman demona. 126 strani. Dva napeta zgodovinska romana iz življenja ruskih carjev. M. Majerjeva: RUDARSKA BALADA. 116 strani. Ena najboljših povesti slovite češke pisateljice. A. Ličan: SPOMINI IZ SIBIRIJE. 160 strani. Lastni doživljaji slovenskega vojaka, ki je prišel v prvi svetovni vojni v rusko ujetništvo ln ga je usoda zanesla v vse pokrajine neizmerne Azije. Vsaka teh knjig velja broširana samo 5 Ur, v platno vezana pa 8 lir. (Ličanovi »Spomini« se dobe ie broširani). Alojz Gradnik: ZLATE LESTVE. 112 strani. Najnovejše pesnitve enega naših najpomembnejših pesnikov. V platno vezana knjiga velja 20 lir, v polusnje 30, v usnje pa 40 lir. Rudolf Kresal: VEJICA ŠPANSKEGA BEZGA. 296 strani. Najboljše novele pisatelja znanega romana »študent Štefan«. V platno vezana knjiga velja 40 lil. * Vse navedene knjige dobite pri upravi »JUTRA« r. Ljubljani, Puccinljeva ulica 5, pri njeni podružnici v Novem mestu ter v vseh knjigarnah. Naročniki »Jutra«, »Slovenskega Naroda« in »Domovine«, ki z naročnino niso v zaostanku, dobe pri nakupn knjig, če jih knpijo ali naroče pri upravi našega lista, ali novomeščanski naročniki pri naši podružnici v Novem mestu 20% popusta! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Val v Ljubljani.