TRST, četrtek 29- septembra 1955 Let0 XL - Št. 230 (3159) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 37-338 n MONTECCHI It. *, II. nad. — TELEFON »3-19» IN S4-93« — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 39 — Tel. %e v - p°druž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-83 — OGLASI: od 8.-12.30 ih od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm - m 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. MALI OGLASI po 20 lir besed«. — NAROČNINA: mesečna ,350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10. mesečno -210 Poštni tekoči račun Zaloiništvo trtaškega tiska* Trst 11-537* — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inoBecndkega tiska, Državna založb* Sloveni Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB- 1 -Z - 375 - Izdal* založništvo tržaškega tiska D. ZOfc-Tr: —IH «1 rn MUMJfcaMi i: n nT.ii.n ir r.iMMi-Ti X- -la-g-ijiMM-TT niiiinri- —r..............................................r ■ n. • 1 »■--» Tez vpliva? .. t a)s»ji Martinov go-politiki pred "t w zbornico je verjet-V=nibnejši dogodek p0,itifca v zadnjih \° Poletnih parlamcn-mvtdniaah Vendar pa L—°7lCTn^,nost P mnogo- , *Wje dejstvo, da Mar- *( j0o btavzapmv povedal 4 r°zen da je vla- roitj-j" * pripravami l«, ,Ueo k cdina hvale vrea- za -o , u. trgovinskih o d-%k ,. f**IOjgJco. To pa je Uti teka v njeporeni go- l®|kntj rnenda tudi v vsej S 0. po!iti/ci Segnijeve 4 jjnes nienega obstoja pa hj u . *j k0 : rt‘n° je sicer — zla-'iiil 9o °dgovarjal posamez-bj(^ °Tnilcorn na njihove Povedal stališča 5 VSe>1 glavnih vpra-Mtjjj, ednarodne politike: 3e njene pobude v ?** in i-°SU v smer> pomi-to)n ^bajajo iz obsod-'it ip0fe '°t metode reševa-Povedal je, da je %ttnev in nadzorstvo ob-^'l je za združi-*te t' 3e *trf. Vendar pa L^ine* 'n Podobne dobro-*i!ja trditue skoro podrl, )4tn0s,Pse Postavil dvom v \ ■ toda tako, da je \ p. Pjei upravičil le v 1 *,, *• le \ n?-!1 -imuju. iv j- J*. o, 'tlovje njegovih iz-1u9o ' W« Je naspr°ten onemu, ?m ie Italija. To je Pa je pribijanje \j,p°rianje čvrste zako-In st* v svojem bloku. ni y j, Jt jj ‘°radi tega je vtis, i1 tofnart'nou govor zapu-t{° !'***. ki 0a ozna-JNrpj^iSnji znani reak-L*l||il-Up°dničnr ppliune-dneunika ta-,'*(# "J misli italijanska S’T“ iitp,. ^Sl vemo, | -n Q 0Prašanju združitve ^s* vemo, da je 4'1,1 Vjj'*0 sc očitnem nasprotju z dosedanjim stališčem sovjetskih voditeljev in je zaradi tega vzbudilo mnogo zanimanja. In prav nič čudnega ne. bi bilo, če bi to mnenje na bodoči ženevski konferenci dobilo svojo težo. Vsekakor pa je že sedaj gotovo, da takšno stališče ne bo ostalo brez vpliva. To je le majhen dokaz, da bi bolj razgledana zunanja politika ital. vlad« lahko v marsičem pripomogla pri reševanju najbolj zamotanih in najtežjih vprašanj, ki so danes na du»w nem redu. Odložena debata o vojaških sodiščih zaradi nesoglasij v vladni koaliciji Demokristjani in socialni demokrati so danes v poslanskih skupinah začeli z razpravljanjem o svojem stališču, pa Se niso ničesar sklenili - Odkrito novo petrolejsko ležišče v Abrucih (Od našega dopisnika) RIM, 28. — Poslanska zbornica je danes nadaljevala debato o proračunu prosvetnega ministrstva, senat pa je zaključil debato o vojaškem pro. računu; vanjo je danes s svojimi odgovori na izvajanja Podpredsednik ZDA Richard Nixon, ki utegne zamenjati bolnega Einsehowerja Polemi ka o „pomiritvi po Scelbovih izjavah Bivšemu ministrskemu predsedniku se z napadi na pomiritev pri družil tudi Bonomi - Saragat nagovarja Segnija k ostrejši politiki le vprašanje re- V^o C, *°re; VH Z(t zasidranost v %»' 4i Jl°k« do pretiru- N, Ho a'n 30 po dTU(,i •t 'dtijjj nazorno označuje S *una>ijepolitične- %.* ti,.,° Poslanski zbor-\Si °1,7ni «lj Ok,-, Sl« 9l)i biti moramo k *-* p0m najnovejsimt ženevski konfe- l ^ nd lokavih, kajti fiiiiL0pi imamo oprav-,, ti«- tako odgovorni \N, dr ‘c Uj(u^Pl niti napravil onim, ki v nje- t udi 'i.odločajo. Lahko ii >žji BKtM '*ar 4 °oib. Vendar ‘it >il, 4 s »o 1 podobne zad-tzjave, ki pa se «t(i- nianj odgovorne ^ar Vendar pa i, zajamčen res- S j °3ni mir. ' Pes zunanja politi-4akršna je Italija, ' I” r,’šepanje teh n°uepa govora in i,- P« denadPse jasno ka- s( ^len38*110' ki 3e po na' le Ju Poj manj ovira Vk °3 Peč — da bi se Slin °reža mednarodna pz k. »‘H A >io,• ^'b.če ne more V')e takeQa in za do- NSe/U potrebno izgubiti St i' ,^zr°k za tako •l *>(, ^ e;:‘ torej očitno '4 #4te|*r°4 je v tem, da \Noni danoSnie italijan-\.’Zne, e Politike ne mo-\3,h 1 P JPojth kon- \ yitevS lh ipon, katerih 4 .5 bj 3e Pttjno potreb-.e>°cte n°0li dojeti način ?>j9 °*ti rea>nili, otipljipih »mi^0. VeUkeaa le ,, Ue tn miru. RIM, 28. — Medlem ko je zunanji minister Martino včeraj potrdil, da se njegova vlada v zunanji politiki drži tistega, čemur v Italiji pravijo «immobilsmo#, se stopnjuje polemika o #pomirjenju». Ta polemika zavzema dva aspekta — zunanjepolitičnega in notranjepolitičnega. V obeh primerih se v zadnjem času največ imenuje Scelbovo ime. Bivši ministrski predsednik, znan po svoji politiki »močne roke» proti levi opoziciji — Segnijeva vlada se komaj otepa dediščine, ki ji jo je zapustila Scelbova na tem področju, zlasti glede vojaških sodišč — se je nedavno vrnil s potovanja v Zahodno Nemčijo, kjer je imel sestanke z vidnimi demokristjanskimi prvaki. tudi s kanclerjem Adenauerjem. V nedeljo pa je imel v Guastalli govor, v katerem je napadel pomiritev na mednarodnem in notranjem področju in med drugim posredno napadal vlado, češ da ravna z levo opozicijo preveč z rokavicami. Scelbi se je včeraj pridružil predsednik združenja neposrednih obdelovalcev Bonomi. ki se je še v večji meri polemično ukvarjal s pomiritvijo notranji politiki in mnogo bolj določno napadel vlado. «Naše sodelovanje z vlado — je dejal Bonomi na zasedanju državnega sveta neposrednili obdelovalcev — bo trajalo do takrat, dokler bo vlada znala spremljati pomirjanje na mednarodnem področju z okrepljeno protikomunistično borbo v notranjosti.« Bonomi je obljubil. da bo to povedal tudi Re-gniju, ko bo v četrtek gost neposrednih obdelovalcev. Nadn-lej je dejal, da je podeželje nasprotno pomirjenju in odprtjem na levo. Te izjave dokazujejo, da Scelbovo stališče ni osamljeno, temveč da se z njim strinjajo vidni demokristjanski prvaki. V vladnih krogih je zaradi te- ne kakšnem 20- VS PrJu0U blokovske k Wo ^..katerega si ga zavladalo določeno vznemirjenje, ki je med drugim pripeljalo do odložitve debate o pristojnosti vojaških sodišč — torej zadeve, ki je tesno povezana s »protikomunistično borbo« z vsemi sredstvi, ki jo je začel uvajati Scel-ba. V zvezo s tem spravljajo tudi včerajšnji razgovor med Segnijem in Saragatom. Znano je, da je bil Saragat najožji Scelbov soborec v protikomunistični kampanji in da je glede tega mnogo bolj nepopustljiv kot sedanji predsednik vlade. Nejasnost pa je zavladala predvsem v samih demo-kristjanskih vrstah, kjer pa bo treba počakati, da se vrne Fanfani iz Zahodne Nemčije. Gotovo pa je v tem okviru tudi to potovanje skrajno značilno. Iz Beograda pa poročajo, da v zvezi z nedavno izjavo bivšega italijanskega ministrskega predsednika Scelbe, da je »popuščanje napetosti nevarna taktika, ki jo je treba zavrniti. kajti kristjani morajo ohraniti vero v krščanske ideale in se upirati komunizmu.)) ugotavlja «Borba», da se je Scelba znašel v ne preveč številni druščini tistih samozvanih čuvajev «budnosli». ki vztrajno opozarjajo svet pred nevarnostjo pomiritve. «Scelba je pomešal, se zdi. dve stvari«, nadaljuje «Borba». »Vsak ima pravico braniti svoje krščanske ali katere koli druge ideale, nima pa pravice postavljati kamnov pred kole-sd mirovnega voza«. »Borba« ugotavlja, da se tudi drugod pojavljajo ljudje, ki pozivajo k «opreznosti». »Nihče ne more biti proti opreznosti in razumnosti«, pravi »Borba«, «toda pozivi k opreznosti so na mestu samo v ustih tistih, ki se obenem zavzemajo za pomiritev. Tisti «oprezni» čuvaji varnosti, ki tako ne ravnajo. se s tem izpostavljajo nevarnosti, da bodo osumljeni nedobronamernost i.» diskutantov posegel obrambni minister Taviani. Vendar bi se moglo . reči, da je danes spet prevladovalo vprašanje pristojnosti vojaških sodišč, zanimivo na eni strani zato, ker je bila debata o Morovem zakonskem načrtu v poslanski zbornici vnovič odložena (prvotno ni morala priti na vrsto že 23. septembra, nato danes, nato jutri), drugič pa zaradi tega, ker se je o njem vnela živahna diskusija med vladnimi strankami, pa tudi med samirfti demokristjani, kar se Je danes odražalo na sejah parlamentarne skupine PSJ31 in poslanske skupine DC. Obe Skupini po živahni diškusijij nista prišli do nobenega zaključka. Demokristjani bodo razpravljanje nadaljevali jutri, socialni demokrati pa kdaj V prihodnjih dneh. Važnost diskusije v demo-krištjanski poslanski skupini Je podčrtala navzočnost ministrskega predsednika Segnija, prizadetih ministrov Taviani ja in Mora ter političnega podtajnika stranke Rumorja na seji. Glavna govornika sta bila Moro in Taviani, ki sta vsak s svoje strani zagovarjala vladni predlog. Taviani je med drugim opozoril na zakonski načrt št. 2004 od 15. novembra 1951, ki ni doživel, da bi o njem razpravljali na plenarnih sejah poslanske zbornice ali senata; prišel je do obrambne komijtije senata, kjer je obležal ob razpustu parlamenta pred volitvami leta 1953. Zanimivo je to, da je ta zakonski načrt ne le ohranil vse značilnosti fašističnega zakona iz leta 1941, temveč je celo poostril v njem predvidene kazni tn razširil kazniva dejanja, za katera je tudi za vojaške obveznike, ki niso v aktivni službi, pristojno vojaško sodišče, na obrekovanja in defetizem. Izvajanjem obeh ministrov je sledila diskusija, v katero so posegli poslanci Tosato, lliccio, Tesauro, Sullo, Berry. Concetti in Codacci-Pisanelli. Vsi so v glkvnem zagovarjali Morov načrt. Diskusija pa s tem ni izčrpana in prijuvlje-nc je še lepo število diskutantov, tako da je vprašanje, ali bo skupina lahko končala z razpravljanjem na svoji prihodnji seji, ki je napovedana za jutri. Nekateri sodijo, da bi demo. kristjansko vodstvo želelo po- čakati na Fanfanijev povratek iz Nemčije in da to želi tudi predsednik vlade, da bi se tako laže razčistil položaj med demokristjani. Precej nejasen je tudi še položaj med socialnimi demokrati, kjer se vsiljujejo nekatere kompromisne teze. Republikanci so pred dnevi jasno povedali, da bodo glasovali proti Morovemu zakonu. Opozicija računa, da bo med razpravljanjem v par lamentu prišlo do razkola med vladnimi poslanci in da je zaradi tega izid glasovanja povsem negotov. Spričo vsega tega tudi ni čudno, če je bila diskusija v poslanski zbornici ponovpo preložena. Danes je ministrski • predsednik Segni v poslanski zbornici sporočil, da je neka družba iz skupine ENI pri Vastu v Abrucih odkrila nova bogata petrolejska ležišča. Se-gni je pri tem obljubil, da se bo vlada takoj po končanih diskusijah o proračunih lotila vprašanja zakonske u-reditve raziskovanja in izkoriščanja ležišč tekočih goriv. Za petek predpoldne je sklicana seja vlade. A. P. Mlkojan«Dubrovniku in Grni gori BF.OGRAD, 28. ■— Prvi podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan je prispel danes zjutraj z jahto jugoslovanske vojoe mornarice, »Jadranka« v Dubrovnik. Mikojan je v spremstvu, podpredsednika hrvaškega sabora Karla Mazo-viča odpotoval v Crno goro, kjer bo obiskal letovišče* Mi-ločer. Jutri se bo Mikojan' vrtiil v DtlbrdvSik, iejer si bo ogledal znamenitosti mesta. Tudi ZDA zdaj pripravljene dobavljati orožje Egiptu? V Kairu zatrjujejo, da se bodo v kratkem začela pogajanja o dobavah ameriškega orožja za deset milijonov dolarjev Vznemirjenje v lzroelu - *A1 Ahram» poudarja, da gre za zmago Naserjeve politike stroge neodvisnosti od obeh blokov LONDON, 28. — V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da pripravljajo/'ZDA id Velika ^ritanija. skupen korak pri sovjetski vladi, ki bi jo opozorila na »re^ne posledice oboroževalne tekme« na Srednjem vzhodu. To angleško-ameriško mnenje bo verjetno sporočeno soVjetskemu zunanjemu ministru Molotovu, ki še mudi v New Vorku na zasedanju glavne skupščine OZN. Ze včerag, takoj po sporočilu o češkoslovaških in sovjetskih dobavah orožja Egip-tf,I je bilo V llettf #0iSku it-dano skupno angleško-ameri-ško poročijo, ki izraža nasprotovanje zahodnih držav «obor#žeValnb tekmi m#a a-' in Izrae- lom». V Kairu pa zatrjujejo, da so tudi ZDA ponudile Egiptu •' I .1 l n i 1 1 J7T #. 1 e: : *t * dobavo orožja. ZDA imajo namen podeliti kredit 10 milijonov dolarjev, da bi Egipt z njimi nakupil v ZDA orožje, ki ga potrebuje. «Ministrski predsednik Ga-mal A bdel Nasser je dosegel novo diplomatsko zmago s svojo politiko stroge nevtralnosti med obema blokoma«, piše današnji »Al Ahrani« v komentarju o vprašanju dobave orožja Egiptu. List poudarja, da so ZDA izrazile .pripravljenost, da dobavljajo Egiptu orožje iti da se bodo pogajanja kmalu o tem začela r Kairu. «A1 Ahram« omenja razne prejšnje poskuse Egipta in raznih delel. da bi ddbile a-m er iško oro*je in d,odaja, da se je Naserju s spretno politiko pbsrečilo prisiliti ameriško vlado, da upošteva no- ik ; - m ’ > A; rT. •* • •••j ■ Sporazum treh ministrov i o proceduri ženevske 1 in Molotova konference Sporazum je bil dosežen na večerji v hotelu Waldorf Astoria - Tri zahodne velesile poudarjajo, da ne priznavajo vzhodnonemške vlade in države in da je zanje bonnska vlada edina zakonita predstavnica Nemčije Pripravljanje procesa Montagna-Piccioni RIM, 28. -- Proces zaradi smrti Vilme Montesi, ki so jo aprila leta 1953 našli mrtvo na obrežju pri Tor Vaianici, je bil danes vpisan v splošni regjšter osrednje pisarne rimskega sodišča s številko 2430. Obsežna zbirka aktov, plod preiskave, ki jo je izvedel preiskovalni sodnik Raffaele Repe, je bila obenem izročena v uradu državnega pravd-ništva v pritličju sodne palače. Državno pravdništvo bo moralo sestaviti seznam prič, ki bodo poklicane na razpravo, ko bo določen dah začetka procesa. Državni pravdnik dr. Sigu-rani bo prihodnji teden lahko zaprosil, če se mu bo zdelo primerno, kasacijsko sodišče, naj se iz upravičenih razlogov proces izvede izven Rima. '! '» .J uPali pofllcdnti. je res more biti krOon “A*1'!. ,iZ. ™ takih blokov- »^“»etiiPTT ;fKLliJ in ZSSR *e>eSrafskem Vi3p in S™"1'1''' 10 ZSSR. ■■■: is Predvčerajšnjim je prispel v Beograd namestnik državnega podtajnika v ameriškem zunanjem ministritvu Robert Murphy. Na sliki Murphy med titanjem izjave na zemunskem letališču. , NEW YORK, 28. — Sovjetski zunanji minister Molotov je sprejel predloge treh zahodnih zunanjih ministrov o proceduralnih problemih v zvezi z bližnjo ženevsko konferenco. ^sovjetski sklepi so; Glavno tajništvo konference naj se poveri predstavnikom ZSSR. Za dtj,eyni , red konference naj veljajo točke, ki so vsebovane v < naVodilih štirih načelnikov vlad iz Ženeve; 1. združitev Neipčijb in evropska varnost; 2. r*zoro-žitev; 3. odnosi med Vzhodom in Zahodom. Molotov pa je pojasnil, da ta dnevni red ne bi ‘ smel preprečiti štirim zunanjim mtnistrom, da »govorijo o drugih vprašanjih«. Štirje zunanji ministri so nato sklenili, da bodo ženevski konferenci po turnusu predsedovali štirje ministri in da bo na prvi seji predsednik francoski zunanji minister Pinay. Kar se tiče trajanj« konference, je Molotov izrazil mnenje, da bi utegnila trajati od dveh do treh tednov in zdi se, da so ostali ministri s tem soglašali. Vsi ti sklepi so bili sprejeti med razgovorom po sinočnji večerji v hotelu Wal-dorf Astoria. Razgovor je trajal od 21.45 do 23.30. Po ureditvi proceduralnih vprašanj v zvezi z ženevsko konferenco je britanski zunanji minister MacMillan prikazal sovjetskemu zunanjemu ministru stališče zahodnih vlad do vprašanja dobav o-rožja državam Srednjega vzhoda, in o vprašanju ravnotežja oboroženih sil na tem -področju. Rri. tem se je Mac Millan skliceval tudi na »ženevskega duha«. Molotov je izjavil, da bo sporočij svoji vladi stališče zahodnih (iržav. Med- zdravicami po večerji je Dulles dejal, da pomenijo razgovori tega večera ženevsko konferenco zunanjih ministrov v malem; v Ženevi, je dodal, morajo štirje ministri nadaljevati delo v istem duhu, ki je preveval sestanek štirih velikih. Molotov pa je napil na zdravje predsednika Eisenho-werja ij) dejal, da bo v Ženevi verjetno postavil predlog. ki ni vsebovan v navodilih štirih načelnikov vlad po ženevski konferenci. Ni pa pojasnil, za kaj pravzaprav gre. Trije zahodni zunanji ministri so danes nadaljeval svoje včerajšnje razgovore. Pridružil se jim je tudi zahod-nonemški zunanji minister Von Brentano. Seja je trajala nekaj več kot eno uro, po njej pa je bilo izdano skupno poročilo zunanjih ministrov Franclje, Velike Britanije in ZDA, ki pravi, da sporazumi med Sovjetsko zvezo in »režimom, vzpostavljenim na sovjetskem področju Nemčije«, od 20. septembra 1955 »ne morejo spremeniti obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo, za ZSSR iz sporazumov in sklepov med tremi zahodnimi velesilami in ZSSR o Nemčiji v celoti in o Berlinu. Poročilo treh zahodnih zunanji ministrov pravi nadalje, da imajo oni vlado bonnske zvezne republi- konito sestavljeno nemško vlado, ki lahko govori v imenu Nemčije kot predstavnik nemškega ljudstva v mednarodnih zadevah«. Končno trije zahodni zunanji ministri »ponovno potrjujejo že večkrat izraženo stališče treh vlad, da je za dokončno določitev, nemških moje, treba ^akati na sjclebitev ntirdVne 'pogocfbe. ki bo veljala za vso Nemčijo«. »Tri vlade *-» pr»vi (JobKed-no tristransko poročilo — ne priznavajo ne režima, vzpostavljenega1 v Vzhodni Nemčiji, ne obstoja države na sovjetskem področju.« Poleg te tristranske izjave je bilo objavljeno poročilo o razgovorih, ki pravi, da so se ministri treh zahodnih velesil sestali 27. in 28. septembra, da bi nadaljevali priprave za bližnjo ženevsko konferenco. Poročilo pravi, da so ministri dosegli popolno soglasje in da so sklenili, da je treba dati prednost združitvi Nemčije v okviru načrta evropske varnosti. Ministri so prav tako sklenili, da se bodo še posvetovali z atlantskimi zavezniki in da se bodo pred ženevsko konferenco v Parizu sestali z ostalimi člani atlantskega sveta. Poročilo nadaljuje, da se je zahodnonemski zunanji minister 28. septembra pridružil trem ministrom, ki so z njim nadaljevali diskusijo o vprašanjih skupnega interesa. Trije zunanji ministri, nadaljuje poročilo, so se tudi sestali s sovjetskim zunanjim ministrom in imeli z njim koristno izmenjavo mnenj o sklepih pred ženevsko konferenco. Med sestankom v hotelu Waldorf Astoria je Dulles tudi pojasnil Molotovu, da mu je predsednik Eisenhower telefoniral dan pred srčnim napadom in ga prosil, naj pripravi odgovor na Bulganinovo poslanico o razorožitvi. Dulles je prosil Molotova, naj sporoči Bulganinu, da je zamude v odgovoru kriva le Eisenhower-jeva bolezen. Sicer pa zatrjujejo danes v New Yorku, da bo odgovor predstavnika Eisenho\verja na Bulganino poslanico o razorožitvi pripravljen v tesnem sodelovanju z Veliko Britanijo in Francijo, kot je tudi ZSSR poslala prepis pisma Edenu in Fauru. Ameriško zavlačevanje pogajanj s Kitajsko ZEisEVA, 28. — Danes je bila spet seja ameriških in kitajskih predstavnikov. Bil je t:i 18. razgovor med ameriškim veleposlanikom Alexisom Johnsonom in kitajskim veleposlanikom Vangpinguanom; trajal je uro in tričetrt. Po seji ie hilo izdano skupno poročilo, ki pravi, na sta oba veleposlanika nadaljevala z diskusijo o izvajanju sporazuma o repatriaciji civilistov obeh dežel in da je bila poleg tega izvršena izmenjava mnenj o drugi točki dnevnega reda («ostala nerešena vprašanja med obema deželama«). Naslednja seja bo šele prihodnjo sredo, 5. oktobra, ob 10. uri predpoldne. Po osmih tednih od začetka so kitajsko-ameriški razgovori očitno na mrtvi točki. Ze tretjič po vrsti sta obe delegaciji, po sejah objavili lšlo siTunno poročilo, ki govori o diskusiji o izvrševanju sporazuma o re. patriaciji civilistov in o izmenjavi mnenj o drugi točki dnevnega reda, ki se je delegaciji še nisša konkretno lotili. Vendar zatrjujejo nekateri opazovalci, da bi bilo zgrešene reči, da so pogajanja povsem na mrtvi točki. V krogih, ki so blizu ameriške delegacije, zatrjujejo tudi. da kažeta obe strani »mnogo dobre volje«, da pa je v sedanji fazi pogajanj določena počasnost neizbežna. Znano je stališče ameriške vlade, ki hoče, da bi bili najprej osvobojeni vsi a-meriški civilisti na Kitajskem, preden bi se dejansko lotili vprašanj iz druge točke dnev. nega reda. S kitajske strani pa sc po svojih zadnjih predlogih, naj bi se pripravil sestanek med obema deželama na višji ravni, skrajno zadržani. BEOGRAD, 28. — Danes je na vabilo zvez gluhonemih ZSSR in Kitajske odpotovala delegacija gluhonemih Jugoslavije, ki bo obiskala Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Splošna amnestija v Argentini za politične prekrške pod Peronovo vlado Bivši predsednik še vedno ni dobil dovoljenja za odhod v Paragvaj - Lonardijeva vlada navezuje tesne stike s katoliško cerkvijo BI ENOS AIRES, 28. — Začasna vlada je izdala danes odlok o splošni amnestiji, ki se tiče vseh političnih ali podobnih kaznivih dejanj po 4. juniju 1946, ko je prevzel oblast general Peron. Amnestija se tiče tudi vojaških uporov in dejanj proti javni oblasti in proti ustavnemu redu. Zunariji minister dr. Arna-deo je izjavil, da se bodo vsi politični begunci, ki so se zatekli v tuja diplomatska predstavništva v Buenos Airesu, lahko brez težav preselili v inozemstvo. Medtem .vlada še ni izdala propustnice, ki bi omogočila Peronu, da odpotuje v Paragvaj. Tako je Peron še vedno na topničarki »Paraguay», pač pa pravijo, da se pogajanja ugodno nadaljujejo, Prupustnica bo izdana pod pogojem, da se do Peron le kratek čas zadržal v Paragvaju in da se bo -nato preselil v kako bolj oddaljeno državo.. Kpt. je izjavil zunanji minister Amadeo, bodo podobne dokumente dobile tudi ostale osebnosti Peronovega režima, ki so se zatekle v razna veleposlaništva. Predsednik Lonardi, ki nadaljuje politična posvetovanja, je sprejel včeraj popoldne radikalne voditelje Car- li* »za edino svobodno in z*-1 losa Peretta, Walterja Per- kinsa in Miguela Zavalo. Kasneje sta ga obiskala tudi socialistična voditelja Alfredu Palacios in Americo Chioldi. Po razgovoru so radikalni predstavniki izjavili, da so odobrili načrte, ki jih je obrazložil Lonardi. Socialistični voditelji pa so izjavili, da so zelo zadovoljni z razgovorom in da je njihov vtis »odli-čen»i kajti «general Lonardi je skromen mož in zna poslušati«. Lonardi bo sprejel tudi predstavnike ostalih strank. Položaj v deželi se medtem normalizira. O novih incidentih ne poročajo več. V tovarnah, delavnicah ir. pristaniščih je obnovljeno normalno delo; prav tako se normalno nadaljuje delavnost finančnih ustanov. "Poostreno je bilo nadzorstvo nad cenami življenjskih potrebščin. Vlada se zelo zavzema tudi za obnovitev praznovanja verskih praznikov, ki jih je Peronova vlada črtžla s seznama državnih praznikov^1 Zunanji minister Amadeo je včeraj zaradi tega navezal stike z visokimi predstavniki katoliške cerkve; Obiskal je kardinala Santiaga Copella. nato pa je sprejel apostolskega nuncija Maria Zannina. General Lonardi pa je n* tiskov- ni konferenci omenil možnost konkordata z Vatikanom. O Peronu so se danes širili glasov*, da namerava oditi v Švico. Drugi pa mu pripisujejo namen, da bi se preselil v Španijo. vi položaj Egipta. Po zaslugi te politike, nadaljuje list, se ZDA danes zavedajo, da se ne smejo na noben način ^vmešavati v egiptovske zadeve in ne smejo poskušati vsiliti neko določeno stališče, če hočejo ohraniti prijateljske odnose z Egiptom. O ameriški ponudbi prodaje orožja Egiptu sta danes predpoldne govorila izraelski ministrski predsednik Moše Saret in ameriški veleposlanik Edward Lawson. Razgovor je zahteval Saret po e-giptovskem sporočilu o nakupu orožja v CSR- V izraelskih uradnih krogih sodijo, da je ameriška ponudba Egiptu v očitnem nasprotju z Dullesovimi izjavami o nevarnosti oboroževalne tekme na Srednjem vzhodu. Prav tako opozarjajo v Tel Avivu na iška zagotovila, da niti 1 niti arabske dežele v 1955 ne bodo dobile o-. Nadalje izražajo v iz-kih uradnih krogih bo-, da bi washingtonska s katero so se ZDA, a Britanija in Francija obvezale, da bodo ohranjevale ravnotežje sil med Izraelom in arabskimi državami. V Londonu so predstavnika Foreign Officea danes ves dan oblegali novinarji z vprašanji, kakšno je mnenje angleške vlade o sklepu Egipta, da kupi orožje v vzhodnoevropskih državah. Predstavnik se je omejil na izjavo, da je «nastal nov položaj«. Dodal je, da ne more reči, kako bodo zahodne države reagirale na ta položaj. Nato je dejal, da se Vfclika Britanija še vedno drži politike tristranske izjave iz maja 1950 o dobavah orožja državam Srednjega vzhoda. Glede same dobave orožja pa je v svojem včerajšnjem govoru polkovnik Naser pojasnil, da gre za trgovinski sporazum med Egiptom in CSR, po katerem bo Egipt dobavljal bombaž in riž v zameno za težko orožje. Naser je poudaril, da ta sporazum nikakor ne pomeni, da bi se Egipt spravljal v odvisnost od sovjetskega bloka. Nato je dejal, da je vlada že od prvega dne po revoluciji poskušala dobiti orožje od raznih tujih držav, med njimi od treh zahodnih velesil. Toda te so postavljale pogoje, ki bi omejile suverenost Egipta. ZDA so zahtevale v zameno opustitev načrta vsearab-ske pogodbe in pristop Egipta k pogodbi za Srednji vzhod. Francija je hotela, da bi egiptovska vlada ne podpirala več zahtev severnoafriških narodov, medtem ko je Anglija sicer dobavila nekaj orožja, toda v povsem nezadostnih količinah. V teh pogojih, je nadaljeval Naser, se je egiptovska vlada obrnila na druge države in pri tem poudarila, da ne potrebuje orožja v napadalne namene, temveč za zagotovitev lastne obrambe. Tudi te druge države soi postavljale pogoje. razen CSR,' ki je pripravljena dobaviti orožje r okviru trgovinskega sporazuma brez vsakršnih pogojev. O glasovih, da pomeni pogodba s CSR zmago sovjetskega vpliva, pa je Naser dejal, da to ni zmaga za nobeno tujo državo, pač pa konec vplivov, ki so se toliko let vsiljevali Egiptu. Hatojama odklonil vabilo v ZSSR TOKIO/ 28. — Japonski ministrski predsednik Hatojama je zavrnil vabilo sovjetske vlade, naj obišče Moskvo. Glavni tajnik kabineta ministrskega predsednika je sporočil, da je Hatojama na včerajšnji seji vlade izjavil: «V odgovor na korake ZSBR v razgovoru z japonskimi parlamentarci v Moskvi kategorično zatrjujem, da nimam nobenega namena, da bi šel v sovjetsko glavno mesto«. Kot pišejo današnji listi, je odklonitev predvsem v zvezi z Hatojamovim zdravstvenim stanjem. Na nekem sestanku konservativne stranke pa je Hatojama izjavil, da so sovjetsko-japonski razgovori še dali nekaj rezultatov in da obstajajo dobre možnosti za obnovitev diplomatskih odnosov med obema deželam* pred koncem tega let*. PEKING, 28. — Jugoslovanski veleposlanik na Kitajskem Vladimir Popovič je priredil nocoj sprejem na čast jugoslovanskemu folklornemu ansamblu aKolos. Sprejema se je udeležil tudi predsednik kitajske vlade Cuenlaj. Po po tovanju po Kitajskem se je ansambel vrnil v Peking, kjer bo gostoval teden dni, nato pa bo odpotoval v Burmo in Indijo. Iiioosiov. m n »Disku v Bolgariji SOFIJA, 28. — V jugoslovanskem veleposlaništvu v Sofiji je bil nocoj sprejem na čast delegacije Zveze zenskih društev Jugoslavije, ki je gost Zveze demokratičnih žena Bolgarije. Sprejema se je med drugim udeležila tudi Cola Dragoljčeva predsednica zveze demokratičnih žena. Med bivanjem v Bolgariji je jugoslovanska ženska delegacija obiskala v Sofiji in Plovdivu več socialnih, zdravstvenih ia gospodarskih ustanov, FHIVOHSK1 DNEVNIK 29. s*P »HUM IM »KI lin K VI Na današnji dan 1. 1865 je bil rojen Jovan Cvijič, znameniti jugoslovanski geograf Umrl je 8.11.1927. Dana«, ČETRTEK Mihael, Stojan Sorvce vzide ob 5.59 17.51. Dolžina dneva v« “'Vin vzide ob 16.23 In 3J*‘^lJtei«Mi Jutri, Izjave ministra Rossija o slovenskem šolstvu na Tržaškem in Goriškem Današnja številka ljubljanska revije »Tovariš* prinaša intervju, ki ga je imel njen glavni urednik Dušan Fortič a italijanskim ministrom za javno šolstvo Pavlom Rossijem v Rimu o vprašanjih slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem. Zaradi njegove aktualnosti objavljamo ta intervju v celoti. Pe Izjavah, ki ste jih nedavno sporočili Javnosti, se pripravlja načrt zakona za šole s slovenskim učnim jezikom na Goriškem In Tržaškem. Kakšna sta duh in vsebina tega načrta? Načrt zakona, ki urejuje vprašanje šol i slovenskim učnim jezikom na ozemlju Trsta in Goriškega, je že izdelan in bo v kratkem predložen v pretres ministrskemu »uetti t> Rimu. — Načrt izhaja i e določbe 6. člena ustave, ki pravi da italijanska republika »ščiti s posebnimi normami narodnostne manjšine*. — Poleg tega predstavlja ta načrt izpolnitev jamstev, ki jih vsebuje italijansko-jugo-slovanski sporazum, podpisan t Londonu. Pristaviti velja, da pomeni načrt tega zakona široko prilagoditev ustavnih predpisov in da poleg tega. p i kakor Memorandum o sporazumu, vodi od navadnih, sugestij k določenim pravilom, ki naj se začno takoj izvajati. Kako Je z usposabljanjem učiteljev za šole s slovenskim učnim Jezikom? Kako bodo zaščitene pravice učiteljev, ki so že doslej opravljali to službo? Posebej mislim na učitelje, ki ne ustrezajo formalnim predpisom za izvrševanje učiteljskega poklica kakor tudi tiste, katerih državljanstvo še ni rešeno? Za učitelje, o katerih govori zakonski osnutek, so pred-videna posebna stalna službena mesta, ki jih bodo slo-venski učitelji lahko sprejeli s posebnimi, zanje name njenimi razpisi Trenutno je na slovenskih šotah tudi nekaj učiteljev, ki po svoji kvalifikaciji ne ustrezajo zakonskim predpisom glede svojega študija. Tudi ti bodo ostali na svojih službenih mestih štiri leta, vltevli ta čas od uveljavljanja Memoranduma, to je od S. oktobra 1954. Ostali bodo v službi lahko tudi pozneje, če bodo v tem času zadostili predpisanim študij- skim pogojem. Kakšna Je po J|i>ši sodbi vloga teh šol pri izmenjavi kulturnih dobrin med obema sosednima narodoma? Menim, da bodo šole s slovenskim učnim jezikom lahko izvršile pomembno poslanstvo ki bo omogočilo boljše medsebojno spoznavanje dveh sosednih narodov na področju kulturne in duhovne izmenjave To je najbolj zanesljiv temelj slehernega drla za zbliževanje med narodi. Kaj mislite, ali ne bi bilo možno in koristno uvesti tudi na italijanskih šolah v omenjenih predelih vsaj fakultativni pouk slovenskega jezika in njegove književnosti? Zaradi boljšega spoznavanja in razumevanja ter medsebojnega spoštovanja narodov, ki žive v tesnem stiku, je popolnoma jasno, da lahko predstavlja tako poznavanje jezika in kulture nekaj povsem pozitivnega. Na kak način bo v Pr>hod-nje poskrbljeno za učiteljski naraščaj, ki bo poučeval na slovenskih šolah? V Trstu, pa tudi v Gorici, imamo slovensko učiteljišče, iz katerega prihajajo vsako leto mladi učiteljski naraščajniki, ki bodo lahko nameščeni na ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom. Kako gledate, g. minister, na razvoj kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo? Z zadovoljstvom lahko povem, kakor sem to storil že v drugih točkah, da v ozračju sporazumu in zaupanja ki se ustvarja med obema drža- vama in v okviru pobud, ki si prizadevajo, da bi dale Evropi sožitje, lahko kmalu dosežemo kulturni sporazum, ki bo omogočil tudi na področju znanosti in univerzitetnega študija izmenjavo, kakršna je že v teku in ki opravičuje najboljše upanje, da se bo v prihodnje še, poglobila. „ Končno sodim, da bo razvoj kulturnih stikov, o katerih je bilo govora, in krepitev slovenskih vzgojnih ustanov na italijanskem področju, kakor tudi italijanskih ustanov, na ozemlju, ki ga upravlja Jugoslavija, v vsakem primeru odvisen od obojestranskega odkritega in lojalnega spoštovanja obveznosti ter prave recipročnosti. Cenzura v ILVA J kampanja za volitve tovarniških odborov V ILVI so cenzurirali letak Delavske zveze, ki je obrav-l naval vprašanje doklade (odškodnine! za menzo, in sicer vse številke, ki so bile v letaku navedene. Z ločenim sporazumom med ravnateljstvom in »svobodnimi* sindikalnimi organizacijami so namreč delavci zgubiji precejšnje vsote zaostankov. Prav tako pa bodo zgubili tudi ob bodočih izplačilih doklade. Pisali smo že, da bi morali dobiti delavci okoli 80.000 lir zaostankov, da pa so dobilt samo 10.800. Ob vsakem plačanem prazniku pa bi morali dobiti 176.50 lir dodatka za menzo, z novim sporazumom pa dobe samo 97.10 lire. novega Šolski proveditor v Trstu sporoča, da se bo z odlokom ministrstva za javno šolstvo začelo šolsko leto na nižjih srednjih šolah ter strokovnih šolah in tečajih 3. oktobra. Na vseh ostalih klasičnih, realnih in tehničnih šolah ter učiteljiščih pa se bo šolsko leto začelo 1*. oktobra. SUVDIHALNO ZBOROHl metu TOME ST« ZBOROVANJE NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE C YAM>0 MAKAKI v nedeljo v Trstu Zahtev• koordinacijskega odbora tovarniških odborov CRDA predložene ravnateljstvu C RD A Včeraj sta bili v okviru vo-- zborovanju za delavce Sv. lilne kampanje za izvolitev Marka, o čemer smo že ob-novih tovarniških odborov v | širno poročali. Med drugim podjetju CRDA kar dve zbo-i je dejal, da služijo te volit- rovanji. v Ul. Romolo Gessi ve za to, da delavci izrečejo je bilo zborovanje Delavske svojo sodbo o delovanju sin-zveze za delavce Tovarne dikatov in o njihovih progra- Za to pa je potrebno strojev, na Trgu sv. Jakoba pa je zvečer govoril kakim petdesetim meščanom za Delavsko zbornico tajnik njene- mih. demokratično in mirno ozračje brez slehernega pritiska. Tu pa se vmešavajo v volil ga sindikata kovinarjev C o- no kampanjo tudi delodajalci, sulich, ki je v svoj ostri po- ki so na primer prepovedali lem-ični govor ves čas vple-1 skupščine in vsako agitacijo tal politiko in omenil pri tem I v obratih ter hočejo tudi v&i- celo «titine», leto 1945 in po-! liti povečanje števila volilnih dobno, kar nt imelo prav no-1 sedežev, da bi laže nadzoro- bene zveze z volitvami. | vali volivce. Vse to delajo, Delavcem Tovarne strojev da bi se iz volitev ižcimili Govoril bo na javnem zborovanju v kinu Aurora 3. trn ob 10. o temi: «Sedanji politični položaj In problemi socializma* Slovenska osnovna šola pri Sv. Ivanu obvešča, da bo šol-ka maša v soboto dne 1. oktobra ob 8.30, začetek rednega pouka pa ,v ponedeljek dne 3.' oktobra ob 8. uri. Na dan maše naj se otroci zberejo ob 8. uri pred šolo. je govoril tajnik sindikata kovinarjev Delavske zvezo To-minez, ki je v glavnem ponovil iste misli, kot jih je že izrekel na predvčerajšnjim ENO LETO PO OBJAVI VLADNEGA SKLEPA Zakon o rotacijskem skladu danes pred senatno komisijo takšni odbori, ki bi ponižno ubogali gospodarje. Ravno zato naj delavci preprečijo vse spletka in s svojim glasovanjem povedo delodajalcem, da se ne bodo dali ukaniti. Baje bo zaKon o gospodarsKib iniciativah na tržašKem in gorišKem področju sprejet že med današnjo sejo Danes *e začne pred senatno finančno komieijo razprava za izdelavo zakona o rotacijskem skladu za gospodarske iniciative na tržaškem in goriškem področju, ki ga je posebna komisija poslanske zbornice že sprejela. Po izjavah predsednika senatne finančne komisije poslanca Ber-tona, bo zakon verjetno sprejet že na današnji seji. Rotacijski sklad ali sklad za pospeševanje tržaškega gospodarstva je italijanska vlada ustanovila že larvi 14. oktobra, ko so na izredni seji vlade odobrili nekaj izrednih sklepov »v korist tržaškega gospodarstva*. Med drugimi sklepi finančnega značaja _ je bil tedaj objavljan pod točko 1. tudi sledeči sklep; »Ustanovitev sklada za pospeševanje tržaškega gospodarstva, ki naj »spodbuja in podpira pobude v veliki, sred nji in mali industriji,' ter v ladjedelništvu*. V sklad se bodo stekala vsa razpoložljiva sredstva in vračila kapitala in obresti iz posojil in fondov ERP (22 milijard lir), oddelka za posojilo ZVU in conskega proračuna (6 milijard) in iz sklada za pospeševanje gradnje stanovanj (4 milijarde), skupno gre za vračila približno 32 milijard lir posojil, medtem ko znašajo sredstva, ki so takoj razpoložljiva in ki jih bo mogoče uresničiti v dveh letih 8.309 milijonov. Od tega bodo šle 4 milijarde za finansiranje novega naselja na področju industrijskega pristanišča, kjer naj bi bilo zgrajenih 1500 stanovanj. 400 milijonov pa za zgraditev suhega doka. Tem razpoložljivim sredstvom je vlada dodala še 5 milijard, tako da bo v dveh letih razpoložljivih skupno 13.309 milijonov*. Gornji sklep je bil objavljen že pred letom dni. Zakon o razpolaganju s temi denarnimi sredstvi pa šel« pripravljajo in če bo šlo vse dobro bo v teh dneh tudi sprejet. Toda v teku tega leta se je omenjeni vladni sklep spremenil v škodo Trsta. Vlada je naki»dno sklenila, da se uporaba sklada za pospeševanje tržaškega gospodarstva. oz. rotacijski sklad, raztegne tudi na goriško pokraji- no. Namesto da bi v mesecih I ki izrazili željo, da bi ga pri-po objavi prvega vladnega peljali domov, kar se je tudi sklepa proučili boljše možno- ‘ zgodilo. Radovič pa je kmalu OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE DESET LET PLODNEGA DELA naše osrednje glasbene ustanove N« občnem iboru je bil skoraj v ce'oti »voljen dosedanji odbor Včeraj zvečer je imela tr- žaška Glasbena Matica svoj redni letni občni zbor, ki se ,e vršil skoraj točno deset let po datumu (23. sept. 1945), ko je Glasbena Matica po dol- goletnem presledku, ki je nastal zaradi fašističnega nasilja, zopet obnovljena, la ustanova praznuje torej desetletnico delouanja po moji obiiooitui. Ob tem dejstvu se je nekoliko dlje zadržal dosedanji predsednik V svojem uvodnem govoru, v katerem je P grobih obrisih prikazal delo Glasbene Matice v preteklem desetletju, obenem pa poudaril pomen obstoja tn razvoja te ustanove, ki ** prizadeva za popularizacijo glasbe tn za glasbeno vzgojo med tržaškim slovenskim življem. Zahvalil se je tudi vsem, ki so v tem desetletju pomagali na kakršenkoli na-čin Glasbeni Matici ter obenem pozval vse, ki so pomagali doslej, da svojo pomoč še nadalje izkazujejo obenem pa da se jim pridružijo se drugi. , . Sledila so poročila tajnika, blagajnika, ravnatelja glasbene šole in vodje koncertne poslovalnice, v katerih so bili t> glavnem podatki za preteklo poslovno leto, nekateri pa so segali tudi preko OJcvi ra. Po poročilu nadzornega membamt ponovno izvoljen. Občni zbor je nato sprejel še malenkostne popravke društvenih pravil, da se ta uskladijo z novim položajem. Po obravnavanju še nekaterih vprašanj med slučajnostmi se je občni zbor zaključil. Najdeni predmeti v Dachauu umrlih Bilten št. 9 Nacionalne zveze bivših internirancev javlja, da so bili v bivšem nemškem koncentracijskem taborišču Dachauu najdeni številni predmeti, ki pripadajo umrlim internirancem iz krajev bivše Julijske krajine (sedaj na jugoslovanski strani). Bilten n« vaja tudi nekaj imen, in sicer; Peter Bargerič ali Barbalič iz Baške Nove. Franc Kalčič iz Cupiice (Pulj), Ivan Dobro vič ali Dubrovič iz Matulj. Ivan Pletikos iz Pulja. Franc Rubimč s Krka, Franc Bajc iz Obliska? (Gorica), Otto Weigl iz Crikvenice, Alojz Zadnik iz Materije, Kario Brenčič iz Gorice Vincenc Matelič iz Matulj. Alojz Sintič Vladimir Hudorovič >* Opatije, Lucijan Toloj iz Selc, itd Sorodniki lahko dobijo i><. drobnejše informacije na ge st>i izkoriščanja sklada za pospešitev tržaškega gospodarstva, so gospodarski učinek sklada znatno zmanjšali z vključitvijo goriške pokrajine. Ze mnogokrat smo v n« šem listu pisali, zakaj je vlada vključila v ta sklad tudi finansiranje gradnje stanovanjskega naselja v žavelj-skem industrijskem pristanišču. Rotacijski sklad, o katerem je bilo v tem letu toliko govora zaradi vmešavanja videmskih oblasti, ki so hotele, naj bi vključili vanj tudi videmsko pokrajino, je namenjen predvsem gospodarski obnovi tržaškega področja, t.j. za izdajo posojil za gradnjo, obnovo, modernizacijo in razširitev industrijskih in obrtniških podjetij, za gradnjo ladji, za turistične in hotelske dejavnosti, skratka za razvoj industrije, ki naj zagotovi tržaškim delavcem stalno in ne začasno zaposlitev. Gradnja stanovanjskih hiš pa zaposli le začasno manjše število zidarjev, nekaj podjetij srednje in male industrije ter obrtnike. Ko so hiše sezidane, vsa ta dejavnost preneha in vložen kapital zamrzne, ne obratuje, ne kroži. Namen rotacijskega sklada pa je. da kroži, da postopoma z obrestmi raste in da tako ustvarja nova sredstva za finansiranje vedno novih industrijskih iniciativ. Ce upoštevamo, da bodo iz razpoložljivih sredstev rotacijskega sklada v prvih dveh letih, ki zftašajo 13.300 milijonov, vzeli za gradnjo novega stanovanjskega naselja v Zavljah 4 milijarde, ostane za tržaško in za goriško področje dejansko na razpolago za dve bodoči leti le 9 milijard 309 milijonov. To vsoto mora Trst sedaj deliti z Gorico, ki je prav tako kot Trst v veliki gospodarski stiski in potrebuje ogromna denarna sredstva za pospešitev svojega gospodarstva. Koliko bo na osnovi teh ugotovitev, dejansko ostalo tržaški industriji za obnovo in razvoj svojih industrijskih naprav? To vprašanje smo že večkrat postavili. Toda tisti, ki so pri dosedanjem odločanju o namenu rotacijskega sklada imeli največjo besedo, so o tem molčali. Se več. Zahtevali so, da se da prednost finansiranju gradnje stanovanjskega naselja v Zavljah. Načrt za to naselje so napravili demokristjani in so ga predložili preko svoje sindikalne organizacije že bivši ZVU. Pravi namen tega načrta je, dokazati delavcem, da so oni edini, ki lahko kaj dosežejo pri oblasteh glede gradnje ljudskih stanovanj in podobno. Sedaj pa to vprašanje še bolj silijo v ospredje, ker se bližajo nove upravne volitve in jim bo gradnja novega naselja služila kot eden največjih propagandnih sredstev za volitve, čeprav so dobili denar iz sklada, ki bi moral zagotoviti delavcem predvsem stalno zaposlitev. Vprašanje zidanja ljudskih stanovanj je zelo važno. Stanovanjska »tiska pritiska predvsem na delavce. Toda zidanje ljudskih stanovanj se mora izvajati po svojem načrtu, ne smejo pa odvzemati denarnih sredstev, ki so namenjena za zagotovitev dela tisočerim brezposelnim delavcem. Ce bi brezposelnega delavca, ki nima udobnega stanovanja, vprašali kaj želi novo stanovanje ali pa delo bi jim ta gotovo odgovoril, da želi delo. Zato je izkoriščanje 4 milijarde lir iz rotacijskega sklada v tem primeru ne samo protigospodar-sko temveč tudi protisocialno. po prevozu izdihnil. Roko si jo zlomila Zaradi zloma podlahtnicc desne roke so morali včeraj zjutraj pridržati na ortopedskem oddelku 48-letno Avgu-sto Cocetto por. Feresin iz Šalite Promontorio, ki se jč zatekla v bolnišnico z rešilnim avtomobilom. Zenska je izjavila, da »i je roko zlomila predvčerajšnjim zvečer v notranjosti pomožne bolnišnice pri Sv. Ivanu. Včeraj je koordinacijski odbor tovarniških odborov CRDA Delavske zveze poslal ravnateljstvu CRDA v Trstu pismo, v katerem zahteva, da ravnateljstvo skliče sestanek tega odbora in tovarniških odborov Delavske zbornice, da bodo razpravljali o naslednjih zahtevah; 1. Izplačilo zaostankov doklade za menzo in v pričakovanju ureditve tega vprašanja izplačilo predujma na te zaostanke. 2. Obnovitev sporazuma o menzi ter oprostitev komisarjev menze od dela. 3. Zaposlitev novih vajencev ter uveljavljenje novega zakona o vajencih zlasti glede šol v podjetju in strokovnega usposabljanja. 4. Položaj paznikov, ki so bili odpuščeni, ker jim niso obnovili dekreta o zapriseženi straži. 5. Uradnikom naj se šteje čas, ki ga uporabijo za zdravljenje v toplicah, kot bolezenski dopust. 6. Nagrade »zvestobe* delavcem. 7. Ureditev posebne kategorije plač delovodjem. ZA B1VSE USLUŽBENCE ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE Do 31. dec. podaljšan rok za prostovoljno odpoved službi Noi/i odlok, ki ga bo izdal generalni komisariat bo to ugodnost nudil tudi tujim državljanom Do 30. septembra je bil do- ločen rok za prostovoljno odpoved službi bivših uslužbencev ZVU, ki dobe na ta način poleg redne še izredne odpravnino, in sicer 6 mesecev plače. Na odločno zahtevo uslužbencev je vladni generalni komisariat sklenil, da izda nov odlok, s katerim se rok za prostovoljno odpoved službi podaljša do 31. decembra, tako da bodo imeli ti uslužbenci, ki so sedaj zaposleni pri vladnem generalnem komisariatu, dovolj časa za premislek. Novi odlok bo raztegnil to ugodnost tudi na uslužbence, ki so tuji državljani. Teh je okoli 50. kjer pa so ji samo nudili po- trebno pomoč in jo nato od' slovili s priporočilom nekajdnevnega počitka. Že pred dvema dnevoma so se po zidovih tržaških ulic pojavili lepaki, ki 'so med prebivalstvom vzbudili mnogo pozornosti in zanimanja: v nedeljo dopoldne ob 10. uri bo v kino dvorani »Aurora* na Trgu Garibaldi govoril na javnem zborovanju tov. prof. Valdo Magnani o sedanjem političnem položaju tn o problemih socializma. Zanimanje tržaške javnosti za to konferenco je povsem razumljivo, saj se bo znani voditelj delavskega gibanja in bivši poslanec v rimskem parlamentu, ki je pred leti skupaj z Aldom Cucchijem izsto- Iano - Ventimiglia, ki. je imel doslej odhod ob 20.30 bo od nedelje dalje odpeljal iz Trsta ob 20.50. Za GOSPE in GOSPODE poskrbi tvrdka Trst, Korzo 25; Gorica, Korzo Verdi 30) blago, obleke, dežne plašče po najugodnejših cenah. Volilna zborovanja Delavske zveze Delavska zveza priredi v zvezi z volitvam.1 tovarniških odborov drevi ob 19.30 sindikalno zborovanje pri Sv. Alojziju. Govoril bo sindikalist prof. Sema. Jutri ob 19.30 pa bo sindikalno zborovanje, v Ul. Ponziana. Na zborovanju bo govoril tajnik Delavske zveze Radich. Drevi ob 19.30 bo v Ul. Zonta št. 2 skupščina aktivistov sindikata kovinarjev Delavske zveze. Mezdno izboljšanje delavkam tovarne za izdelavo malih žarnic Delavkam, ki so zaposlene v tovarni za izdelavo maliR žarnic, so priznali izboljšanje zaostankov za plačane dopuste. Prav tako so ugodili njihovi zahtevi po izboljšanju prezračevalnih naprav. Steklenice sta kradla Vidiranje propustnic Otvoritev prometa na progi Trbiž—Gorica odboru je prejel dosedanji I neralnem komisarietu z2, f.0; šnico, pri volitvah častitev padlih Guido , majHmmi »pr.-lBaldo del Monte 24, Rim. Na kvesturi in okoliških komisariatih je bilo do predvčerajšnjim vloženih skupno 15.434 prošenj za prehod v jugoslovanska obmejna področja. Tržaška kvestura j« doslej odposlala v vidiranje jugoslovanskim oblastem 8.315 propustnic, od katerih je bi lo vrnjenih skupno 4.091. Jugoslovanske oblasti pa so poslale v vidiranje 2.535 pro-pustnic, od katerih je kvestura vidirala 1.787. Predvčerajšnjim je začela obratovati avtobusna proga Trbiž-Gorica, ki gre po jugoslovanskem področju. Avtobus je prešel mejo na Pre-dilskem prelazu ter se nato ustavil v Bovcu, Tolminu in Gorici. Avtobusi bodo na tej progi vozili vsak dan, tudi ob nedeljah. 15-letni mizarski pomočnik Franc Milkovič iz Gropade tudi ni imel sreče pri delu v mizarski delavnici v Ul. Nizza 6. V odsotnosti gospodarja je mladenič hotel rabiti stružnico, a ker verjetno stroja ni dobro poznal, se je z rokami preveč približal ostremu rezilu, ki mu je odrezalo majhen kos mesa na palcu desne roke. Fant se je sam zatekel na postajo Rdečega križa za prvo pomoč, kjer so mu rano izprali in jo obvezali ter ga nato odslovili. pil iz KPI, prvič javno predstavil v našem mestu. Tov. Magnani je ustanovil s svojimi pristaši, doslednimi neodvisnimi socialisti, Neodvisno socialistično zvezo, ki ima v Trstu številne pristaše in simpatizerje, ki so v začetku julija t. 1. ustanovili pripravljalni odbor zveze za Trst. Ta pripravljalni odbor je nedeljsko konferenco tudi organiziral. Kot smo že poročali, sestavljajo odbor znani antifašistični borci, tovariši: Carlo Andreoni, Jože Dekleva, Carlo De Stefani, Gian-carlo Dotti, Antonio Gre-gori, Mirko Kosmina, Eu-genio Laurenti, Mirko Pahor, Bortolo Petronio, Marica Škabar, Franc Štoka, Nives Tomasi in Giovanni Ulieni. Prepričani smo, da se bodo nedeljske konference udeležili tudi naši čitatelji. ki tov. Magnani j a poznajo že iz nekaterih njegovih člankov, ki smo jih objavili letos v našem dnevniku. Od sobote dalje zimski vozni red 23. t. m. je 36-letna Nevenka Sandalj por. Tomičič iz Ro. cola prijavila policiji, da ji neznani zlikovci odnašajo izpred njene mlekarne v Ul. Pa-rini steklenice mleka, ki jih raznašalci puščajo že ponoči na pločniku pred trgovino, Vsega skupaj so ji zlikovci v mesecu dni odnesli približno 20 steklenic in ji s tem povzročili 2.400 lir škode. Agenti policijskega komi. sariata z Ul. Caprin so takoj uvedli preiskavo in obenem sklenili postaviti v bližini mlekarne opazovalce. Čakati pa ni bilo treba dolgo, kajti 3 dni kasneje je neki podčastnik o-pazil malo pred 4. uro, to je takoj potem ko so raznašalci položili pred vrata zabojček s steklenicami, dva mladeniča, ki sta se približala mlekarni in iz zaboja vzela vsak po eno enolitrsko steklenico Trenutek zatem sta bila zlikovca že v rokah policijskih agentov, ki so ju identificirali za 20-letnega Claudia Bernija iz Ul. delle Lodole in 20-letne. ga Saveria Castellana iz Ul Pieta. Malta na glavo V soboto opolnoči bo stopil v veljavo zimski vozni red, ki predvideva le malenkostne spremembe pri odhodih večernih vlakov proti Milanu in Rimu. Tako bo vlak proti Rimu odpeljal s tržaškega kolodvora ob 21.30 (doslej ob 21. uri), medtem ko bo prihod v Rim ostal neizpremenjen. To zaradi tega. ker je bila v tem času elektrificirana proga Benetke - Bologna. Brzi vlak za Benetke - Mi- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Obsojen šofer tovornika ki je povzročil nesrečo Z vespo je padel Podlegel poškodbam Predvčerajšnjim ponoči so z rešilnim avtomobilom odpeljal, iz bolnišnice domov 29-letnega Marija Radoviča iz, Nabrežine, ki se je pred dnevi ponesrečil na delu Njegovo stanje ja bilo obupno, zaradi či, ■sr *o njegovi »orodni* Manija potovanja z «avtosto-pom* je pripeljala 25-letnega Giuseppa Tommasija iz Paulla Lodigiana (Milano), ki je bil namenjen v naše mesto naravnost v bolnišnico, kjer so ga zdravniki zaradi raznih ran in prask ter omotičnega stanja pridržali s prognozo okre. vanja v 5 ali 6 dneh na I. kirurškem oddelku. Tommasi je povedal da je na trbiški cesti v bližini Nabrežine ustavil nekega vespi-sta in ga naprosil, da bi mu dovolil prisesti na vozilo. Ta je privolil, toda smola je hotela, da je malo kasneje trčil v drugo vozilo, pri čemer je Tommasi odletel na tla in se ranil. Zeradi hitre vožnje ni mogel pravočasno ustaviti svojega vozila in je zadel v motorno trokolo Maja lani se je pripetila na Prst v stroju Pri premikanju desk » stiskalnega stroja v tovarni embalaže v Zavljah se je 17-letna delavka Nela Sentieri iz Ul. Paeinotti /. roko preveč približala stroju, ki ji je zmeč. kal zadnji člen sredinea desne roke. Dekle se Je z rešilnim avtomobilom zatekla v bolnišnico, ovinku na odseku Istrske ulice med Sv. Soboto in pokopališčem huda prometna nesreča, ki se je zaključila, verjetno le zaradi sreče šoferjev, brez smrtnih žrtev. Kljub temu pa so morali 26-letnega Sergia Zamunerja iz Stare istrske ceste in njegovo 55-let-no mater Evelino odpeljati v bolnišnico, kjer »o prvega zaradi hudega zloma desne noge pridržali s prognozo okrevanja v 80 dneh na ortopedskem oddelku, medtem ko so njegovo mater po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Prometna policija, ki je takoj po nesreči prišla na mesto, je uvedla preiskavo in obnovila ves dogodek. Ugotovili so, da je Zamuner vozil za volanom svojega motornega trokolesa po cesti proti Sv. Soboti. Kmalu po pokopališču pa se je mladenič, poleg katerega je sedela njegova mati, zavedel, da nekaj ni v redu, ker ga je vozilo zarfeslo, ne da bi mogel to preprečiti, na nasprotno stran ceste, kjer se je ustavilo ob pločniku. Preiskava je tudi ugotovila, da so se zlomile vilice prednjega kolesa, zaradi česar je bito Zamunerju nemogoče u-staviti vozilo. Prav tedaj pa je privozil iz nasprotne smeri s precejšnjo hitrostjo tovornik »Truck poola*, ki ga je šofiifd 54-letni Giovanni llernich iz Ul. Giulia. ki je z vso silo trčil ob trokolo in vrgel Zamunerja ter njegovo m a ter na tla. Trenutek pred trčenjem je s precejšnjo hi tomobil Rdečega križa, kate- Med hojo po pločniku M'ra-marskega drevoreda je 13-ict-ni Riti Contadini iz Ul. Mo-reri 12 priletel na glavo kup malte, ki se je, iz neznanih razlogov odtrgal iz prvega nadstropja stavbe na vogalu drevoreda z Ul. Ariosto. Contadinijeva, ki jo je malta pomešana z opeko ranila po glavi, se je z rešilnim av. tom zatekla v bolnišnico. Tu Pa so ji ugotovili, da zadeva ne bo huda, zaradi česar so jo odslovili. Okrevala bo v 4 ali 5 dneh. Prst med odbijači ŠOLSKE VESTI ) vfd * ledar - vremenska ,jJ poved časa; 7.05 ;e 10j bro jutro; 7.30 Z* asoKfj 14.40 Kulturno bi®1"®’ vesdU tet »Štirje fantje* S Jpe* okrogle; 17.15 P?®1!!: 18 30StdjJ 17,30 Otroški kotiček. J ameriških artOT* gjš be Šport; 29. IX. 1941 je blagajnik akcijskega odbora za našega dijaka vpisal 5000 lir kot prispevek prosvetnega društva »Vesna* iz Križa. V letošnjem »Tednu za našega dijaka* bodo Križani in vsi tržaški Slovenci dokazali s svojimi prispevki, da cenijo poslanstvo Dijaške Matice prav tako kot pred desetimi leti. re in aru*', -”rUih a skladbe jugoslovansk 21.00 30 minut ob it" waysk.e melodije*: simfonični koncert. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju. Jutri, 29. t. m. bo kakor običajno vsak četrtek poslovala društvena knjižnica od 18. do 20. ure. KINO Rossetti. 16.00 »Pokol VII. konjeniškega regimenta*. D. Robertson, M. Murphy. Excelsior. 15.00: »Edenova doli- na*, J. Harris, J. Dean. Fenice. 16.00: »Frou - Frou*, D. Robin, G. Cetvi. Nazlonale. 16.00: »Smo ljudje alt korporali*, Totč, P. Sioppa. FHodrammatico. 16.30»'»Dogodilo se je 20. julija>V B.' VVichi, K. Ludvvig. l;' Supcrcinema. Zaprto zaradi obnove, Arcobaleno. 16.00: »Junak naših časov*, A. Sordi, F. Valert. Astra Rojan. 16.00: »Vandcjski junak*, A Nazzari. D. Robin Capitol. 16.00: »Nad nami morje* 4., Mills. Crištallo. 16.00: «DČ3irče-», M Brando, J. Simmons. Grattacielo. 16.00: «Zadnjikrat, ko sem videt Pariz*, E. Taylor V. Johnson Alabarda. 16.00: »Princ študent* A Blyth, E. Purdom. Ariston. 16.00: »Na krilih sanj* P Munsel Armoma. 15.00: »Maharadžev* jt-tnica*, V. Birgel, A. Haver Aurora. 16.00: »Desirče*, M. Bran. do, J. Simmons. Garibaldi. 16.00: »Toto V peklu* Totč, M. Frag. Ideale. 16.30: «Spalnica mladenk* J. Marais. Impero. 16.00: »Franc Schubert* I. Massey. Italia. 16.00; «Madame Butterflyx K. Yachigu.sa. S. Marco. 16.00: »Samoa*, Gary Cooper. _ _ . Kino ob morju. 16.00: »Zadnji Apaš Moderno. 16.00: »Moj moški*. S \VinterS. Savona. 15.30: »Skobčev prelaz* D. Morgan. Viale. 16.00: »Atomski banditi* R Denntng. Vittorio Veneto. 16.00: »Ni večje ljubezni*. »A. Lualdi. Azzurro. 16.00: «Rdeči asfalt*, B Sulivan. 1 Belvedere. 16.00: »Sokolova krila*, V. He-flin. Marconi. 15.00: »Bosa grofica* A. Ga-rdner. Massimo. 16.00: «Zivio general Jose!*, P. Ahnendariz. Novo cine. 16.00: »Zenska, za ka tero so se pulili*. R. VVidmark Odeon. 16.00: «Mladl ljubimci*, O Versois. Radio. 16.00: «Neustrašni bratje* R. Taylor. Sccolo. 18.00: »Lili*, L. Caron. Venezia. 15.30: »Igrače tn par- fumi», M. Abtoate. Skedenj. 18.00: «Milijonarji». M Main, P. Kilbrlde. Kino na Opčinah. 18.00: »Peklenska dirka*. POLETNT KINO Arena del flori. 19.30: »Maščeval čeva krinka*, A. Quinn. S prognozo okrevanja v 15 dneh, razen seveda če ne nastopijo komplikacije, so mo rali včeraj okoli 20. ure sprejeti na ortopedskem oddelku 41-letnega železničarja Anni-bala Pulinija iz Ul. Sorgente fi, kateremu so ugotovili precejšnje rane na prstancu in mezincu leve roke. Preiskava je ugotovila, da se je Pulinl ponesrečil med delom na pro-seški železniški postaji. Mož je namreč hotel priklopiti dva vagona, pri čemer pa sta mu odbijača stisnila prste. ----------------o------------— on im do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE rega šoferju se je posrečilo izogniti se Zamunerju in nemoteno nadaljevati pot. Toda bolničarji so opazili nesrečo in so takoj priskočili šoferju ter njegovi materi na pomoč ter ju odpeljali v bolnišnico. Bernich pa se ni ustavil, temveč je nadaljeval pot. Pri pokopališču pa se je verjetno skesal in se vrnil na mesto trčenja. Šofer «Truck poola* je takoj zanikal vsako odgovornost sklicujoč se, da je Zamunerjevo vozilo trčilo vanj, v trenutku, ko se je iz previdnosti ustavil. Kasneje pa je svoje izjave spremenil, češ da je do trčenja prišlo v trenutku ko je on zaviral Pri ugotavljanju vzrokov in poteka nesreče so imeli precejšnjo besedo očividci in med lemi tudi bolničarji Rdečega križa in šofer rešilnega avtomobila, ki je potrdil, da je Berniqh vozil s precejšnjo hitrostjo, zaradi česar verjetno ni mogel pravočasno zavreti. In izjave teh so bile odločilne za sodišče, ki je Bernicha spoznalo za krivega in ga obsodilo na 40.000 lir globe. Šofer bo moral plačati Zamunerju, ki se je prijavil na razpravi kot zasebna stranka, tudi 300.000 lir za moralno in povrniti stroške za materialno škodo. O tej bo spregovorilo civilno sodišče, vendar bo moral, v pričukovanju rešitve, izplačati 200.000 lir na račun Poleg sodnih stroškov pa bo moral Bernich plačati tudi 25.000 lir kot honorar Zamu- Dhe 28 septembra 1955 se je v Trstu rodilo 8 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 11 oseb. poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 88-letni Anton Hribar, 76-1 et n i Eugenlo Ve-nutti, 59-letni Josip Komac, 57-letni Agostino Oddo, 64-letni Giuseppe Fabian, 75-letni Arrigo Russi, 77-letna Margherita Zucca vd. Steffč, 50-1 etn a Marianna Martina por. Guštini, 67-letna Ida Ce-sari por. Carpene, 32-letn-a Ernesta Ma-ria Castelll, 50-letni Giuseppe Gardos. ČETRTEK, 29. septembra 1955 'lit.'««' 1'OISI AJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Potovanje po Italiji; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Hrvaški in srbski motivi; 13.30 Lepe operetne melodije; 14.00 Ritmi od včeraj danes; 17.30 Plesna čajanka; 18 00 Hačaturjan: Koncert za klavir m orkester; 18.31 Glasbeno potova nje; 19.00 Pesmi z ameriškega jugovzhoda; 19.15 Radijska um verza; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Vesela glasba; 20.30 Poje moški vokalni kvintet Trsta; 20.50 Gotovac: Simfonično kolo; 21.00 Dramatizirana zgod ba; 21.30 Priljubljene lahke m lodije; 22.00 Glasbeno predava nje; 22.30 Brahms: Nove ljubav-ne .pesmi op. 65; 22.49 Večern ples; 23.30 Glasba za lahko noč, I' It m > izvajajo ; 20.00 ' Pbpula^nejj Ijo orkester beri" ^ ajo orkester u' »b " dru«'L.i;?idh portret Sibeliusa. ^ ^ Sod »Dog, In t J*8"1 "Kij '»jo So šlo - Ml lo j, tuic % I* M 4 327.1 m. 202.19 "J. ^ f| Poročila ob u.vv. $ 12.30, 15.00 17.00 1» |lj Gospodinjski na:,vu'aLSvn»jff asbe; 15.15 zaiu» ^ lz mladinske jV1!, ft Matej Bor: Basni; ‘36()0 J nami (ponovitev); .» Vf, el < et ioLel iMV\nihll.S‘ * <0 ifl i din.jski omnibus^i* jg.tO 1 C kov večer* domič^JviOJ din.jski omninus; ij.ua imena slavnih P**®* ’ j8,t5 } sem skozi ctoieU8,”-orkester Andre KoSt5o20 t?A pravi vetrnica: l‘ln iniciativa*; 21.15 A- -„1 govarja: 21.30 lerja; 22.00 Film «T idu1 t Specialna trajna vnjl* Diplomiran strO* -n jp za barvanje in _ Man Masaža Izrežite oglas, ve^J iy poseben m°t1! 'I' 'V m* tli (g, Zastopnik • III.. Tnlnl'«1’ ^ Vplinjači »DEhh^ Verige »ELlOh* Ferodi za zavor« «FREN-DOii Luči itCAHELLO* Kroglični ležaj* -j ^ Ventili in pere** ,. lorJe ...n I Nadomestni de" goi‘t bor za motorn* gl*. rle " .»lil in skuterje hCEATh in * UGODN E ADRIA EXP^ VlIEME VČERAJ Naivišja temperatura 19.0, naj-nižja 16.1, ob 17. uri 18.1, zračm tlak 1012.7 v porastu, veter 24 km vzhodnik, vlaga 46 odst., ne. bo 6 desetin oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 20.9. NOČNA SLUŽBA LEKARN Alabarda. Ul. Istria 7: Lelten-burg. Trg S. Giovanni 5; Prax-marer, Trg Unita 4; Prendiui, Ul. Vece-llio 24; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. 11.30 Operna glasba; 17.30 Glasba v Ameriki; 20.00 Arturo Strappini s svojim orkestrom; 21.05 Guido Cergoli; 22.10 Simfonični kon-cert, dirigira Luigl Toffolo. I« «> I* K H Slovenska poročila: 6.30. (.45 13.30. 14.30 19.30 Ul 23.30 llrvatska poročila: vsak dan ol-20.20 llalijantka poročila: 6.15. 12,30 19.00 in 23.00 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Ko- Ul. Cicerone 4 o— tet -/ Predstavništvo Radensko S1*'- i« Rogaško Siati«0 Dobrno Preskrba trgO^I# " vadnih, turf*,,ii)Ov.» tranzitnih vtf^jj" za J u g o s l»’ 111 rodlicd Lago Cavazzo. 0 nedeljo ob "■ II*1 i/ Prodaja vozn'B (0, za avtobu««- vg4t*YjO Tolmezzo h Como dnevni odhod' 0dt>» Milano, dnevo* ob 21 . jf«® Genova, ponea- » -b 21 „ t(,r Chi*5*®’ i# p četrtek, sob° ypi delja ob 2.1 , d®, if Videm (Udi®*2A, f-j0 odhodi ob 8.30.. ,-i č" , Belluno, dnev Ji ob 6.30 . od" Treviso, dnevn „ ob 8.30 . Vf-e»|. Vrba (Ve'?e.,th< Vr/: Jezero (Woe gclM Celovec, Grao četrtek m s°b DELAVNICA MEHANIČNIH IZ^EL A. Fabian1 THSl — UL COH1I 2 — IEU JU«* specializirana za izdelavo motorjev Diesel, podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obrteh* avtogeno in električno varjenje #tri ■oj*: Popravila na krovu: motmjev Diesel Pa la kotlov ter vseh pomožnih naprav Prl strojih m napravah na krovu. pof' trostjo vozil mimo rešilni av- nerjevemu odvetniku. Z NAKUPOM DOBRIČA D1AGAPRIHRANIM DENAR! MAGAZIN Prodaja na debtlo in drobno vsakoTrstno originalno A Al (i L K $ K 0 1AI NACIONALNI) BLAGU 7.A MUSKE IN ŽENSKE PU NA.1NIŽ.1IH CENAH ANGLEŠKEGA BL SKLADIŠČE: TRST • Ulica S. NicolA štev. 22 tel Pfit Gbiučnitv bu na nitb abeBno uh P*'1 O oblikah sodelovanja socialističnih sil VLAHOVIČ — -Olji - ~:JCJU aanašnj, !*io j, pečat, vpli- n«*: DOS P K a v* i! _ _ Sost if*°seben način na se-*io v P^hodnost in vple- '"Sani"-"0 d°8ajanje no 10 ^eme’ ki šo bile če-«d 15 do 20 leti ne-j tlio ;,nati sodobno si* dobi razumeti pota so- sSv?i». pomeni predli Ujjn hzirati in spozna-' "!||j “Veiše spremembe in h!1’1 dton °snovi teh sp* m.?*t0da kot _ znan-N« ®toda za pojasnj J* ;« * Y®v in dogodke. ?u*°bie - • Poglavitno na ?'!» r»,-ri?ravliania delav- S, r*”5_da' da si osvoji iaL0iirom' , ta{n;'“''ma na obdobje, a,'ilti{„-v. praksi graditi so-i ^ okt riižbene odnose, "••ina! ,rske revolucije do Qamx7 -e 0110 v Pru' ,!! n^a socialističnih r !«» L«, Eodkov' ki SO ve- No n.ttllWV9i 3e prinesel | nih elementov v krilu 'stare I. kjknv zn*eilnosti, mno- družbe in je začelo dobo pro-bemb J’f1*0, novih spre- letarskih revolucij in revolu-ktaciji’ ,jej° današnji si- cionarnih bojev. Očitno je, da pomeni atomska energija novo pomembno stopnjo v nadaljnjem razvoju družbenih produkcijskih sil in tudi V nadaljnjem razvoju stihijskih in zavestnih socialističnih sil. Vse te nove elemente obsega okvir stare resnice, da je sodobni družbeni razvoj odraz boja, ki ga vodi člo: veštvo že desetletja, da bi odkrilo nove, socialistične oblike družbene ureditve. Kakor je držala pred sto leti. drži tudi danes Marxova ugotovitev, da človeštvo na stari način noče živeti, ne ve pa kako naj živi na novi način Ves razvoj produkcijskih sil sili človeštvo, da odkriva no-ne poti za razrešitev današnjih nasprotij, da odkriva poti, kako naj živi na nov način. Kolikor hitreje se raz. vijajo produkcijske sile, to-, liko bolj je potrebno utirati nove poti. Uporaba . jedrske energije za civilne namene in cela vrsta novih odkritij, ki pospešujejo razvoj produkcijskih sil, bodo vplivale hkrati tudi na hitrejši razvoj socialističnih sil. Razvoj socialističnih sil je bil doslej in bo tudi poslej neenakomeren. Ta neenakomernost je postala zakon socialističnega 3 razvoja. Neenakomernost . se kaže tudi v različnih oblikah, v katerih posamezne dežele začno in nadaljujejo pot v socializem. V nekaterih deželah, kakor n. pr. v nekdanjih kolonijah, je nacionalna buržoazija zaradi skupka raznih elementov prisiljena, da v svoji e-konomski graditvi, ko se bori za to, da bi se otresla stoletne zaostalosti, ustvarja takšno ekonomsko osnovo t" %‘i\ %,'{i‘!;ik'"v,1/? Velika različnost zgodovinskih poti v razvoju posamez-njh dežel na svetu, različni značaj in celo nasprotnost !njihove družbene ureditve, razlika v nivoju in tempu njihovega družbenega in političnega razvoja ter naposled razlika v stopnji zavesti in organiziranost delavcev so vzrok, da' so različne tudi naloge, ki čakajo delavski razred posameznih dežel . . . Ze VII. kongres Komunistične internacionale leta 1935 je ob upoštevanju sprememb, do katerih je prišlo tako v mednarodni situaciji kakor tudi v delavskem gibanju, ki so zahtevale veliko gibčnost in samostojnost njenih sekcij pri reševanju nalog, katere so i-mele reševati, naglasil potrebo, da izvršni komite Komunistične jnternaciongle pri reševanju vsakega vprašanja v delavskem gibanju upošteva konkretne razmere in posebnosti všake dežele in da. se praviloma izogiba vmešavanja v notranja in organizacijska vprašanja komunističnih partij. (Iz (Komunista«, štev. 6-7,1953.) (Nadaljevanje sledi) k ‘•tičn.l a za proces so- j !«mo • razv°ia- tak0 dff S^Vjtin nJ'h naštevanje za- 'ii v*lo r" "asievanje i' 0 n»i razumeli ve- »jo ki pričakujejo .“lVsuD Prakso sodobnega ‘j»ičani? 8ibanja in proces i r*dv,vL balističnih sil- *-■ . Pt ni vej v skladu ki so jo Marx, En- S«iiLenin 3l. ‘l V ... podrobno raz- u "19 ,sv°jih delih, da-i *'9tiia a kolon-iainega ' KitaioVe naivečji kolo-sisk. jndija, se Jpki»*i*k.4 in > «li v proces gradit- medtem ko so I p živ e J!,lli°nko!°nialnih odnosih, “ dtun memem lli Nsa «• nar°di, ki so do »iIr ZlVeli v kolonialnih c, sotjJJ^nalno neodvisnost v1*10 bo'i al' ln!,n’ 7»Y\1 i .. In T»Q,7- a^hlju ' zaPletanju in raz-Irtflti; Pro" ■ šivi ijjjtifv protislovij h^n^ sr Ihtavi “I^nju današnjega i1 M ”elo kapitalistični katere bodo zrasli socialistični odnosi. Vloga države ■c m 'fii v- . .. d SERGEJ PROKOFJEV September v Benetkah (Glej nedeljsko številko) Glasbeni svet je naše! torišče svojega zanimanja v prireditvah mednarodnega festivala, ki priteguje v Benetke glasbenike z tiseh delov sveta. Festival ima namen, da seznanja občinštuo s jodobnimi deli z vseh pod-.ročij glasbenega ustvarjanja, pri čemer so izvajana dela običajno prvi£ predstavljena publiki. Levji delež izvedbe odpade na soliste, zbor in orkester beneškega gledališča Penice, poleg teh pa sodelu-1 jejo tudi številni drugi italijanski in tuji solisti in ansambli. Od Italijanov naj o-rnenimo odličnepa - danes menda najboljšega italijanskega pianista, Artura Bene-detti-Michelangelija, in odlični klavirski duo Gorini-Lorenzi. Izmed tujceo pa so letos gostovali na festivalu 1’Opera ballet iz Pariza, balet gledališča la Monnaie in radijski orkester iz Bruslja, ansambel iz Pekinga in komorni orkester iz Zueri- »elle, enega najpomembnejših sodobnih italijanskih skladateljev, pianista in pedagoga, ki je umrl pred osmimi leti. Spored del tega odličnega italijanskega glasbenika je izvajal orkester gledališča Fenice pod vodstvom dirigenta Sergiu Ce-libidache. Središče zanimanja na festivalu je bila neduotnno prvič izvajana opera pred dvema letoma umrlega ruskega sklad- Sergeja Prokofjeva »Ognjeni angelu — mistična glasbena d rama, ki spominja vsebinsko na nekatera dela Dostojevskega. Prokofjev jo je napisal na tekst pisatelja Brjusova, literarnega predstavnika ruskega simbolizma. Vsebina obravnava mistično, versko epizodo, ki se dogaja v Nemčiji IS. stoletja. Das i prestavljeno na nemška tla. je obeležje zgodbe tipično rusko ter ne more zatajiti avtorjeve narodnosti. Glasbeno predstavlja opera «Og- , njeni angel« eno najbolj in- _____________rial nrnknf iena. cha. . ... Otvoritveni koncert je bil posvečen delom Alžreda Ca- NAGEL RAZVOJ V TEMPU JUGOSLOVANSKE ELEKTROINDUSTRIJE « Zvornik in ^Nikola Tesla » Če upoštevamo nove elektrarne, ki so začele obratovat/ v poslednjih dveh letih, dobimo letno proizvodnjo električne energije, ki znatno presega celotno proizvodnjo v predvojni Jugoslaviji N Trstičnim državam HjJ'9 'asični kolonializem C.Nt^V0ra pri razširi?‘ K.191, 06ia za ekspanzijo S' O ISh iu, sodobnem impe-,, bko trdimo, da je CH,4 šsične oblike kolo-; ),.. ^ da cVučo nniTlPStO skuša, namesto tf. k,.,el'h oblik uvesti in nove oblike, ki ^\d*našnji situaciji in ij X današnjemu gospo- L* v močnejši vlogi llpij ler 8°spodarskem živ-%jXtisv fazvoju državno-kfi.bstv,.nib elementov v go- '■u, ,‘Uvu 1 Te nove oblike ‘ i:.*ko>,.-V , raznih skupno- Ho druženjih, in pre-tsi-**oii*:i s® izražajo težnje ’n ekonomski do- 'deološkem pogle- Sj| r®akcionarnih po- Hi °*tal{ ®d teh tendenc marksisti6 X„Nij. tak° zaradi raz-b>v JbJa , or zaradi po- »o? a tičnih zaključ m,11 sil avestnih sociali ie kolonialnega si-ar>'° novo situa- V 1,uvu aiiuo- ?iti u njih i ,e^avski razred . Mi* kalnih silah. y oe b,aU je vklepal ^P«l0l°bil- razV0j ljud' dl3 ah izkušnjami razvoja delavske- nica«, «Jajce», «Vlasina» in «Vinodol». Toda zvorniška e-lektrarna bo dajala s svojima pivima agregatoma več kilovatnih ur kakor je znašala celotna proizvodnja na področju Srbije v bivši Jugoslaviji. Leta 1939 je imela Srbija na razpolago 105.000 kw, miroma: njena proizvodnja je znašala povprečno 275 milijonov kWh. Tudi hidroelektrarna »Nikola Tesla« je postala danes stvarnost. Pregradili so Križ-potok in ustvarili bazen, iz katerega teče voda po 510 m dolgem tunelu v Omladinsko jezero, ki je dolgo približno 6 5 km. Sprejeti mote 30.7 milijona kub. m vode. Polni ga rečica Lokvarka. Maksimalna globina jezera doseže tudi 47 m. Da bi ustvarili to jjzero, so morali zgraditi ogromen jez, ki je v spodnjem delu širok okrog 180 m, visok okrog 50 m, a na vrhu dolg 276 m. Odtod teče voda skozi 3458 m dolg predor do izvira Ličan-ke. Spričo dejstva, da ima O mladinsko jezero 171, a jezero Bajer 117 m nadmorske višine, se ta razlika izkorišča za 20-metrski padec. Od jezera Bajer je zopet 199 m dolg predor, a nato 4916 m dolg in 2.3 m visok cevo- vod v železobetonu. Nanj je priključen 4173 m dolg predor Kobiljak-Raznonir. Iz tega se pride do novega 1206 m dolgega predora, ki vodi v strojno dvorano. Ta je pod zemljo in ima štiri nadstropja. Izkoriščena voda nadaljuje svojo pot naprej po 447 m dolgem predoru, a nato po preurejenem koritu nekega potoka do teresantnih del Prokofjeva. Orkestralna partitura je bogata. bareita ter smiselno poudarja razpoloženja, čustva in scensko situacijo, glasovni parti so izvrstno izpeljani, zlasti v dramatskih momentih, v katerih spominjajo mestoma na nekatera dela Musorgskega. Edinstven pa je Prokofjev v momentih, kjer prevladujeta cinizem in ironija. Izvedba «Ognjenega angela« s solisti, zborom in orkestrom gledališča Fenice pod vodstvom dirigenta Sanzogna in v režiji Strehlerja je bila i zvrstna, posebno če pomislimo na težkoče, ki jih postavlja delo tako z glasbe-ne, kakor rezijske plati, m kar je bilo verjetno tudi vzrok, da je opera nad 30 let čakala v arhivu na krstno iztiedbo. V naslonni vlogi je nastopila Dorothy Dom, a v glavni moški vlogi Rolanda Panerai. Posebno pev- hvali delo, da se ne bi o-smešil pred strokovnjaki. Vsa dela pa so bila skrbno pripravljena in izvajalci so od maloštevilnega občinstva prejeli toplo priznanje. Naj omenimo, da je bil zbor za naše pojmovanje prem ulo homogen in po barvi Posameznih glasov neenoten. Ob tej priliki smo se spomnili tržaškega Komornega zbora in njegovih zadnjih koncertov v tržaškem Avditoriju. Mislimo, da bi nekdanji Komorni zbor z lahkoto vzdržat primerjavo s katerimkoli »pro/esionalnim« zborom v Italiji ter je zares škoda, da ni ponesel pred svojim razpadom slovensko tržaško umetnost izven meja ožje domovine ter s tem dokazal našo visoko kulturno tradi- Vsakih pet let se vrit tovni kongres zgodovinakih ved. Letos je bil ta kongres Rimu, in sicer v prvih dneh septembra. Tu se je zbralo rnpozantno število skoraj 2009 strokovnjakov z vsega sveta, med temi so bili, letos prvič, tudi zastopniki Sovjetske zve- Prvovrsten glasbeni užitek pa je nudil simfonični koncert orkestra in zbora gledališča Fenice pod vodstvom dirigenta Caracciola. Ce izvzamemo 4. klavirski koncert Rachmaninova. ki je nekam neupravičeno padel v okvir festivala, smo »nal tri izvrstna dela: Romana Vlada »Variacije« zn klavir in orkester na motiv 1- tonov iz Mozartove opere «Don Juan«, Maria Peragulla An jo in Koral »In memoriam: irkrster za mešan zbor in o ter «Otroški koncert« Franca Margole za klavir m orkester , .. Variacije R. Vlada so bi! presenečenje in bi nedvvvt -»sak alnshe no tudi vsak glasbeni are akcionar« moral priznati de OE ROBO in drugih držav evropske- lu visoko umetniško kvali- teto Tema variacijam je 12 različnih tonov kromatične skale, ki se zvrstijo v prizoru »Komturja«. Obdelava te-glasbenega motiva pa ga nikdar ne utruja ter učinkuje sveže in prepričljiom lz Jadranskega morja. ________ Da bi zgradili to elektrarno, ka je viogo Renate izoblifco- so morali zgraditi več kot 10 do ’ skrajnih izraznih km predorov 5 km železobe- možnosti. Opera je doživela tonskega cevovoda 8.5 km jar- popoln uspeh ter burno prt- ž. J vulncilakih znanje navzočega občinstva, kov in drugih regulacijskih ‘nedJ katerim so hili za,t0. del, panj najodličnejši predstav- Hidroelektrarna «Nikola Te- „jki glasbenega sveta. sla« bo proizvajala letno o- prav obratno je učinkoval krog 200 milijonov kWh elek- koncert, na katerem st je trične energije. 8.. maja 19521 predstavil komorni zbor 14 so spustili v pogon prvi agre- pevcev pod vodstvom Bet-, gat, nekoliko kasneje so mon-l trne Lupo ter klav.rsk, auo tirali še ostala dva. Od takrat je ta hidroelektrarna proiz- vedla 236,412.000 kWh električne energije, in to leta 1952 19,550.000 kWh, 1953 52,967.000 kWh leta 1954 71,697.000 kWh in do 15. t.m. 92,198.000 kWh | električne energije. Stanovanjska kriza luči podatkov OZN i- .- -itn -*** TTIw f"* * W i ■«» — in "T ln brezobzir-1^». eksPloatiral de- KV^l v~’ temveč je prav sp°nah tudi de-Nt>l le k Ptatičnih držav. 'b t„rsta okovov raz-,bVni,bekaj “ dejstvo mora *Ž|;,V9 v domeniti na poti XriX nJ0c'alizem in v »X blati* • delavskemu vlvSn nalh držav- V‘ k-aže tiiaanaSnje situa" >vših ,na področju kolonij, ki so biedn- J, ki so dr£?rodn'h odnosih ?ave. Ta situaci-SHti!4"čep--- da je tudi izbila prav mejbna dr- \ ga gibanja, s kritično razčlembo dosedanjih oblik; sodelovanja. z znanstvenim po-jasnjevanjem vseh sprememb do katerih je prišlo od obdobja revolucionarnih priprav delavskega razreda za o»vo-jitev oblasti in naposled skozi prizmo problemov, katere je odprlo življenje samo z nastankom držav, ki so pričele graditi socializem, in s tem, da se je vprašanje odnosov med socialističnimi deželami pojavilo v praksi. Izkušnje iz preteklosti so dokaj prepričljive in iztekajo v ugotovitev, da s starimi oblikami sodelovanja ni mogoče spolniti zahtev in potreb sodobnega sodelovanja socialističnih sil. Poskusi z oživljenjem II-Internacionale in Komunistične internacionale s Kom‘n" formom so pokazali vso nelogičnost in nezmožnost oživ-ljenja starih oblik v sodobnih razmerah. Se enkrat je bila potrjena resnica, da skozi stare naočnike ne moremo videti sodobne situacije. Spor, ki se na kratko imenuje spor med Kominfo-rmom in Jugoslavijo, je v resnici spor teženj po organizacijskem in ideološkem monopolu s sodobnim razvojem, ki lomi šablone in monopole in se kaže v neenakomernosti socialističnega razvoja. Ustanovitev Kominforma je ponovno potrdila, da je v sedanji mednarodni situaciji in v situaciji, v kakršni so delavska gibanja v posameznih deželah, nemogoče in naravnost škodljivo, ustvarjati ka- ..............’ šče, ki bi vo- ________ organizacije v različnih deželah. Kominlorm je šel mimo vseh ugotovitev ki so bile navedene ob razpustu Komunistične int®rna" etonale. in skušal ož-viii ir. potencirati najbolj _ negativne pojave, ki so prišli svoj ča-s do izraza tudi v delovanju Komunistične internacionale. V zvezi s tem je treba naglasiti, da so ugotovitve v sklepu predseAištva Izvršnega komiteja Komunistične internacionale. navedene ob razpustu Komunistične internacionale, bile v bistvu pravilne. Ta sklep ugotavlja med drugim naslednje; «Ze dolgo pred vojno je bilo čedalje bolj očitno, da bolj k-0 se komplicirata notranja in zunanja situacija posameznih dežel, bolj bo reševanje nalog delavskega gibanja z močjo kateregakoli ■■ni * j- j-1 mednarodnega centra zadeva- razvoi močno lo v vsaki deželi ob neobvlad J *octali*tič-1 ljive težave. Čeprav je že deset let od | konca vojne, je stanovanjsko vprašanje v Evropi šel vedno zelo pereče, po poro-1 čilih evropske sekcije gospodarske komisije Organizacije j Pogled na hidrocentralo (Zvorniku Ži * J^tis«, ne,°dvisnost, da hKit.v blokov nada-fA^luje v socializma in « tu kot n ■ ooednarodnih l9i«*S'l!,c'ja činitelj. vi\, dej., omogoča tudi C*® v,n*iš0 i”' da. . '8r?i° čil h ^edn- Pozitivnejšo i, Šj. a>iašni.r°dnem dogaja- h ll*n,attašn'ial0tlnem dogaja- nost skouijivu, lAfi* kolrL- s,ltuacija sili I kršnokoli središče, ki bi »iN?10 tlel?i ‘a sile, da dilo delavske organizacij i'i‘9 iiv .. i.i.l.h Komin Xt^^l‘vTk?U2ma itd- Ker 0*1» ' doK zazr*d, ga je lis^tie a v J °Y privedel is, »s pritiu?nog'b državah na monopo-V(N, ?bUst i *n ^di na dr-Mi*s>h „’.,ie v5 s tem priti-'*v .'b*)Ski jSlh zavesten, «|X rPo'oiaj’e dosega konce-'šia® tla *d t’ ,W »tlijo de-tbi.tih °bstoi ce'oto, ne VlskU i^upacij raz'tčnih po- !>''S čiXv, V,)iu Se otJa v sodob-^ vpletel ne-in AMERIŠKI RASIZEM nov sko ostane veči— — na papirju. To velja posebno za južne zvezne države, kjer je plemenska diskriminacija v polni veljavi in se plemensko sovraštvo ne ustavi niti pred največjim zločinom — u-iriorom. To je prišlo do izraza tudi pred kratkim m značilnost tega primera je tako surova, da ne potrebuje nika-kega komentarja in zato bomo navedli dogodek sam Pri mestu Sumner. v državi Mississippi, so pred kratkim našli v reki Tallahatschi razil M 1 a jei Je vpletel •eajftja aktor __p°membni "»X« ‘P prn,. atomska VuX. epp lem udot e- uporabe » civilne neri; pror CtK*'?ktVričn|a /azTeda! X *.hkrati _ Je rečemo .nrcvarjeno truplo 14-letnega črnca Emmetta Tilla, ki ga je njegova mati — delavka iz Chicaga - poslala sem na počitnice k stricu. Vse telo 1® bilo, kot smo rekli, razmrcvarjeno, lobanja prebita in celo prestreljena s strelom iz samokresa. Takoj po odkritju trupla je policija aretirala nekega Roya in njegovega bratranca Brvanta. Aretiran ce Sta že na prvem zashševa nju priznala, da sta dečka u-grabila, nista pa hotela pr. znati, da bi ga bila umori a. Ugrabitev sta opravičevala češ da je Till «pomenljivo po< ivižgaval« Bryantovi *eni-Ves dogodek Je kljub vzdušju na jugu vzbudil veliko o-gorčenje, kljub temu pa raz^ nih belcev ta dogodek m kdo ve kaj dimil- Njihov proti-črnski aparat je verjeti! začel delovati. Ze prvim m viharjem, ki so se pojavili mestu, je bilo rečeno, naj za oeve ne dramatizirajo. Vsekakor pa je šel proces svojo pot in sodišče je začelo z razpra- Gorini-Lorenzi. Skladatelji Zanon, Rosse.au, Gbedini t« Contilli so se predstavili z vrsto manjših zbororskth skladb, deloma » spremljavo klavirja, a aidorji Beck. Vfoestijne in Klebe s Sonatami za dva klavirja. Morda nam bo kdo očital narodnjaštvo. vendar smatramo, da je izvedfm d?J kakor so Zanonoui «Tre carmi« in. Contillijevi »Tre cori sacri« prej profanacija, kakor prispevek k glasbeni umetnosti, kajti ti dve, kakor tudi ostala dela tega večera predstavljajo le kopičenje not brez pravega smisla in brez upoštevanja estetskih zakonov vokalnega stavka. Kakor zborovske točke, tako so tudi trt sonate za dva klavirja izzvenele prazno in niso kljub odličnim izvajal- vseh' ritmičnih, dinamičnih iti figurativnih sprememb jia odseva irealno vzdušje, ki a„ skladatelj potencira jio-sebno v XI variaciji, »ko nadzemske sile trkajo na vest Don Juana«. Vlad uporablja pri tem vse sodobne skladateljske prijetne a to prepričljivo in smiselno ter mu zares ne moremo očitati da je eden tistih ki hoče biti sodoben za vsako ce- n°Tri)e stavki »Otroškega koncerta« za klavir in orkester F Margole predstavlja-i0 nezahtevno, a prepričljivo delo komornega značaja, ki se bo s svojo solidno gradnjo in še posebno zaradi klavirskega stavka, ki je v0 muzikalni in tehnični plati dostopen tud, mlajšim. ga vzhoda. Razumljivo da je bil kongres obsežen in njego-vm dejavnost naporna, saj jft šlo tu za program, ki i®.ob»e-gal vsa področja zgodovinskih ved. od najstarejše dobe do najnevejših zgodovinskih dogodkov. Organizacija kongresa je bila popolna. Edina napaka je bila v tem. da so bili kongresni prostori daleč od mesta. Kongres se je sestal na plenumih le nekajkrat, dočim m je ostala dejavnost razvijala po raznih oddelkih. V splošnem se lahko reče. d« j,- lriiub razliKam v glcd\ščih ,n stališčih, ki so jih zavzemali posamezni delegati, razprava potekala stvarno, razen nekaterih manjših sporov z rutk imi in poljskimi emigranti. Referati, ki jih je bilo vsega 42, so bili ie prej tiskani v šestih knjigah in vsak udeleženec jih je dobil že nekaj mesecev pred začetkom kongresa. Poleg tega je bilo se 140 raznih poročil, ki 3« vsak udeleženec dobil ob začetku kongresa v posebni knjt* gi, Kongresa se je udeležila tudi skupina osmih jugoslovanskih znanstvenikov, ki so v osmih poročilih obdelali vrsto problemov. Jugoslovanski zgodovinar Franc Zwitter je v diskusiji posegel v polemi-irn z avstrijskim delegatom dr. Hantscnem, ki je trdil, da v Avstriji ni bilo privilegiranih zatiranih narodov, ker da bili po ustavi vsi državljani pred zakonom enaki in da avstrijska država ni nikdar germanizirala, ker da so bili po ustavi vsi narodi in jezik: nakopravni. Dr. Zwitter ie te trditve z lahkoto pobil, vendar je le čudno, da s« dr. Hantsch, ki je redni profesor na dunajskem vseučilišču in hkrati glavni avtor zgodovine Avstrije, loteva takih problemov s te plati. » prati gotovo z uspehom uve-11...1U Mana Peragalla A- Ijavilo. r,ja in Koral »In memo-riam« ne prinaša bistvenih odkritij, a spretno izrablja izrazne možnosti vokalnega m instrumentalnega stavko ter prepriča * smiselno obdelavo tematike. ster Dirigent Caracciolo. orke-er in zbor so se potrudili združenih narodov se je ta problem v zadnjih dveh letih I cem zapustile nobenega vti-celo poslabšal, posamezne dr- sa. Vsiljuje se nam vpra- • I jan je, kakšen smisel trna predstavljati dela, ki so nn- žave namreč, ki so v prejšnjih letih kazale v tem pogledu precejšnjo vnemo, so v svoji vnemi popustile in nazadovanje je očitno. Ce pa Vzamemo gradnjo novih sta- pisuua brez invenetje ter menda edino v samozadovoljstvo avtorjevo. Pa ne da bi pri tem krivili moderna skladateljska sredstva, ki se jih avtorji poslužujejo, saj novanj v celoti bomo ven- p10r(, biti tudi atonalno ali že šče — na temelju starega, vendar še vjedno veljavnega zakona — izbralo v poroto samo belce, in pri tem take. ki so bili znani zaradi svojega črnskega razpoloženja. Poleg tega sodišče ni hotelo sprejeti črnskih prič, razen umor-jenčeve matere in njegovega strica ki sta kot črnca itak bila kot priči «manjvredna». Se bolj značilno pa je dejstvo, da je državni tožilec že pred azpravo izjavil, da ne bo za hteval ostrejše kazni, še manj pa smrtno kazen, ki je predvidena za umor. Obramba Vibah morilcev pa je bila še bolj odkrita in si ni belila glave ter je že v naprej zagotavljala, da bosta obtoženca oproščena vsake krivde. In vse te napovedi so se u-resničile. Na razpravi, ki je bila že, kot smo videli, dobro pripravljena, je obramba zavzela dokaj ?načilno stališče, češ da truplo, ki so ga našli v reki, sploh m bi.o truplo pokojnega Tilla, ampak truplo neznanega črnca. Pričanje Tillove matere in Til-lovega strica pa itak ni prišlo do veljave zaradi tega. ker sta črnca, in sodišče ie obtoženca, ki sta brezskrbno sedela na zatožni klopi ip ves čas razprave nemoteno kadila. , oprostilo. Obtoženca sta sicer priznala »ugrabitev« dečka. Dokazov za njun .zločin je bilo na pretek, toda bila sta belca in belcem je vse dovoljeno. Razumljivo je. da se dogodek * tem še m kpnčal. V se- vernih državah ZDA in pred vsem v New Vorku in Detroitu so se te dni vrstila množična protestna zborovanja proti nezaslišani diskriminaciji in pravemu zločinskemu postopku sodišča v Sum-nerju. Za ta zborovanja je značilno to, da so na njih nastopali poleg raznih vidnejših črncev tudi drugi vidni javni delavci, med katerimi tudi metodistični duhovnik v New Yorku, Licorish. in svetnik newyoršfee občine Earl Brown, ki je zatrdil, da bi brez «znoja črncev gospodarstvo države Mississippi bilo kmalu povsem na tleh«. Na teh zborovanjih je bilo izglasovanih več resolucij proti plemenski diskriminaciji in e-na tudi proti guvernerju države Mississippi, Hughu Whi-teu, ki se je o tem zločinu izrazil, da jim je (ta banda (namreč črnci) stalno pod nogami«. Clan kongresa, črnec Charles Diggs. ki je prisostvoval procesu v Sumnerju. pa je izjavil, da bo zahteval od kongresa, naj ne sprejme nobenega člana kongresa, ki bi ga izvolili v državi Mississippi Hkrati je izjavil, da bo za,-hteval takojšnje sklicanje kongresa ki naj takoj izglasuje zakon proti linčanju. Kot vidimo, je na jugu ZDA plemenska diskriminaci ja v polni veljavi, vendar se na srečo na.idejo tudi pogumne osebe, ki ,se bore za to, d bi se ta najtemnejša senca ZD\ končno vendarle odstra tilla in ti ljudje imajo za seboj prav gotovo vedno več pristašev, ki bodo tudi to sra moto dvajsetega stoletja prej ali slej izbrisali. darle opazili napredek, Po istih podatkih je bilo v lanskem letu v Evropi zgrajenih 3.400.00 novih stanovanj. Največ grade na Norveškem In v Zapadni Nemčiji, kjer pride nekaj nad 10 novih stanovanj na leto na 1000 prebivalcev. Za tema dvema državama pride Švedska z 8 stanovanji na leto, dalje Švica s 7.5, Finska s 7.4, Anglija s 6.9, poljska s 6.4, Holandska s 6.3, Sovjetska zveza s 5.9 in Avstrija s 5.8 novimi stanovanji na 1000 prebivalcev. Največji napredek v gradnji stanovanj v primerjavi s prejšnjimi leti je v lanskem letu napravila B’ranoija, ki je prej polagala mnogo premalo skrbi temu vprašanju. Po tem merilu je takoj za njo Sovjetska zveza. v dvanajsttonskem sistemu napisano delo umetnost, a mora biti t2«trno in doživ-ljeno ter mora predstavljati neko avtorjevo idejo, ki pa mora biti dostopna in razumljiva tudi normalnemu človeškemu občutju. Blaga sodba ali celo pohvala teh abstraktnih skladb samo škoduje in navaden zemljan se na podlagi neke «avtoritativni?» sodbe o taki umetnosti res ne zna več orientirati ter končno še sam Kot posnemamo iz avtobiografije bivšega predsednika Združenih držav Hsrryja Trumana. je bil Truman ob svojem nastopu po smrti Roosevelta povsem nepoučen o gradnji atomske bombe v ZDA. Bilo je to zgodaj spomladi 1945. Ob tej priložnosti so morali drugi funkcionarji novemu predsedniku Trumanu šele obrazložiti postopek gradnje in rušilno moč atomske bombe Značilno za to je tudi dejstvo, da je bil tudi ameriški admiral Leahv i, tem povsem nepoučen in da sploh ni hotel verjeti, da ie možno izdelati tako orožje. Admiral Leahy se je o tem izrazil takole: «To je najbolj groba neumnost, ki smo jo kdajkoli počeli.^ Atomska bomba ne bo nikoli eksplodirala in to govorim kot strokovnjak« za čim per/ektnejšo izvedbo, pri čemer pa odpade levji delež na odličnega pianista A. Michelangehja. Kot kroniko naj navedemo da so se Belgijci predstavili med drugim s 7. simfonijo Dartusa Mtlhau da koncertom za orkester Aleksandra Tansmana ter z Bartokovim baletom »Čudežni mandarin«; opertio-baletna skupina iz Pariza, ki JO rodi Marta Feres jc pripravila štiri koreogra skj dela; ansambel gledališča Fenice najnovejio opero En-7i i a Porritia «L'organo di bambu«. a zueriški komorni orkester med ostalini Simfonijo breče za godala Tržačana Maria Zafreda. Prav te. dni pa je zaključil svoje gostovanje ansambel pektTi-Šk ega klasičnega gledališča, sestavljen iz umetnikov pekinške opere in gledališča Liaoning. Stettilne zanimive novosti je nudil spored letošnjega festivala sodobne glasbe, vendar bi širše in podrobnejše poročilo zahtevalo obisk večjega števila prireditev. —t Iz iste biografije tudi posnemamo, da je predsedniško mesto v ZDA dokaj težka funkcija tudi kar se tiče o-sebne svobode. Truman piše o tem, kako se je začelo o-mejevanje njegove osebne svobode takoj, ko je prisegel in končal prvo vladno sejo kot prr dsednik. «Bilo je že proti večeru in čutil sem se utrujenega. Ko sem vstal od pisalne mize, sem slišal močno brnenje. Slo je za znamenje, na katerega sem se moral kaj kmalu privaditi. Bilo je znamenje za člane tajne službe, ki so prišli, da bi me spremljali do doma. Ob začetku ulice Exe-cutive Avenue me je čakal 0 slovenski na Korošk vtomobil. Bilo je to zaprto vozilo. Za tem avtomobilom je stal drugi, odprt, ki mi je sledil do doma V tem so bi-člani tajne službe. Nekate-so sedeli, drugi pa stali. In tedaj sem se moral sprijazniti z dejstvom, da je » tem trenutkom moja osebna svoboda in pravica, da sem včasih tudi lahko sam, precej omejena. In ko sem se tako vozil proti domu, sem vrhu tega še ugotovil, da j* s tem tudi mir mojih sosedov precej okrnjen. Odslej moji sosedje niso mogli več niti od doma niti domov, kadar se jim je zljubilo.« klical gospod deželni glavar Da se v Evropi tako močno I Ferdinand VVedenig tov. dr. čuti pomanjkanje stanovanj, Francija Zwitterja in gospoda e razlog tudi v tem, da je Prof. dr. Tjschlerja na razgo-„ . , . ji,, vor Ob tej priložnosti je on v Evropi dotok podeželskega r,av'zočnostiJ deželnega inšpek- prebivalstva v mesto sedaj (0rja za srednje šole gospoda mnogo večji kot kdaj koli dr. Arnolda sporočil, da je prej v zgodovini. Kot vidi- prišel od ministrstva (a po- Resnica v tej zadevi pa je [graditev tretjega nadstropja v tale- Dne 1 septembra je po-1 Mohorjevi hiši na Viktringer - - ■ ’ ---- Ringu ali pa nakup hotela Haimlinger po državi. Kakor znano, je ta hotel tudi last mo, ni stanovanjskemu vpra-1 uk ministrski odlok z oa/jed ianju kriv« samo vojna, ampak tudi beg s podeželja v mesto. Začela veljati Dogodila med Anglijo ia ni LONDON, 28. — Foreign Office javlja, da je pogodba o pridružitvi med Veliko Britanijo ter evropsko premogovno in jeklarsko skupnostjo stopila v veljavo 23. septembra, ker je bila tedaj položena zadnja ratifikacijska listina. «Pridružitveni svet«, ki je bil ustanovljen v okviru pogodbe, se bo sestal novembra v Luksemburgu. V Luksemburgu je začel danes svoje delo ministrski svet evropske premogovne in jeklarske skupnosti. Med drugim so razpravljali o belgijskem predlogu, naj bi proučili uvedbo petdnevnega delovnega tedna v industriji te skupnosti. njo vsebino: Koroška deželna vlada naj prouči, kakšne so možnosti za slovensko srednjo šolo. Ugotovi naj se, ali je zadostno število učencev, da bi se že letos otvorila oseniraz-redna šola, ali je bolj pametno, da se prične s prvim letnikom in se naj šola potem polagoma izpopolnjuje Po poročilu g' deželnega nadzornika za srednje šole o rezultatih njegovih zadevnih poizvedovanj je prosil deželni glavar tudi navzoča slovenska predstavnika za njuno mnenje. G. dr. Tischler je k teinu zavzel stališče, da je začetek z osmimi razredi nemogoč in da je treba za začetek temeljitih priprav in zarad-tega predlaga, naj bi se od prla «dvojezična» srednja sola šele v začetku prihodnjega šolskega leta, in sicer takoj z dvema razredoma, ker po njegovem mnenju prej otvoritve tudi tehnično ni mogoče izvesti. Dekretirala pa naj bi se šola že takoi in naj bi sc določil tudi nekdo, ki od-govarja za vse priprave. Glede prostorov je izjavil dr Tischler, da ima pooblastilo, da lahko predlaga v i-menu Mohorjeve družbe do- Mohorjeve družbe, ki bi pa po pogodbi iz leta 1936 mora' preiti v last celjske Mohorjeve družbe. Naslednji politični in vojni dogodki izvedbe tei pogodbe niso dovolili, danes pa celovška Mohorjeva tlruž-ba noče nič več slišati o nekdanji pogodbi. Predsednik Slovenske prosvetne zveze je izjavil, da ta koj ne more predlagati nobe ne stavbe, da pa je po nje' govem mnenju hotel Haimlin ger absolutno nepripraven za šolo in da bo po razgovoru s pristojnimi činitelji pozneje podal event. zadevni predlog. Pozneje je tudi predlagal za začasno rešitev eventualno dograditev drugega nadstropja nad Dijaškim domom v Tarvi-sestr.. ki je last Slovenskega šolskega društva in bi bil zaradi krasne sončne lege posebno primeren. V. ostalem ie bil tudi on mnenja, da bi bila najboljša rešitev zgraditev nove šole, kar je predlagal sam gospod deželni glavar. Iz tega sledi, da je ministrstvo za pouk sedaj, ko to zahteva tudi državna pogodba, Italijanski filmski igralee in režiser Vittorio De Sica se te dni mudi v Furlaniji in n« Goriškem, kjer išče igralce za svoj novi film. Znanega filmskega režiserja zelo zanim« življenje ob tako imenovani »vzhodni meji« in tudi v Trstu. O tem se je izrazil tako-e: »Želo me privlačuje so- calna študija o Trstu, o življenju ob njegovi obali, med ribiči in pristaniškimi delav-ci, z njegovim siromašnim o-zadjem, ki ie diši po vojni, z žico ob novi meji in vsemi nasprotji in bolečinami, ki i* tega izhajajo. Zame bi to bi-ie nove izkušnje. Julijska Benečija je za kinematografijo povsem novo področje.« končno le pripravljeno ugodi- Ob začetku novega zasedanja rimskega senata je bilo govora tudi o obrambnem pro-lačunu. V diskusiji se je javil * besedi tudi demokrščanski senator Messe. bivši poveljnik italijanskih čet na vzhodni fronti. V svojem posegu v debato je senator Messe dokazal, da nikakor ne veruje v «ženevske?a duha«. To je razvidno iz sledečih njegovih besed; « • . .kajti pol Evrope je še vedno zasedene po Rus’h. In tudi če bi pomirjenje dejansko obstajalo, bi ne bilo dovolj močan vzrok za razorožitev, kajti notranji in ne splošni spori, ki so bili postavljeni ob stran iz strahu ti dolgoletni zahtevi Slovenske prosvetne zveze po ustanovitvi posebne slovenske srednje šole. O istem odloku ministrstva za pouk je — kakor je razvidno iz uradnega lista — g. deželni glavar poročal tudi na seji koroške deželne vlade. (Iz (Slovenskega vestnika«) pred splošno vojno, bi se po- novno pojavih s še večjo silo. In zato mora Italija, čeprav v okviru organizacije NATO, prilagoditi svojo oborožitev potrebam politike, ki bi bila primerna njenemu sredozemskemu položaju in imeti stalno v vidu možnosti, ki bi se lahko razvile na tem pod-točju.a L PRIMORSKI DNEVNIK 19. gepte»t,r‘ mrn V. KOLO JUGOSLOVAN SKEGA PRVENSTVA Lestvica Dinamo C. zvezda Velet Partizan Radnički Spartak Hajduk BSK Budučnost Proleter Železničar Vojvodina Italijansko teniško prvenstvo RIM, 28. — Današnji rezultati s tekmovanja za italijansko tenisko- prvenstvo: Moške dvojice — četrfinale: Sirola in Pietrangeli J Merlo in Bonetti 6:3, 6:4. 6:0; Fachi-ni in Bergamo - Maggi in Co-vi 6:3, 6:4. 8:6. Mešane dvojice — četrtfinale: Frigerio in Maggi - Ramo-rino in Guercilena 2:6, 6:4, 6:3. Moške dvojice — polfinale: Fachini in Bergamo -_ Lazzari-no in Belardinelli 6:0, 6:3, 5:7, 2:6, 7:5. Sirola in Pietrangeli -Jacobini in Pirro 6:0, 6:3, 6:1. Zenske dvojice — finale: Mi-gliori in Pericoli - Vignali in Frigerio 6:0, 6:4. Mešane dvojice — polfinale: Pericoli in Fachini - Brayda in Jacobini 6:0, 6:1; Migliori in Sirola - Frigerio in Maggi 6:4, 8:6/ predvaja danes 29. t. m. in in jutri 30. t. m. ob 18. uri film: ur. Kozic imenovan za ravnatelja liceja Včeraj je bil igienovan za ravnatelja gimnazije in liceja v Gorici dr. Mihael Rožič, profesor latinščine in grščine na liceju. Spomladi je z uspehom .napravil v Rimu uspb-1 sobljenostni izpit za ravnatelja. Dr. Rožiču želimo na novem in odgovornem službenem mestu veliko uspeha. Pogreb F. Jakončiča Danes popoldne ob 4. bodo na pokopališču v Šempetru pokopali dr. Franca Jakončiča, ki je v soboto umrl v celjski bolnišnici. CORSO. 16.30: ((Zdravnik norcev«, Toto in F. Marži, v barvah. VERDI. 16.30: «Otrok neznancev«. CENTRALE. 17.00: »Divjanje nad mestom«, W. Holden. \*ITTOHIA. 17.00: ((Uničite tolpo«, L. Talman. MODERNO. 17.00: «Veseli vdovec«. . rtu mu Dfu^urottoai^g/t /VrfPHAZlOKAlf HeiLACff.lM* , • WJUJAM Rus Ivanov zrušil Zatopkov rekord na 25 km Rus Albert Ivanov je zrušil svetovni rekord v teku na 25 km. ki ga je imel doslej Za-topek s časom 1.19:11.8. Ivanov je to razdaljo pretekel v času 1.17:34. V soboto zvečer bo v do-berdobski občinski dvorani inštrumentalni koncert. Nastopila bo domača godba. Vabljeni vsi! Delavci livarne SAFOG zahtevajo doklado za menzo Marciano prekine stik s svetom 14 dni pred vsakim dvobojem Razprodaja vseh vrst lesene vinsi* posode, hreni, breniacev, sil, pip i11 Po izredno nizkih ceniti! Trta KERŽE Ibil majhen. Ves dohodek — skupno s pristojbino, ki jo je plačala televizija —' je dosegel vsoto skoraj 505.000 dolarjev. kajti Rocca je prišlo gledat v Philadelphijo več kot 40 tisoč gledalcev, nad 30 milijonov zanimancev pa je spremljalo potek po televiziji. Sanje tega dečka so postale resnica... * * * Pot navzgor — razen truda in prizadevanja, ki gresta vštric — ni preprosta. Mnogim ni vseeno, kakšen je izid dvoboja, ker gre pač vsakokrat za denar. Nekateri ilegalni boksarski gongi so ze marsikdaj vplival na izid. Včasih to počnejo tudi posamezniki. Nekaj dni pred srečanjem med F.zzardom in Marcianom je slednji dobil grozilno pismo, Ce premaga Ezzarda, tako mu je pisal neznani človek, ga bodo ustrelili, ker je Ezzard gentleman, Rocky Marciano pa navaden bik. Ali pa pismo, ki ga je prejel po dvoboju z Joe Luisom. v katerem so mu neznani prijatelji zagrozili, da ga bodo ustrelili, če pride v Brockton na proslavo tega dogodka. Policija je prišla na sled, da so te vrste napisali nežni prstki trinajstletne deklice. Američani so praktični ljudje. Svetovni prvak ima denar in je mogoče z njim govoriti v denarnih poslih. Drug Američan išče nafto ali uran, pa nima denarja. Za uresničitev je treba najti primerno pot. In zato naj bo pokrovitelj takega podjetja — Rocky Marciano. Pisem prihaja na kupe. Nekdo bi rad prodal Marcianu rudnike bakra, drugi pa ogromno mlekarno. Z vsemi častmi bi Marciana sprejeli tudi v Hollywood. Največja nadlega zanj pa so trgovski potniki, ki ga kar obsipajo z vsemi mogočimi ponudbami od zobnih ščetk in sesalcev za prah do avtomobilov in konjev za dirke. Konec koncev pa mu ne morejo dati miru niti razne dobrodelne organizacije, cerkve in domovi. V takem razgibanem življenju pa mine Marcianu samo nekaj tednov. Osem do dvanajst tednov pred naslednjim srečanjem se umakne Rocco s svojimi najožjimi sodelavci v taborišče, kjer začne vestno trenirati. Trening, partner za trening in pa trodimenzionafni film so trije Činitelji. ki so za uspeh neogibno potrebni. Trening je skrivnost vsakega prvaka; povezan je s proučevanjem slabih strani nasprotnika. S po- Pred kratkim je Rocky Mar-ciano obranil naslov svetovnega prvaka težke kategorije. Kdo' je praVzaprav ta človek, kakšen je in kako živi? Cbkat in črnolas človek mirnih. toda odločnih kretenj, srednje postave in prav tako njegovo ime Vzbujajo vtis, da je po poreklu s sončnega juga. Razvlečena ameriška govorica ima nekaj značilnosti neapeljskega narečja. Življenjska zgodba družine Marchegiano je močno podobna zgodbam številnih revnih izseljencev, ki so se nekoč izselili v Ameriko, tudi ta italijanska družina je šla leta 1917 s trebuhom za kruhom. V mestecu Brocktonu blizu Bostona so sestavljali večji del prebivalstva italijanski priseljenci. Tudi družina, ki se sedaj piše Marciano, je našla tam zavetje. Začela so se leta garanja. Oče kije šele tik pred odhodom v Ameriko okreval od posledic strupenih plinov na francoskem bojišču, je s trudom prehranjeval svoje otroke. Osemletni Rocco je leta 1933 začel hoditi v šolo. obenem pa se je pridno potepal in pretepal s paglavci iz svoje okolice. Neko noč je dečka prevzelo. Brockton je bil ves v slavju. Primo Carnera je postal svetovni prvak, potem ko je premagal Joe Sharkeya. V svoji otroški domišilji si je Rocco začelel. da bi tudi sam kdaj doživel tak ognjemet. Pa ni bilo same to, kar ga je navdušilo. Trinajstletni deček v stiski in bedi bi rad tudi denarja. Po listih je izvedel, da je Joe Louis, idol teh mladeničev, v svojem drugem dvoboju s Schmelingom v borih dveh minutah in štirih sekundah zaslužil nad 300.000 dolarjev ali drugače 150.000 dolarjev na minuto ali še drugače — več kolikor znaša letna plača predsednika ZDA. Mladi Rocco se je najprej oprijel igranja baseballa. Postal bi bil eden najboljših igralcev v ameriški zvezni ligi. Toda zla usoda mu je prekrižala pot, poškodoval si je roko in je moral ta šport opustiti. Nato je začel boksati — za. trening drugih. S prisluže-nim denarjem je pomagal svoji družini. Roccu je šel posel dobro od rok in tako je mimogrede postal profesionalni boksar, ki se je hitro prerinil v ospredje. «Zrtve so padale druga za drugo. Rocco se je bližal svojemu cilju in dne 23. septembra 1952 je odvzel Joe Wolcoltu naslov svetovnega prvaka. Izkupiček tega dvoboja ni močjo filma proučujejo strategijo nasprotnika ter iščejo v njegovem napadu in obrambi Ahilovo peto. Partner za trening pa mora poškrtsiti vse, da bi «igral» pravega nasprotnika. * S svojo ženo govori Ropcb vsak dan po telefonu. Štirinajst dni pred dvobojem razdre vse stike z zunanjim svetom. Ne piše pisem ne govori po telefonu in se ne seznanja niti ne podaja roke nikomur. Vožnja z avtomobilom mu je strogo prepovedana. V vrsti teh prepovedi je tudi branje časopisov, ker pravi trener, da bi to vznemirljivo vplivalo na borilca. Časnikarska ugibanja jn napovedi je po njegovem mnogo zanimiveje brati potem, ko je borba končana. precizna carska Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Tru Nemirika iz berilil* Pero Niv«f£ 17 rubinov Zaščitena P' udarcem,' limagn«fl Jeklen okf0 Kiniu škhiiiili PROGA št. 1 GORICA - NOVA GORICA - SOLKAN DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Car ducci 12 - tel. 22-68. predvaja danes 29. t. m. ob 18. uri film: Vožnje Vožnje Din Lir GORICA (Ul. IX. Avg.) Nova Gorica SOLKAN (trg) V torek popoldne se je neznanec prikradel v stanovanje geom. Pavla Bertossija v Ul. Morelli 26 in odnesel bankovec za 10.000 lir ter nekaj drobiža. Kot po navadi je g. Bertos-si okrog 14. ure odšel z doma ter zaklenil vhodna vrata. Neznanec, ki je po vsej verjetnosti dobro poznal stanovanje, se je malo kasneje vtihotapil vanj. Najprej je odpah-nil vežna vrata, nato pa skozi hodnik odšel v kuhinjo, kjer je preiskgl vse predale. Tu se mu je posrečilo, da je našel omenjeno vsoto denarja. V tem času pa je bila g. Bertossijeva v spalnici in ko je zaslišala šum v kuhinji, je mislila, da je v kuhinji njen mož, za kar ga je tudi poklicala po imenu. Ko je neznanec slišal klice iz spalnice, je nekam mirno odšel k vratom spalnice in jih zaprl. Ko pa je lastnica stanovanja stopila k vratom in zagledala neznanca, je pričela kričati na ves glas. Le to je prisililo neznanca, da je zbežal po stopnicah na ulico, kjer se je pomešal med ljudi. Ko so Bertossijevi ugotovili tatvino, so zadevo prijavili policiji, ki je takoj pričela z zasledvanjem predrznega tatu. Igralci: Maryory Main, Percy Kilbride Izredna prodajna cena GORICA (Ul. IX. Avg.) Nova Gorica SOLKAN (tig) KISO V KHIŽF Danes, 29. t. m. ob 20. uri Linčali so jo holeli PROGA št. 2 GORICA - ŠEMPETER - VRTOJBA Izključno zastopništvo > Vožnje Vožnje Din Lir GORICA (Ul. IX. Avg.) Šempeter VRTOJBA (trg) Igralci: John Lund, Briand Donlevy Ne vozi ob nedeljah in praznikih, PROGA št. 3 GORICA - ŠTEVERJAN - MEDANA VELIKA IZBIRA BLAGA ZA OBLE& IN PLAŠČE Lir Din Vožnje Vožnje Din Lir A. PERTOT-FODERA^J TRST UL. G1NNASTCA 22 - TEL. Z NAŠO POSTREŽBO VAS BOMO ZADOVOl"*1^ OBIŠČITE NASI Vladimir Bartol^ MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) Kajpada so bili oni, ki so ostali doma v svojem rojstnem mestu, v tem pogledu nasproti nam, ki smo se izselili in raztepli v svet, nekako privilegirani, ker so ostali v istem okolišu in jim ni bilo treba v novih razmerah iskati „al pod nogami. Marsikdo od teh mladostnih sošolcev in tovarišev je v teh spominih nemara pogrešal svoje ime in mi morda zameril, da si nisem bil zapomnil te ali one skupne prigode. Ker sem to predvidel, sem v napovedi svojih spominov zaprosil svoje stare znance, da me spomnijo takih doživljajev in mi s tem obenem obudijo spomin na skupno poznanstvo in na nekdanje čase. V svojih zapiskih sem zagledal še marsikatero ime, ki me je spomnilo skupnega šolanja bodisi na pripravnici bodisi tudi ze na Akvedotu. Svidenje ob mojem povratka v Trst s pokojnim Pavletičem na primer je bilo prisrčno, spominjala sva se marsikaterega sošolca še z Akvedota, tri’o Pegana in Pehanija, z enim od katerih sem v samem dre voredu pred Ciril-Metodovo šolo prestal svoj prvi otroški dvoboj. Marsikatero namišljeno ali resnično krivico, ki me le bila takrat doletela, sem bil v štirih desetletjih izgubil .z spomina. Dvomim pa, da sem na katero od krivic ali grdobij, ki sem jo bil sam proti nekomu zagrešil, pozabil. Take storjene krivice so me spremljale vse življenje in težile na meni kakor mora. In v največje olajšanje mi je bilo, če sta ni usoda in priložnost kdaj dopustila, da sem se dotičnema mogel oprostiti. V svoji beležnici imam z datumom 28. V. 1946. naslednji zapisek: «V soboto, 25. t. m., sem doživel čudovito srečanje. Ko sem stopil po kosilu ob 2h iz menze PNOO, sem zagledal gručo znancev in igralcev, ki so se bili vrnili prejšnji večer z gostovanja po coni B. Pristopil sem. Majhen, črnolas moz, zelo mladeniški, malce zanemarjen v obleki, s čopom las čez čelo, me je gledal z velikimi, čisto otroškimi očmi. ...Hotel me je nekaj vprašati, pa je samo podrgetaval z ustnicami. še preden je nekdo izustil njegovo ime, sem ga spoznal. Bil je moj davni sošolec z Akvedota in s pripravnice — Josip Fišer. Stisnil sem mu roko, objel ga in poljubil na obe lici, neobriti iici. Nato sem rekel, da morava to srečanje zaliti. Nihče ni hotel z nama, šla sva samo v bife PNOO in povedal sem mu, da sem zato tako srečen, ker sem ga po tolikih letih našel čilega in zdravega, da se mu lahko oprostim, ker mu imam popraviti še hud in težak dolg iz otroških let. «2e v Ljubljani mi je bila Nada Gabrijelčičeva omenila, da imajo pri svoji teatrski grupi v Trstu nekega igralca z imenom Fišer, pristnega Tržačana in zelo pridnega iii ustrež ljivega fanta... 2e takrat v Ljubljani sem jo izpraševal, kakšen da je na videz. Iz njenega pripovedovanja pa mi ni bilo jasno, če je pravi ali ni pravi...*