POGOVOR AKTUALNO DR. JURIJ CURK SVET EU Razvoj e-mobilnosti Energetski in prometni v Sloveniji poteka počasneje sektor z roko v roki od zastavljenih načrtov v nizkoogljičnost ŠTEVILKA 5/2021 Potrebujemo premišljen razvoj polnilne infrastrukture naš Stik 3 UVODNIK Z roko v roki Vladimir Habjan novinar revije Naš stik Razvijalci živijo v svojem svetu, mi družboslovci, piarovci pa se jim moramo približati, mi je pred kratkim na podelitvi energetskih nagrad The Energy Awards 2021 v Londonu v družbi štirih razvijalcev razlagal zgovorni piarovec enega od treh distribucijskih podjetij v Združenem kraljestvu, ki skrbi za več kot 20 milijonov odjemalcev. »Kdo z družboslovno izobrazbo se lahko približa tem ljudem, ki so visoko tehnološko izobraženi in skrbijo za neverjeten razvoj, na primer pametnih omrežij, s katerimi operiramo,« je nadaljeval. »Sam se z njimi veliko pogovarjam in jim pogos­ to zastavljam povsem preprosta vprašanja: Kako bi lahko la­ iku pojasnil tehnološko novost, ki jo razvijate? Kaj bo imela od te inovacije naša družba? Kaj bo bolje za odjemalce? Skrat­ ka, kaj vse bo po uvedbi drugače. Veste, mi živimo v svetu, ki je odprt, ki je medijski prostor. In moja naloga je, da iz tega naredim zgodbo. Zato moram z razvijalci, z inovatorji delati z roko v roki.« Res je, zgodbe vedno potegnejo, tako in drugače, tudi v tehnič­ nem in tehnološkem prostoru, ne le na leposlovnem področju, v gledališču ali na filmu. Zato se tudi v uredništvu Našega stika skupaj z vsemi našimi predhodniki trudimo že več kot 60 let. Da sledimo tehnološkemu razvoju, inovacijam, dogodkom, da smo v »stiku« z vsem, kar se dogaja na področju elektrogos­ podarstva, in to prikažemo tudi z zgodbami. Z zgodbami o us­ pehu, o razvoju, o prebojih, o ljudeh, ki niso vedno v ospredju, na ekranu ali na fotografijah, so pa nosilci razvoja, napredka, ki morda kdaj ne znajo povedati tistega, kar znajo sami zase, čutijo ali razumejo. Zato smo tu mi, novinarji, da povemo tudi njihove zgodbe. Teme, ki so jih naši predhodniki lahko le sluti­ li in ki smo jih najprej obravnavali bolj sramežljivo, dobivajo v današnjih časih osrednji pomen. Tako boste tokrat v osred­nji rubriki revije našli problematiko elektro polnilnic. Kdo bi vedel, kaj nas vse še čaka v prihodnosti? Pustimo se presenetiti. Priznam, da mi je včasih težko v pogovorih s strokovnjaki, ki svoj tehnični jezik še kako dobro razumejo, meni pa, čeprav se trudim in jih poskušam razumeti, to ne uspeva vedno. Kako po­ tem priti skupaj? Kako vseeno narediti dobro zgodbo? Ena od rešitev je ta, ki jo je imel zgovorni angleški piarovec in ni slaba: s preprostimi vprašanji, s poslušanjem, s pripravljenostjo razu­ meti drug drugega. Kolegi iz distribucijskega podjetja, s katerimi smo sedeli za isto mizo in so bili nominirani v kar treh kategorijah, ta večer niso dobili niti enega priznanja. Toda niso bili videti razočarani, ravno nasprotno, veselili so se. Ne dvomim, da bo piarovec iz tega znal iztržiti dobro zgodbo. 4 vsebina IZ ENERGETSKIH OKOLIJ POGOVOR Jurij Curk, Elektro Ljubljana Razvoj e-mobilnosti v Sloveniji poteka počasneje od zastavljenih načrtov Že nekaj časa je jasno, da e-mobilnost ni le modna muha, ampak predstavlja nov koncept trajnostne in okolju prijazne mobilnosti, ki temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa in emisij trdih delcev v prometu. Predstavlja pa tudi enega najpomembnejših elementov nizkoogljične družbe in je ključna za izpolnitev pariških zavez o prehodu v nizkoogljično družbo. AKTUALNO Svet EU Energetski in prometni sektor z roko v roki v nizkoogljičnost Na Brdu pri Kranju je septembra potekalo neformalno srečanje ministrov in ministric za promet in energijo EU. Na njem so govorili o direktivah o spodbujanju rabe energije iz OVE in o energetski učinkovitosti iz podnebno-energetskega paketa Pripravljeni na 55, o vprašanjih, povezanih s skupnimi izzivi zaradi uvajanja množične e-mobilnosti, ter o pereči temi naraščanja cen energentov. GIZ DISTRIBUCIJE Naša zelena prihodnost je odvisna od distribucije ELES Kljub izrednim okoliščinam za Elesom uspešno poslovno leto ELES Gradnja daljnovoda Cirkovce–Pince v teku po celotni trasi Izstop iz premoga Zaprtje TEŠ in Premogovnika Velenje mora biti premišljen in usklajen korak Energetika Ljubljana Nova plinsko parna enota že dobiva končno podobo Agencija za radioaktivne odpadke Gradnja odlagališča NSRAO vse bliže Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije Jedrski strokovnjaki o jedrski prihodnosti Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije Optimizem v jedrski stroki ob 30-letnici društva Borzen Do energetsko učinkovite lokalne skupnosti z znanjem in povezovanjem Dravske elektrarne Maribor Do dodatnih kilovatov tudi s pomočjo sonca Elektro Celje V Lučah zaživela prva lokalna samooskrbna skupnost V ŠTEVILKAH POD DROBNOGLEDOM Potrebujemo premišljen razvoj polnilne infrastrukture Za večji razmah uporabe e-vozil, ki naj bi bistveno prispevala k zmanjšanju emisij iz prometa, sta ključna dva elementa – vzpostavitev ustrezne polnilne infrastrukture in dostopnost široke palete električnih prevoznih sredstev za transport po kopnem, vodi in zraku. TRENUTEK Izobražujemo POGLEDI Primož Lemež Drugi Dr. Iztok Tiselj Ob izdaji energetskega dovoljenja za JEK2 ZANIMIVOSTI IZ SVETA NA DELOVNEM MESTU Roman Tomažič, ELES Podatke želimo obdelovati s pomočjo umetne inteligence in strojnega učenja Roman Tomažič je inženir specialist diagnostično analitskega centra (DAC) v Beričevem. Kot nam je povedal, je na Eles prišel iz Savskih elektrarn ob reorganizaciji elektrogospodarstva, ko je bil Eles ustanovljen iz služb Savskih, Dravskih in Soških elektrarn, ki so skrbele za prenosno omrežje. Preden je vstopil v DAC, je deloval v takratni službi za tehnologijo in diagnostiko. SPOMINI NEK že 40 let del elektroenergetskega sistema naš Stik 6 14 14 5 18 18 20 24 26 28 30 52 70 32 36 40 42 44 46 50 52 64 66 67 68 70 74 Izdajatelj: ELES. d.o.o. Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjić Novinarji: Polona Bahun, Vladimir Habjan in Mare Bačnar Lektorica: Simona Vidic Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografija na naslovnici: iStock Naklada: 2.229 izvodov e-pošta: uredništvo@nas-stik.si Oglasno trženje: Naš stik, telefon: 041 761 196 Naslednja številka izide 15. decembra 2021, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 30. novembra 2021. ČASOPISNI SVET Predsednica: Eva Činkole Kristan (Borzen) Namestnica: Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska) ČLANI SVETA Katja Fašink (ELES) Mag. Petja Rijavec (HSE) Tanja Jarkovič (GEN energija) Mag. Milena Delčnjak (SODO) Majna Šilih (DEM) Jana Babič (SEL) Martina Pavlin (SENG) Doris Kukovičič ( Energetika, TE-TOL) Ida Novak Jerele (NEK) Monika Oštir (TEŠ) Tamara Kos (HESS) Martina Merlin (TEB) Mag. Kristina Sever (Elektro Ljubljana) Karin Zagomilšek Cizelj (Elektro Maribor) Mag. Maja Ivančič (Elektro Celje) Tjaša Frelih (Elektro Primorska) Pija Hlede (EIMV) Tomaž Oštir (GEN-I) 6 iz energetskih okolij naš Stik 7 PREMOGOVNIK VELENJE IN TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ Minister Vrtovec na obisku v Velenju in Šoštanju BRANE JANJIĆ ENERGETSKA ZBORNICA SLOVENIJE Potrebna bodo velika vlaganja v energetsko infrastrukturo »V Šaleški dolini imamo res veliko znan­ ja, tako v TEŠ kot PV, izjemne ljudi, ki vsak BRANE JANJIĆ Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je na septembrskem za­ sedanju seznanil z zakonodajnim svež­ njem EU Pripravljeni na 55 ter v zvezi s tem ocenil, da bodo potrebna obsež­ na vlaganja v nizkoogljične vire in slo­ vensko energetsko infrastrukturo, če naj do leta 2030 dosežemo znižanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstot­ kov glede na leto 1990. Kot so poudarili, bo do leta 2030 ključno obdobje, v katerem je treba sprejeti vse srednje- in dolgoročne odločitve v okvi­ ru energetskega prehoda – torej v okvi­ ru opuščanja fosilnih gorivih in vse večje rabe obnovljivih virih energije, sicer cilji do leta 2050 ne bodo doseženi. V tem obdobju mora Slovenija izkoristiti vse zakonodajne možnosti za pospešitev umeščanja projektov OVE v prostor in tudi izkoristiti vse možnosti za pridobitev sredstev za podporo energetskemu pre­ hodu. Predsednik EZS Marjan Eberlinc je ob tem izpostavil: »Ohranjanje lastne nizkoogljične proizvodnje elek­ trične ener­wgije bo ena najpomembne­ jših nalog vsake države članice EU, torej tudi Slovenije. Ključno področje ukrepan­ ja v prihodnosti je po oceni Evropske komisije, poleg zagotavljanja vzdržnih in odpornih zdravstvenih in prehranskih sistemov, tudi zagotavljanje razogljičene in cenovno dostopne energije. To mora biti tudi slovenska strateška prednostna naloga. Pri tem se v Sloveniji soočamo s stanjem, ko imamo v načrtih veliko pro­ jektov, malo pa takih, ki so pripravljeni do zrelostne faze za začetek izvajanja. Ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU in predstavitvi svežnja Pripravljeni na 55, ki je eden pomembnejših v šest­ mesečnem projektu predsedovanja, smo opozorili na dolge postopke umeščanja infrastrukturnih projektov v prostor. Vz­ Premogovnik Velenje in Termoelektrar­ no Šoštanj je v prvi polovici septembra obiskal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec z ekipo. Skupaj s poslovod­stvom Holdinga Slovenske elektrarne si je naj­ prej ogledal potek izkopavanja premo­ ga v jami Pesje, skoraj 500 metrov pod zemljo, ki so ga zagnali pred kratkim, ter se seznanil z načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja podjetja. Sledil je še obisk Termoelektrarne Šoštanj, ki velja za najsodobnejšo termoenerget­ sko proizvodno enoto v tem delu Evrope in letno proizvede približno tretjino vse slovenske električne energije. Ministrov obisk se je končal z razpravo v Kulturnem domu Šoštanj, na kateri so ključni deležni­ ki prihodnjih procesov prestrukturiranja skušali odgovoriti na vprašanja, poveza­ na s postopnim opuščanjem pridobivanja premoga in proizvodnjo električne ener­ gije iz tega vira. postavljanje novih, nizkoogljičnih proiz­ vodnih virov je torej enako pomembno, kot opuščanje fosilnih proizvodnih virov. V EZS menimo, da bi bilo treba prav zato čim prej začeti graditi vse tiste projekte, ki so zreli za gradnjo.« Člani UO so se na seji seznanili tudi s projektom postavitve drugega jedrske­ ga bloka ter podprli vse pripravljalne ak­ tivnosti za sprejetje potrebnih podlag in gradiv, ki bodo omogočali sprejetje us­ trezne pozitivne investicijske odločitve o tem projektu, ki je eden izmed pred­ nostnih naložb slovenske energetike. UO EZS ob tem ocenjuje, da je treba v Sloveniji zagotoviti kar najvišjo stopnjo proizvodnje lastne električne energije s strateškim ciljem, da se prepreči pre­ velika uvozna odvisnost od tujine, saj energetska odvisnost pomeni manjšo varnost, večjo ranljivost in nepredvidlji­ ve cene. dan sodelujejo pri proizvodnji električne energije. Naredili bomo vse, da ljudje v Šaleški dolini po zaprtju premogovnika ne bodo ostali sami. Črpali bomo sred­ stva iz treh različnih skladov. Zavedamo se problema, ki nastaja in je finančno pogojen. Kot vemo, je TEŠ lani ustvaril 250 milijonov evrov izgube. Glede na to, da so danes cene CO2 kuponov zelo visoke in se bodo predvidoma še višale, se obeta izreden tempo sprejemanja odločitev in o tem smo danes ves dan govorili z vodstvi energetskih družb in župani. Resorno mini­strstvo za letni­ co izstopa iz premoga predlaga letni­ co 2033, saj je to tista optimalna letnica, do katere lahko zagotovimo tudi dovolj sredstev za prestrukturiranje, « je na raz­ pravi povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Da bo učinkovit in usklajen izstop iz rabe premoga ključnega pomena za razogljičenje družbe, je prepričan tudi generalni direktor HSE in TEŠ dr. Vik- tor Vračar: »HSE nima vpliva na cene emisijskih kuponov. Možnosti holdinga v tem kontekstu so izčrpane, saj današ­ nja cena emisijskih kuponov predstavlja 2,3-kratnik cene proizvodnje električne energije. To pomeni, da kolikor TEŠ plača PV za premog, gre še 2,3-krat to­ liko za CO2 kupone. Če razložim še bolj plastično – za 100 milijonov evrov letne­ ga plačila PV, bi moral TEŠ danes plačati še 230 milijonov evrov za CO2 kupone, kar je seveda finančno nevzdržno. Naša odgovornost je, da se proaktivno loti­ mo iskanja rešitev. Skupaj s še 12 drža­ vami v EU, ki so več kot 20-odstotno odvisne od fosilnih goriv, smo analizira­ li možne oblike državne pomoči. Med njimi je Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki bi zagotovil določena sredstva za postopno izved­ bo sanacijskih del. Drugi ukrep je meha­ nizem zmogljivosti oziroma mehanizem CRM, ki je v novem zakonu o ener­getski oskrbi predviden, treba pa ga je zago­ varjati pred Evropsko komisijo. Tretja možnost pa je uvrstitev Slovenije v mednarodni modernizacijski sklad.« Generalni direktor Premogovnika Velen­ je dr. Janez Rošer je ob tej priložnosti izpostavil, da je ne glede na odločitev o letnici izstopa iz premoga treba čim prej pripraviti zakon o prestrukturiranju regi­ je SAŠA in postopnem zapiranju Pre­ mogovnika, ki mora zagotoviti ustrezne javne vire financiranja zapiranja, sanaci­ je okolja in skrb za socialno varnost zaposlenih v PV in TEŠ, tudi za celotno obdobje vzdrževanja premogovnika po opustitvi rabe premoga. Minister Jernej Vrtovec z ekipo si je tokrat ogledal izkopavanje premoga v živo. 8 iz energetskih okolij naš Stik GEN ENERGIJA BORZEN Na Poletnem taboru energetike dijaki gradili pametno hišico Borzen slavnostno obeležil 20 let delovanja TANJA JARKOVIČ POLONA BAHUN V zadnjem počitniškem tednu sta Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru in skupina GEN v prostorih In­ štituta za energetiko v Vrbini v Krškem gostila nadarjene posavske dijake na že četrtem Poletnem taboru energe­ tike 2021. Na interdisciplinarnem taboru so mladi ob podpori mentorjev pridobi­ li veščine programiranja, 3D načrtova­nja in tiskanja ter izdelali vsak svoj model pametne hiše. Ob zaključku tabora so svoje izdelke tudi predstavili novinarjem, staršem in predstavnikom organizatorjev. »Veseli nas, da mlade zanimajo energetika in nove tehnologije. S Poletnim taborom energetike želimo podobno kot z drugimi ozaveščevalnimi aktivnostmi spodbuditi zanimanje mladih ter jih navdušiti za nara­ voslovne in tehniške poklice. Z načrtovanjem drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem se bodo potre­ be skupine GEN po takih kadrih moč­ no povečale, pa tudi sicer jih v Sloveniji potrebujemo na različnih področjih, če želimo slediti hitremu tehnološkemu razvoju,« je poudaril generalni direktor GEN energije Martin Novšak. Dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru prof. dr. Sebastijan Seme, strokovni vodja poletnega tabora, je iz­ razil zadovoljstvo ne le nad navdušen­ jem mladih za ponujene teme, temveč tudi nad njihovo zagnanostjo in napred­ kom: »V okviru tabora jim ponujamo ve­ liko priložnosti, ki jih znajo dijaki s pridom izkoristiti. Gre za eno od aktivnosti, s kat­ erimi skušamo dijake pritegniti k študiju na naši fakulteti. Zanimanje za tehniška, naravoslovna področja se po naših oce­ nah krepi in veseli nas, da se zanj odloča tudi vedno več deklet. Mnoge med njimi dosegajo odlične rezultate, kar je goto­ vo dober obet za prihodnost.« Tudi Garsia Kosinac iz GEN energije, or­ ganizator tabora, je dodal: »Letošnja tema izdelave modela in programiranja pamet­ nih hiš je dijake zelo pritegnila. Spoznali so delovanje najpogostejših senzorjev in procesov avtomatizacije, ki jih lahko naj­ demo v pametnih hišah. S poglobljenim in individualnim pristopom na taboru di­ jakom omogočamo nadgradnjo znanja, pridobljenega v šolah.« Dijaki so si zadnji dan tabora ogleda­ li še samooskrbni raziskovalni objekt v sklopu Inštituta za energetiko, ki je opremljen s senzorji in avtomatizacijo klimatizacije, žaluzij in drugih naprav. ELEKTRO LJUBLJANA Družba Elektro Ljubljana prejela certifikat Kulturno podjetje Na slavnostnem dogodku ob koncu septembra so se skupaj z deležniki, ki soustvarjajo energetski trg, spo­mnili svo­ jih začetkov in pomembnejših dosežkov ter spregovorili o spremembah na trgu z elektriko v zadnjih dveh desetletjih in pogledali v prihodnost. Borzen kot operater trga z elektriko soustvarja slovenski energetski trg ter je pred dvema desetletjema zavezan trgu in njegovim deležnikom polagal temelje za liberaliziran in enotni trg z elektriko, ki pa se je v zadnjih letih močno spreme­ nil. Uradno odprtje trga z elektriko v Slo­ veniji se je zgodilo 15. aprila 2001, takrat se je tudi začelo trgovanje z električno energijo. Dejavnost, v začetnem obdobju orga­ nizatorja trga, danes poimenovanega operater trga, se je skozi leta nadgraje­ vala in krepila z izvajanjem bilančnega obračuna ter izvajanjem izravnalnega trga z elektriko. Ves čas so v družbi z iz­ vajanjem raznovrstnih izobraževanj ak­ tivno prenašali znanja. V letu 2015 so kot pooblaščeni izvajalec začeli ponu­ jati storitve poročanja podatkov o vele­ prodajnih poslih skladno z uredbo REMIT, v zadnjih letih pa sodelujejo pri različnih mednarodnih projektih ter prenašajo iz­ kušnje vzpostavljanja trga zlasti v države južne in vzhodne Evrope. V družbi so že kmalu prepoznali velik pomen OVE in tako leta 2004 vzpostavili borzo z lesno biomaso, tri leta pozneje pa začeli upra­ vljati nacionalni register potrdil o izvoru. V letu 2009 so začeli izvajati aktivnosti centra za podpore OVE in SPTE, pet let zatem pa so ustanovili blagovno znam­ ko Trajnostna energija, v okviru katere in­ formirajo in ozaveščajo o OVE in URE. Po besedah direktorja družbe Borzen Martina Brataniča je družba s svo­ jimi storitvami pomemben člen v veri­ gi zagotavljanja električne energije odjemalcem, ki so iz dneva v dan bolj aktivni. Sam verjame v pomembnost energetske pismenosti, saj prav vsak izmed nas upravlja energijo oziroma jo danes marsikdo tudi proizvaja. Pri tem je ključno znanje, saj le opolnomoče­ ni posamezniki lahko sprejemajo prave odločitve v zvezi z energijo. 9 Pomembnost Borzena ter njegove vloge v preteklosti in tudi v prihodnje, ko EU in Slovenija kot eno izmed pred­ nostnih nalog postavljata podnebno nevtralnost Evrope, sta v svojih nagovo­ rih poudarila minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec ter minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak. Kot so na dogodku ugotavljali udeležen­ ci okrogle mize na temo prihodno­ sti energetike, direktor Borzena Martin Bratanič, direktorica Agencije za ener­ gijo mag. Duška Godina in direktor družbe SODO Stanislav Vojsk, smo bili v zadnjih dveh desetletjih priča liberali­ zaciji trga, medtem ko se danes doga­ ja demokratizacija energetike, pri čemer v ospredje stopa aktivni odjemalec in vedno pomembnejši postaja trg prožno­ sti. Državni sekretar na Ministrstvu za in­ frastrukturo mag. Blaž Košorok pa je poudaril pomembnost vloge Borzena tudi na področju podporne sheme za zeleno proizvodnjo ter informiranja in ozaveščanja o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih ener­gije. POLONA BAHUN Elektro Ljubljana je med štirimi slo­ venskimi podjetji, ki so kot prva v Slo­ veniji prejela certifikat Kulturno podjetje. Gre za projekt, ki ga društvo Asociacija izvaja v partnerstvu z Društvom za pro­ mocijo žensk v kulturi Mesto žensk in Društvom humanistov Goriške, sofinan­ cira pa ga Ministrstvo za javno upravo. Njegov osnovni namen je okrepiti pove­ zavo med kulturo in gospodarstvom. Družba Elektro Ljubljana se je projektu, katerega cilj je oblikovati sistem certifi­ ciranja, s katerim bi podjetja spodbujali k vključevanju kulture v poslovna okol­ ja, pridružila kot razvojni partner. Zapo­ sleni v družbi so sodelovali v delavnicah na temo kulture, s katerimi so snovalci projekta preizkušali vključevanje kul­ turnih vsebin v poslovno okolje. Odziv na delavnice je bil izjemno pozitiven, zato si bodo v Elektru Ljubljana še na­ prej prizadevali krepiti razumevanje ra­ zličnih vidikov kulture in umetnosti. ELEKTRO PRIMORSKA Priznanje Elektru Primorska TJAŠA FRELIH Severno Primorska gospodarska zbor­ nica Nova Gorica je podelila priznanja najboljšim inovatorjem v regiji. Družba Elektro Primorska je v sodelovanju s podjetjem Grid Instruments prejela sre­ brno priznanje za inovacijo za merilni sistem za enolično identifikacijo faz v distribucijskem omrežju. Razviti sistem prinaša nov pristop ugotavljanja enolične identifikacije faz v distribucijskem omrežju z uporabo merilnikov kazalcev napetosti. Poleg učinkovitejšega vzdrževanja in hitrejše vzpostavitve rezervnih stanj uporaba sistema distribucijskim elektro opera­ terjem omogoča obvladovanje nesi­ metrij v nizkonapetostnem omrežju in posredno večjo izkoriščenost omrežja v smislu spodbujanja zelenega preho­ da (priključevanje polnilnic, obvladova­ nje polnjenja vozil, priključevanje OVE in toplotnih črpalk). 10 iz energetskih okolij naš Stik SENG ELES Obnovljivi viri povezujejo Salonit Anhovo in Soške elektrarne Projekt DAC med dobitniki nagrad za najboljši energetski projekt 2021 MARE BAČNAR POLONA BAHUN Predstavniki Salonita Anhovo in Soških elektrarn načrtujejo postavitev sončne elektrarne in tehnologije za proizvod­njo vodika. Sklenili so dogovor o preučit­ vi možnosti za skupno sodelovanje na področju obnovljivih virov energije. Dr. Tomaž Vuk, član uprave Salonita An­ hovo, je povedal, da je njihov strateški cilj razogljičiti proizvodnjo cementa, kar vključuje uporabo energije iz obnovlji­ vih virov – sončne energije in vodika, pridobljenega iz obnovljivih virov. Pred kratkim so naznanili razvojne načrte, ki jih že uresničujejo in ob tem sklepa­ jo strateška partnerstva s podjetji, ki imajo podobno vizijo v smeri zelene­ ga prehoda. Mag. Radovan Jereb, di­ rektor Soških elektrarn Nova Gorica, je poudaril, da bo družba specializira­ na za proizvodnjo električne energije iz obnovljivega vodnega vira, lani pa so postavili tudi prvo sončno elektrarno, in sicer na strehi strojnice male HE Hubelj. Veselijo se novih projektov na področju obnovljivih virov in pozdravljajo tovrstna sodelovanja z družbami v regiji. Za Salonit Anhovo je prvi korak do ra­ zogljičenja proizvodnje uvedba pake­ ta tehnoloških rešitev, ki bodo vodile do 15-odstotnega znižanja ogljičnega odtisa do leta 2025 in hkrati omogočile znižanje drugih emisijskih parametrov. Ta paket tehnoloških rešitev vključuje tudi investicije v pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov – postavitev sončnih elektrarn v skupni električni moči 5 do 10 MW in tehnologije za shranjevanje tako pridobljene energije. na strehi enega večjih objektov v bliži­ ni kamnoloma. Na leto bo proizvedla 2.120 MWh električne energije. Salonit Anhovo je dogovor o izgradnji pod­ pisal s podjetjem Interenergo, gradnja pa se bo začela konec novembra le­ tos. S Soškimi elektrarnami preučujejo možnosti za izgradnjo dodatne sončne elektrarne v kombinaciji s proizvodn­ jo vodika iz obnovljivih virov. Poleg bat­ erij predstavlja vodik najpomembnejše skladišče energije, pridobljene iz ob­ novljivih virov, pomemben pa je tudi pri razogljičenju industrijskih procesov. Sa­ lonit Anhovo vidi možnost nadaljnjega preboja na področju razogljičenja v uva­ janju tehnologij zajemanja, shranjevanja in predelave CO2, kjer ima pomembno vlogo ravno vodik. Prva sončna elektrarna v industrijskem kompleksu Salonita Anhovo bo stala V okviru tradicionalne konference Dnevi energetikov so podelili priznanja za naj­ boljši energetski projekt 2021 v treh kate­ gorijah, in sicer v vsaki kategoriji po dve – eno po izboru komisije in eno po izbo­ ru bralcev časnika. V kategoriji Promocij­ ski projekt URE/OVE je prvo nagrado po izboru bralcev prejel Diagnostično analit­ ski center (DAC) ELES. Namen projekta je vzpostavitev naprednega analitičnega središča v družbi Eles za uresničevan­ je priložnosti digitalizacije za integracijo OVE in drugih tehnologij zelene trans­ formacije v obstoječo visokonape­ tostno infrastrukturo, ohranitev visoke obratovalno zanesljivosti in stroškovne učinkovitosti elektroenergetskega siste­ ma Slovenije. Ciljne skupine projekta so družba Eles (organizacijska področja in strokovne službe), neposredni deležni­ ki družbe Eles (agencija za energijo, poslovni partnerji, mednarodna delov­ na telesa, trg z električno energijo), mali in veliki odjemalci električne energije, okoljske in naravovarstvene institucije, klasični proizvajalci električne energije, investitorji v OVE, ponudniki sistemskih storitev, izobraževalne in raziskovalne organizacije ter strokovna in laična jav­ nost. Projekt, ki ima izrazit ugled v Slo­ veniji in tujini, je z optimizacijo investicij, avtomatizacijo in digitalizacijo delovnih procesov ter ne nazadnje s postavljan­ jem novih smernic v slovenski elektro­ energetiki po nekaterih zelo skromnih ocenah končnim odjemalcem električne energije prihranil že več sto tisoč evrov. Uspešno krizno komuniciranje v času epi­ demije je Elesu prineslo tudi nominacijo za energetskega prvaka na Energy Awards v Londonu. Nagrade Energy Awards so v svetu energetike uveljavljene kot do­ godek, ki zajema ključne akterje v ener­ getski industriji preteklega leta. TEB HESS Certifikat za Družbeno odgovornega delodajaleca Evropska komisarka Kadri Simson obiskala HE Brežice MARE BAČNAR MARE BAČNAR V Termoelektrarni Brestanica so začeli postopek pridobivanja pristopnega cer­ tifikata Družbeno odgovoren delodaja­ lec. Cilj je izboljšati družbeno odgovorno upra­vljanje v družbi in v odnosu do zapos­ lenih. Pridobitev certifikata je revizorski in svetovalno-analitični postopek, ki ocenju­ je in delodajalcem svetuje, katera orodja uporabljati za boljše upravljanje zapos­ lenih. Certifikat zajema štiri področja, in sicer organizacijsko upravljanje, usklaje­ vanje poklicnega in zasebnega življe­nja, zdravje in varnost na delovnem mestu ter medgeneracijsko sodelovanje. V TEB so se v prvi fazi odločili za področje ena, ki zajema izvajanje aktivnosti za družbe­ no odgovornost in trajnostni razvoj ter celostno naslavljanje družbene odgo­ vornosti, vključno s krepitvijo etičnih vred­ not vodstva in zaposlenih, s poudarkom na nediskriminaciji na delovnem mestu. S tem namenom je bila imenovana pro­ jektna skupina različnih predstavnikov, ki bodo pokrivali nabor ukrepov za vpeljavo v svoje delovanje. Vsako prijavljeno pod­ jetje, tudi TEB, mora med izbrane ukrepe vključiti vse temeljne ukrepe. Cilj izbranih ukrepov je izboljšati upravljanje delovnih procesov in kakovosti delovnega okolja na področju odgovornosti do zaposle­nih. Po pridobitvi pristopnega certifikata se letno ocenjuje, ali so bili zastavljeni ukrepi vpeljani skladno z načrtom vpeljave. Če so bili cilji doseženi, potem organizaci­ ja pridobi napredni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec. V okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU si je v septembru minister za infra­ strukturo Jernej Vrtovec skupaj z ev­ ropsko komisarko za energijo Kadri Simson in drugimi ogledal Hidroelek­ trarno Brežice. Govorili so o pomenu obnovljive energije in o sinergiji med različnimi viri obnovljive energije. Druž­ ba HESS v okviru svojega delovanja raziskuje tudi druga področja in išče op­ timalne rešitve, v zadnjem času pred­ vsem glede hibridnega delovanja hidro in sončnih elektrarn. Veriga hidroelek­ trarn poleg vseh večnamenskih učinkov in zanesljivega proizvajanja okolju pri­ jazne elektrike iz obnovljivih virov prek pretočnih akumulacij omogoča tudi shranjevanje presežka čez dan proizve­ dene električne energije. Vsaka sončna elektrarna bi morala imeti svojo bateri­ jo za shranjevanje presežkov. Ker tega nimajo oziroma je nakup hranilnikov fi­ nančno še vedno prevelik zalogaj, je taka baterija lahko pretočna akumulaci­ ja. Z dokončanjem verige HE na spod­ nji Savi, torej z izgradnjo HE Mokrice, bi poleg proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov omogočili tudi nadaljnji razvoj tisočih sončnih elektrarn po Slo­ veniji, ki bi lahko njeno pretočno akumu­ lacijo koristile kot veliko baterijo. Družba HESS velja za družbo, ki ver­ jame v zeleno in jo zanimajo tudi drugi trajnostni načini pridobivanja električne energije. Odločilno pri tem je, da gre za stabilne, trajne in stalne vire. 11 12 iz energetskih okolij naš Stik SONCE ENERGIJA AGENCIJA ZA ENERGIJO Slovenija dobila prvo 100-odstotno energetsko samooskrbno vas – Zavrate 105,47 evra MARE BAČNAR Pogled v zeleno prihodnost je bil v Za­ vratah to poletje res zelen. V majhni va­ sici v bližini Radeč so med zelenjem na sončnem pobočju postavili dve sončni elektrarni s skupno močjo 50 kW. Kot je na predstavitvi povedal Gregor Novak, solastnik skupine Sonce in direktor platforme SunContract, je z izgrad­njo SOVES SONCE Zavrate vas v celoti upo­ rabila tehnične možnosti priklopa ob­ novljivih virov na distribucijsko omrež­je in pokrila potrebe vseh vaščanov po električni energiji. Trenutna ocena je, da bo vas Zavrate, s predhodno in novo nameščeno sončno elektrarno pridela­ la trikrat več elektrike, kot jo bo porabi­ la. Energetsko samooskrbne Zavrate so sicer šele začetek nove zgodbe. Gregor Novak je povedal, da trenutno gradijo še samooskrbni center mesta Radeče, načrtujejo pa še eno samooskrbno vas v občini Radeče in dodatne v nekate­ 13 BRANE JANJIĆ rih drugih delih Slovenije. Pridobitve v Zavratah se veseli tudi Tomaž Režun, župan občine Radeče, ki pravi, da je energetska pridobitev vaščane še do­ datno povezala. »Trajnostni razvoj v Sloveniji postaja čedalje bolj aktualna tema in tudi manjše občine se zaveda­ mo njegovega pomena, zato v Radečah že več let aktivno spodbujamo promo­ cijo in izvajanje projektov, ki temeljijo na samooskrbi in obnovljivih virih energije,« je dodal. V načrtu je zelena prihodnost Evrope, ki bo temeljila na obnovljivih virih energi­ je in evropski poslanec Franc Bogovič to pozdravlja: »Da bomo lahko govorili o zeleni prihodnosti in zeleni Evropi je nujen prehod na obnovljive vire. Menim, da so prav obnovljivi viri energije tisti, ki lahko odločilno pripomorejo k dose­ ganju okoljsko-energetskih ciljev EU ter hkrati dajo nove priložnosti evropskemu kmetijstvu in podeželju.« Projekt Zavrate je izpeljala skupi­ na SONCE, v okviru katere deluje tudi SONCE energija in je eden največjih ponudnikov sončnih elektrarn v Slo­ veniji. Roman Gregorn, direktor podjet­ ja razkriva, da se po skoraj 15 letih od njihovega prvega fotovoltaičnega pro­ jekta lahko pohvalijo z več kot tisoč uspešnimi projekti tako na področju sa­ mooskrbe za gospodinjstva in kmetije kot tudi s projekti za poslovne stranke in industrijo. Temu bogatemu naboru zdaj dodajajo še prvo skupnostno sa­ mooskrbo, ki deluje v skladu z na novo sprejetim zakonom o spodbujanju ob­ novljivih virov in bo omogočala, da se bo celotna vas napajala izključno iz na­ ravi prijaznih virov energije. Toliko je bilo treba odšteti za MWh pasovne električne energije na veleprodajnem trgu v avgustu, kar je bilo skoraj trikrat več kot leta 2020. Analiza dogajanj na veleprodajnem trgu električne energije in zemeljskega plina, ki jo je pripravila Agencija za energijo, je sicer pokazala, da je bilo mogoče na veleprodajnem trgu že vso prvo polovico leta zaznavati precejšnje naraščanje cen, pri čemer je na njihovo rast vplivalo več dejavnikov. Med njimi je treba pri električni energiji izpostaviti predvsem okrevanje gospodarstev in s tem povečano globalno povpraševanje po primarnih energentih in električni energiji ter padec proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (predvsem vetrne energije v severni Evropi), ki se je nadomeščal s povečano proizvodnjo v premogovnih in plinskih elektrarnah. Pri proizvodnji električne energije iz fosilnih virov, kot sta premog in plin, je na proizvodno ceno močno vplivala tudi cena emisijskih kuponov, ki so se letos bistveno podražili. Podoben trend rasti cen je bilo mogoče zaznati tudi na področju zemeljskega plina, podražitve pa so spodbudili večje globalno povpraševanje po zemeljskem plinu, manj­ ši uvoz utekočinjenega zemeljskega plina v Evropi, rast porabe zemeljskega plina in padec njegove proizvodnje ter manjša napol­ njenost evropskih skladišč plina v primerjavi z lani. 14 pogovor naš Stik DR. JURIJ CURK ELEKTRO LJUBLJANA Razvoj e-mobilnosti v Sloveniji poteka počasneje od zastavljenih načrtov Že nekaj časa je jasno, da e-mobilnost ni le modna muha, ampak predstavlja nov koncept trajnostne in okolju prijazne mobilnosti, ki temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa in emisij trdih delcev v prometu. Predstavlja pa tudi enega najpomembnejših elementov nizkoogljične družbe in je ključna za izpolnitev pariških zavez o prehodu v nizkoogljično družbo. Ne smemo pozabiti, da je razvoj e-mobilnosti neposredno povezan z zagotavljanjem zadostne moči in količin energije čedalje večjemu številu vse močnejših polnilnic. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: Mare Bačnar ri razvoju e-mobilnosti bodo ključno vlogo odigrala distribucijska podjetja, med njimi tudi Elektro Ljubljana, ki je med vodilnimi ponudniki storitev polnje­nja električnih vozil v Sloveniji. Kot nam je med drugim povedal svetovalec upra­ ve Elektra Ljubljana dr. Jurij Curk, v družbi svoje večletno znanje in izkušnje usmerjajo k nenehnemu izboljševanju storitev na področju e-mobilnosti. E-mobilnost bo v prihodnje imela eno ključnih vlog pri prehodu v nizkoogljično družbo. Kaj to pomeni za distribucijski sistem? Kakšna vlaganja bodo potrebna? Elektrifikacija prometa je trenutno ključna za ta prehod, saj trenutno drugih zelo upo­ rabnih tehnologij še ni. Moramo se zavedati, da so bili električni avtomobili tu še pred avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem, o vodiku in gorivnih celicah pa smo začeli govoriti v devetdesetih letih in optimistično napovedovali, da se bomo že okrog leta 2005 vozili na gorivne celice. To pomeni, da tehnologija do široke rabe potrebuje kar dolgo časa. O tem, koliko bi bilo treba vložiti v to, da bi se res vsi vo­ zili na elektriko, si verjetno nihče ne predstavlja in ne upa napovedati, saj je to zelo odvisno od tega, kako bi se tega lotili. Električne avtomobile denimo lahko polni­ mo tako, da jih čim bolj približamo uporabniški izkušnji, ki jo imamo z drugimi vozili. Obstajajo še druge kombinacije, na primer, da bi avtomobili pomagali elektroener­ getskemu omrežju. Od vsega tega je odvisno, kolikšna bi bila vlaganja. 15 Za to, da se vozimo z električnimi vozili in s tem zmanjšamo izpuste, moramo v vozilu imeti električno energijo, proizvedeno brez škodljivih emisij. 16 pogovor Kakšna je vaša ocena potrebnih vlaganj v omrežje in koliko ste v Elektru Ljubljana že vložili v investicije? Približno pred enim letom smo naredili okvirno oceno, koliko je zdaj tržno vreden sistem. To je dobro vedeti, zlasti če se o tem kdaj pogovarjaš s potencialnimi strateškimi partnerji. Anali­ zo smo naredili lani spomladi, ocena pa je bila, da je sistem, takšen kot je, vreden okrog 700 tisoč evrov. Vloženega je bilo seveda več denarja. V podjetju smo z elektrifikacijo prometa začeli leta 2009, ko smo postavili prvo električno polnilnico, polnjenje pa je bilo dejansko skoraj deset let zastonj. V tem času smo zabeležili 90 tisoč brezplačnih sej polnjenja. Vse to je predstavljalo določene stroške, ki so bili vloženi v pro­ mocijo električne mobilnosti. Koliko sredstev je bilo dejan­sko vloženih, je težko oceniti, saj se to financira iz tržnih storitev in ne reguliranih dejavnosti. Kako zagotoviti potreben denar? S tem, ko zaračunavamo polnjenja in ima Elektro Ljubljana pri­ hodek, je lažje investirati. Pocenile so se tudi polnilnice, mode­ li sodelovanja s partnerji so se razvili do te mere, da so nove lokacije take, da se že izplačajo. S tem ni več tolikšne potrebe po zagotavljanju velikih sredstev. Čuti pa se pospešen razvoj tega, čeprav, povedano odkrito, število vozil v Sloveniji zelo zaostaja za zastavljenimi načrti. Javnih polnilnic glede na šte­ vilo električnih vozil v Sloveniji sploh ni tako malo, čeprav to velikokrat slišimo. Ko pogledamo zapovedane smernice s stra­ ni EU, lahko ugotovimo, da je pri nas javnih polnilnic trenut­ no dovolj. To se vidi tudi v njihovi zasedenosti. Ta se sicer ne pove­čuje, kolikor bi pričakovali, vendar pa je to odvisno od same lokacije polnilnice. Ali so obstoječi viri financiranja s strani države zadostni ali bi bilo treba najti dodatne sistemske vire financiranja? Država poudarja, da je to tržna dejavnost. Sam ne vidim smisla v tem, zakaj bi država morala zagotavljati denar za to. V končni fazi bomo subvencionirali zasebne posle, kar je idealno za zlo­ rabe. Menim pa, da če bi država želela igrati aktivno vlogo, bi jo lahko. Če se vrnem k temu, kako optimalno polniti električna vozila, je to zagotovo čez dan. Sploh, glede na to, da stavimo na sončno energijo. Čez dan električna vozila niso doma, to­ rej bi bilo treba zagotoviti polnilno infrastrukturo majhne moči na lokacijah, kjer so vozila. Zato ne bi smeli postavljati 50 in 350 kW polnilnic in tudi ne 22 kW polnilnic, ampak 3 kW pol­ nilnice, in to povsod in poceni ter z možnostjo regulacije, ki bi morala biti zelo preprosta. Tu bi država lahko nekaj naredi­ la, a potem bi moralo biti to del reguliranega posla, tako kot na primer izgradnja transformatorske postaje. Zato mislim, da država ne bi smela mešati subvencij in privatnega posla. Ali je podpora države distribucijskim podjetjem pri uvajanju e-mobilnosti, zlasti glede zakonodaje, ustrezna in zadostna ali bi bilo treba kaj spremeniti? Za to, da se vozimo z električnimi vozili in s tem zmanjšamo izpuste, moramo v vozilu imeti električno energijo, proizvede­ no brez škodljivih emisij. Zaenkrat subvencioniramo sončno ener­gijo in, če država že plačuje subvencije, naj se ta energi­ ja nameni za električna vozila. Tako subvencioniramo uporabo naš Stik električnih vozil, kar zmanjšuje emisije. Če električno vozilo le kupimo in se z njim ne vozimo, s tem samo subvencioni­ ramo francosko in nemško avtomobilsko industrijo, hkrati pa poudarjamo, koliko slovenska industrija prispeva k elektrifi­ kaciji. Če pa pogledamo realne številke, ni tako. Plačujemo le subvencije za ta vozila, naša industrija pa pri tem nima nika­ kršnih prednosti v primerjavi s tistimi državami, ki teh vozil ne subvencionirajo. Tako ali tako so subvencije vračunane v ceno vozil. To se mi zdi skrajno narobe. Po mojem mnenju subven­ cioniranje ali razvoj e-mobilnosti temelji na njeni uporabi. To pomeni, da bi moral biti nekdo, ki kupi avto, stimuliran za njegovo uporabo. Da ga kupi, bi moral biti konkurenčen na trgu. Da pa avtomobil z manj deli stane več, pomeni samo, da avtomobilska industrija takoj dobi povrnjene vse razvojne vložke, s čimer pa se ne strinjamo, saj bomo denar za sub­ vencije odplačevali še 30 let. Ne samo to, odplačevali jih bodo še naši otroci, pa tudi oni dvomim, da jih bodo kdaj odplačali. Ali država ustrezno spodbuja distribucijska podjetja pri raziskavah in razvoju ter izvedbi pilotnih in demonstracijskih projektov na področju e-mobilnosti? Da in ne. Da, zato, ker se denar namenja za nekatere pilotne projekte. In temu se ne namenja tako malo denarja. V kaj se vlaga, pa je drugo vprašanje. Ti demonstracijski projekti se us­ tavljajo nekje na ravni slovenskega dosega, ki je relativno maj­ hen, saj ni koncentracije. Jasno, vedno kadar se država odloči v nekaj vlagati, je potem toliko in toliko drugih področij, ki niso na tej prednostni listi. Vendar je take odločitve treba sprejeti. Ne drži, da smo premalo ambiciozni. To dokazujejo tudi šte­ vilna podjetja in posamezniki, ki so zelo prodorni na področju e-mobilnosti. S kakšnimi težavami in izzivi se v Elektru Ljubljana srečujete na področju e-mobilnosti in kako jih rešujete? Mogoče s tem, da razvoj e-mobilnosti v Sloveniji poteka počas­ neje, kot je bilo zastavljeno. Zato se pojavlja problem donosa, saj ima zaledni sistem svojo ceno. Če imate 400 ali pa štiri ti­ soč polnilnih mest, gre za bistveno razliko, na kaj se ti stroški razdelijo. V Elektru Ljubljana smo že precej znižali stroške in zdaj delamo nadaljnje korake. Največji izziv je, kako zadevo spraviti na tako cenovno raven, da bo zanimiva. Pri e-mobilno­ sti pač ne moremo kopirati drugih, uspešnejših držav, saj mora­ mo upoštevati svoje značilnosti: iz česa proizvajamo električno energijo in kakšna je naša kupna moč. Ne moremo le dvigniti cene klasičnim vozilom, saj si s tem le žagamo vejo, na kateri sedimo, vsaj, kar se e-mobilnosti tiče. To je glavni izziv. Kako povečati število polnilnic, zasesti nove atraktivne lokacije, pre­ pričati nove partnerje v sodelovanje ter znižati ceno nabave in vseh drugih stroškov, kar trenutno poskušamo dosegati. Kako zagotoviti, da bo kljub vse večji elektrifikaciji prometa, oskrba odjemalcev še naprej zanesljiva? Dokler je polnjenje električnih vozil omejeno na nočno pol­ njenje doma, se srečujemo s problematiko zmogljivosti omrež­ ja. Dejstvo je, da kljub velikemu poudarku samooskrbe, nikoli nismo samozadostni. Ponoči ne obratuje nobena sončna elek­ trarna. To pomeni, da je treba čez dan proizvedeno elektriko oddati v omrežje, ponoči pa jo iz omrežja vzeti. S tem se pove­ čuje obremenitev omrežja. Dosti ne bodo pomagale niti in­ vesticije v domače baterije, razen če te ne bodo ekstremne. Kdo pa si lahko to privošči? Na koncu nam ne bo preostalo nič drugega, kot da ojačamo omrežje, postavimo močnejše in do­ datne transformatorske postaje in zgradimo gostejše omrežje. Več kot nekaj odstotkov pri reševanju problema zagotavlja­nja zanesljivega omrežja pametna omrežja ne bodo prispevala, čeprav je seveda vsak odstotek dragocen. Kakšno vlogo bi pri uvajanju e-mobilnosti po vašem mnenju morala odigrati SODO in Agencija za energijo? Če govorimo o tem, da gre za tržno dejavnost, tu nimata nobe­ ne vloge. Pri polnilnici gre le za še enega porabnika. Agencija mora skrbeti, da v tej regulirani dejavnosti ne prihaja do zlo­rab, SODO pa, da e-mobilnost kot distributerji lahko podpiramo z ustreznimi dograditvami omrežja in da zagotovi dovolj sred­ stev za financiranje. Kot uporabnik to plačujem in zato pričaku­ jem, da za to plačilo dobim ustrezno storitev. Torej dovolj moči takrat, ko jo želim, in za us­ trezen denar. 17 smiselno omogočiti polnjenje nekje do 30 oziroma 35 kWh, se pravi za doseg nekje do 150 kilometrov na dan. V podjetju smo naredili analizo, ki je pokazala, da bi lahko s 30 odstotki elek­ trificiranih vozil pokrili več kot 60 odstotkov kilometrov v Slo­ veniji in na nacionalni ravni emisije zmanjšali za 12 odstotkov. Zato vsekakor podpiramo in iščemo možnosti, da bi pridobili interes partnerjev za vzpostavitev cenovno ugodnega sistema polnilne infrastrukture majhnih moči, ki bi bil res široko dosto­ pen, preprost za uporabo in seveda digitaliziran. To je lahko tudi velika priložnost za slovensko industrijo, da bi naredila ne­ kaj novega in ne le kopirala drugih. V interni reviji vašega podjetja sem prebrala, da ste velik ljubitelj starodobnikov. Kako se to sklada z e-mobilnostjo, o kateri govoriva? Res je. Če grem na službeno pot na temo elektrotehnike in e-mobilnosti, vzamem službeni električni avto, drugače pa upo­rabljam službeni avto na dizelski pogon. Res je, da so starodobniki na bencinski pogon, prevoženih pa imajo tako malo kilometrov, da so načelo­ ma čisti. Starodobniki so mi v čisto veselje, je pa res, da Na koncu nam ne bo preostalo nič drugega, imam premalo časa zanje. kot da ojačamo omrežje, postavimo Kakšni so načrti Elektra Ljubljana na tem področju močnejše in dodatne transformatorske v prihodnje? Kaj je v vas zbudilo postaje in zgradimo gostejše omrežje. Več Sledenje razvoju s povečeva­ zanimanje za kot nekaj odstotkov k reševanju problema njem sistema polnilnih postaj starodobnike? zagotavljanja zanesljivega omrežja pametna Inženir sem postal po zgledu in počasi tudi vključevanje v omrežja ne bodo prispevala, čeprav je svojega strica, saj so bili moji določene sheme. Trenutno ni­ starši v zgodovinsko-umet­ mamo prav veliko lokacij, na seveda vsak odstotek dragocen. niških vodah. Malo občutka katerih bi bilo uravnavanje pol­ za stare stvari sem tako do­ njenja z vidika težav v omrežju bil, čeprav sem se temu, ko sem bil mlajši zelo upiral. Tehnika smiselno. Eden glavnih razlogov, zakaj se s tem ukvarjamo in pa me je od nekdaj zelo zanimala. Že kot otrok sem listal po zakaj še naprej v to intenzivno vlagamo, je, da bomo znali in kata­logih super avtov. Nekaj časa sem delal v tujini in videl, da vedeli tudi povedati, kako naj se stvari z vidika regulacije pa­ imam toliko denarja, da bi si lahko kakšen tak avto, ki sem ga metnega polnjenja izvajajo in kakšna je sploh vrednost tega kot otrok videl v reviji, celo kupil. Seveda so se tudi ti avtomo­ za sistem. bili postarali in za novega tako ali tako ne ni bilo denarja. Po­ Naj omenim še dejstvo, da dostikrat slišimo, da naj se mi tem je žena za poročno darilo dobila starodobnik in tako se je s tem sploh ne bi ukvarjali. Ampak, če pogledate po Evro­ začelo. V bistvu je torej kriva žena. pi, praktično polovico polnilnic postavi elektrogospodarstvo. V moji garaži je parkiranih šest starodobnikov. Trenutno so Sicer imajo nekatere države nekoliko drugačno zakonodajo registrirani trije, še dva sta vozna, pri enem pa je še veliko dela, na tem področju, kot je denimo ustanovitev hčerinskih družb, da bo vozen. ki se ukvarjajo s tem. Če pogledamo po Sloveniji, razen neka­ terih izjem, vsi drugi polnilnice postavljajo s pomočjo subvencij Eko sklada, kar pomeni, da jih financira država. Petrol je v večinski državni lasti, prav tako smo v državni lasti tudi distribu­ cijska podjetja, in to so obstoječi sistemi. Zasebnikov na tem trgu ni oziroma nimajo posebnega interesa, ker dejavnost ne prinaša želenih donosov. Kako pa vidite e-mobilnost v Sloveniji v bližji in daljni prihodnosti? Mislim, da bi v Sloveniji, ker smo razmeroma majhni, lahko pre­ cej hitro zgradili ekosistem, ki bi dobro omogočal e-mobilnost. Ne mislim na mega polnilnice ob avtocesti za tranzitni promet, ampak bi morali gledati specifično za Slovenijo. V povprečju slovenski avtomobil prevozi 44 kilometrov na dan, to je deset kWh na dan. Mislim, da bi bilo avtomobilom 18 aktualno naš Stik 19 SVET EU ENERGETSKI IN PROMETNI SEKTOR Z ROKO V ROKI V NIZKOOGLJIČNOST Na Brdu pri Kranju je septembra potekalo neformalno srečanje ministrov in ministric za promet in energijo EU. Na njem so govorili o direktivah o spodbujanju rabe energije OVE in o energetski učinkovitosti iz podnebno-energetskega paketa Pripravljeni na 55, o vprašanjih, povezanih s skupnimi izzivi zaradi uvajanja množične e-mobilnosti, ter o pereči temi naraščanja cen energentov. Razprava je pokazala odločenost za nadaljevanje pogajanj in za hiter doseg splošnega pristopa k uresničevanju tega zakonodajnega paketa. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: arhiv MzI o besedah slovenskega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca sta energetski in prometni sektor ključna pri doseganju cilja podnebne nevtralno­ sti do leta 2050. Glede svežnja Priprav­ ljeni na 55 obstaja splošno soglasje, da so predlogi Evropske komisije pozitiven in prepotreben korak naprej k uresničit­ vi odločitev o ambicioznejših ciljih EU do leta 2030. Pri tem nas čaka še kar veliko dela, saj je treba pripraviti podrobnejše določbe zakonodajnih predlogov, ki so trenutno na mizi. Ministri so se strinjali, da je enotnost tega paketa nujno potrebna, prehod v nizkoogljičnost pa bo zahteval velike investicije in finančne vložke. Neka­ tere države skrbi omejena fleksibilnost pri izbiri ukrepov za doseganje skupnih cil­ jev, zato je nujno treba zagotoviti pravičen prehod v nizkoogljičnost. V razpravi se niso mogli izogniti naraščajočim cenam energentov v EU. Kot je dejal minister Jernej Vrtovec, k rasti cen energentov, kakršnim smo priča, prispeva več dejavnikov, kot so vremenske razmere, dogajanje na svetovnih ener­getskih trgih in gospodar­ sko okrevanje po pandemiji. Razumljivo je pričakovati, da se bo težko izogniti pritis­ kom na cene za končne uporabnike. Ker sta električna energija in zemelj­ ski plin tržni dobrini, države članice EU posebnih vzvodov za reguliranje cen tržnega dela nimajo in jih niti ne more­ jo imeti, se pa različno lotevajo blažen­ ja posledic dviga cen v delu cene, ki je regulirana. V prihodnosti bo za omilitev vplivov med drugim treba z rabo domačih nizkoogljičnih virov zmanjševati uvozno odvisnost od fosilnih goriv in z učinkovi­ to rabo energije na splošno zmanjševati količino porabljene energije. Vzdrževati je treba robustnost in popolno integriranost notranjega energetskega trga, ki lahko z optimiziranim delovanjem zagotovo pre­ preči tržne anomalije. Prvič je bilo na sporedu skupno ne­ formalno zasedanje ministrov in minis­ tric za promet in energijo, na katerem so razpravljali o skupnih izzivih prometnega in energetskega sektorja pri prehodu na množično e-mobilnost. Vse države članice imajo ambiciozne načrte, tako na podro­ čju vzpostavljanja polnilne infrastrukture kot pri večanju števila električnih vozil. Pri tem morajo energetska omrežja zagota­ vljati ustrezno podporo za oskrbo elek­ tričnega voznega parka. Hkrati bo treba zagotoviti zadostno proizvodnjo energije iz OVE, da bi lahko dosegli emisijske cilje iz zelenega dogovora. Razprava je poka­ zala, da sta potrebna tesno medsektor­ sko povezovanje ter sodelovanje med državami članicami EU in evropskimi insti­ tucijami, da bo prehod v brezogljično mo­ bilnost čim bolj optimalen. Uvajati je treba uporabnikom prijazne rešitve, tako z vidi­ ka informiranja, praktičnosti uporabe pol­ nilne infrastrukture, transparentnosti cen in načina plačevanja. Vse te rešitve mora­ jo biti tudi digitalno podprte. Sektorja sta torej pred pomembnim skupnim izzivom ter bosta morala z roko v roki najti in izvesti rešitve za podporo e-mobilnosti tako na nadzorni kot na teh­ nološki in izvedbeni ravni. Medsektorski pristop bo ključ do trajnostnega prehoda in optimizacije naložb v polnilno infrastruk­ turo in tudi v energetska omrežja. S tem bomo omogočili vzdržen prehod v množično e-mobilnost. Države članice so poudarile tudi svoje posebnosti, ki jih Dolgoročna rešitev je jasna – potrebuje­ OVE na 40 odstotkov do leta 2030, pri bo treba v procesu ustrezno obravnava­ mo več OVE, ki so že v večini evropskih povečanju deleža OVE pa se še posebej ti. Gre zlasti za vprašanja redko poseljenih držav najcenejši vir energije, in izboljšanje posvečajo OVE, pri katerih napredek do in obrobnih območij, kjer tržni model ne energetske učinkovitosti, kar posledično zdaj ni bil zadosten. bo pripeljal do ustreznih odgovorov. Za pomeni tudi manjšo rabo energije. Prenovljena direktiva o energetski naložbe bo treba kombinirati javna in za­ Komisarka za promet Adine Vălean učinkovitosti predlaga višje in zavezujo­ sebna sredstva. Zlasti v prvi je poudarila, da je promet fazi, dokler še ne bo dovolj povečal povezanost gospo­ Potrebna sta tesno medsektorsko povezovanje tržnega interesa, bodo javna darstev in prebivalcev EU, in zlasti evropska sredstva, vendar to vodi do njegovega ter sodelovanje med državami članicami in kot sta načrt za okrevanje in povečevanja in s tem večanja evropskimi institucijami, da bo prehod odpornost ter instrument za emisij, kar pa ni v skladu z za­ v brezogljično mobilnost čim bolj optimalen. povezovanje Evrope, imela vezami EU. Pri zmanj­ševanju Uvajati je treba uporabnikom prijazne rešitve, ključno vlogo. obojega je treba imeti v mislih tako z vidika informiranja, praktičnosti uporabe Komisarka za energijo konkurenčnost in nadaljnje polnilne infrastrukture, transparentnosti cen Kadri Simson je poudarila, da možnosti razvoja. V zvezi z in načina plačevanja. Vse te rešitve pa morajo pri zelenem prehodu posta­ e-mobilnostjo je povedala, biti tudi digitalno podprte. jata vedno pomembnejša da morajo biti električna vo­ izmenjava znanj in izkušenj zila bolj dosegljiva, prepros­ med državami članicami ter tejša za uporabo in digitalno če cilje na ravni EU za leto 2030, vsa­ iskanje najboljših skupnih rešitev. To se povezana z infrastrukturo v EU. Za izpol­ še najbolj pokaže pri iskanju ustreznih ka država članica pa bo k temu morala njevanje cilja brezogljične mobilnosti in prispevati po svojih najboljših močeh, je ukrepov pri tako obsežnem paketu, kot povečanja števila električnih vozil potre­ poudarila Kadri Simson. je Pripravljeni na 55, kjer smo si začrta­ bujemo velik zagon pri izgradnji polnilne Visoke cene energentov po celotni EU li strmo pot za dosego zastavljenih ciljev. infrastrukture in njeno sinhronizacijo z so prizadele vse države, ne glede na nji­ Tako revidirana direktiva o OVE pred­ elektroenergetskim omrežjem, kar bo hovo lego ali naravo energetskega trga. laga povečanje cilja EU na ravni deleža omogočilo gradnjo pametnih polnilnic. 20 aktualno naš Stik GIZ DISTRIBUCIJE NAŠA ZELENA PRIHODNOST JE ODVISNA OD DISTRIBUCIJE Na letošnji že 6. strateški konferenci elektrodistribucije pod naslovom Prihodnost je električna so v središče postavili pomen in vlogo distribucije pri zelenem prehodu. Predstavili so rezultate in izzive slovenske distribucije ter se strinjali, da bo glavno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo do leta 2050 imela prav distribucija, ki jo tako v naslednjih desetletjih čaka veliko izzivov in dela. Besedilo: Polona Bahun; fotografije: Brane Janjić ot je v nagovoru dejal predsed­ nik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič, se je od prve kon­ ference v letu 2015 v distribuciji marsi­ kaj spremenilo. V tem času se je odjem električne energije povečal za tri od­ stotke, konična moč pa se je povečala za 13 odstotkov, medtem ko se je priklju­čna moč proizvodnih virov povečala za 26 odstotkov, proizvodnih virov, integriranih v distribucijsko omrežje, pa je trikrat več, a so v omrežje oddali manj energije kot pred šestimi leti. Prednostna naloga osta­ ja enaka – zanesljiva oskrba odjemalcev z električno energijo, saj so uporabniki bistvo obstoja distribucijskih podjetij. Za dosego tega cilja bo treba nad­ graditi robustnost omrežja, kar je glavni odgovor na vprašanje, kako se sooča­ ti s klimatskimi spremembami. Narejen je bil tudi pomemben digitalni prehod. Prav tako so bili v kratkem času v drža­ vi sprejeti trije ključni strateški dokumenti in pomembno je, da bi se vsi izrazili tudi v regulativi. Eno ključnih vprašanj, na ka­ terega je še treba najti odgovor, je in­ vestiranje, predvsem viri sredstev za investicije. Po besedah predsednika skupščine GIZ in predsednika uprave Elektra Celje mag. Borisa Kupca se je distri­ bucija znašla pred energetskimi izzivi prihod­ njega desetletja, zato jo čakajo korenite spremembe na vseh ravneh, predvsem pa je treba razvoj usmeri­ ti k večji prilagodljivosti omrežja, da bo zadostilo naraščajočim potrebam po električni energiji z viri, ki bodo hkrati učinkoviti in okolju prijazni ter bodo te­ meljili na razogljičenju, decentralizaciji proizvodnje in digitalizaciji energetskega sektorja. Zato bo treba izpeljati temeljite spremembe predvsem v industriji, pro­ metu in energetskem sektorju. Odločno prihaja trajnostna in električna mobilnost. Digitalizacija omrežja poteka hitreje kot njihova izgradnja, zato bi lahko omrež­ je postalo ozko grlo energetskega pre­ hoda v brezogljično družbo. Poudaril je, da distribucijska podjetja imajo strokov­ no znanje in razvojne načrte, s katerimi bodo kos izzivom, ki so pred njimi. Udeležence je nagovoril tudi minis­ ter za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Kot je dejal, energetiko in s tem tudi distri­ bucijo čakajo zahtevne naloge, o kate­ rih se je treba odprto pogovoriti, saj pot ne bo lahka. Evropska unija si je zastavi­ la nove, še višje okoljske cilje. Pod­ nebne spremembe so pokazale, da smo zmožnosti okolja presegli, še pre­ den smo izčrpali vse fosilne vire. Tik pred sprejetjem je nov Zakon o oskrbi z elek­ trično energijo, ki prinaša številne novo­ sti, kot so e-mobilnost, toplotne črpalke, hranilniki energije, aktivni odjemalci, agregatorji, energetske skupnosti in sa­ mooskrbne skupnosti, dinamične tarife in tudi prilagajanje odjema. Prav tako dis­ tribucijo čakajo večji in bolj nepredvidljivi pretoki energije kot do zdaj. Da bi distri­ bucijsko omrežje te pretoke zdržalo, je NEPN predvidel 420 milijonov evrov in­ vesticij na leto. Do zdaj je bilo investicij za 120 milijonov evrov na leto. Zavedati se je treba tudi, da je postarano omrežje kljub finančnim sredstvom težko prenovi­ ti čez noč, zato je to res velik izziv. Slej ko prej bo morala nekaj dodatnega denarja prispevati tudi država, česar se na mini­ strstvu zavedajo. Še večje vprašanje je, od kod zagotoviti ustrezen kader, ki bo 21 te investicije lahko izvajal. Kot je pouda­ ril, je družba elektrodistribucijskim pod­ jetjem zaupala zelo pomembno vlogo pri prehodu v nizkoogljičnost, ter izrazil pre­ pričanje, da bodo podjetja to vlogo us­ pešno odigrala in pomagala družbi pri prehodu v nov ogljično nevtralen svet. Pri tem bomo morali vsi odločno spremeniti tudi dosedanje navade, saj nič več ne bo tako, kot je bilo. NE BO LAHKO, A SPREMEMB SE NE SMEMO BATI V nadaljevanju so domači in tuji strokov­ njaki predstavili svoj strateški pogled na zeleno digitalizirano distribucijsko omrežje, predstavili trende na področ­ ju fleksibilnosti in digitalizacije omrežja ter izzive, s katerimi se soočajo. Ključno vlogo pri prehodu v nizkoogljično druž­ bo bo imel distribucijski sistem, ki mora poleg naprednosti omogočati tudi ele­ mentarno funkcijo prenosa moči. Gene­ ralni sekretar Eurelectrica Kristian Ruby je v predstavitvi povedal, da sta dekarbo­ nizacija in elektrifikacija tesno preplete­ ni. Evropa si je zastavila zelo ambiciozne cilje v zvezi z dekarbonizacijo do leta 2030, zato distribucijo čaka težka nalo­ ga, ki jo bo morala izvesti hitro. V tem letu je že dosežen pomemben mejnik, saj je proizvodnja električne energije iz OVE prvič presegla proizvodnjo elek­ trične ener­ gije iz fosilnih goriv in za­ dostila 39 odstotkom potreb po vsej električni ener­giji v Evropi. Kljub temu je treba proizvodnjo iz OVE skoraj podvo­ jiti, če želimo doseči zastavljene cilje in pri tem uporabiti vse tehnologije, ki jih imamo na voljo. Elektrifikacijo je treba pospešiti, posodobitev distribucijskega omrežja pa je nujna, saj je skoraj 40 od­ stotkov distribucijskega omrežja v Evropi zastarelega. Ključno vlogo v tem proce­ su imajo distribucije same, treba pa jim je zagotoviti dovolj svobode in fleksibilno­ sti za infra­strukturni in digitalni razvoj ter se pri­praviti na vremenske spremembe, da na koncu distribucijsko omrežje ne bo postalo glavna ovira energetskega pre­ hoda. Tadej Šinkovec iz Elektra Ljubljana je povedal, da so dekarbonizacija, decen­ tralizacija in digitalizacija del vizije zelene Evrope, ki s spodbudami usmerjajo razvoj evropskega prostora in končne uporab­ nike ter v sklopu tržnih rešitev spodbuja­ jo k vpeljavi zelenih pobud. Udejanjanje 22 aktualno vizij in zahtev se izvaja na distribucijskem omrežju, ki mora biti proaktivno in daljno­ gledno ter vzdržno zagotavljati ustrezne aktivnosti in kakovost storitve distribucije električne energije skladno z zahtevami uporabnikov. Zato so distribucijska pod­ jetja vzpostavila Enotno vstopno točko, ki poleg podatkovnih storitev omogoča tudi izvajanje digitalnih storitev za upo­ rabnike. Mag. Boštjan Turinek iz Elektra Cel­ je je udeležencem predstavil projekt X-FLEX, aktivnosti Elektra Celje pri pro­ jektu in aktivnosti, ki jih morajo še izpeljati. O fleksibilnosti v praksi je govo­ril dr. Jurij Curk iz Elektra Ljubljana. Kot je poudaril, distribucijska podjetja v zad­ njem času veliko delajo na fleksibilnosti, zato v podjetju za zagotavljanje fleksibil­ nosti uporabljajo različne sisteme in teh­ nologije. Regulatorni vidik prehoda v zeleno družbo je predstavila direktorica Agenci­ je za energijo mag. Duška Godina. Poudarila je, da je agencija v zadnjih ne­ kaj letih glavni spodbujevalec razvoja no­ vega trga, saj to tako kot na druge vpliva tudi na agencijo. Že nekaj let skozi javna posvetovanja usmerja podjetja v shemo spodbud, v nove inovativne poslovne modele, v investicije in nove tehnologi­ je, ki bodo ustrezno podprle trg prožno­ sti in prehod v nizkooogljično družbo. Ta je postavljen v ospredje novega modela trga z električno energijo. Obračunske metodologije se lotevajo zelo preudarno in postopno. Trenutno pripravljajo študi­ jo, njeno končno poročilo pa bo osnova za pripravo novega obračunskega akta. Dr. Jonas Sonnenschein iz Uma­ notere je opomnil, da si je EU do leta 2030 zadala nov cilj zmanjšanja izpus­ tov. Zanj bo potreben odločen premik v miselnosti, na kateri temelji današ­nja ekonomija, zato bo treba pospešiti raz­ voj distribucijskega omrežja, ki je te­ melj prehoda na podnebno nevtralnost. Naložbeni cikli, povezani z omrežno in­ frastrukturo, so pogosto dolgi in, če bi se osredotočili le na kratkoročno ekonom­ sko učinkovitost, bi to pripeljalo do izjem­ no visokih dolgoročnih stroškov. Predstavnik srbske distribucije Dali­ bor Nikolić je o srbski distribuciji in izzivih električne prihodnosti dejal, da je bil nji­ hov sistem projektiran in zgrajen na tradi­ cionalnem konceptu, po katerem so končni odjemalci predvsem potrošniki, naš Stik 23 prišlo, čeprav jim je to naložilo računsko Poudaril je, da danes ni omrežja brez ele­ dejavno sodelovala pri prenovi meto­ sodišče. Tega problema ne rešuje niti mentov naprednih sistemov. Naprednost, dologije obračunavanja omrežnine in ta­ trenutni osnutek zakona o oskrbi z elek­ ki temelji na podatkih, se začne na meril­ rifnega sistema, ki ga pripravlja Agencija trično energijo. Čeprav je razprava o nih mestih, zagotavlja pa se z različnimi za energijo. Je pa treba omrežninski ko­ njem že končana, so se distribucijska projekti. Tako so vsa distribucijska pod­ lač ustrezno razdeliti med vse deležnike, podjetja s svojimi tehtnimi argumen­ jetja vzpostavila enotno vstopno točko, je še poudaril. ti obrnila na državni zbor in pričakujejo, na kateri lahko vsi deležniki na podlagi Predsednik uprave Elektra Ljublja­ da bodo to vprašanje ustrezno razreši­ upravičenosti dostopajo do enotnega na mag. Andrej Ribič je povedal, da li med parlamentarno razpravo. Za vsa sistema teh podatkov. brez dolgoročne politike ali strategije distribucijska podjetja je pridobitev kon­ Predsednik skupščine GIZ mag. Bone bomo kos tako hitrim spremembam cesije prednostna naloga, saj bi s tem ris Kupec je izpostavil, da morajo distri­ ter prilagajanju omrežja na novo nas­ podjetja postala suverena tale razmere in uresničevan­ in samostojna pri odločanju ju zelenega prehoda. To ne Pred slovensko distribucijo je veliko izzivov in in izvajanju dejavnosti distri­ velja le za Slovenijo, pač dela. Projekti so pripravljeni, vprašanje pa je, bucijskega operaterja. Prav pa za celotno Evropo. Po ali bodo distribucijska podjetja dovolj hitra, da tako bi samostojno kandi­ njegovem mnenju potre­ bodo lahko zadovoljila vse potrebe uporabnikov dirala na številnih razpisih, bujemo nov strateški doku­ sistema in preprečila energetsko krizo. ki pri izvedbi zahtevajo ment, ki bo začrtal pot do udeležbo distribucijskega končne pre­obrazbe na poti operaterja. do brezoglji­ čne družbe ter bucijska podjetja na poti v podnebno Mag. Boris Sovič je povedal, da so določil novo razmerje med proizvodnjo nevtralno EU ohraniti varnost in zanes­ robustnost, jakost in naprednost distri­ in distribucijo električne energije, pred­ ljivost oskrbe z energijo ter povečati bucijskega omrežja parametri zmogljivo­ vsem pa ovrednotil sredstva in čas, ki jih konkurenčnost. Elektroenergetski sistem sti omrežja, hkrati pa tudi pogoj, da bodo bomo za ta prehod potrebovali. Po tre­ je pri tem izpostavljen temeljiti preobra­ zadovoljili sposobnosti prenosa elek­ nutnih ocenah bi za vlaganja v distribu­ zbi. Spremembe v rabi energije so velik trične energije in odpornost omrežja na cijsko omrežje v naslednjih desetih letih izziv za slovenska elektroenergetska om­ vse spremembe in zahteve oziroma vse potrebovali 4,2 milijarde evrov, ni pa še režja, saj so zmogljivosti omrežja – pred­ večje potrebe uporabnikov omrežja. Ti jasno, kje dobiti denar za vse potrebne vsem distribucijskega – omejene. S tem upravičeno pričakujejo zanesljivo in ka­ investicije v robustnost, jačanje in digita­ namenom so distribucijska podjetja tudi kovostno oskrbo z električno energijo. lizacijo omrežja. Uroš Blažica: »V prihodnje bo treba razmisliti o pomembnih spremembah v luči prehoda na podnebno nevtralnost.« kar pa v času sprememb in odprtja trga z električno energijo povzroča veliko težav. Zato se distribucijski operater srečuje z resnimi nalogami in zahtevami z vidika dinamike in koncepta razvoja novih in­ frastrukturnih objektov ter poso­dabljanja sedanjih distribucijskih objektov. Mitja Prešern iz Elektra Maribor je poudaril, da distribucijska podjetja v pri­ hodnosti čaka izgradnja naprednih meril­ nih sistemov, katerega del bodo vsi slovenski uporabniki. PRED DISTRIBUCIJO VELIKO IZZIVOV IN DELA Dogodek so sklenili z okroglo mizo na temo digitalizacije v luči zakonodaje v prihodnje, na kateri so sodelovali pred­ sedniki elektrodistribucijskih podjetij in predstavnik upravljavca kapitalskih naložb SDH. Vsi so se strinjali, da ima­ jo distribucije veliko odgovornost. Izzive distribucij upravljalec dobro pozna in jih pri odločitvah podpira. Glede donosnos­ ti in dobičkonosnosti, ki jo od distribucij­ skih podjetij zahteva SDH, je predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica povedal, da vsa distribucijska podjet­ ja obveze uspešno izpolnjujejo, čeprav ima distribucija največ omejitev, ker mora po drugi strani zagotavljati zanesljivost in varnost oskrbe. Je pa vsako leto tež­ je, zato bo v prihodnje treba razmisliti o pomembnih spremembah v luči preho­ da na podnebno nevtralnost, pri čemer morajo glavno gonilo ostati investicije v omrežje. Zato je treba poskrbeti za do­ daten vir financiranja in dostop do ev­ ropskih sredstev, sicer nadaljnja rast donosnosti in uspešnosti poslovanja ne bo mogoča. Predsednik uprave Elektra Gorenj­ska dr. Ivan Šmon je v zvezi z zakonodajo, ki je bila sprejeta pred kratkim ali pa se ravnokar sprejema, izpostavil predvsem problematiko organiziranosti distribuci­ je in ureditve podeljevanja koncesije za upravljanje gospodarske javne službe. Kot je dejal, se s tem vprašanjem ukvarja­ jo že vrsto let, a do ustrezne rešitve še ni 24 aktualno naš Stik 173,9 milijona evrov poslovni prihodki 15,9 milijona evrov čisti poslovni izid 94,9 milijona evrov obseg investicij 2.949 km dolžina DV 573 število zaposlenih ELES KLJUB IZREDNIM OKOLIŠČINAM ZA ELESOM USPEŠNO POSLOVNO LETO Družba ELES je lansko poslovno leto kljub soočanju z epidemijo sklenila s čistim poslovnim izidom v višini 15,9 milijona evrov. Za investicije so skupaj namenili 94,9 milijona evrov, od tega za nove investicije 77,6 milijona evrov, za obnove oziroma rekonstrukcije 13,6 milijona evrov in za male investicije 3,7 milijona evrov. Med najpomembnejšimi investicijskimi projekti je bil začetek gradnje 2x400 kV daljnovoda Cirkovce–Pince. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: Brane Janjić les je kljub zunanjim okoliščinam v letu 2020 posloval zelo uspeš­ no in na vseh področjih izpeljal zastavljene vsebinske naloge. Vpliv epi­ demije se je pokazal v nižjem čistem poslovnem izidu, pri več kot 31 milijonih evrov nižjih prilivih od načrtovanih in v zamudi pri izvedbi planiranih investicij zaradi težav pri dobavah. Prvotni čisti poslovni izid so načrtovali v višini skoraj 22 milijonov evrov, dosegli pa 15,9 mili­ jona evrov. Razlog za to je izključno v znižanju priznane stopnje donosnos­ ti s strani Agencije za energijo. Zara­ di oprostitve plačila priključne moči za gospodinjstva in malo gospodarstvo od marca do maja lani je agencija stopnjo znižala s 5,26 odstotka na 4,13 odstotka. Za leto 2020 je Eles načrtoval 148,3 milijona prilivov od omrežnine, čezme­ jnih prenosnih zmogljivosti in vseev­ ropskega poravnalnega mehanizma ITC, dejansko doseženih pa je bilo 116,8 milijona evrov. Likvidnostni izpad so v Elesu nadomestili z višjim zadolževa­ njem, kar bo v prehodnem obdobju vsaj petih let pomenilo večji neto finančni dolg, ki je še vedno obvladljiv. V letu 2020 so v Elesu za investicije skupaj porabili 94,9 milijona evrov, kar je 31 odstotkov manj, kot je bilo najprej načrtovano. Za nove investicije je bilo namenjenih 77,6 milijona evrov, za ob­ nove oziroma rekonstrukcije 13,6 milijo­ na evrov sredstev in za male investicije 3,7 milijona evrov. V teku so bili številni projekti izgrad­ nje novih in nadgradnje obstoječih prenosnih povezav ter razdelilnih trans­ formatorskih postaj. Med pomemb­ nejšimi investicijskimi projekti je treba izpostaviti projekt izgradnje 2x400 kV daljnovoda Cirkovce–Pince, v okviru katerega so bila v letu 2020 pridoblje­ na delna gradbena dovoljenja za 80 odstotkov celotne trase ter dokončani postopki javnih naročil za izgradnjo in dobavo visokonapetostne opreme da­ ljnovoda. V teku so gradbena dela in dobava jeklenih konstrukcij, izvede­ na so bila gradbena dela in postavitev jeklenih konstrukcij na delu prestavitve 220 kV daljnovoda za potrebe spros­ titve prostora, elektromontažna dela pa bodo izvedena letos. Med večjimi projekti je treba ome­ niti še posodobitev in dograditev RTP Cirkovce. Zgrajena je bila stavba GIS z montažo postroja GIS in pripadajoče opreme 110 kV stikališča ter v celoti iz­ vedena montaža 400 kV stikališča. Le­ tos so predvideni še dobava in vgradnja 400 kV transformatorjev in začetek obratovanja 110 kV in 400 kV stikališča. V okviru vlaganj v RTP 400/220/ 110 kV Beričevo – izgradnja transfor­ macije 400/110 kV so bila dokončana vsa predvidena javna naročila, prido­ bljeno je bilo gradbeno dovoljenje in iz­ vedena uvedba v delo. V okviru projekta gradnje priključne­ ga 220 kV daljnovoda in priključnih polj v RTP (Metal) Ravne potekajo postopki umeščanja v prostor. Na podlagi spre­ jetega DPN se izvajajo dejavnosti v zvezi s pridobivanjem pravice do grad­ nje tudi za novo traso 2x110 kV daljnovo­ da Gorica–Divača (Renče). V okviru projekta dogradnje transfor­ macije 400 na 110 kV in rekonstrukcije 110 kV stikališča v RTP Divača sta bili iz­ vedeni rekonstrukcija osmih 110 kV polj z zamenjavo primarne in sekundarne opreme in pripadajočimi gradbenimi deli ter zamenjava sekundarne opreme 25 v celotnem 400 kV in 220 kV stikališču. Projekt SINCRO.GRID, ki poteka na dveh lokacijah: RTP Divača za VSR (dušilko) in MSCDN, energetski konden­ zator), je lani izjemno napredoval. Za projekt VSR so bila zaključe­ na vsa dela in preizkusi, tako da je od junija 2020 dušilka v obratova­ nju. Za MSCDN so bila zaključena vsa dela, zagon naprave pa pričakujejo le­ tos. V RTP Beričevo je bila za dobavo SVC/STATCOM podpisana pogodba, decembra lani pa je bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje. V okviru vzpostavitve čezmejnega virtualnega centra vodenja je bilo iz­ vedeno tovarniško testiranje, decem­ bra lani je bil uspešno zaključen projekt SUMO − vgradnja baterijskih hranilnikov električne energije. Zaključena so bila vsa gradbena in montažna dela na lo­ kacijah RTP Pekre in RTP Okroglo. Za drugo fazo projekta SINCRO.GRID je bila podpisana pogodba za dobavo dušilke za RTP Cirkovce. Zaključuje se tudi japonsko-slovens­ ki projekt NEDO, v okviru katerega so s partnerji razvijali napredno vzdržno­ stno shemo mesta Ljubljane, ki obsega predelavo 150 zaščitnih relejev, ki bodo omogočili sprotno prilagajanje zaščitne sheme. Potekala je gradnja hranilni­ ka v Idriji in BTC. Na obeh lokacijah so zaključena gradbena dela in izvedena montaža baterijskih celic. Pridobljeno je gradbeno dovoljenje za izgradnjo ka­ belske povezave, s katero bo hranilnik v Ljubljani priključen na omre­žje. V Idri­ ji so s sistemi vodenja odjema opremili 30 gospodinjstev in deset javnih stavb. Na področju BTC so ravno tako povezali več ključnih bremen, ki la­hko zagotavlja­ jo prožnost. Vse to je bilo povezano v oblačni sistem področnega sistema prožnosti. Zaključena bo montaža vse opreme in projekt bo prešel v demon­ stracijsko fazo, ki bo končana do konca tega leta. V Elesu so lani nadaljevali tudi fizični prevzem 110 kV prenosne opreme v lasti distribucijskih podjetij in plan za leto 2020 v celoti uresničili. Lani je družba uvajala tudi e-mo­ bilnost na svojih zasebnih lokacijah skladno s konceptom celostnega raz­ voja infrastrukture za masovno polnje­ nje e-vozil. 26 aktualno naš Stik 27 ELES GRADNJA DALJNOVODA CIRKOVCE–PINCE V TEKU PO CELOTNI TRASI Daljnovod 2x400 kV Cirkovce–Pince prinaša številne koristi, in sicer povečanje zanesljivosti delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema, povečanje uvoznih zmogljivosti in možnost večje integracije trga z električno energijo v regiji ter lažji dostop do vzhodnih trgov, kar bo dolgoročno prineslo ugodnejše cene električne energije za slovenske odjemalce. Projekt izgradnje daljnovoda je bil uvrščen na seznam projektov skupnega interesa, Eles pa je zato iz Instrumenta za povezovanje Evrope prejel nekaj več kot 48 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Izvajalci na odsekih po celotni dolžini trase dvosistemskega daljnovoda 400 kV Cirkovce–Pince nadaljujejo aktivnosti, ki obsegajo gradbena dela, montažo jeklenih konstrukcij in elektromontažna dela. Gradnja daljnovoda naj bi bila zaključena konec prvega četrtletja v letu 2022, ko je predviden tudi začetek poskusnega obratovanja. Besedilo: Polona Bahun; fotografije: Mare Bačnar radnja daljnovoda je bila v fazi javnega naročila razdeljena na dva segmenta. Prvi segment zajema izgradnjo 2x400 kV daljnovoda Cirkovce– Pince (z izvedbo gradbenih del, dobavo in montažo jeklenih konstrukcij ter izvedbo elektromontažnih del), drugi segment pa prestavitev 220 kV daljnovoda Cirkovce– Žerjavinec (z izvedbo gradbenih del, doba­ vo in montažo jeklenih konstrukcij, dobavo visokonapetostne opreme in izvedbo elek­ tromontažnih del). Gradnja daljnovoda se je začela julija 2020, ko je na začetku največ aktivnosti potekalo na drugem segmen­ tu, kar je bilo potrebno zaradi sprostitve dela trase obstoječega 220 kV daljnovoda Cirkovce–Žerjavinec za namen izgrad­nje novega 400 kV dalj­ novoda Cirkovce– Pince. Prestavitev 220 kV daljnovoda so izvedli na celotnem območju od RTP Cirkovce do naselja Apače, tako da se je na tem odseku zgradil nov enosistemski 220 kV daljnovod južno od predvidene­ ga 400 kV daljnovoda. Dolžina trase celot­ nega prestavljenega odseka daljnovoda Cirkovce–Žerjavinec znaša približno pet ki­ lometrov in vsebuje 18 novih stojnih mest. Dela na tem segmentu so uspešno konča­ na, tako da prestavljen 220 kV daljnovod Cirkovce–Žerjavinec obratuje že od marca letos. Gradbena dela na trasi 2x400 kV dalj­ novoda Cirkovce–Pince, kjer je bilo iz­ vedeno klasično (plitvo) temeljenje, so končana, še vedno pa potekajo dela na globokih temeljenjih (pilotiranje). To je iz­ vedeno na več kot 70 odstotkih stojnih mest, to pomeni prek 550 zaključenih pi­ lotov. Vzporedno se trenutno izvajajo še dela pri sestavi in dvigu jeklenih konstruk­ cij. Tako na trasi stoji že približno polovica vseh daljnovodnih stebrov, elektromon­ tažna dela (izolatorji, vodniki, OPGW) in s tem izgradnja v celoti pa so zaključeni na slabih desetih odstotkih celotne trase dalj­ novoda. Novi 400 kV daljnovod bo prvi v Slo­ veniji s stebri, ki imajo obliko glave »dona­ va«, in prvi daljnovod s tremi vodniki tipa 490-AL1/64-A20SA v snopu, kar bo moč­ no pripomoglo k zmanjšanju emisij hrupa v okolje. Posebna je tudi sama trasa dalj­ novoda, ki poteka prek močvirnatih ob­ močij ter terenov z izjemno nepredvidljivo in zahtevno geološko sestavo tal. Kako zahtevna je geologija, se je pokazalo pri izvajanju globokega temeljenja, saj se je sestava tal med sosednjimi stojnimi mesti (in piloti posameznega stojnega mesta) iz­ razito razlikovala. Izzivom, s katerimi se navadno sreču­ jeta izvajalec in investitor, se je pri izved­ bi investicije pridružilo še soočanje s preprečevanjem širjenja okužb s koro­ navirusom. Investitor je z upoštevanjem ukrepov za zajezitev širjenja okužb in sprotnim prilagajanjem razmeram pre­ prečil prekinitev del, kar bi lahko imelo zelo neugodne posledice. Aktivnosti med epidemijo niso potekale le na daljnovod­ ni trasi, postopoma se je dobavljala tudi vsa daljnovodna oprema, za katero je bilo treba izvesti tovarniške prevzeme. Kjer so razmere to dopuščale, se je oprema prevzemala pri proizvajalcih, kjer pa to ni bilo mogoče, so se prevzemi izvedli prek videokonferenc. Vsa omenjena dela kljub velikim izzivom potekajo po zastavljenem ter­ minskem planu. Tako naj bi bila grad­nja daljnovoda zaključena konec prvega četrtletja prihodnje leto, ko je predviden začetek poskusnega obratovanja. S tem se bo po več letih prizadevanj za izgradnjo manjkajoče povezave Slo­ venije s prenosnim omrežjem sosednje Madžarske sklenila največja investicija v infrastrukturo prenosnega omrežja v zgodovini Elesa, ki je skupaj z izgrad­ njo nove 400/110 kV postaje v Cirkovcah vredna dobrih 150 milijonov evrov. 28 aktualno naš Stik 29 IZSTOP IZ PREMOGA ZAPRTJE TEŠ IN PREMOGOVNIKA VELENJE MORA BITI PREMIŠLJEN IN USKLAJEN KORAK NACIONALNO STRATEGIJO ZA IZSTOP IZ PREMOGA NAJ BI VLADA PREDVIDOMA OBRAVNAVALA V ZAČETKU OKTOBRA, V občini Velenje in sindikatih še vedno menijo, da z opuščanjem izrabe premoga v Šaleški dolini ne bi smeli prehitevati. Pogoj za uspešno prestrukturiranje regije je tvoren dialog z vsemi deležniki in zagotovitev potrebnih virov financiranja. NATO SLEDI ŠE USKLAJEVANJE IN SPREJEM DVEH KLJUČNIH ZAKONOV – O POSTOPNEM ZAPIRANJU PREMOGOVNIKA VELENJE IN PRESTRUKTURIRANJU REGIJE, KI NAJ BI DALA KONKRETNEJŠE ODGOVORE NA KLJUČNA VPRAŠANJA, POVEZANA Z ZAGOTAVLJANJEM SOCIALNE VARNOSTI LOKALNEGA PREBIVALSTVA, PRIHODNJEGA RAZVOJA REGIJE Besedilo: Brane Janjić; fotografija: arhiv TEŠ bčina Velenje je v okviru priza­ devanj za kakovosten in pravičen prehod SAŠA regije 22. in 23. septembra organizirala dvodnevno mednarodno konferenco, na kateri so se seznanili z izkušnjami predstavnikov evropskih držav in drugih premogovnih regij ter na okrogli mizi spregovorili tudi o pogojih, ki naj bi omogočili, da bodo lahko tudi sami uspešno izpeljali zahtev­ no prestrukturiranje regije. Uvodoma so izkušnje z opuščanjem premoga predstavili govorci iz verjetno enih najbolj premogovnih regij v Evro­ pi, in sicer Porurja, Severnega Porenja in Vestfalije. Vsi po vrsti so izpostavlja­ li, da gre pri strukturnem prehodu ru­ darsko obarvanih regij za velik izziv, pri čemer na samo izkopavanje lignita in z njim povezano delovanje tamkaj­ šnjih termoelektrarn ni neposredno in posredno vezano samo veliko število delovnih mest, temveč zaradi potrebne oskrbe z energijo tudi usoda tamkajšnje industrije. Zato so v reševanje vprašanj, povezanih z odpiranjem novih delovnih mest, in zagotavljanje potrebne nado­ mestne energije, vključene vse ravni – zvezna, deželna in lokalna. Pri tem je po besedah razprav­ ljavcev ključno tesno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov, ki se srečajo večkrat na leto in pregledajo, kako po­ teka izpolnjevanje zastavljenih ciljev. Lokalnim oblastem so pri oblikovanju razvojnih strategij v pomoč tudi različne agencije, pri čemer so bile v večini regij ustanovljene tudi posebne agencije pri­ hodnosti, ki tesno sodelujejo z regional­ nimi razvojnimi agencijami in lokalnimi skupnostmi. Kot je bilo izpostavljeno, večjih fi­ nančnih težav za izpeljavo zastavljenih programov nimajo, pri tem pa stavijo predvsem na lastna sredstva in ne toliko na evropske sklade. V zvezi z opuščan­ jem premoga so na zvezni ravni že lani sprejeli oba ključna zakona (o postop­ nem zapiranju in prestrukturiranju regij), država pa je za to namenila 40 milijard evrov pomoči. V Nemčiji se tudi zave­ dajo, da gre za zelo zahteven projekt, ki mu je treba za uspešnost zagotovi­ ti dovolj časa, tako da so si za končno letnico opustitve premoga izbrali leto 2038. V nadaljevanju je bilo mogoče slišati tudi nekaj zanimivih konkretnih pri­ merov predlaganih projektov, s katerimi IN ZAGOTOVITVE POTREBNIH FINANČNIH VIROV. naj bi v regiji nadomestili izpad delovnih mest, pri tem pa so v ospredju vodiko­ ve tehnologije in obrati za elektrolizo, tovarne baterij, postavljanje vetrnih par­ kov in samooskrbnih naselij, odpira­ nje novih industrijskih con in podobno, ve­ lik poudarek pa je tudi na povečanju energetske učinkovitosti obstoječih in­ dustrijskih obratov. V razpravi je bilo še iz­ postavljeno, da pri energetski preobraz­bi krajin ne gre le za spremembo energet­ skega sistema, ampak tudi lokalnega gospodarstva, zato je izjemno pomem­ bno, da imajo regije pripravljene dobre razvojne projekte, ki morajo biti usklajeni na vseh ravneh. ČIM PREJ POTREBUJEMO ZAKONA O ZAPIRANJU PREMOGOVNIKA IN PRESTRUKTURIRANJU REGIJE V vseh dosedanjih razpravah o postop­ nem zapiranju Premogovnika Velen­ je in prestrukturiranju regije SAŠA je bilo že večkrat poudarjeno, da je, po­ leg določitve letnice izstopa, ključne­ ga pomena tudi zakonodaja, ki naj bi opredelila potrebne vire za izpeljavo programov prezaposlitve oziroma prek­ valifikacije rudarjev in zagon novih pro­ jektov. Podobno sporočilo je romalo tudi s tokratne konference, na kateri so dru­ gi dan v okviru okrogle mize razpravljali o pogojih, ki so osnova za izvedbo pre­ strukturiranja. Kot je bilo poudarjeno, je smiselno, da se oba zakona sprejmeta hkrati, saj drug drugega dopolnjujeta, in to čim prej, kar so izpostavili tudi gost­ je iz Nemčije. Prav tako je bilo znova opozorjeno, da bi morali letnico opus­ titve premoga določiti šele potem, ko bomo vedeli, kako bomo nadomestili manjkajočo tretjino sedanje proizvodnje električne energije, saj je konkurenčna oskrba z energijo tudi pogoj za zagoto­ vitev konkurenčnosti slovenskega gos­ podarstva. Predstavnik ministrstva za infrastruk­ turo Blaž Košorok je v zvezi s pripravo zakonodaje povedal, da naj bi Strate­ gijo o izstopu Slovenije iz premoga na vladi obravnavali na eni izmed prvih ok­ tobrskih sej, to pa bo tudi zelena luč za pripravo obeh omenjenih zako­nov. Tiste­ ga, ki se nanaša na postopno opuščanje premoga, naj bi pripravili na Ministrstvu za infrastrukturo, drugega o prestruk­ turiranju regije pa na Ministr­stvu za gos­ podarstvo, in sicer najpozneje v pol leta. Ministrstvo sicer še naprej predlaga, da se za letnico opustitve izrabe premo­ ga določi najpozneje leto 2033, čeprav še ni popolnoma jasno, kako bomo na­ domestili izpadlo električno energijo. Košorok je poudaril, da je določitev let­ nice nujna, saj je to podlaga za nasled­ nje korake in omogoča nadzorovan izstop iz premoga, nasprotno bi bili la­ hko deležni hujših posledic. V zvezi z zagotavljanjem prihodnje oskrbe z ener­ gijo pa se je strinjal, da bi na nacional­ ni ravni potrebovali osrednji dolgoročni razvojni načrt, s katerim naj bi podrob­ neje opredelili, s čim se bo Slovenija v prihodnje sploh ukvarjala (vprašanje ohranjanja energetsko potratne indus­ trije), kar je naloga tudi drugih resorjev. Glede samega postopka zapiranja Pre­ mogovnika je Košorok še dejal, da ne­ kaj izkušenj, čeprav ne najboljših, imamo tudi iz Zasavja, ter da bomo morali glede zagotavljanja oskrbe z električno energi­ jo in povečevanja deleža obnovljivih vi­ rov v prihodnje začeti tudi širšo razpravo o problematiki dolgotrajnega umeščan­ ja novih energetskih in tudi industrijskih objektov v prostor. Da je umeščanje v prostor dejansko problem, je omenil tudi velenjski župan ­, ki je dejal, da v občini pospešeno pri­ pravljajo projekt nadomestnega daljin­ skega ogrevanja in imajo tudi za vsaj 400 milijonov evrov že pripravljenih projektov, pred katerimi pa so poleg prostorske problematike tudi veliki izzivi glede zagotovitve potrebnih virov fi­ nanciranja. Samo sredstva iz Sklada za pravičen prehod ne bodo dovolj. Čeprav je po besedah odvetnice Ane Stanič za izpeljavo strukturnih re­ form in prehoda na zeleno oskrbo z ener­gijo na voljo dovolj sredstev tudi iz nekaterih drugih evropskih skladov, je vprašanje, ali nam jih bo uspelo tudi izra­ biti, saj je njihovo črpanje časovno ome­ jeno. Tako je treba konkretne projekte, ki bi bili upravičeni do teh sredstev, pri­ javiti najpozneje do junija prihodnje leto ter določen del sredstev počrpati že do konca leta 2023 oziroma v celoti do konca leta 2027, mi pa s pripravami že precej zamujamo. 30 aktualno naš Stik ENERGETIKA LJUBLJANA NOVA PLINSKO PARNA ENOTA ŽE DOBIVA KONČNO PODOBO Družba Energetika Ljubljana je lani začela z gradnjo plinsko parne enote PPE-TOL. Dela so se zaradi epidemije koronavirusa in s tem povezanih ovir nekoliko zamaknila, kljub temu pa so do danes že veliko naredili. Prav zunanje okoliščine, na katere niso imeli nobenega vpliva, so razlog, da bodo kljub intenzivnemu poteku del zaostali za prvotnim časovnim načrtom. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: Urban Štebljaj a območju TE-TOL trenutno pote­ ka montaža jeklene konstrukcije zgradb plinskih turbin in utilizator­ jev ter montaža jeklenih konstrukcij obeh utilizatorjev ter ohišja enega utilizator­ ja. Pri elektro zgradbi je skoraj končana gradnja betonskega dela, potekajo grad­ beno-obrtniška dela, začela pa se je tudi montaža opreme. Poteka še izgradnja in­ ternega sistema oskrbe z gorivom in ob­ nova skladiščnih rezervoarjev za gorivo. V naslednjem koraku sledijo dokonča­ nje postavljanja jeklenih konstrukcij, postavitev osrednjih delov utilizatorjev s pripadajočo opremo, fino pozicionira­ nje plinskih turbin, postavitev pomožnih sistemov in nato še hladni in vroči zagon­ ski preizkusi, testiranja ter na koncu po­ skusno obratovanje. Kot že omenjeno, je določen časovni zamik od prvotno zastavljenega načrta nastal predvsem zaradi epidemije. V projekt izgradnje so vključeni izvajal­ ci iz kar 25 držav, vsa potrebna oprema pa se izdeluje v tujini. Zaradi številnih ukrepov v teh izrednih razmerah so zato morali prilagoditi dinamiko izvajanja posameznih sklopov investicije. Izgradnja plinsko-parne enote PPETOL bo nadomestila dva od treh pre­ mogovnih blokov in tako omogočila 70-odstotno zmanjšanje uporabe pre­ moga v enoti TE-TOL, s tem pa bo pri­ marni energent za proizvodnjo toplotne in električne energije postal zemeljski plin. Gre za največjo energetsko-okolj­ sko naložbo v Ljubljani, je pa to tudi pomemben korak za državo, saj se bodo z nadomeščanjem premoga z zemelj­ skim plinom zmanjšale emisije prahu, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in ogljikovega dioksida. Ne nazadnje je zemeljski plin tudi okoljsko ustrezen energent za prehod v nizkoogljično družbo, k čemur se je zavezala tudi Slo­ venija. Poleg njegove okoljske sprejem­ ljivosti in energijske kakovosti zemeljski plin v primerjavi z alternativnimi viri ener­ gije odlikuje tudi zanesljivost dobave. Ta je neodvisna od letnih časov ozi­ roma vremenskih razmer. Premogov­ ni blok 3, ki je bil leta 2008 predelan z namenom sokurjenja premoga in lesnih sekancev, bo obratoval še nekaj časa ter bo zagotavljal razpršenost primarnih goriv in uporabo obnovljivih virov ener­ gije. Vrednost investicije PPE-TOL od leta 2019 do izgradnje je, brez upošteva­ nja že vloženih sredstev do konca leta 2018 in brez stroškov financiranja, oce­ njena na dobrih 132,6 milijona evrov, od tega je za 120 milijonov evrov posojil, preostanek so lastna sredstva. Do zdaj so za investicijo namenili 40 milijonov evrov, od tega lani dobrih 25 milijonov evrov, letos pa bodo za izgradnjo tega kompleksnega in zahtevnega projekta namenili okoli 64 milijonov evrov (vse brez DDV). Po terminskem načrtu je prvi zagon plinskih turbin predviden že le­ tos, zaključek projekta pa v drugi polovi­ ci prihodnjega leta. Glavni razlog izgradnje PPE-TOL je okoljski – umikanje premoga iz Ljubljane. Tehnično gledano je cilj investicije nadomestiti dve najstarejši premogovni enoti z novo, plinsko-parno enoto. To bo omogočilo, da primarni energent za proizvodnjo toplotne in električne energije postane zemeljski plin. 31 32 aktualno naš Stik AGENCIJA ZA RADIOAKTIVNE ODPADKE GRADNJA ODLAGALIŠČA NSRAO VSE BLIŽE ARSO je Agenciji za radioaktivne odpadke julija izdal okoljevarstveno soglasje, trenutno pa v agenciji čakajo na njegovo pravnomočnost. Kot zdaj kaže, bodo že jeseni vložili vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Časa ni prav veliko, saj bi po meddržavni pogodbi s Hrvaško Slovenijo morala poskrbeti za svoje radioaktivne odpadke v letih 2023–2025. Besedilo: Vladimir Habjan; fotografije: arhiv ARAO revidiran, saj to zahteva krovni zakon o jedrski in sevalni varnosti. Med samim izvajanjem revizije je bilo ugotovljeno, da bi bilo smiselno, da bi sodelova­ la tudi gradbena fakulteta, predvsem zaradi mehanskih dinamičnih modelov. Leta 2019 je ARAO pridobil pozitivno revizijo na PGD. ZAČETEK GRADBENIH DEL SE OBETA ŽE LETOS V ARAO načrtujejo začetek gradbenih del že v letu 2021. Celotna gradnja naj bi trajala približno tri leta. Je pa grad­ nja odlagalnega silosa tehnično dokaj zahtevna, saj so poleg same grad­ nje pomembni tudi varnostni ukrepi in preverjanje kakovosti gradnje, tako da temu namenjajo veliko pozornosti. Kot je povedal mag. Viršek, bi s po­ skusnim obratovanjem lahko začeli že nekje konec leta 2023. S tem bi izpolnili rok po meddržavni pogodbi s Hrvaško. Vendar pa je gradnja le začetek, saj je v odlagališče treba prenesti odpadke, ki so zdaj spravljeni v skladišču srednje in nizko radioaktivnih odpadkov v NEK ter v skladišču v Brinju. »Našo polovi­ co odpadkov lahko po načrtih odloži­ mo v dveh letih. Zmogljivost odlaganja je sicer 200 zabojnikov na leto, vendar je treba te odpadke ustrezno pripravi­ ti na odlaganje. Načrtujemo, da bi slo­ vensko polovico lahko odložili v nekaj letih obratovanja odlaga­ lišča,« razloži mag. Viršek. In kakšno bo videti odlagališče? »Na površini bodo vidni trije objekti: uprav­ no servisni objekt, kjer bodo pisarne za zaposlene; tehnološki objekt, v ka­ terem bodo tehnični del odlagališča, soba za upravljanje, služba varstva pred sevanji, manjše delavnice ipd. Tret­ ji objekt bo sestavljen iz hale nad si­ losom in podzemnega objekta silosa, ki je odlagalni objekt. Tega objekta ne 33 Letos je bila narejena nova revizija investicijskega programa, ki projekt ocenjuje na dobrih 190 milijonov evrov. V ta strošek so vključena tudi nadomestila za omejeno rabo prostora v času investicije, ki jih GEN energija plačuje občinam v Posavju v krogu 10 km okrog lokacije Vrbina. Sredstva za ta namen zbira sklad za razgradnjo NEK in so zagotovljena. Mag. Sandi Viršek ot je povedal direktor ARAO mag. Sandi Viršek, jim manjka le še soglasje h gradnji Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV) na var­ nostno poročilo, nekaj odprtih zadev pa je še z občino Krško. V ARAO raču­ najo, da bi jeseni že lahko vložili vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Raz­ pis za gradbenega izvajalca imajo že odprt, tako da ne vidijo zadržkov, da ne bi še letos podpisali pogodbo z izvajal­ cem in začeli graditi. V Sloveniji so se razprave na temo odlagališča nizko in srednje radioak­ tivnih odpadkov začele že v devetde­ setih letih, ko so iskali možne lokacije, tehnično primerne za odlagališče. Ta­ koj ko so lokacije prišle v javnost, so se pojavila tudi nasprotovanja. ARAO je nato do leta 2003 pripravil t. i. kom­ biniran postopek iskanja lokacije in iz­ vedel prvo prostorsko konferenco, na kateri so bile k sodelovanju povabljene tudi lokalne skupnosti. Leta 2004 so začeli iskati primerne lokacije, odz­ valo se je osem občin. Po primerjalni analizi je leta 2007 ARAO vladi pred­ lagal tri možne lokacije. Leta 2009 je bila sprejeta uredba in za odlaganje NSRAO določena lokacija Vrbina. Kot pravi mag. Viršek, so lokacije ocenje­ vali z več vidikov (tehničnega, ekon­ omskega, družbenega in socialnega), pri čemer je bila ključna tudi lokalna javnost. Hkrati so izvajali terenske ra­ ziskave, varnostne analize in tudi druge primerjave. Do zdaj je bilo izvedenih že več faz varnostnih analiz, pripravljeno je bilo tudi poročilo o vplivih na okolje. Eno od ključnih vprašanj je bilo, ali se bosta Slovenija in Hrvaška uspeli dogovoriti za skupno rešitev, saj je nuk­ learka v deljeni lasti in je tudi lastništ­ vo odpadkov deljeno, od vsake države polovica. Zato je bila že v začetku spre­ jeta odločitev za modularno gradnjo. Gre za koncept odlaganja, po katerem se lahko zgradi več silosov. Po sklepu meddržavne komisije pred dvema let­ oma, da se Hrvaška ne pridruži pro­ jektu odlagališča NSRAO na Vrbini, je jasno, da bo ARAO zaprosil za gradbe­ no dovoljenje le za en silos, ki zados­ tuje za slovensko polovico odpadkov iz NEK in druge tovrstne instituciona­ lne odpadke. Je pa na lokaciji mogoče modularno zgraditi več silosov. Po besedah mag. Virška bi bila s strokovnega vidika skupna rešitev smiselna: »Odpadkov že tako ali tako ni veliko. Stroški sami so pogojeni z ekonomijo obsega, se pravi več, kot je odpadkov, cenejše je odlaganje na eno­ to. Je pa ta rešitev širša. To ni le politič­ no, ampak tudi sociološko in psihološko vprašanje. O tem je težko soditi. V sk­ upne pogovore je bilo vloženega veliko truda. Končni sklep, da trenutno skupna rešitev ni mogoča, pa je leta 2019 spre­ jela meddržavna komisija.« Leta 2017 je ARAO na ARSO vložil vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Postopki so se zavlekli in ope­ rativni del se je začel šele leta 2019. Pri­ pravili so javne razgrnitve v Sloveniji in tudi v tujini, pri čemer je le Hrvaška zahtevala javno razgrnitev in podrob­ nejšo predstavitev projekta. V ta namen so angažirali strokovnjake z gradbene fakultete, ki so sodelovali pri predstavit­ vi projekta s področja geomehanike, potresne varnosti, hidrogeologije in hi­ drologije. V postopek presoje vplivov so se vključile tudi tri okoljevarstvene organizacije: ZEG, Greenpeace in Fo­ cus. Z vsemi je ARAO opravil razgovore ter jim posredoval dodatna pojasnila in odgovore na zastavljena vprašanja. Vso potrebno projektno doku­ mentacijo, tudi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekt za izvedbo (PZI), je pripravila družba IBE. PGD mora biti po naši zakonodaji bo videti, ker bo nad njim hala, v kate­ ro bomo pripeljali odpadke. Tovorno vo­ zilo z odpadki bo zapeljalo v halo do portalnega dvigala, s katerim se bodo odlagali betonski zabojniki, katerih teža bo največ 40 ton. Odpadki v betonskih zabojnikih bodo nato s pomočjo portal­ nega dvigala vloženi v silos. Načrtuje se, da bo šlo v posamezen silos 990 zaboj­ nikov v desetih plasteh. Po odloženih dveh plasteh se bodo vmesne praznine med temi zabojniki zapolnile. Po potre­ bi se bo izvedla tudi izravnalna plošča za naslednje plasti zabojnikov. In tako do vrha. Odlagalni silos zadostuje za odložitev polovice slovenskih odpad­ kov iz obratovanja in razgradnje NEK-a ter za odpadke, ki nastanejo pri t. i. ma­ lih povzročitelji in jih zdaj ARAO zbira in skladišči v centralnem skladišču v Brinju. Po načrtih bo odlagališče obratovalo do leta 2059,« razloži mag. Viršek. Po odlaganju bodo odlagališče zapr­ li najprej z betonsko ploščo, nad njo pa z glinenim nasipom skoraj do površine, na kateri se ne bo videlo ničesar. Takrat bodo odlagališče zaprli, bo razgraje­ no in bo prešlo v fazo dolgoročnega nadzora. Najprej je predvidenih 50 let aktivnega dolgoročnega nadzora, ko se bo izvajal monitoring. Namen tega 34 aktualno je preveriti, ali odlagališče funkcioni­ ra tako, kot je bilo načrtovano, torej, da ni nobenih vplivov na okolje. Po tem je predvideno še 250 let pasivnega nad­ zora. To pomeni, da bo na lokaciji og­ raja in da se bo ohranjalo vedenje o odlaga­lišču, potem pa bo lokacija prešla v neomejeno rabo prostora. Kar se tiče odlagališča Brinje, je strokovni predlog ARAO, da bi kljub temu, da bo večina ra­ dioaktivnih odpadkov odloženih v Vrbi­ ni, obratovalo še naprej. »V Sloveniji se lahko zgodi kar koli, potrebujemo prostor, kamor lahko skla­ diščimo odpadke. Večkrat se denimo zgodi, da se radioaktivni odpadek naj­ de v kakem materialu ali starem železu, ki ga peljejo čez državo. Včasih se niti ne ve, kdo je lastnik, in je treba za ta vir ustrezno poskrbeti. Tega si ne želimo, ampak lahko pride tudi do kakšne nes­ reče, ko je treba za take odpadke us­ trezno poskrbeti. Kakor koli, država, ki ima jedrski program in uporablja jedrsko tehnologijo, potrebuje objekt, kamor lah­ko skladišči te odpadke, preden jih ustrezno odloži,« pravi mag. Viršek. V ARAO trenutno na projektu odla­ gališča dela osem do deset zapos­ lenih. Kot je povedal mag. Viršek, so v zadnjih nekaj letih to ekipo zaradi po­ treb okrepili, a je to še vedno zelo malo v primerjavi s primerljivimi organizaci­ jami po svetu. Na primer v Belgiji na podobnem projektu dela bistveno več ljudi. Ko bo odlagališče začelo obra­ Oprema za izvajanje monitoringa. tovati, nameravajo del te ekipe pre­ strukturirati v ekipo, ki bo upravljala odlagališče. Mag. Viršek si želi, da bi vsaj del te eki­pe, ki bo zaposlena na odlagališču, sodelovala že pri sami gradnji. »Izredno pomembno je, da je nekdo, ki upravlja tak jedrski objekt, vključen že pri sami gradnji, ga poz­ na, razume, kako je bil grajen, kako funkcionira. V načrtu v prihodnjih le­ tih imamo tudi nadgrad­njo ekipe, ki bo skrbela za obratovanje odlagališča in ustrezno usposobitev eki­pe, da bo lah­ ko odlagališče nemoteno začelo obra­ tovati,« pove mag. Viršek. Odlagališče je za zdaj načrtova­ no le za odpadke iz NEK, ne pa tudi iz JEK2. Je pa mogoče na tej lokaciji zgraditi oziroma povečati zmogljivost odlagališča, kar pa bi seveda zahteva­ lo odprtje novih postopkov presoje vplivov na okolje in drugih dovoljenj. Na vprašanje, kako to, da v Evropi niso poskrbeli za skupno reševanje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, mag. Viršek odgovarja, da države niso imele prav veliko zanimanja za mednarodno reševanje te problematike, razlogov za to pa je več. Eden je, da ima velika večina držav to nacionalno že urejeno. Sta pa mednarodna javnost in tudi IAEA pozorno spremljali dogajanje med Slo­ venijo in Hrvaško. »Če bi prišlo, do dogovora, bi bila to, po mojem veden­ ju, ena prvih mednarodnih rešitev, ki bi bila skupna in bi verjetno pospešila iskanje mednarodnih rešitev v prihod­ nosti. Zanimivo je tudi, da se je mogoče pogovarjati o rešitvah toksičnih odpad­ kov, ki jih lahko izvažamo v različne države, ni pa trenutno mogoče izvozi­ ti radioaktivnih odpadkov,« pravi mag. Viršek. Ali bo kaj vpliva na okolje? Mag. Viršek odgovarja, da nikakor: »Vse študije, ki smo jih naredili, so poka­ zale, da je vpliv zanemarljiv, daleč od dovolje­nega. Vplive bomo nadzirali z iz­ vajanjem monitoringa, preverjali bomo vse prenosne poti, pri čemer je ključ­ na prenosna pot voda. Na lokaciji so že zdaj vrtine, kjer spremljamo ničelno stanje, da bomo znali primerjati, če bi morebiti prišlo do vpliva. Izvajali bomo redne meritve zraka, hrane in podob­ no. Tudi glede na mednarodne izkuš­ nje in analize je okoljski vpliv takega objekta zelo majhen ter ga je mogoče oceniti z računalniškimi modeli. Smo eno prvih odlagališč, na katerem smo, poleg vpliva na človeka, ocenili tudi vplive na »nečloveške organizme«, to je biosfero. In izračuni so pokazali, da so ti zanemarljivi.« ZA ODPADKE MORA POSKRBETI VSAK SAM V ARAO so odgovorni tudi za načrto­ vanje odlagališče visoko radioaktivnih odpadkov (VRAO), za katere bo ARAO odgovoren v prihodnosti, saj bo mo­ ral najti ustrezno rešitev zanje. Trenut­ no se v NEK gradi suho skladišče, ki bo predvidoma obratovalo do leta 2103. Do takrat bo skrb za odpadke prevzel ARAO. Načrti za te aktivnosti že pote­ kajo, čeprav je reševanje prestavljeno daleč v prihodnost. »Smo aktivni pri de­ lovanju mednarodnih organizacij, ki iščejo skupno mednarodno rešitev, kaj­ti treba je vedeti, da so stroški odlaga­lišča za VRAO, ki je navadno zgrajeno na glo­ bini 500 m in več, dokaj visoki. Zato iščemo tudi možne rešitve v državah, ki tako odlagališče že imajo ali ga bodo imele,« pojasnjuje mag. Viršek. Obra­ tovanje odlagališča in skrb za radioak­ tivne odpadke pomenita skrb za okolje, pa tudi za zanamce. Tako razmišlja mag. Viršek: »Eden ključnih postulatov upo­ rabe jedrske energije je, da če današ­ nja generacija uživa sadove električne energije in uporabe jedrske tehnologi­ je, je dolžna poskrbeti tudi za odpad­ ke, ki pri tem nastanejo, in jih ne more prepustiti zanamcem. V zadnjih 15 letih so zadeve dozorele do te mere, da so vsepovsod sprejete odločitve, da je za odpadke treba ustrezno poskrbeti ozi­ roma jih ustrezno odložiti. Zdaj smo iz raziskovalne sfere prišli v »obrtniško«, vemo, kaj delamo, in vemo, kako se za odpadke ustrezno poskrbi. Gre le še za to, da to ustrezno izvedemo. Ne­ kaj zaprtih odlagališč je po svetu in te izkušnje kažejo, da je tako odlagališče mogoče ustrezno zgraditi in poskrbeti, da je to trajna rešitev. Zato je ključno, da tudi Slovenija z odlagališčem za svoje odpadke trajno poskrbi, saj ni smiselno plačevati za dolgoročno skladiščenje.« 36 aktualno naš Stik DRUŠTVO JEDRSKIH STROKOVNJAKOV SLOVENIJE JEDRSKI STROKOVNJAKI O JEDRSKI PRIHODNOSTI Na štiridnevni konferenci Jedrska energija za novo Evropo 2021 (Nuclear Energy for New Europe 2021), ki jo že tradicionalno organizira Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije, se je v začetku septembra zbralo rekordnih 240 predstavnikov jedrske stroke iz 22 držav sveta. Besedilo: Iva Tanjšek; fotografiji: arhiv DJS srednja tema letošnje konfe­ rence je bila krepitev visokoizo­ braženih, kakovostnih kadrov, ki poganjajo jedrski sektor, na odprtju do­ godka pa so intenzivno razpravljali tudi o aktualnih temah, povezanih s prihod­ njo vlogo jedrske energije. Predsedni­ ku Društva jedrskih strokovnjakov doc. dr. Tomažu Žagarju in predsedniku pro­ gramskega odbora letošnje konference prof. dr. Leonu Cizlju so se na otvoritvi pridružili tudi številni ugledni predstavni­ ki mednarodnih raziskovalnih, jedrskih in odločevalskih organizacij. RAST ŠTEVILA JEDRSKIH DRŽAV V EU IN PO SVETU Organizatorji in gostujoči govorci so pozdravili krepitev podpore jedrski ener­ giji, ki je po besedah Doheeja Hahna najbolj vidna v nedavnem porastu šte­ vila jedrskih držav. V Združenih arabskih V Društvu jedrskih strokovnjakov so tudi letos zadovoljni z izvedbo konference, na kateri se je zbralo rekordnih 240 udeležencev. Sodelovalo je 6 vabljenih predavateljev, predstavljenih pa je bilo kar 153 strokovnih prispevkov. Hkrati so na konferenci potekali trije mednarodni dogodki, podelili so tudi nagrado za najboljše doktorsko delo na jedrskem področju v Evropi. Konferenca je potekala že 30. leto zapored, enak jubilej pa bo društvo praznovalo konec letošnjega leta. emiratih in Belorusiji so z zagonom svojih prvih jedrskih elektrarn poskrbe­ li, da se je število jedrskih držav prvič po desetih letih povečalo. Poleg doga­ janja v po novem 32 jedrskih članicah na svetovni ravni lahko pestro jedrsko dogaja­nje spremljamo tudi v Evropi. V različnih fazah gradnje je več kot deset novih reaktorjev, ki se bodo pridružili 176 obstoječim, še hitreje pa se poveču­ je tudi število načrtovanih novih jedrskih zmoglji­vosti, med katere prištevamo tudi drugi blok Jedrske elektrarne Krško. Šte­ vilo novih načrtovanih gradenj je letos si­ lovito naraslo. TAKSONOMIJA EU: ZA NIČELNE EMISIJE POTREBUJEMO JEDRSKO ENERGIJO Da je jedrska energija trajnostna, že de­ setletja trdijo znanstveniki in jedrske organizacije, marca letos pa je to potr­ dilo tudi Skupno raziskovalno središče (JRC), ki je znanstvena služba Evropske komisije. V Poročilu o trajnostnih vidi­kih delovanja jedrskih elektrarn in upora­ be jedrske energije je JRC sklenilo, da je jedrska energija enako ali celo bolj trajnostna kot drugi obnovljivi viri, ki so vključeni v taksonomijo trajnostnega fi­ nanciranja Evropske unije. O prednostih jedrske energije in ugotovitvah poročila, ki ga je naroči­ la Evro­ pska komisija kot odgovor na pobude številnih strokovnjakov in or­ ganizacij ob nevključitvi jedrske energi­ je v taksonomijo EU, je Emilia Janisz, vodja zunanjih odnosov v Evropskem jedrskem društvu (ENS – European Nu­ clear Society), povedala: »Jedrska energi­ ja je zanesljiva in zavzame občutno manj prostora kot sončne ali vetrne elektrarne. Ener­ gijo lahko proizvaja neprekinjeno 24 ur na dan in ne potrebuje podpore fosilnih goriv,« in dodala, da so jedrske elektrarne poleg proizvodnje električne energije primerne med drugim tudi za daljinsko ogrevanje in hlajenje ter proiz­ vodnjo vodika. Zato je njena vključitev v evropsko taksonomijo trajnostnega fi­ nanciranja zelo pomembna. Ta namreč obravnava financiranje gospodarskih dejavnosti, ki lahko bistveno prispeva­ jo k blaženju podnebnih sprememb ali prilagajanju nanje, jedrska energija pa vanjo trenutno še ni vključena. Januarja letos so predstavniki jedrskega sektor­ ja Evropsko komisijo pozvali k vključitvi jedrske energije v taksonomijo, saj bi to bistveno prispevalo k uresničitvi ciljev ze­ lenega dogovora. Poleg jedrske stroke se je za tehnološko nevtralnost in pravič­ no obravnavo jedrske energije s pis­ mom najvišjim predstavnikom Evropske komisije zavzelo tudi sedem evropskih držav: Francija, Madžarska, Poljska, Ro­ munija, Češka, Slovaška in Slovenija. Mednarodni pobudi Nuclear for Cli­ mate (Jedrska energija za podnebje), ka­ tere soustanovitelj je Evropsko jedrsko 37 združenje, se je pridružilo skoraj 150 or­ ganizacij z vsega sveta. Kot poudarjajo v svojem pozicijskem dokumentu, pod ka­ terega se je podpisalo več kot 80 tisoč predstavnikov jedrske stroke, dosegan­ je neto ničelnih emisij do leta 2050 brez jedrske energije ni mogoče. »Trenutno smo osredotočeni na pri­ prave na konferenco Združenih narodov COP26, na kateri bomo z delegacijo 40 mladih jedrskih strokovnjakov in razis­ kovalcev predstavili, kako lahko jedrska energija prispeva k neto ničelnim pod­ nebnim ciljem do leta 2050. Po našem mnenju je cilje brez uporabe vseh raz­ položljivih nizkoogljičnih virov energije nemogoče doseči. Naša močna sporoči­ la o pomenu strokovno utemeljenega, znanstvenega pristopa so v Bruslju do­ bro slišana in se odražajo v nedavnih sk­ lepih JRC o taksonomiji EU,« poudarja Janiszova. Janiszova je sicer glede pri­ hodnosti jedrske energije v energetskih mešanicah optimistična: »Dogajanja v EU spremljam že več kot deset let in opažam rast podpore jedrski energiji. O jedrski renesansi sicer še ne moremo govoriti, vendar vedno več evropskih odločeval­ cev prepoznava jedrsko energijo kot nuj­ ni element za razogljičenje evropskega gospodarstva. Tudi najnovejše poročilo IPCC in načrt OECD/NEA jasno kažeta, da moramo podvojiti delež jedrske en­ ergije v proizvodnji elektrike, če želimo ostati na poti uresničevanja pariškega sporazuma.« KADROVSKE PRILOŽNOSTI JEDRSKE ENERGETIKE, TUDI PROJEKTA JEK2 Kampanji Net-zero needs nuclear (Za dosego ničelnih emisij potrebujemo jedrsko energijo), ki je del pobude Nucle­ ar for Climate, so se pridružili tudi pred­ stavniki Mreže mlade generacije jedrskih strokovnjakov (YGN – Young Generation Network), ki deluje pod okriljem ENS in se s svojimi aktivnostmi osredotoča na promocijo in ozaveščanje o jedrski en­ ergiji ter aktivno sodeluje v pripravah na konferenco COP26. Jedrska inženir­ ka Jadwiga Najder, predsednica YGN ENS, glede vključitve jedrske ener­gije v EU taksonomijo poudarja: »Mladi jedrski strokovnjaki si prizadevamo javno­ sti predstaviti, da je jedrska energija čist vir energije, ki ima lahko ključno vlogo v prihodnji proizvodnji nizkoogljične 38 aktualno naš Stik + SODOBNIM TEHNOLOGIJAM NAPROTI 20 % 102 % je pričakovana rast jedrskih proizvodnih zmogljivosti do leta 2030 odstotna rast jedrskih proizvodnih zmogljivosti se pričakuje do leta 2050, kar je več kot podvojitev (s 393 GWe v letu 2020 do 792 GWe v letu 2050) PRIDIH SVEŽEGA ZRAKA ZA SREDNJENAPETOSTNA OMREŽJA 442 52 jedrskih elektrarn obratuje na svetu (stanje december 2020) jedrskih novogradenj je trenutno na svetu (stanje december 2020) SM AirSeT predstavlja izjemen napredek v srednjenapetostinih distributivnih omrežjih, saj združuje uveljavljene stikalne naprave Schneider Electrica in inovativno tehnologijo brez toplogrednega plina SF6. Vir: IAEA (2021) (https://www.iaea.org/publications/15028/energy-electricity-and-nuclear-power-estimates-for-the-period-up-to-2050) SF6 (žveplov heksafluorid), ki se je desetletja uporabljal v sred­ njenapetostnih stikalnih napravah, je nevaren toplogredni plin. Čas je, da prenehamo uporabljati SF6 in se preklopimo na naj­ bolj trajnostni plin: čisti zrak. Poleg tega, da ponuja višjo raven varnosti, se z njim izognemo tveganjem, povezanim s spremem­ bami predpisov, potrebi po recikliranju in stroškom. Stikalno napravo SM AirSet poganjata zrak in digitalna teh­ nologija, uporablja pa že znano tehnologijo zraka in vakuuma ter ohranja svojo prvotno funkcionalnost in povezljivost. Strokov­ njakom, ki želijo ponuditi najnovejšo tehnologijo, in končnim upo­rabnikom, ki želijo izpolniti svoje okoljske cilje, tako ni treba sklepati kompromisov. KORAK NAPREJ ZA SREDNJENAPETOSTNO DISTRIBUCIJO Linija SM AirSeT je linija modularnih zračno izoliranih stikalnih naprav, ki ne uporabljajo plina SF6, namenjena pa je za uporabo v sekundarni srednjenapetostni distribuciji in inštalacijah komer­ cialnih in industrijskih zgradb ter komunalnih storitev. Montaža stikalnih naprav je preprosta, imajo poznan odtis, povezljivost in način delovanja, poleg tega zagotavljajo uporabnikom večjo varnost, trajnost in učinkovitost. Strokovnjaki iz industrije so s številnimi nagradami izkazali priznanje SM AirSeT in drugim projektom Schneider Electrica, ki ne uporabljajo SF6, to je z nagrado IF za dizajn nagrado za industrijsko energetsko učinkovitost EnerTic, ICEF (Inno­ vation for Cool Earth Forum), ki je napravo uvrstil med deset najboljših inovacij. POVEČANA OPERATIVNA TRAJNOST Schneider Electric je omogočil prehod s SF6 s kombinacijo zračne izolacije in prekinitve električnega obloka z vakuum­ sko tehnologijo. Ta inovativna kombinacija v tehnologiji Shunt Vacuum Interrupt (SVI) se uporablja za prekinitev tokokroga električne energije, ne da bi pri tem nastali alternativni plini ali strupeni stranski proizvodi. Inženirji, izvajalci in izdelovalci trans­ formatorskih postaj lahko s SM AirSeT kupcem ponudijo naj­ novejšo inovativno zeleno tehnologijo, ki bo upravljavcem in operaterjem omrežij omogočila doseganje novih ravni trajnosti. PREPROST PREHOD NA SM AIRSET Stikalna naprava je ohranila že znano stikalo s tremi položaji: sklenjeno, razklenjeno in ozemljeno. Za končnega uporabnika to pomeni nespremenjeno delovanje, kar zmanjšuje tveganja pri uvajanju nove tehnologije, pomaga pri povečanju varnosti in izo­ gibanju tveganjem, povezanim s prihodnjimi regulativnimi spre­ membami, zmanjšuje potrebo po recikliranju in znižuje stroške. Poleg tega je v vsak SM AirSeT vgrajen mehanizem nasled­nje generacije CompoDrive. Možnost izbire motorizacije na način »priključi in uporabljaj« (plug & play) olajša nadgradnjo, kar moč­ no skrajša uvedbo in izpad električne energije med namestitvijo. Stikalno napravo SM AirSet poganjata zrak in digitalna tehnologija, uporablja pa že znano tehnologijo zraka in vakuuma ter ohranja prvotno funkcionalnost in povezljivost. elektrike, zato mora biti vključena v tak­ sonomijo EU.« Evropska komisija rezultate poroči­ la JRC trenutno še proučuje, o vključit­ vi jedrske energije v EU taksonomijo pa bo odločila predvidoma v prihodnjih nekaj mesecih. Ne glede na odločitev Evropske komisije ostaja oblikovanje energetskih mešanic v pristojnosti držav članic. Organizatorji konference Jedrska ener­gija za novo Evropo so letos opa­ zili povečanje udeležbe mladih jedrskih strokovnjakov in študentov, Jadwiga Naj­ der pa je kot predsednica Mreže mlade generacije udeležence nago­ vorila s predstavitvijo o pomenu med­ generacijskega sodelovanja v jedrskih organizacijah. Dvig zanimanja mladih za jedrsko energijo pripisuje njihovim ambicijam pri boju s podnebnimi spre­ membami: »Dejstvo, da jedrska energi­ ja uresničuje poleg okoljsko-podnebnih tudi družbene in ekonomske vidike traj­ nosti, deluje kot magnet za mlade. Ti se zavedajo, da mora jedrska energija po­ leg obnovljivih virov energije zavzeti osred­nje mesto v prihodnjih energetskih meša­ nicah,« poudarja Najderjeva ter dodaja, da jedrski sektor mladim ponu­ ja kakovostna, visoko kvalificirana in dol­ goročno perspektivna delovna mesta. Zaposlitvene možnosti za mlade v novih jedrskih projektih kot prednost jedrske ener­gije je izpostavil tudi Janez Kokalj, predsednik Mreže mlade gene­ racije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije: »Z JEK2 bi se odprle priložno­ sti za cel spekter visoko izobraženih strokovnjakov, ne le v industriji, tudi v regulativi ter v izobraževanju, raziskavah in razvoju.« 39 V STIKALNI NAPRAVI KAR 1 KG SF6 SF6 je eden od šestih toplogrednih plinov, proti katerim sta usmerjena Kjotski sporazum in Evropska direktiva 2003/87/ES (trgovanje z emisijskimi enotami toplogrednih plinov). Ločilno stikalo, ki je del stikalne naprave, vsebuje v povprečju 1 kg SF6. Če bi ta kilogram po naključju spustili v ozračje, bi to imelo enak potencialni vpliv na okolje kot 200.000 km vožnje z avtomobilom. 40 aktualno naš Stik DRUŠTVO JEDRSKIH STROKOVNJAKOV SLOVENIJE OPTIMIZEM V JEDRSKI STROKI OB 30-LETNICI DRUŠTVA Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije letos praznuje okroglo obletnico, saj je bilo ustanovljeno decembra 1991. Za njimi je odlično izpeljana mednarodna konferenca NENE 2021, pred njimi decembrska slovesnost. Besedilo in fotografija: Vladimir Habjan d leta 2018 društvo z izkušnjami z jedrskega raziskovalnega (IJS), javnega (ARAO) in industrijske­ ga (GEN energija) področja vodi doc. dr. Tomaž Žagar. Kot poudarja, si prizadeva za krepitev mednarodnega udejstvovan­ ja društva, s poudarkom na vključevanju mladih jedrskih strokovnjakov ter z us­ meritvijo k povečanju razumevanja vloge jedrske znanosti in tehnologije tudi v širši družbi. Kaj so glavne naloge društva in kako jih uresničuje? Ena od osnovnih dejavnosti društva je povezovanje domače z mednarodno stroko in spodbujanje prenosa znanja, in to poslanstvo uresničujemo tudi z orga­ nizacijo konferenc. Prvo konferenco smo organizirali leta 1992 v Bovcu, že nasled­ nje leto je bilo srečanje regionalno, čez sedem let mednarodno, od leta 2002 pa ima zdaj že tradicionalno ime Jedrska energija za novo Evropo (Nuclear Energy for New Europe, NENE). Kljub začetnemu zamiku letos jubilejna trideseta konfe­ renca sovpada s 30-letnico društva, saj je društvo v svoji zgodovini organiziralo že tudi po dve konferenci v enem letu. Kako ste zaznamovali obletnico? Začeli smo z uspešno izvedbo 30. kon­ ference NENE, poleg rekordnega šte­ vila udeležencev, bilo nas je kar 240, smo imeli tudi jubilejne balone in tor­ to, kot se za rojstni dan spodobi. Zelo me veseli, da je konferenca lepo uspe­ la. Veliko udeležencev je bilo zadovolj­ nih, da smo se končno spet srečali, kajti poudarjali so, kako so pogrešali osebni stik. Zoom konference niso isto, ni take interakcije kot na sestankih v živo, di­ namika vprašanj in odgovorov je popol­ noma drugačna. Obletnico ustanovitve društva bomo predvidoma zaključili s srečanjem članov decembra, vmes pa bomo izdali tudi posebno številko glasi­ la Jedrce, ki bo posvečena jubileju. Kaj pomeni 30-letnica društva za društvo, Slovenijo in jedrsko energijo? Čeprav društvo tako kot samostojna Slovenija letos praznuje 30-letnico, je jedrska stroka v Sloveniji precej starej­ ša. Letos je že 40 let od prve sinhro­ nizacije NEK, odločitev za izgradnjo raziskovalnega reaktorja TRIGA pa je bila sprejeta pred 60 leti. Taka dol­ goletna tradicija domačega razvoja jedrske stroke, raziskav in tehnologije potrjuje, da Slovenija upravičeno spada med mednarodno uveljavljene jedrske države sveta. Kakšna je vloga društva v današnji družbi, predvsem z vidika možne novogradnje JEK2? Izdaja energetskega dovoljenja za pro­ jekt JEK2 je bila mogoča tudi zato, ker v Sloveniji razpolagamo s strokovnim znanjem ter organizacijsko infrastruk­ turo za varno in učinkovito uporabo jedrske tehnologije. Vse to predstav­ lja tudi pomembno konkurenčno pred­ nost Slovenije, saj nam odpira možnost, da učinkovito opustimo rabo fosilnih vi­ rov energije in tako sledimo državam, kot so Švedska, Švica, Francija ali On­ tario v Kanadi, ki so svojo proizvodnjo električne energije že razogljičile tudi z jedrsko energijo. Ta človeški potencial, strokovnost in vrhunsko znanje pred­ stavljajo tudi člani našega društva. Tako je tudi društvo del obstoječe jedrske in­ frastrukture, ki omogoča in podpira raz­ voj jedrske energetike v državi. Ob prevzemu predsedovanja društvu leta 2018 ste si zastavili, da si boste prizadevali za krepitev mednarodnega udejstvovanja društva, s poudarkom na vključevanju mladih jedrskih strokovnjakov ter z usmeritvijo k povečanju razumevanja vloge jedrske znanosti in tehnologije v družbi. Kaj od tega vam je uspelo izvesti oziroma izboljšati? Napredek je opazen na vseh našte­ tih področjih. Zunanji izraz krepitve mednarodne vpetosti so na primer navzočnost predsednika ENS (Europe­ an Nuclear Society) na otvoritvah naših zadnjih konferenc, tudi letos. Imamo ak­ tivno mrežo mladih, ki imajo vsako pom­ lad svojo konferenco, poleg tega uvajajo nove aktivnosti, na primer priključitev globalni pobudi Stand Up for Nuclear v centru Ljubljane. Z organizacijo dogod­ kov in srečanj povezujemo stroko med sabo, tako tudi izpolnjujemo poslan­ stvo društva, povezovati strokovnjake z različnih področij. Povečujemo jedrsko pismenost; prizadevamo si navdušiti lju­ di za inženirstvo, prenovili smo komu­ nikacijska orodja in še bi lahko našteval. Mreža mlade generacije je v okviru društva zelo aktivna. Kakšen je pomen mladih jedrskih strokovnjakov? Mladi so pomembni z več vidikov, nji­ hova vloga je zelo pomembna pri spre­ jemanju in ohranjanju znanja, prav tako na njih temelji prihodnost področja, brez mladih ni zamenjave generacij. Po drugi strani je vloga mladih jedrskih strokovnjakov v društvu nepogrešljiva tudi zato, ker mladi danes razmišljajo drugače, vidijo druge izzive kot starejša generacija. Za mlade so izzivi podneb­ nih sprememb, opustitev fosilnih goriv, podnebna nujnost v ospredju. Zato na prednosti jedrske energije gledajo dru­ gače, ne toliko skozi prizmo strahov, bolj skozi prizmo priložnosti, ki jo jedrska energija prinaša za zmanjšanje odvis­ 41 nosti od fosilnih goriv. Mladi v društvo prinašajo tudi nove ideje, nove pristope, povezujejo se z drugimi krogi in nave­ zujejo nova spoznanja. Vse to pomem­ bno vpliva tudi na delovanje društva ter se kaže tudi v povečanem zanimanju mladih za študij jedrske tehnike in tudi v večjem številu novih, mladih članov našega društva. Tak nov pogled je tudi priložnost, ki jo jedrska energija pome­ ni za podnebje. Ta vnaša nov optimizem v društvu in širši stroki. Ta optimizem se letos vse bolj čuti, tako pri nas kot v Ev­ ropi in širše po svetu. Društvo jedrskih strokovnjakov temelji na prostovoljnem delu članov, ki jih je trenutno okoli tristo. Prvi predsednik DJS je bil dr. Andrej Stritar (1991– 2002), sledila je dr. Romana Jordan (2002–2006), nato dr. Boštjan Končar (2006–2010) in prof. dr. Marko Čepin (2010–2018). Od leta 2018 je predsednik doc. dr. Tomaž Žagar, vodja službe načrtovanja in nadzora v družbi GEN energija. Žagar je član društva od leta 1997, ko je bil kot mladi raziskovalec zaposlen na IJS. Več o društvu najdete na naslovu www.djs.si. 42 aktualno naš Stik 43 BORZEN DO ENERGETSKO UČINKOVITE LOKALNE SKUPNOSTI Z ZNANJEM IN POVEZOVANJEM V okviru Dnevov trajnostne energije 021, ki jih je Borzen organiziral ob svoji 20. obletnici delovanja in odprtja trga, je potekala tudi 7. konferenca Trajnostna energija lokalno 021. Že tradicionalno strokovno srečanje je bilo namenjeno seznanitvi z zakonodajnimi novostmi lokalne oskrbe z OVE in URE. Beseda pa je tekla tudi o tem, kaj lokalnim skupnostim prinaša nova finančna perspektiva EU, ter o ambicijah EU za Pripravljeni na 55 z možnostmi samoooskrbe. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: Brane Janjić Prejemnik posebnega priznanja Žan Pirc. ot je v uvodu povedal direktor Borzena Martin Bratanič, živi­ mo v obdobju, v katerem so edi­ na stalnica spremembe, kar velja tudi za področje energetike, ki je neločlji­ vo povezano z drugimi sferami v naši družbi. V Borzenu se zavedajo, da so prenos znanja, usposobljeni strokovnja­ ki in opolnomočeni uporabniki nujni za premik v brezogljično družbo. Pouda­ ril je, da je Borzen na prelomni točki, ko še bolj korenito stopa na pot zelene transformacije. Pri tem se bodo osre­ dotočili na ustvarjanje pogojev za zele­ ni prehod, ki mora biti digitaliziran, v njegovem središču pa mora biti aktivni odjemalec. Državni sekretar na Ministrstvu za in­ frastrukturo Blaž Košorok je poudaril, da so ministrstvu kot tvorcu zakonodaje pomembni lokalni dejavniki in deležni­ ki, ki zastavljeno strategijo uresničujejo. Po njegovem mnenju v slovenski ener­ getiki ne manjka domačih strokovnja­ kov na področju trajnostne energije in energetike sploh, ki lahko delijo znanja in primere dobrih praks. Ob tem je še izpostavil, da danes v ospredje vseh vsebin postavljamo OVE, ki nas bodo popeljali v nizkoogljično prihodnost, pri čemer pa ne smemo pozabiti na ener­ getsko učinkovitost, saj sta področji zelo povezani. Energetska učinkovitost je v okviru energetske politike obravna­ vana kot eden od stroškovno naj­ učinkovitejših načinov pri prehodu v nizkogljično družbo. S tem se lahko ust­ varjajo rast, delovna mesta in investicij­ ske priložnosti. Spodbujanje ukrepov za URE in posledično zmanjšanje njene rabe zmanjšuje povpraševanje po ener­ giji, ima pozitivne učinke na okolje in iz­ puste ter ne nazadnje na nižje stroške. Energetska učinkovitost je ključnega pomena in prinaša pozitivne učinke za končne odjemalce in tudi za gospo­ darstvo, zato bo tudi v prihodnje pred­ nostni projekt ministrstva. V nadaljevanju je Tina Vončina s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji spregovorila o uresničeva­ nju evropskega zelenega dogovora ter predstavila paket Pripravljeni na 55 in priložnosti za zeleno transformaci­ jo lokalno. Paket je sestavljen iz sklo­ pa medsebojno povezanih predlogov, ki vzpostavljajo ravnovesje med ob­ likovanjem cen, cilji, standardi in pod­ pornimi ukrepi. EU si je z njim začrtala pot in zastavila ambiciozne cilje, največ prizadevanj pa bo treba usmeriti v to desetletje in temeljito posodobiti trenut­ no obstoječo zakonodajo. Poudarila je, da bodo morale k doseganju cilja zma­ njšanja izpustov za 55 odstotkov do leta 2030 prispevati vse države članice in vsi sektorji, saj paket temeljito spremi­nja ustaljeni način življenja in razmišljanja. Evropska komisija se zaveda, da bo to za države članice velik finančni zalogaj, zato je uvedla nekaj podpornih meha­ nizmov – od sklada za pravičen prehod, socialnega sklada za podnebje, meha­ nizma InvestEU, kohezijske politike, sku­pne kmetijske politike do načrta za okrevanje in odpornost. V nadaljevanju je mag. Erik Potočar z Ministrstva za infrastrukturo predstavil nov zakon o spodbujanju rabe OVE ter novosti, ki jih prinaša lokalnim skup­ nostim. Kot je izpostavil, ta zakon ure­ ja izvajanje politike države in občin na področju rabe OVE, določitev zavezu­ jočega cilja deleža OVE v bruto končni porabi ter ukrepe za doseganje tega cilja in načine njihovega financiranja. Na področju energije iz OVE in SPTE se urejajo deklaracija za proizvodne naprave in potrdila o njihovem izvo­ ru. Po novem se bodo spodbujali tudi drugi proizvodni viri, zato so oblikovali poseben sklad sredstev za financiran­ je. Pomembna vsebina zakona je tudi samooskrbna lokalna skupnost, pose­ bej pa zakon obravnava tudi prostorsko načrtova­nje in umeščanje ter določanje pogojev za izdajo dovoljenj. Pri tem je še zlasti pomembna vzpostavitev skup­ ne kontaktne točke. V drugem delu srečanja je Iztok Gorjak iz Borzena predstavil zgodovi­ no, današnje stanje in prihodnje izzive podporne sheme za OVE in SPTE, ki jo izvaja Center za podpore. Z njo sledi­ jo skupni okoljski in energetski politiki EU in nadomeščajo razliko v izhodiščni ceni določene tehnologije, da ta lahko konkurira že uveljavljenim proizvodnim virom. Izpostavil je, da je bilo v zadnjih de­ setih letih izplačanih za okoli 1,17 milijarde evrov podpor, od tega je bilo proizvodnji energije iz sončnih elektrarn namenjenih kar 85 odstotkov vseh sredstev. Na prvem omizju je župan mestne občine Kranj Matjaž Rakovec pred­ stavil občinske projekte s področja energetske učinkovitosti, zmanjšanja izpustov, povečanja OVE, trajnostne­ ga razvoja in e-mobilnosti. Za projekte je občina pridobila nepovratna sred­ V okviru konference so podelili nagrade zmagovalcema Borzenovega natečaja za najboljše magistrsko delo na temo trajnostne energetike. Zmagovalka je postala Anja Dolšak s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo za magistrsko delo z naslovom Presoja vidikov energijske prenove v smeri zdrave in okolju prijazne gradnje na primeru večstanovanjske stavbe. Posebno priznanje pa je prejel Žan Pirc s Fakultete za strojništvo za magistrsko delo Primerjalna analiza solarnih hladilnih sistemov. stva, denar pa so zagotovili tudi s po­ močjo javno-zasebnega partnerstva. Tako so že zaključili energetsko preno­ vo 22 stavb v svoji lasti, kmalu pa jih bo obnovljenih še 15. V bližnji prihodno­ sti se bodo lotili še menjave 130 vozil za električna, postavitve sončnih elek­ trarn in hranilnikov električne energije. Dr. Boštjan Ferk z Inštituta za javno-za­ sebno partnerstvo je izpostavil, da so za izvedbo projekta v Sloveniji ključni združevanje več partnerjev, postavitev inovativnih modelov in pritegovanje za­ sebnih partnerjev. Na omizju o samooskrbi in lokalnih priložnostih sta se direktor podjetja Sun­ Contract Gregor Novak in produktni vodja na področju energetskih storitev v skupini GEN-I Darko Jojić strinjala, da je smiselno pri vseh deležnikih zasledo­ vati zmagovalno kombinacijo. Finančne in druge koristi lahko z izgradnjo OVE in samooskrbo pridobijo občina, investitor, občani ter okolje in narava. 44 aktualno naš Stik DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR DO DODATNIH KILOVATOV TUDI S POMOČJO SONCA Dravske elektrarne Maribor so v začetku oktobra začele gradnjo petega segmenta bodočega Sončnega parka Zlatoličje, ki naj bi, ko bo v celoti končan, na leto zagotavljal dobrih 13 GWh električne energije, pridobljene s pomočjo sonca. Ta del projekta naj bi končali še letos, z rednim obratovanjem nove sončne elektrarne pa začeli marca prihodnje leto. Besedilo in fotografija: Brane Janjić ravske elektrarne Maribor so v zadnjem času zagnale več pro­ jektov, povezanih z izrabo ob­ novljivih virov energije, pri čemer poleg aktivnosti, povezanih z vetrnimi parki in zagonom pilotne geotermalne elek­ trarne, v ospredje prihajajo tudi načrti o postavitvi novih sončnih elektrarn. Druž­ ba prve izkušnje s sončnimi elektrarna­ mi že ima, saj prva razmišljanja o izrabi tega dragocenega obnovljivega vira se­ gajo že dobro desetletje nazaj, ko so začeli uresničevati zamisel o postavitvi sončne elektrarne na HE Zlatoličje. Iz­ vedba tega projekta je bila po besedah vodje projekta izgradnje sončnih elek­ trarn na Dravskih elektrarnah Maribor Gregorja Šefa zamišljena v treh fazah, pri čemer so v okviru prve faze leta 2011 najprej postavili 68 kWp sončno elek­ trarno na strehi strojnice, v okviru druge faze pa nato leta 2012 na strehi skladišča in na brežinah kanalov znotraj Hidro­ elektrarne Zlatoličje še eno 709 kWp sončno elektrarno. Izrabo sončne ener­ gije so takrat razširili še na nekatere druge objekte, in sicer so decembra 2011 postavili 112 kWp sončno elektrarno tudi na strehi strojnice HE Formin, leta 2012 zagnali 40 kWp sončno elektrar­ no Dravograd in istega leta še 25 kWp elektrarno na novi uprav­ ni stavbi na Mariborskem otoku. Vse skupaj imajo tako za 954 kWp sončnih elektrarn, ki na leto proizvedejo dobro GWh električne energije. OBUDITEV ZAMISLI O RAZŠIRITVI SONČNE ELEKTRARNE ZLATOLIČJE Kot rečeno, je prvotna zamisel o postavit­ vi sončnih panelov na širšem območ­ ju HE Zlatoličje z imenom Sončni park Zlatoličje, obsegala tri faze, pri čemer je bilo mišljeno, da bi v okviru tretje faze postavljanje panelov razširili na vse dovodne in odvodne kanale HE Zlatolič­ je in tudi HE Formin. Zaradi ekonomskih razlogov so nato to zamisel opustili, leta 2019 pa jo ob izboljšanju dejavnikov, ki vplivajo na ekonomičnost tovrstnih naložb, znova obudili. Projekt obse­ ga postavitev fotonapetostnih modulov na območju HE Zlatoličje in HE Formin, katerih skupna moč, brez petega seg­ menta, ki ga bodo začeli graditi že le­ tos, znaša 31 MWp, predvidena letna proizvodnja pa naj bi dosegla 38 GWh. Začetek tretje faze gradnje sončne elektrarne Zlatoličje je predvidena v letu 2024, sončne elektrarne Formin pa leta 2025, pri čemer je terminski plan pogo­ jen s postopki umeščanja v prostor in pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Kot pravi Gregor Šef, je dolgotrajno pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj tudi največja ovira za hitrejši razmah iz­ rabe sončne energije. Poleg tega je pri elektrarnah z večjo močjo, ki so eko­ nomsko tudi bolj zanimive, velik izziv vključevanje v obstoječe električno om­ režje. Razlog, da so peti segment sončne elektrarne na lokaciji HE Zlatoličje izloči­ li iz skupnega projekta, je bila možnost izgradnje po prostorskih načrtih, za zdaj imajo edino zanj že vso potrebno do­ kumentacijo, da lahko začnejo graditi. Pripravljalna dela so se že začela, z ok­ tobrom pa so tudi že začeli postavljan­ je kovinske konstrukcije za fotovoltaične module. Montaža bo končana do kon­ ca leta, potem sledi še poskusno obra­ tovanje. Redno naj bi začeli obratovati predvidoma marca prihodnje leto oziro­ ma po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Peti segment sončne elektrarne Zla­ toličje bo umeščen na levem bregu odvodnega kanala največje slovenske hidroelektrarne Zlatoličje v dolžini de­ vetsto petih metrov. Skoraj šest tisoč fotonapetostnih modulov, skupne na­ zivne moči 2,5 MWp in z načrtovano letno proizvodnjo približno 3 GWh, bo krasilo neizkoriščeno strmino odvod­ nega kanala. Glede na nagib terena, ki ponekod presega 30°, bo gradnja kar precejšen izziv. Od izvajalca podjet­ ja HTZ Velenje bo zahtevala tudi pre­ cejšnjo previdnost, zlasti zaradi bližine kanala, katerega pretok vode je do 550 kubičnih metrov na sekundo. Posebnost elektrarne bo izvedba centralnega raz­ smernika s transformatorsko postajo in srednjenapetostnim stikališčem. Nova sončna elektrarna bo vključena v Center vodenja DEM, v kombinaciji s proizvodnjo iz hidroelektrarn pa od nje pričakujejo tudi dodatne ekonomske koristi. Peti segment sončne elektrarne Zlatoličje je del večje sončne elektrarne v nastajanju, skupne nazivne moči približno 33 MWp in predvidene letne proizvodnje dobrih 38 GWh, ki bo zgrajena na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin v naslednjih letih. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na slabih 28 milijonov evrov, od tega naj bi za peti segment odšteli okoli 2 milijona evrov. 45 46 aktualno naš Stik 47 ELEKTRO CELJE V LUČAH ZAŽIVELA PRVA LOKALNA SAMOOSKRBNA SKUPNOST Petrol je s partnerjema Elektro Celje in Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani na dnevu odprtih vrat predstavil otočno delovanje in posamezne tehnologije, ki poganjajo energetsko samooskrbno skupnost v Lučah. Besedilo: Bojan Stojanović; fotografije: IDEAZ Franc Bogovič ahvaljujoč projektu COMPILE so Luče že lani postale prva sloven­ ska samooskrbna energetska skup­nost, ki omogoča otočno delovanje. Vasica v Savinjski dolini je v določenih časovnih obdobjih popolnoma energet­ sko samozadostna in njeno delovanje v praksi so predstavili projektni partnerji. Luče so idilična skupnost, umešče­ na med zelene griče in obdarjena z iz­ jemno bogato naravo. Do pred kratkim so se v kraju soočali z izzivom šibkega elektroenergetskega omrežja. Prav to jih je spodbudilo, da so iskali inovativne rešitve na področju stabilnejše oskrbe z električno energijo. Z evropskim projektom COMPILE jim je v sodelovanju s partnerji to tudi uspelo. Zagotovili so zanesljivost in varnost oskrbe z energijo v lokalnem energetskem sistemu, poleg tega pa so prispevali še k pridobivanju energije iz obnovljivih virov, torej, k razogljičenju oskrbe z energijo, in spodbudno vpliva­ li na okolje. To je bil tudi glavni namen projekta, poleg ustvarjanja okoljskih in socialno-ekonomskih koristi. Luče v praksi ponujajo odgovor na izzive doseganja ogljične nevtralnosti. Evropska unija si je za cilj postavila ogl­ jično nevtralnost že do leta 2050. »V Jože Bajuk EU obravnavamo paket Pripravljeni na 55, ki pomeni pravo ener­getsko revolu­ cijo. Učinkovita rabe energije, poveča­ nje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, elektrifikacija avtomobilskega prometa, digitalizacija in odpornost električnega omrežja so klju­čni ukrepi za 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. S strani EU sofinanciran projekt COMPILE, s prvo samooskrbno skup­ nostjo v Lučah, odgovarja na vse zgo­ raj naštete cilje in bo kot primer dobre prakse koristil mnogim,« je zbrane udeležence nagovoril evropski posla­ nec Franc Bogovič. Projekt COMPILE, ki je del EU pro­ grama Obzorje 2020, se je začel izvajati ob koncu leta 2018, zaključek pa je predviden v prihodnjem letu. O prednostih projekta je spregovoril tudi Jože Bajuk, član uprave Petrola: »V Petrolu smo z ambiciozno strategi­ jo sprejeli, da želimo postati integriran partner v energetski tranziciji. V prak­ si to pomeni, da smo prevzeli aktiv­ no vlogo pri povečevanju energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih vi­ rov energije na trgih, kjer poslujemo. To počnemo skozi številne projekte in sku­paj s partnerji. Največji dosežek je, da smo s sodelovanjem uspeli iz­ peljati tak multidisciplinaren projekt, ki vključuje in podpira obnovljive vire ener­ gije, omogoča optimalno inte­ gracijo in nadzor vseh ener­getskih de­ javnikov, zanesljivo oskrbo z električno energijo, shranjevanje ener­gije in tudi e-mobilnost. Tudi energetski miks bo v prihodnje postal bolj raznolik in bolj odvisen od uporabniških želja kot pa virov, ki so na voljo. Proizvodnjo ener­ gije je zato treba pripeljati čim bližje uporabnikom, saj s prenosom energije nastajajo nepotrebne izgube – in Luče so dober korak na poti k temu cilju.« Evropske cilje bomo kot družba dosegli z večjo energetsko učinkovi­ tostjo in boljšim upravljanjem energije, pa tudi z boljšo energetsko mešanico: večjim deležem brez emisijskih/manj emisijskih virov, povečanjem števila sončnih elektrarn, toplotnih črpalk, hra­ nilnikov energije in drugih rešitev. To vse skupaj spreminja tudi poslovne modele in vloge uporabnikov v energetskem sistemu. Vse pomembnejšo vlogo ima­ jo aktivni uporabniki, t. i. prosumerji, ki so hkrati tako porabniki energije kot proizvajalci. O njih je spregovoril tudi Ciril Rosc, župan občine Luč: »Sodelo­ vanje v projektu COMPILE je občini in 48 aktualno naš Stik se zavedamo, da živimo v času veli­ kih sprememb, ki jih sprejemamo kot priložnost za razvoj. Projekt COMPILE, ki vzpostavlja temelje za samooskrbne skupnosti in izboljšanje zanesljivo­ sti oskrbe, je za Elektro Celje velika priložnost. To je stičišče najnovejših teh­ nologij in vrhunskega znanja, ki je do­ datno oplemeniteno še z medseboj­nim sodelovanjem industrije, distribucij­skih podjetij in raziskovalnih ustanov. Piko na i pa dodaja še mednarodni značaj projektov, saj se neprecenljive izkuš­nje in znanja pretakajo v vse smeri, kar je nekako sinonim razpršene proizvod­nje in porabe električne energije v distribu­ cijskem sistemu. Možnost izbolj­ šanja zanesljivosti oskrbe z električno ener­ gijo z upo­rabo baterijskih hranilnikov električne energije je prva taka rešitev v Sloveniji, je pa v celoti skladna z miselnostjo družbe Elektro Celje, saj želimo svojim uporabnikom ponudi­ ti stroškovno ugodne in najbolj kako­ vostne storitve.« Na podlagi upravljanja posameznih objektov in energetske skupnosti kot celote so za člane energetske skupno­ sti dosegli do trikrat višjo proizvodnjo iz sončnih elektrarn, kot je na začet­ ku omogočalo omrežje. Ob javni pred­ stavitvi delovanja so izvedli delavnico za člane energetske skupnosti in zain­ teresirane deležnike, pozneje pa pred­ stavili otočno delovanje skupnosti, vključno z baterijo. »Zaradi premišljene kombinacije pro­ izvodnih virov v njej – sončnih elektrarn na strehah hiš, prožnih porabnikov, lo­ kalnih baterijskih hranilnikov energije in skupnostne baterije – ter naprednega vodenja celotnega sistema energet­ sko skupnost odlikuje sposobnost, da brez prekinitve napaja bremena tudi ob izpadih srednjenapetostnega omrež­ ja. Obratovanje tehnološko napredne energetske skup­ nosti bo izbolj­ šalo kakovost življenja v tej odročni vasi, pomemben prispevek pa je tudi izkuš­ nja prebivalcev – članov energetske skupnosti, ki pilotno preizkušajo ra­ zlične režime obratovanja, scenarije uporabe tehnologij in načinov sodelo­ vanja v vsakdanjem življenju, podprte 49 z orodji, razvitimi v projektu COMPILE. Samooskrbna energetska skupnost v Lučah je vzorčni primer sodelovanja med člani skupnosti, širšo lokalno skup­ nostjo, naprednimi slovenskimi podjetji s Petrolom na čelu in Univerzo v Ljublja­ ni ter je zgled dobrih praks v evropskem in mednarodnem merilu,« je izpostavil Andrej Gubina, vodja Laboratorija za ener­ getske strategije s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki vodi koordinacijo projekta COMPILE. Med pozitivnimi rezultati projekta so še povečanje zanimanja lokalne skupnosti za energetiko, pridobivanje energije iz obnovljivih virov in varovanje okolja. Prejmniki e-avtomobilov Boris Kupec sodelujočim občanom prineslo kar ne­ kaj koristi. Pozitivne informacije o delno samooskrbni lokalni skupnosti so se­ gle daleč prek občinskih mej. S tem, ko so do zdaj pasivni odjemalci električne ener­gije kar naenkrat postali tudi aktivni proizvajalci, sta se ne samo povečali samozadostnost in zanesljivost oskrbe z električno energijo v tem delu občine, pridobljene tudi iz obnovljivih virov, po­ večala sta se tudi zavedanje energetske in okoljske problematike in energet­ ska učinkovitost ter zmanjšala energij­ ska intenzivnost porabe. Posredno so učinki opazni tudi pri izboljšanju med­ sosedskih odnosov in ekonomskem stanju lokalnega prebivalstva.« Z vizijo vključevanja vseh deležnikov v energetski sistem in nastankom več energetskih skupnosti, ki podpirajo obstoječi centralni sistem, je projekt COMPILE omogočil prehod iz centrali­ ziranega sistema v fleksibilno, a stabil­ no decentralizirano omrežje. »Danes skoraj vsak dan srečujemo pojme, kot so digitalizacija, pametne naprave, umetna inteligenca, pametna upora­ ba podatkov in podobno. V energe­ tiki pogosto uporabljamo pojme, kot so decentralizirana proizvodnja, ener­ getske skupnosti ter energetsko varč­ na in nizkoogljična družba,« je poudaril Boris Kupec, predsednik uprave Elek­ tra Celja, in dodal: »V Elektru Celje 50 v številkah naš Stik OBRATOVANJE IN TRGOVANJE ŠTEVILKE PRIPRAVILA BRANE JANJIĆ IN BORZEN Precejšen skok povprečnega mesečnega indeksa SIPX V avgustu so skupna pozitivna odstopa­ nja (energijski presežek) bilančnih skup­in znašala 26.760,72 MWh. Skupnih nega­ tivnih odstopanj (energijski primanj­ kljaj) bilančnih skupin je bilo v tem obdob­ ju 13.888 MWh. Količina skupnih odsto­ panj (negativnih in pozitivnih) je v avgustu znašala 40.648 MWh. Povprečna meseč­ na odstopanja bilančnih skupin (pozi­ tivna in negativna skupaj) so v zad­ njih osmih mesecih znašala 40.898 MWh, kar je v povprečju za 16,8 odstotka več od mesečnega povprečja v letu 2020. V obdobju od januarja do konca av­ gusta so se povprečne vrednosti cen za negativna odstopanja C'neg gibale od 58,25 EUR/MWh v februarju do 125,98 EUR/MWh v avgustu. Cene za pozitivna odstopanja C'poz pa so se gibale od 34,62 EUR/MWh v februar­ ju do 64,90 EUR/MWh v avgustu. Obe povprečni vrednosti C'neg in C'poz sta bili tako najvišji prav v avgustu. Naj­večja razlika med C'neg in C'poz je bila za­ beležena v avgustu (61,08 EUR) najmanj­ ša pa v marcu (22,35 EUR). Povprečna razlika med C'neg in C'poz je v letoš­ njih prvih osmih mesecih znašala 36,69 EUR, medtem ko je povprečna raz­ lika v enakem lanskem obdobju znaša­ la 14,75 EUR. Ob tem je treba omeniti, da je povprečni mesečni indeks SIPX v letošnjih prvih osmih mesecih znašal 70,73 EUR, v enakem obdobju lani pa je 33,08 EUR/MWh, kar pomeni 113,8 - od­ stotno zvišanje vrednosti glede na leto 2020. Avgust manj naklonjen proizvodnji hidroelektrarn Avgusta so elektrarne na Dravi, Savi in Soči v prenosno omrežje oddale 376,9 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za slabo desetino manj kot lani. Letošnji, s padavinami bolj skromen av­ gust, je posledično prispeval tudi k manj­ ši proizvodnji hidroelektrarn, ki se lahko sicer pohvalijo z izredno dobrim dosedan­ jim izkupičkom. Vse elektrarne na osred­ njih vodotokih so namreč v prvih osmih letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddale že 3 milijarde 478,6 milijona kilo­ vatnih ur električne energije, kar je bilo za 22 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in tudi za skoraj petino več, kot je bilo sprva načrtovano z elektroenerget­ sko bilanco. Kot rečeno, pa so bili avgus­ tovski rezultati v primerjavi z lani nekoliko slabši, saj so hidroelektrarne uspele za­ gotoviti 376,9 milijona kilovatnih ur elek­ trične energije, kar je bilo za 9,8 odstotka manj kot lani, čeprav hkrati za 7,7 odstotka več od prvotnih bilančnih napovedi. Drugače pa je bilo avgusta iz vseh domačih proizvodnih virov v prenosno omrežje oddano milijardo 233 milijo­nov kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 2,2 odstotka manj kot avgusta lani in za 0,6 odstotka manj v primerjavi z elektroenergetsko bilanco. Po osmih mesecih 2,9-odstotna rast odjema Povpraševanje po električni energiji le­ tos, po precejšnjem padcu v minulem letu zaradi razglasitve epidemije in us­ tavitve gospodarstva in storitvenih dejav­ nosti, spet narašča. Tako so odjemalci v prvih osmih letošnjih mesecih iz prenos­ PREVZEM ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ PRENOSNEGA OMREŽJA V PRVIH OSMIH MESECIH Jan-Avgust 2020 Jan-Avgust 2021 Odstotki Neposredni odjemalci 1.030,4 GWh 949,1 GWh - 7,9 Distribucija 6.770,1 GWh 7.081,5 GWh + 4,6 ČHE Avče 247,5 GWh 253,7 GWh + 2,5 ODDAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V PRENOSNO OMREŽJE V AVGUSTU HE 376,9 GWh NEK 501,7 GWh TE 354,3 GWh nega omrežja prevzeli že 8 milijard 284,3 milijona kilovatnih ur električne energi­ je, kar je bilo za 2,9 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in tudi za 0,3 odstotka več, kot je bilo sprva napove­ dano z elektroenergetsko bilanco. Večji odjem od primerljivega lanskega je bilo zaznati predvsem na ravni distribucijskih podjetij, ki so od začetka leta do konca avgusta iz prenosnega omrežja prevze­ la že 7 milijard 81,5 milijona kilovatnih ur električne energije in tako lanske rezul­ tate presegla za 4,6 odstotka. Nekoliko večji odjem od lanskega je bilo zaznati tudi pri ČHE Avče, ki je za potrebe čr­ panja v prvih osmih letošnjih mesecih prevzela 253,7 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 2,5 odstotka več kot v istem času lani. Na drugi strani je v navede­ nem obdobju še vedno zaznati manjši odjem s strani neposrednih odjemalcev, ki so v tem času prevzeli »le« 949,1 milijo­ na kilovatnih ur oziroma za 7,9 odstotka manj kot lani in tudi za 5,3 odstotka manj od napovedi v elektroenergetski bilanci. 51 Uvozna odvisnost se je do konca septembra povečala za 29 odstotkov Do konca septembra je bilo na Borzenu evidentiranih 78.520 zaprtih pogodb in obratovalnih pogodb v skupni ko­ ličini 60.445 GWh. Od tega je bilo na mejah regulacijskega območja eviden­ tiranih 6.031 pogodb v skupni količini 13.057 GWh. Skupni uvoz elektrike je znašal 6.317 GWh in je bil za 1,2 odstotka manjši v primerjavi z enakim obdo­bjem lani. Uvoz se je v primerjavi z enakim ob­ dobjem lani zmanjšal na avstrijski meji za 26,1 odstotka in na italijanski meji za 76,6 odstotka. Manjši uvoz na omenje­ nih mejah je bil delno kompenziran na hrva­ški meji, kjer se je povečal za kar 248,4 odstotka in je znašal 2.969 GWh. Izvoz elektrike se je v primerjavi z let­ om 2020 zmanjšal za 9,9 odstotka in je znašal 6.740 GWh. Izvoz na hrvaški meji se je v letu 2021 zmanjšal za 45,8 od­ stotka, brez upoštevanja izvoza za po­ trebe hrvaškega dela NEK celo za 65 odstotkov. Na drugih dveh mejah ima­ mo obratno situacijo, in sicer se je izvoz na avstrij­ski meji povečal za 49,6 od­ stotka, na italijan­ski meji pa za 179,7 od­ stotka. Uvozna odvisnost se je tako do konca septembra v primerjavi z enakim obdobjem lani pove­čala za 29 odstot­ kov in je znašala 1.525 GWh. EVIDENTIRANE ZAPRTE POGODBE Z UPORABO ČPZ UVOZ MEJE AVSTRIJA HRVAŠKA ITALIJA IZVOZ 2020 jan. - sep. 2021 jan. - sep. 2020 jan. - sep. 2021 jan. - sep. 4.064.976 3.002.111 -463.097 -692.910 852.268 2.968.928 -6.018.148 -3.260.941 1.476.489 346.000 -995.947 -2.785.802 Uvozna odvisnost se je letos povečala za 29 odstotkov in je znašala 1.525 GWh. Evidentirana proizvodnja je bila v septembru v primerjavi z lani nižja za 25 odstotkov. Največji padec je bil zaznan v proizvodnji hidroelektrarn, kjer je bil padec več kot 50-odstoten. Povprečna mesečna odstopanja bilančnih skupin so bila v zadnjih osmih mesecih v povprečju za 16,8 odstotka višja od povprečja v letu 2020. Povprečna razlika med C'neg in C'poz je v letošnjih prvih osmih mesecih znašala 36,69 EUR, medtem ko je povprečna razlika v enakem lanskem obdobju znašala 14,75 EUR. V prvih osmih letošnjih mesecih je bilo napravam vključenim v podporno shemo izplačanih 92 milijonov evrov, kar je bilo za 5 odstotkov več kot lani. Povprečna izplačana podpora v obdobju januar-avgust je znašala 135,3 EUR/MWh. 52 pod drobnogledom POTREBUJEMO PREMIŠLJEN RAZVOJ POLNILNE INFRASTRUKTURE Za večji razmah uporabe e-vozil, ki naj bi bistveno prispevala k zmanjšanju emisij iz prometa, sta ključna dva elementa – vzpostavitev ustrezne polnilne infrastrukture in dostopnost široke palete električnih prevoznih sredstev za transport po kopnem, vodi in zraku. Besedilo: Brane Janjić, Polona Bahun, Mare Bačnar, Vladimir Habjan in dopisniki Fotografije: iStock, Vladimir Habjan in arhiv uredništva naš Stik 53 54 pod drobnogledom -mobilnost vse bolj vstopa v naša življenja, in čeprav se delež električnih vozil v prometu viša počasneje, kot bi si želeli in bi glede na zastavljene podnebne cilje po­ trebovali, je dejstvo, da bo prihodnost prometa električna. Hitrost uvajanja e-mo­ bilnosti je precej odvisna od stopnje raz­ voja novih tehnologij, ki so ključni del prevoznih sredstev prihodnosti in odločil­ no vplivajo tudi na samo ceno končnih izdelkov. Poleg tega je zagotovo eden pomembnejših elementov za množičnej­ še uvajanje e-mobilnosti tudi polnilna in­ frastruktura in z njo povezane storitve. Jeseni je bilo tej tematiki namenjenih kar nekaj mednarodnih srečanj, pri čemer so o prihodnosti e-mobilnosti razpravlja­ li na že 8. simpoziju E-mobility v Ljubljani, ta tema pa je bila tudi rdeča nit neformal­ nega zasedanja evropskih ministrov in ministric za promet in energijo na Brdu. Z mnogimi ugotovitvami z obeh srečanj se strinjajo tudi v elektroenergetskih pod­ jetjih, ki so si v minulih letih, predvsem s sodelovanjem v pilotnih projektih, že nabrala nekaj dragocenih izkušenj, ki jih nameravajo uporabiti pri oblikovanju naš Stik najboljših odgovorov na vprašanja glede prihodnjega uvajanja e-mobilnosti. PROMETNI MINISTRI EU: POTREBUJEMO ŠIROKO JAVNO MREŽO OSKRBOVALNE INFRASTRUKTURE ZA ALTERNATIVNA GORIVA V okviru neformalnega srečanja minis­ trov EU za promet in energijo septembra na Brdu so ministri razpravljali o ukrepih politike in zakonskem okviru za načrto­ vanje polnilne infrastrukture za cestni promet ter o ukrepih v sektorju električne energije. Promet povzroča skoraj četrtino evropskih emisij toplogrednih plinov in je glavni vzrok onesnaženja zraka v mes­ tih, zato Evropska unija svoja prizadevan­ ja usmerja v podporo naraščajočemu povpraševanju po cestnem prometu in hkrati v zmanjševanje s tem povezanih emisij ter v spodbujanje uporabe elek­ trične energije in goriv iz obnovljivih vi­ rov. Na Brdu so prvič obravnavali tudi ključne vidike predloga Uredbe o vz­ postavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki je del zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55. Predlog nove uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alterna­ tivna goriva vsebuje zavezujoče cilje za zagotovitev zadostne minimalne infra­ strukture v podporo zahtevani narašča­ joči uporabi vozil na alternativna goriva pri vseh načinih (osebni, tovorni, pomor­ ski in ladijski) prevoza in uporabo čis­ tih goriv. Za doseganje cilja zmanjšanja emisij je v Strategiji za trajnostno in pa­ metno mobilnost določen časovni načrt za vzpostavitev tekočega in zanesljive­ ga evropskega prometa za trajnostno in pametno prihodnost ter za zagoto­ vitev prožnega, konkurenčnega, varne­ ga, dostopnega in cenovno ugodnega prometnega sistema ter dobro delujo­ čega enotnega evropskega prometne­ ga prostora. Cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij v prometu do leta 2050, ki ga določa ev­ ropski zeleni dogovor, je izredno ambi­ ciozen, njegova uresničitev pa bo velik izziv, saj se bo povpraševanje po prevo­ zu v prihodnjih desetletjih še naprej pove­ čevalo. Zato potrebujemo preusmeritve naložb in velike strukturne spremembe. Potrebno bo usklajevanje med ponudbo in povpraševanjem med proizvajalci vozil, proizvajalci energentov in investitorji v polnilno infrastrukturo. Hkrati je treba za­ gotoviti nemoteno izmenjavo informacij za uporabnike in interoperabilne plačilne sisteme. Načini za to so skupna plačil­ na metoda, transparentnost cen in pove­ zanost baz podatkov. Ministri so se zavzeli za jasne cilje in široko javno mrežo polnilne oziroma os­ krbovalne infrastrukture za alternativ­ na goriva v prometu, saj brez nje ne bo brezogljičnega prometa. Potrebujemo dovolj ambiciozno in skladno načrtovan­ je infrastrukture držav članic, ki bo ustrez­ no prilagojena tudi povečanju podnebnih ambicij za leto 2030. Kot je poudaril slovenski minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, bo za us­ pešno evropsko preoblikovanje mobilno­ sti na alternativna goriva potrebna široka javna mreža polnilne infrastrukture, ki bo omogočala preprosto in pregledno upora­ bo za vse fizične in poslovne uporabnike mobilnosti, ki se zavedajo pomena preho­ da na čisti promet. Ob tem je še opozo­ ril, da je med ključnimi izzivi zagovarjanje usklajenega delovanja proizvajalcev vozil na alternativna goriva, proizvajalcev alter­ 55 TRŽNI DELEŽ VOZIL GLEDE NA VRSTO GORIVA V DRUGEM ČETRTLETJU 2021 0,5 % vozila na plinski pogon 2,1 % drugo 41,8 % bencin 7,5 % električna vozila 8,4 % priključna hibridna električna vozila 19,3 % hibridna električna vozila 20,4 % dizel Vir: ACEA nativnih goriv in ponudnikov polnilne infra­ strukture. Evropska komisarka za promet Adine Vălean je dejala, da države članice pre­ poznavajo pomen premika k alterna­ tivnim gorivom. Ker tudi v prihodnje lahko pričakujemo nadaljnjo rast električnih vo­ zil in lahkih tovornih vozil, mora biti na to ustrezno pripravljena tudi infrastruktura. Kot sta se strinjala, bo za vlaganja v infra­ strukturo bistven tudi zasebni sektor, zato je za zasebno financiranje treba zagotoviti jasne cilje ter stabilno in predvidljivo okol­ je. Denar za investicije je na voljo tudi v različnih evropskih programih in razpisih. PRIHODNOST E-POLNJENJA Če si res želimo zelene avtomobilske pri­ hodnosti, družba potrebuje temeljite in konkretne odločitve. Pa so institucije na to pripravljene? Na ljubljanskem simpozi­ ju e-mobilnosti, ki je septembra potekal že osmič po vrsti in trajal tri dni, je organizator Primož Lemež izpostavil skrb, da je kljub temu, da je bilo okoli 80 od­stotkov vse polnilne infrastrukture javno financirane, zasedenost slovenskih polnilnic zgolj 0,55-odstotna. Polnjenje bi lahko bilo cenejše, lažje in hitrejše. Ponekod plačilo polnjenja s kreditno kartico ni mogoče, da se uporabnik prijavi v aplika­cijo, prek ka­ tere lahko plača, pa porabi preveč časa. Izkušnjo polnjenja poslabša tudi previso­ ka cena elektrike na javnih polnilnicah. Po njegovem predlogu cene na vseh javnih polnilnicah nikoli ne bi smele preseči dvakratne cene, kot jo plačamo doma. Kot primer dobre prakse je izpostavil pol­ nilnice Tesle, kjer so cene za polnjenje e-avtomobilov v Sloveniji ponekod tudi za dve tretjini cenejše kot pri drugih ponud­ nikih. Frank Müller, vodja svetovalnega nadzora pri BEM (nemško poslovno združenje za e-mobilnost), se je strinjal z Lemežem in dejal, da tudi v Nemčiji še ni­ majo primernih razmer, v katerih bi e-mo­ bilnost lahko v popolnosti zaživela. So pa vzpostavili sistem pavšalnega neome­ jenega e-polnjenja, ki v Nemčiji trenutno znaša okoli sto evrov na mesec za za­ sebne in okoli dvesto evrov za poslovne uporabnike. Sicer je še vedno velik problem v Nemčiji tudi funkcionalnost. Zasedenost polnilnic je premajhna. Müller napovedu­ je, da bo stroka izvajala velik pritisk za ureditev razmer, predvsem na prihodnjo vlado, saj sumijo, da bi lahko potekalo lobi­ ranje s strani naftne industrije, ki ima velik interes, da polnilna infrastruktura v visoko tehnološki državi, kot je Nemčiji, ne delu­ je, kot bi morala. Po njegovem bi morali uporabnikom ponuditi čim bolj nemotečo in dostopno polnilno izkušnjo, za kar po­ trebujemo tudi raznolike možnosti napa­ janja. Polnilna infrastruktura bi morala biti na voljo povsod, kjer počivamo ali se us­ tavimo. Kot odličen zgled je omenil IKEO in e-polnilnice na njihovih parkiriščih. Vozi­ la se tam lahko polnijo brezplačno, kar je primer zelo dobre marketinške prakse. V povezavi s polnjenjem je Müller predstavil tri ključne dejavnike. To so cenovna politi­ ka, brezhibno delovanje in ustrezna infra­ struktura. Ob vsem tem je zelo pomembno tudi trženje, saj je v svetu, ki je zelo komer­ cialno naravnan, leta 2021 težko pričako­ vati, da se bo brez marketinga pri ljudeh kar tako zgodil premik in bodo bistve­ no spremenili potrošniške navade. Kot pomembno točko je poudaril tudi pove­ zljivost, pri čemer morajo polnilne posta­ je v prihodnosti omogočiti tudi povezavo z omrežjem. Da bo polnilna infrastruktura primerna za kaj takega, potrebujemo od dve do pet let. 56 pod drobnogledom Trg električnih vozil se povečuje za 20, 30 odstotkov na leto, kar pome­ ni veliko rast. Zato je težava tudi v tem, da preprosto ni mogoče proizvesti to­ likšnega števila električnih vozil, kot je povpraševanja. Množični trg za e-mobil­ nost se počasi odpira, hitrost sprememb pa je večinoma odvisna tudi od politike. E-vozila na trgu niso novost. Bohumil Horák, predavatelj na Tehnični univerzi v Ostravi, je s fotografijami predstavil bogato zgodovino električnih vozil, ki je daljša od stoletja. Zanimivi so podatki iz leta 1912, ko je bilo v Ameriki kar 38 od­ stotkov vseh avtomobilov električnih, 23 odstotkov jih je bilo na bencin, največ, 40 odstotkov, pa na paro. Po prvi svetovni vojni so cene nafte in bencina narastle in visoki stroški bencina so ljudi usmerja­ li k elektriki. Za kratek čas se je odstotek e-vozil še dvignil. Sčasoma so bencinska vozila prevladala, čeprav so se električni avtomobili ohranili skozi celotno prej­ šnje stoletje. Poleg Forda, Fiata, Renaulta in številnih drugih je v novem tisočlet­ ju na trg električnih avtomobilov vstopi­ la Tesla, ki prednjači glede inovativnih rešitev. Horák je ob tem opozoril tudi na naš Stik nekaj, kar bo omogočilo boljšo uporab­ nost e-vozil, in sicer zamenljivost baterij. E-avtomobili bi se lahko prodajali tudi brez baterij, uporabili bi lahko staro. Tudi drugače bi bilo treba baterije optimizirati glede na težo vozila, zasnovo in upošte­ vati vse pogoje, da zagotovimo potrebno varnost in sekundarno uporabo bateri­ je. Vozilo z zamenljivo baterijo bo tako cenejše, za svetlo e-prihodnost pa bodo potrebni tudi nižja dejanska teža vozila, energetska neodvisnost, hitro in poe­ noteno polnjenje, vključitev električnega vozila v koncept pametnega doma in izo­ braževanje nove generacije. Tematike hitre zamenjave baterij se je lotil tudi predavatelj Andy Taylor z Green­ techa, ki se je strinjal, da zamenljive bate­ rije odpirajo nove možnosti za svetlejšo prihodnost e-mobilnosti. Predstavljajmo si, da lahko baterijo preprosto vzamemo iz vozila, jo doma napolnimo in jo, ko je polna, preprosto zamenjamo. Tako ne bo več treba imeti vozila priklopljenega na električno omrežje, ampak bo to lahko vedno v uporabi. Zanimiv pogled v prihodnost, ki ji bodo, upamo, pristojne institucije bolj naklonjene. SODO: ŠTEVILO PONUDNIKOV E-POLNJENJA SE POVEČUJE Razvijati, voditi in upravljati polnilna mesta za električna vozila, vključno z investicija­ mi vanje, ali imeti ta v lasti, to je z novo ev­ ropsko zakonodajo in predlogom Zakona o oskrbi z električno energijo prepuščeno trgu, razen v določenih izjemah. V družbi SODO pravijo, da v tem kontekstu vidijo svojo vlogo predvsem v zagotovitvi har­ monizacije razvoja distribucijskega siste­ ma in masovne elektrifikacije prometa. Namreč, brez harmoniziranega razvo­ ja sistema polnilne infrastrukture v EU in tudi v Sloveniji ni mogoč uspešen razvoj ekonomije obsega polnilnih mest, na stra­ ni povpraševanja pa razvoj e-mobilnosti. To pomeni, če zmogljivosti v elektroener­ getskem omrežju ne sledijo potrebam prometa oziroma potrebni širitvi polnilne infrastrukture, prihaja do večjih časovnih zamikov pri njeni gradnji, posledično pa tudi do zamika razogljičenja prometnega sektorja in zaostajanja pri razvoju e-mo­ bilnosti. Kot še poudarjajo v SODO, je naslednji pomemben segment harmoni­ ziranega razvoja zagotovitev podatkovne izmenjave med ključnimi deležniki ter analiza in obdelava podatkov iz različnih podatkovnih baz, kar vodi tudi k potrebi po določeni stopnji koordinacije in opti­ mizacije na ravni nadzora, obratovanja in načrtovanja distribucijskega sistema v ce­ loti. Družbi SODO je bilo pred leti z ener­ getskim zakonom naloženo, da mora poskrbeti za razvoj osnovne javne infra­ strukture hitrih polnilnic na avtocestnem križu, kar je tudi s pomočjo evropskih sredstev uspešno izvedla oziroma v sodelovanju z Ministrstvom za infrastruk­ turo, Darsom, Petrolom, OMV, Agenci­ jo za energijo in drugimi akterji do konca leta 2015 v okviru pilotnega projekta za izgradnjo čezmejne infrastrukture za hi­ tro polnjenje električnih vozil, ki povezu­ je Avstrijo, Slovaško, Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško, postavila 26 hitrih polnilnic. Kot pravijo v SODO, so z uspešno iz­ vedbo omenjenega pilotnega projekta svojo pionirsko vlogo pri zagotavljanju os­ novnih pogojev za hitrejši razmah e-mo­ bilnosti izpolnili. Glede na veljavno nacionalno in evropsko zakonodajo, ki jim kot izvajalcu javne gospodarske službe onemogoča lastništvo nad polnil­ leto povprečno število polnjenj na mesec povprečni čas polnjenja v minutah nimi postajami, novih polnilnih postaj ne načrtujejo, so pa trenutno še vedno last­ niki že zgrajene infrastrukture, ki obsega 26 polnilnih stebričkov, merilno priključne oma­rice, napajalne kable in izvode v ob­ stoječih transformatorskih postajah. V SODO ob tem še ugotavljajo, da je na trgu že veliko interesentov, ki v e-mobil­ nosti vidijo poslovno priložnost, in čeprav se število e-vozil pri nas le počasi poveču­ je, je vse več ponudnikov polnjenja elek­ tričnih vozil z vse večjim številom polnilnic, kar je pohvalno in tudi potrebno za nadalj­ nje spodbujanje e-mobilnosti. ZASEDENOST POLNILNIC OB AVTOCESTNEM KRIŽU SE POVEČUJE, ŠE VEDNO PA JE MAJHNA V SODO pravijo, da je zasedenost polnil­ nic na avtocestnem križu vedno boljša, čeprav je še zmeraj zelo majhna. Iz nji­ hovih statističnih podatkov izhaja, da je bil letos povprečni čas zasedenosti ene pol­ nilnice 1,53 ure na dan, na najbolj frekvent­ ni polnilnici Lukovica jug pa 3,52 ure na dan. Glavni razlog je po njihovi oceni dej­ stvo, da je število registriranih električnih 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 476 773 745 888 1044 898 1185 26 26 18 18 19 20 21 MESEČNO ŠTEVILO POLNJENJ NA 26 POLNILNICAH SODO 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 57 vozil pri nas v primerjavi z vsemi drugimi še zelo majhno. V SODO že ves čas od vzpostavitve hitrih polnilnic na avtocest­ nem križu v letu 2015 spremljajo dogajan­ je na njih, pri čemer iz podatkov izhaja, da se je število polnjenj ves čas povečevalo. Tako je bilo povprečno mesečno število polnjenj v prvem letu 476, letos pa je bilo teh že 1.185. Trend ustavitve stalne rasti je bilo mogoče zaznati le lani, in sicer zara­ di znanih ukrepov za zajezitev pandemije koronavirusa in posledično precejšnje­ ga zmanjšanja prometa. Zanimivi so tudi podatki glede gibanja povprečnega časa polnjenja, ki je bil na začetku 26 minut, nato se je nekoliko znižal in se v zadnjih letih ustalil na približno 20 minutah. POLNJENJE E-VOZIL NAJ BI BILO NAČELOMA NEZAHTEVNO Kot pravijo v SODO, je polnjenje e-vozil vsaj na postajah v njihovi lasti nezahtevno in uporabnikom prijazno. Treba je le sledi­ ti navodilom, objavljenim na spletni strani SODO in Petrola, ki upravlja njihove pol­ nilne postaje, oziroma so na vsaki polnilni postaji. Za polnjenje v nobenem primeru ni več treba obiskati bencinskega servisa in tudi tisti, ki nimajo nameščene posebne aplikacije in nimajo Petrolove kartice, lah­ ko svoja e-vozila napolnijo z uporabo pa­ metnega telefona, internetne povezave in kreditne kartice. Med postopkom začet­ ka polnjenja le izberejo plačilo s kredit­ no kartico ter jih potem aplikacija vodi do plačila storitve in možnosti polnjenja. Ob tem je treba opraviti še kratko registracijo prek e-poštnega naslova, taka registracija pa je veljavna 24 ur. Podobno velja tudi za stranke iz drugih držav, ki imajo pol­ nilne kartice drugih ponudnikov (Smat­ rics, Green­way itd.), pri čemer postopek polnjenja poteka prek roaminga z vsemi partnerji projekta CEGC (ki tudi sami nas­ topajo v vlogi ponudnika storitve polnje­ nja) in tudi drugimi ponudniki, s katerimi ima Petrol sklenjeno pogodbo o gosto­ vanju (The Newmotion). POVPREČNI ČAS ENEGA POLNJENJA V MINUTAH NA POLNILNICO 30 25 20 15 10 5 0 2015 Vir: SODO 2016 2017 2018 2019 2020 2021 ELES: VZPOSTAVILI 47 POLNILNIH MEST ZA PAMETNO POLNJENJE IN CENTRALNI SISTEM ZA DALJINSKO UPRAVLJANJE POLNILNIC Eles je zadnjih nekaj let zelo aktiven na področju e-mobilnosti, saj je, kot so pove­ dali, treba za trajnostni prehod na množič­ no e-mobilnost in izkoriščanje OVE za polnjenje e-vozil, možnost pametnega in 58 pod drobnogledom cenovno ugodnega polnjenja zagotovi­ ti tam, kjer so vozila parkirana najdlje – v službi in doma. Zato so v okviru demon­ stracijskega projekta uvajanja e-mobil­ nosti poskrbeli tudi za stabilno polnjenje e-vozil na lokacijah Elesa. Vzpostavili so 47 polnilnih mest za pametno polnjenje in centralni sistem za daljinsko upravljan­ je polnilnic, ki bo omogočil, da se bodo vozila polnila takrat, ko bo to najugod­ neje za elektroenergetski sistem. Ker je ta demonstracijski projekt tudi razvojni pro­ jekt, so v fazi izgradnje polnilne infrastruk­ ture namestili tudi nekaj domačih polnilnic pri zaposlenih v družbi, ki za službene potrebe uporabljajo električna vozila. Namen je spremljati način uporabe elek­ tričnih vozil, navad voznikov in ugotavljati najprimernejši način oskrbe za nemoteno uporabo električnih vozil. Kot trajnostno usmerjeno in družbeno odgovorno podjetje se v Elesu zaveda­ jo, da je prehod na trajnostno mobilnost eden izmed korakov na poti v brezog­ ljično družbo. Zato so pripravili Desetlet­ ni načrt (2021–2030) prehoda družbe ELES na trajnostno mobilnost, ki obse­ ga po­ stopno elektrifikacijo službene­ ga voznega parka osebnih vozil, širitev mreže polnilnih mest za dolgotrajno vode­ no polnjenje in vključitev pametnih polnil­ nic v zaledni sistem vodenega polnjenja. Število polnilnih mest bodo povečevali skladno z načrtom elektrifikacije vozne­ ga parka, upo­števali pa bodo tudi pove­ čevanje deleža električnih vozil med zaposlenimi, ki vozila parkirajo na njihovih parkiriščih. Cilj je, da do leta 2030 na svo­ jih lokacijah zagotovijo 138 polnih mest za polnjenje e-vozil. Vse polnilne postaje, ki so jih postavili, so v njihovi lasti. Glede načina izvajanja storitve pol­ njenja so povedali, da gre v njihovem primeru za zasebne polnilne posta­ je, namenjene le pametnemu polnjen­ ju službenih vozil in vozil zaposlenih in ne zunanjim uporabnikom. Vsako vo­ zilo ima svojo kartico E8 RFID, s kate­ ro je omogočeno polnjenje na Elesovih lokacijah in na sistemu javnih polnilnih postaj Gremo na elektriko družbe Elek­ tra Ljubljana. Prav tako jim kartice E8 omogočajo pravično zaračunavanje porab­ljene elektrike na službenih polnil­ nicah in obračunavanje stroškov pora­ bljene električne energije pri zaposlenih, ki službena vozila polnijo na domačih polnilnicah. Dobljene izkušnje bodo s naš Stik pridom uporabili pri pripravi smernic in pravil za uspešen prehod podjetij na e-mobilnost. Za Eles kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja je pri postavljanju novih polnilnih postaj, ne glede na in­ vestitorja, ključnega pomena, da polnilne postaje omogočajo oddaljen dostop za iz­ vajanje vodenega polnjenja. Kajti le tako bo mogoče zagotoviti izkoriščanje energi­ je iz OVE za polnjenje e-vozil, cenovno optimalno polnjenje in zanesljivo delovan­ je elektroenergetskega sistema tudi ob mnogo večjem številu e-vozil, kolikor jih je trenutno na naših cestah. Kot so še poudarili v Elesu, redno spremljajo tudi dogajanje na področju za­ konodaje, ki ureja področje e-mobilnosti, pri čemer skušajo v razpravah uveljaviti načela koncepta E8. Eles aktivno sodeluje tudi v nekaterih domačih in tujih projektih, povezanih z e-mobilnostjo, ter je trenutno vključen v mednarodni projekt Demonstracija upo­ rabnikom prijaznih rešitev polnjenja e-vo­ zil za krajše in daljše razdalje z namenom spodbujanja množične uporabe e-vozil v Evropi – INCIT-EV, ki bo demonstriral upo­rabo napredne polnilne infrastrukture in tehnologij ter s tem povezanih novih poslovnih modelov. V prihodnje načrtuje tudi dva nova projekta. Namen prvega bo pospešiti širšo uporabo pametnega pol­ njenja z močno vključenostjo upoštevanja potreb voznikov. Cilj je vzpostaviti celotno vrednostno verigo pametnega polnjenja, ki med drugim vključuje zanesljivo pove­ zavo polnilne infrastrukture, energetskega sektorja in trga sistemskih storitev. Namen drugega pa bo vzpostavitev energetske infrastrukturne podpore močnim polnil­ nim točkam – multimodalnim vozliščem, ki bodo locirana ob glavnih prometnicah in bodo namenjena hitremu polnjenju profe­ sionalnih vozil (tovornih, dostavnih, avto­ busov in drugih). Cilj je na takih lokacijah zagotoviti zadosti električne moči, da bo nanje mogoče priključiti množico močnih hitrih polnilnic in omogočiti tudi nadaljnjo širitev. ELEKTRO LJUBLJANA: DISTRIBUCIJSKA PODJETJA BI MORALA IMETI PRI POSTAVLJANJU POLNILNIH POSTAJ VEČJO VLOGO Kot so pojasnili v Elektru Ljubljana, podat­ ka o tem, koliko postaj je na njihovem os­ krbnem območju in koliko jih je drugod, nimajo. V sistemu Gremo na elektriko, ka­ terega upravljalec so, je prek 400 polnil­ nih mest, od tega jih je slaba polovica v lasti različnih partnerjev, dobra polovica pa v njihovi lasti. Mrežo polnilnih postaj nameravajo širili tudi v prihodnje. Fizične osebe lahko na njihovih polnil­ nicah električna vozila polnijo brez regis­ tracije ali prek predplačniškega računa. Za pravne osebe je mogoče tudi pogod­ beno sodelovanje, v skladu s katerim se vse seje obračunajo konec meseca. Seveda lahko pri njih polnijo tudi uporab­ niki gostujočih sistemov, kjer uporabljajo siceršnji svoj način plačevanja. V Elektru Ljubljana so povedali, da pri postavljanju polnilnih postaj na zaseb­ nih objektih ni treba izpolnjevati nobenih posebnih zahtev, razen seveda strinjanja lastnika in sklenitve ustrezne pogodbe. Zagotavljanje polnilnih postaj v večsta­ novanjskih zgradbah je zelo kompleksno. Pri obstoječih objektih je glavni problem to, da je za predelave potrebno soglas­ je vseh lastnikov stanovanj. V novih stav­ bah je to preprosteje, saj se lahko že v fazi gradnje pripravijo vse potrebne in­ stalacije. Pri tem distribucija nima nobene posebne vloge, saj mora za vsak objekt, če ima ta polnilnice ali ne, poskrbeti za zanesljivo in kakovostno napajanje z elek­ trično energijo. Po njihovem mnenju bi bilo smisel­ no, da bi pri izbiri lokacij in odobritvah za postavljanje polnilnih postaj imela distribu­ cijska podjetja večjo vlogo. Napačno iz­ brana lokacija pomeni dodatne stroške, ki jih distribucijsko podjetje potem ne more nameniti za druge bolj osnovne namene, kot je napajanje stanovanjskih ali gospo­ darskih objektov. Postopki priključevan­ ja so za zdaj enaki za vsak objekt, tudi za polnilnice, se pa zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno postaviti določene prioritete. Kot poudarjajo v Elektru Lju­ bljana, jih bo tako ali drugače enkrat tre­ ba postaviti, če ne prej, takrat ko bo prišlo do obsežnejše nezmožnosti priključevan­ ja različnih novih uporabnikov. Drugače s stališča distribucije ne ob­ stajajo dodatne ovire pri postavljanju novih polnilnih postaj, saj ni nobene ra­ zlike pri priključevanju polnilnic glede na druge objekte. Je pa navadno zanje potrebna večja moč (vsaj 43 kW), kar je odvisno od razpoložljive moči omrežja. Pri zasedenosti polnilnic v Elektru Lju­ bljana ne opažajo posebnih trendov, ves čas pa se povečuje količina prenesene energije na posamezno sejo polnjenja. To pomeni, da se vozila dejansko vedno bolj polnijo, vse manj pa je primarni namen zasedenosti polnilnih mest brezplačno parkiranje. Po mnenju Elektra Ljubljana je v se­ danji zakonodaji zelo moteče mešanje subvencij in prostega trga. Tako morajo popolnoma prostotržne dejavnosti tek­ movati s subvencioniranimi projekti. Glav­ no oviro za uresničitev zastavljenih ciljev v povezavi z e-mobilnostjo v podjetju vidijo v subvencioniranju nabave elek­ tričnih vozil namesto v subvencioniran­ ju njihove uporabe, saj dejansko prav ta znižuje škodljive emisije. Namesto pod­ pore zniževanju emisij s subvencijami na porabljeno zeleno elektriko in za polnilno 59 infrastrukturo tako podpiramo avtomobil­ sko industrijo. ELEKTRO GORENJSKA: E-MOBILNOST POSTAJA VEDNO POMEMBNEJŠI SEGMENT, KI MOČNO VPLIVA NA STABILNOST ENERGETSKEGA OMREŽJA Družba Gorenjske elektrarne, ki je hče­ rinska družba Elektra Gorenjska, ima v upravljanju okoli 30 polnilnih postaj na Gorenjskem. Skladno s strategijo bo mrežo polnilnih postaj podjetje širilo tudi v prihodnje. Polnilnice nadzorujejo v zaled­ nem sistemu Gremo na elektriko. Z omen­ jenim informacijskim sistemom omogočajo sistem zaračunavanja, enoten za več kot 300 polnilnih postaj v Sloveniji. Pri upo­ rabnikih, ki si želijo namestiti polnilno postajo na zasebnih objektih, je smiselno izvesti pregled internih instalacij, preveri­ ti zmogljivost priključka, saj imajo novejša e-vozila baterije večjih zmogljivosti. Lahko se zgodi, da trenutna priključna moč ne zadošča za namestitev in priključitev pol­ nilnice ter je moč priključka treba poveča­ ti. Na Elektro Gorenjska ocenjujejo, da je pomembno, da so distribucijska podjetja vključena na samem začetku projektiranja novih parkirnih mest za e-vozila. Energet­ ska infrastruktura mora biti dimenzionira­ na do te mere, da se lahko nadgrajuje oziroma povečuje število polnilnih postaj brez večjih težav, zato je vloga distribu­ 60 pod drobnogledom cijskih podjetij še kako pomembna. Tudi pri izbiri lokacij in odobritvah za postav­ ljanje polnilnih postaj bi morala imeti večjo vlogo distribucij­ska podjetja. E-mobilnost postaja čedalje pomembnejši segment, ki močno vpliva na stabilnost energet­ skega omrežja; kate­rega primarna vloga je zago­ tavljanje kakovostne in stabilne oskrbe z električno energijo; zato morajo distribucijska podjetja dobiti večjo vlogo pri širjenju e-mobilne infrastrukture. Nji­ hove polnilnice trenutno niso pretirano zasedene. Povprečna zasedenost polnil­ nice znaša tri ure na dan oziroma eno do dve seji na dan. Gorenjske elektrarne so zelo aktivne tudi v drugih projektih električne mobilno­ sti. V sodelovanju s poslovnimi partnerji so tako v avgustu postavili e-kolesarnico Brdo, v kateri si bo mogoče izposodi­ ti električna kolesa slovenskega podjetja Domel. ELEKTRO CELJE: ZA ZDAJ IMAJO LE DESET POLNILNIH POSTAJ, NAMERAVAJO PA MREŽO POLNILNIC ŠE ŠIRITI Na preskrbovalnem območju Elektra Celje so do zdaj postavili deset polnilnih postaj. Sedem polnilnih postaj je v lasti Elektra Celje OVI, ena polnilna postaja je v lasti občine in dve v lasti drugih pravnih oseb. Na teh polnilnih postajah, vključenih v sistem Gremo na elektriko, je mogoče polnjenje izvajati z uporabo kartic RFID. Uporaba polnilnih postaj časovno ni ome­ jena, ker pa se po dosedanjih izkušnjah polnjenje baterije do vrednosti 80 od­ stotkov opravi v dveh urah, je to tudi čas, v katerem je polnjenje omogočeno po normalni ceni, po preteku tega časa pa je dražje. Pri postavitvi polnilnih postaj za elek­ trične avtomobile na zasebnih objektih tudi na njihovem območju ni treba izpol­ njevati posebnih pogojev. Družba Elek­ tro Celje OVI sicer ne zagotavlja polnilnih postaj na večstanovanjskih objektih, so pa v takih primerih polnilne postaje del elektroinštalacij. V teh primerih izvajajo inženiring postavitve polnilne postaje in vklju­čitev v sistem Gremo na elektriko. Kot pravijo v Elektru Celje, je ključna vloga distribucijski podjetij le, da zagotovi­ jo primeren razvoj distribucijskega om­ režja, ki bo omogočal izvajanja storitev polnjenja avtomobilov z električno ener­ gijo. V Elektru Celje ob tem opozarjajo, naš Stik da je treba že v fazi načrtovanja sosesk izvesti usklajevalne sestanke, da se zago­ tovi celovita energetska oskrba bodoče­ ga stanovanjskega kompleksa, saj se kot glavna ovira pri postavljanju novih polnil­ nih postaj kažejo zmogljivosti obstoječe­ ga omrežja. ELEKTRO PRIMORSKA: V POSTOPKU NAKUPA IN POSTAVITVE LASTNE POLNILNE INFRASTRUKTURE Elektro Primorska je v postopku nakupa in postavitve lastne polnilne infrastrukture. S polnilnicami bodo opremili vse distribucij­ ske enote in sedež družbe, število polnil­ nic pa se bo postopoma večalo glede na potrebe voznega parka. Trenutno imajo v družbi sedem električnih vozil, namenje­ nih lokalnim vožnjam za premagovanje krajših razdalj. Ker je postavitev polnilne infrastrukture še v začetni fazi, bo nabor storitev polnjenja v začetku omejen. Ak­ tivirane bodo predvsem funkcionalno­ sti lokalnega upravljanja polnjenja med polnilnico in vozilom. Polnilnice bodo za­ sebne in bo na njih potrebna identifikacija s kartico. Bo pa zaledni sistem omogočal preprosto nadgradnjo in integracijo z zu­ nanjimi sistemi za sodelovanje v napred­ nih storitvah prožnosti. Posebnih pogojev v integraciji pol­ nilnih postaj za zdaj ni treba izpolnjeva­ ti. Zaželeno je, da polnilnica prilagaja moč polnjenja glede na trenutno zase­ denost priključka in tako ne vpliva na pre­ koračitev zakupljene moči pri uporabniku omrežja. Pričakuje se tudi, da ima pol­ nilnica lastnost pametnega polnjenja, ki pomeni sposobnost odzivanja na storitve prožnosti, ki jih bo predvidoma upravljal agregator in bodo stimulirala uporabnike k optimizaciji stroškov za porabljeno elek­ trično energijo. Kot pravijo v Elektru Primorska, trenut­ no v zvezi z zagotavljanjem polnilnih postaj na večstanovanjskih objektih še ni uve­ ljavljenih rešitev oziroma dobrih primerov v praksi. Vsekakor je to predvsem izziv za občine, upravljavce tovrstnih objektov ter ne nazadnje tudi za povezovanje intere­ sa lastnikov. Sami so pripravljeni sodelo­ vati in prispevati k učinkovitim rešitvam. V družbi menijo, da bodo lahko do us­ treznih rešitev prišli le skupaj z načrtovalci prostorskih načrtov. Treba je prekriti ozi­ roma uskladiti urbane potrebe in lokalne zmožnosti distribucijskega omrežja. Tam, kjer to sovpada, lahko v Elektru Primorska tudi hitro ponudijo učinkovite rešitve pri postavitvi ustrezne polnilne infrastruk­ ture. Kot glavne ovire pri postavljanju novih polnilnih postaj s stališča potrebne­ ga zagotavljanja zanesljivega napajanja polnilnih mest v Elektru Primorska nava­ jajo predvsem prezasedenost omrežja in slabe napetostne razmere, ki so lahko iz­ razito lokalne. Velika težava so tudi nesi­ metrije v nizkonapetostnem omrežju. Prav pri premišljenem obvladovanju slednjih vidijo največ rezerv, ki bi jih lahko izrabi­ li in se vsaj deloma izognili omejevanju priključevanja oziroma potrebnim ojačit­ vam omrežja, ki jih praviloma kratkoroč­ no ni mogoče izvesti. Elektro Primorska sodeluje tudi v prijavi na evropski projekt iz programa Obzorje Evropa, s katerim na­ meravajo podrobno raziskati uporabniško izkušnjo v celostno zasnovanem sistemu e-mobilnosti. AMBICIOZNI PETROLOVI NAČRTI NA ŠIRŠEM PODROČJU UVAJANJA E-MOBILNOSTI Pokritost s Petrolovimi polnilnicami je glede na trenutno število električnih vo­ zil v Sloveniji nadpovprečno dobra. Le­ tos so naredili še korak naprej oziroma nadgradili ustrezno hrbtenično polnilno omrežje na avtocesti ter na treh loka­ cijah skupaj postavili kar pet ultra hitrih polnilnih mest (BS Kozina, BS Tepanje Zahod in BS Maribor Vzhod), hkrati pa na točkah največje gostote poselitve in tudi dnevnih migracij postavili še veliko do­ datnih AC polnilnic. Samo prebivalcem Maribora so na štirih lokacijah postavili 16 novih polnilnih mest, v Ljubljani pa na kar desetih različnih lokacijah uredili 40 dodatnih polnilnih mest. Petrolova vizija na tem področju je jasna in jo tudi dos­ ledno izvajajo. Že zdaj ima Petrol v Slo­ veniji naj­bolj kompleten nabor polnilnic ter tako uporabnikom ponuja najbolj ce­ lovito izkušnjo polnjenja (od ultra hitrih in hitrih polnilnic do AC običajnih polnil­ nic). Prav tako so raznolike lokacije pol­ nilnih postaj: od hitrih in ultra hitrih na avtocesti, hitrih polnilnic na glavnih mest­ nih vpadnicah (Tržaška Lj.), AC polnilnic na turističnih lokacijah (Piran, Bohinj) ter vse od manjših do največjih občin in v nakupovalnih središčih (BTC). Petrol je letos postavil hitro polnilnico tudi na Pe­ trolovem bencinskem servisu v Beogra­ du, prav tako pa že imajo tudi eno hitro polnilnico v Črni gori. Omeniti gre še Hr­ vaško, kjer je trenutno stanje polnilnic, predanih v javno uporabo, zraslo že na 29, še v tem letu pa se pričakuje najmanj enkratno, če ne celo dvakratno poveča­ nje števila polnilnic, predvsem v mestu Zagreb in na avtocestnih lokacijah. Celoten postopek polnjenja e-vo­ zila na Petrolu uporabnik najlažje ure­ 61 di z mobilno aplikacijo OneCharge, saj aplika­ cija uporabniku omogoča veliko funkcij, od iskanja najbližjih razpolož­ ljivih e-polnilnic na uporabnikovi poti, preverjanja ustreznosti e-polnilnice glede na e-vozilo do uporabe navigaci­ je za izbiro najhitrejše poti do proste polnilnice. Med polnjenjem lahko upo­ rabnik tudi spremlja celoten potek polnjenja po posameznih korakih: od aktivacije na e-polnilnici do zaključka polnjenja e-vozila. Plačilo je preprosto in deluje prek povezane plačilne kar­ tice v aplikaciji: uporabnik ima na voljo plačilo s Petrolovo klub plačilno karti­ co ali s pove­zano bančno kartico (Visa, Master­ card ali Diners). OneCharge ponuja tudi dober pregled nad pora­ bo na polnilnicah v obliki zgodovine polnjenj, uporabnik pa ima prav tako možnost neposrednega komuniciran­ ja s podporo prek aplikacije. Aplikacija 62 pod drobnogledom naš Stik ključen korak pri nadaljnjem razvoju nji­ hove električne polnilne infrastrukture doma in v regiji. Petrolovo mrežo javnih e-polnilnic danes uporablja več kot 90 odstotkov slovenskih voznikov elek­ tričnih vozil. Vztrajno jo širijo že od leta 2012, povezujejo pa se tudi v rastočo mrežo e-polnilnic po Evropi, vse v želji, da bi čim bolj okrepili električno mobil­ nost v regiji, uresničili trajnostno strate­ gijo in uporabnikom elektromobilnosti omogočili najboljšo izkušnjo okolju pri­ jaznega cestnega prometa. ŠTEVILO POLNJENJ IN KOLIČINE PRETOČENE ENERGIJE NA PETROLOVIH POLNILNICAH leto število polnitev količina prenesene energije v kWh 2019 50.000 650.000 2020 55.000 770.000 2021 75.000 1.000.000 Vir: Petrol OneCharge je na voljo v spletni in mo­ bilni različici. Mobilno različico porab­ nik prenese na mobilni telefon iz Apple App Store ali Google Play Store, izbere brezplačno začasno (24-urno) ali polno registracijo in po izbiri doda podatke o e-vozilu za lažjo izbiro ustrezne lokacije. Preostanejo le še skeniranje QR kode (sicer lahko identifikacijo uporabnik iz­ vede s kartico RFID), vnos plačilnega sredstva, postopek polnjenja in zaklju­ ček transakcije. V želji, da bi uporabni­ ki svoja e-vozila lahko polnili povsod po Evropi, na Petrolu sklepajo partner­stva za zagotavljanje storitve gostovanja, t. i. roaming. Povezali so se v platformo Hubject, ki združuje ponudnike polnilne infrastrukture in storitev polnjenja v ev­ ropskem prostoru. Njeni uporabniki tako lahko denimo že vidijo lokacije polnilnic v bližnji Avstriji. Hkrati tečejo pogovori tudi za sklepanje partnerstev v Sloveni­ ji. Na podlagi sklenjenih partnerstev se vzpostavi možnost uporabe kartic elek­ tromobilnosti in mobilnih aplikacij drugih ponudnikov na polnilni infrastrukturi Pet­ rola, pri čemer velja cenik posamezne­ ga ponudnika. V Petrolu ponujajo tudi svetovanje in polnilne postaje, prilago­ jene različnim potrebam, tako za profe­ sionalno kot zasebno rabo. ZANIMANJE ZA POSLOVNI NAJEM E-VOZIL NARAŠČA Da bi pospešili elektrifikacijo prome­ ta, so v Petrolu vzpostavili tudi možnost poslovnega najema e-vozil, in sicer zato da strankam zagotovijo zelen, sodoben in cenovno ugoden vozni park in hkrati brezskrbno uporabo e-vozil. Ker vozila ostanejo v lasti Petrola, oni odgovarja­ jo za vsa tveganja v zvezi odprodajo in vzdrževanjem vozila, uporabnik pa po preteku najemne pogodbe preprosto vrne vozilo. Petrolov poslovni najem la­ hko vključuje tudi postavitev polnilnih postaj in upravljanje celotnega e-parka. V tem primeru njihove poslovne stran­ ke ne potrebujejo zaposlenih, ki skrbijo za vozni park. Kot pravijo, se v zadnjem času vedno več podjetij in javnih insti­ tucij odloča za tak najem e-vozil, saj imajo na ta način predvidljiv mesečni strošek, to je en mesečni račun za vse vključene storitve, kot so redno in izred­ no vzdrževanje, podpora uporabnikom in asistenca z nadomestnim vozilom. Za e-vozila velja tudi nižja stopnja bo­ nitete, ki je le 0,3-odstotna v primerjavi z 1,5-odstotno za bencin­ska in dizelska vo­ zila. Poleg tega podjetja s povečevanjem uporabe e-vozil zmanjšujejo svoj ogljični odtis in tako prispevajo k uresničevanju trajnostnih ciljev. Na Petrolu so vzpostavili tudi nov ce­ nik, saj prejšnji zaradi obračunavanja na časovno enoto ni bil najprimernejši za vsa tista vozila, ki so polnila z nižjo polnil­ no močjo. Tako so z vzpostavitvijo cenika na podlagi porabljene električne energi­ je zagotovili pravičnejši način obračuna­ vanja. Letos so začeli zaračunavati tudi na počasnih polnilnicah, ki ga uporab­ niki pričakovano niso najbolje sprejeli, vendar gre, kot poudarjajo v Petrolu, za ŠTEVILO POLNJENJ IN KOLIČINE PRETOČENE ENERGIJE SE POVEČUJE V Petrolu so v letu 2019 na lastni polnil­ ni infrastrukturi skupno pretočili skoraj 650.000 kWh električne energije in ime­ li skoraj 50.000 polnilnih sej domačih uporabnikov. V letu 2020 so pretoči­ li že 770.000 kWh in imeli nekaj več kot 55.000 obiskov, za letos pa ocenjujejo, da bodo prenesli skoraj 1.000.000 kWh in imeli več kot 75.000 transakcij domačih uporabnikov. Petrol ima vzpostavljeno tudi infra­ strukturo za prodajo drugih alternativnih goriv tako v Sloveniji kot na drugih trgih, kjer so navzoči s svojo maloprodaj­ no mrežo. V tej fazi za zdaj ponujajo le avtoplin in stisnjen zemeljski plin, bodo pa obstoječo mrežo še razvijali in ji sklad­ no s potrebami in razvojem trga dodajali druga alternativna goriva. PETROL AKTIVEN TUDI V MEDNARODNIH PROJEKTIH Petrol trenutno sodeluje na treh med­ narodnih projektih, za katere subvencije zagotavlja Instrument za povezovanje Ev­ rope (IPE), evropski finančni mehanizem, ki podpira infrastrukturo omrežje. Prvi Petrolov projekt, ki ga zdaj uspešno zaključujejo, je NEXT-E. Na projektu je nji­ hova družba konzorcijski partner. Projekt NEXT-E bo vzdolž osrednjega omrežja namestil 222 nadstandardnih hitrih pol­ nilnih postaj (50 kW) in 30 ultra hitrih pol­ nilnih postaj (150–350 kW) ter vzpostavil osrednje koridorje TEN-T, s čimer bo ust­ varil bistveno infrastrukturo za polnjen­ je električnih vozil v Češki republiki, na Slovaškem, Madžarskem, v Sloveniji, na Hrvaškem in v Romuniji. Petrol je oziro­ ma bo v sklopu projekta postavil trideset hitrih polnilnic in šest ultra hitrih polnilnic v Sloveniji in na Hrvaškem ter baterijski hranilnik na Petrolovem prodajnem ser­ 63 visu Kozina. Hkrati je Petrol prevzel tudi vodilno vlogo v konzorciju projekta UR­ BAN-E. Projekt združuje tri urbana vo­ zlišča vzdolž jedrnih koridorjev TEN-T: Ljubljana, Zagreb, Bratislava. Cilj pro­ jekta je postaviti 144 AC in 23 DC polnil­ nih postaj v mestnih vozliščih z dvema ključ­ nima intermodalninima lokacijama – glavna železniška postaja v Ljublja­ ni in letališče Brnik. Rezultat projekta bo mesto s celovito hrbtenično polnilno in­ frastrukturo. Hkrati bo narejena ocena potenciala razogljičenja mestne e-mobil­ nosti pri doseganju ciljev urbane politike in izvedbe nacionalnih načrtov Sloveni­ je, Hrvaške in Slovaške. Petrol je oziro­ ma bo v okviru projekta skupaj postavil 94 AC polnilnic in 18 hitrih polnilnic v Slo­ veniji in na Hrvaškem. Petrol ima tudi vodilno vlogo v konzor­ ciju projekta MULTI-E, ki je prvi množični projekt na področju razvoja polnilne infra­ strukture. Projekt ima tri cilje: vzpostaviti mestne in regionalne linije z električnimi avtobusi oziroma elektrificirati potniški promet, razvijati storitve mobilnosti ter vzpostaviti javno polnilno infrastrukturo za električna vozila in stisnjeni zemelj­ ski plin v Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem in Slovaškem. 64 trenutek IZOBRAŽUJEMO Besedilo in fotografija: Brane Janjić V Ljubljani je 9. septembra potekal že deveti znanst­ veni festival Elektrofest, ki se ga je udeležilo okoli 350 dijakov iz Ljubljane in Kranja. Tradicionalni jesenski do­ godek, ki poteka pod okriljem štirih elektro institucij in je namenjen energetskemu opismenjevanju, je zara­ di epidemioloških razmer tokrat večinoma potekal na prostem in delno na Fakulteti za elektrotehniko, kjer so predstavniki Elesa dijakom razložili možne scenarije pri­ hodnjega razvoja energetskega sistema. Fakulteta za elektrotehniko je predavanji o električnih in magnetnih poljih v okolici visokonapetostnih daljno­ vodov in električnih naprav popestrila s preizkusnimi meritvami v praksi, precej pozornosti pa je med obis­ kovalci vzbudila tudi delavnica Gen energije o virih elek­ trične energije v Sloveniji in Evropi. Kot vedno je bil za dijake še zlasti zanimiv obisk vi­ sokonapetostnega laboratorija Elektroinštituta Milan Vidmar, v katerem izvajajo različne preizkuse elektro­ energetskih naprav, simulirajo pa tudi pojave strel in proučujejo njihov vpliv na obratovanje elektroenerget­ skega sistema. naš Stik 65 66 pogledi naš Stik Drugi Primož Lemež avtor vrste člankov o e-mobilnosti in ustanovitelj družbe Emobility, ki se ukvarja z organizacijo strokovnih dogodkov na temo e-mobilnosti Če si v športu drugi, to pomeni, da si prvi poraženec. Tako je, ljudje in zgodovina se spominjajo samo zmagovalcev. Ne verjamete? Potem pa naštejte nekaj ameriških predsednikov. Verjetno vam ni šlo slabo. Zdaj pa naštejte nekaj podpredsednikov … Recimo zdajšnjega. Vidite, o čem govorim. udi, če si čisto zadnji, ni slabo. Deležen si pomilovan­ ja, tolažbe in dobrih želja. Če si predzadnji; to pa je res problem. Verjetno je to, vsaj športno gledano, najslabše mesto, ki ga lahko dosežeš na nekem tekmovanju. In veste kaj? Slovenija je druga najslabša država v EU. Prav ste pre­ brali: druga najslabša, kar se tiče e-mobilnosti. In to ob skoraj ide­ alnih naravnih pogojih, ki jih imamo. Sploh v primerjavi z najboljšo e-mobilnostno deželo na svetu – Norveško. Na Norveškem so razdalje ogromne (med severom in jugom Norveške je razdalja enaka, kot če bi se peljali od Rima do Osla), zime so precej bolj mrzle kot pri nas in poseljenost je še redkejša kot v Sloveniji, kar je za javno infrastrukturo velik izziv. Pri nas je ravno nasprotno; razmeroma mile zime, če nisi doma nekje na Blokah, majhne razdalje med mesti, dobra električna in­ frastruktura, predvsem v zasebnih hišah. Skratka; imamo vse, kar bi si država, ki bi želela hiter prehod na e-mobilnost, lahko sploh želela. Presenetljiv je tudi podatek, da je bila Slovenija prva drža­ va na svetu, ne samo v Evropi, ki je imela celoten avtocestni križ opremljen s (takrat) hitrimi polnilnicami. Očitno pa ima Slovenija samo en problem; to, da smo jo nase­ lili Slovenci. Vedno se razdelimo na pol: naj gre za cepljenje, politiko ali za dizle proti elektriki. Preprosto ne moremo doseči soglasja o ničemer (izjema je le šport). Morda tudi to ni glavni razlog! Zdi se mi, da je glavni razlog, za­ kaj nam gre glede uvajanja e-mobilnosti tako, kot nam gre, v povsem nezainteresirani politiki ter neustrezno usposobljenih in ignorantskih birokratih. Kot bi zanalašč (čeprav to dvomim) delali ravno nasprotno od tistega, kar bi morali in kar jim priporočamo strokovnjaki. Zdi se, kot da je biti direktor direktorata za trajnost­ no mobilnost na Ministrstvu za infrastrukturo »kazenska funkcija«, dosti bolje pa ni niti na Ministrstvu za okolje in prostor. Zapleta se tudi drugače. Tako je denimo Hidria dobila na dese­ tine milijonov evrov za razvoj »dizel svečke«, potem ko je bilo že nekaj časa jasno, da se dizel poslavlja. Po drugi strani Kemijski in­ štitut ne more dobiti niti desetine tega denarja za ustanovitev ke­ mijskega centra, čeprav gre v tem primeru za izredno uspešno državno institucijo. Verjetno je vsem, razen politikom, jasno, da bodo baterije bližnja prihodnost, ki bo generirala veliko delovnih mest, denarja in vpliva, dizel pa že zelo kmalu bližnja preteklost, ki bo kraljevala v Bistri. Velika prednost je lahko tudi, če si zadaj. Tako lahko vidiš, kaj delajo tisti spredaj, in se učiš na njihovih napakah. Marsikdaj pri­ varčuješ denar in čas. Ampak ne mi. Kot da bi želeli preveriti, ali so se na Norveškem, Danskem, Nizozemskem … res zmotili. Ponav­ ljamo njihove napake in seveda so razultati tudi pri nas enako katastrofalni. Trenutno imamo v Sloveniji registriranih približno pet tisoč električnih avtomobilov od približno 1,2 milijona. Odstotkov ne bom računal, ker je to preprosto premajhna številka. Imamo tudi več kot tisoč polnilnic, ki pa večinoma samevajo. Zaostajamo, močno zaostajamo za vsemi danimi okoljskimi zavezami. Strategija prehoda na brezogljični promet je tako slaba, da bi bilo bolje, če je sploh ne bi imeli. Zaradi čezmer­ nega onesnaževanja bomo plačevali visoke kazni. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v Sloveniji zaradi korone umrlo enako število ljudi, kot jih je v istem času umrlo zaradi onesnaženega zraka. Ali je to res tako zelo težko razumeti? 67 Ob izdaji energetskega dovoljenja za JEK2 Dr. Iztok Tiselj vodja Katedre za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Ponudba jedrskih reaktorjev, ki ustrezajo specifikaciji, zapisani v energetskem dovoljenju za JEK2, je pestra, tako da investitorje ob morebitni gradnji drugega bloka tudi glede tega čaka težka odločitev. inistrstvo za infrastrukturo je družbi GEN energija konec julija izdalo energetsko dovoljenje za projekt izgrad­ nje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Doku­ ment natančno določa tehnične specifikacije novega objekta. Tako kot obstoječi blok bo tudi morebitna nova elektrar­ na temeljila na tlačnovodnem reaktorju. Ta zahteva energetskega dovoljenja ni presenetljiva, saj je velika večina jedrskih elektrarn, ki se danes gradijo po svetu, tlačnovodnega tipa. Pomembna specifikacija, zapisana v energetskem dovoljenju, je moč reaktor­ ja. Energetsko dovoljenje zahteva električno moč na pragu elek­ trarne 1.100 MW z možnim odstopanjem ± 10 odstotkov. Če pogledamo ponudbo jedrskih elektrarn v tem razredu, glede na seznam reaktorjev v gradnji, ki ga najdemo na splet­ nih straneh world-nuclear.org, ugotovimo, da ta obsega okoli 50 reaktorjev. Med njimi je približno 10 posebnih reaktorjev z močmi pod 700 MW, okoli 25 reaktorjev, ki ustrezajo specifika­ cijam energetskega dovoljenja, in 15 tlačnovodnih reaktorjev z močmi 1.400 MW ali več. Najpogostejši tip reaktorja v gradnji, ki hkrati ustreza ener­ getskemu dovoljenju, je kitajski Hualong-one moči okoli 1100 MW. Gre za elektrarno s tremi hladilnimi zankami (JEK ima dve hladilni zanki), ki je podobna najbolj razširjenim obstoječim francoskim elektrarnam z močmi 900 MW. Prvi reaktorji tega tipa oziroma njihovi predhodniki ACPR-1000 so na Kitajskem začeli komercialno proizvodnjo elektrike v zadnjih nekaj letih, v naslednjih petih letih pa se jim bo predvidoma pridružilo še približno deset podobnih elektrarn. Za gradnjo take elektrarne se zanima več držav, v Evropi naj bi podroben pregled reaktor­ ja Hualong-one letos zaključil regulator v Veliki Britaniji. Naslednji tip reaktorjev, ki po moči spadajo na sam zgornji rob specifikacij energetskega dovoljenja, predstavljajo ruski VVER-1200 s štirimi hladilnimi zankami. Skoraj deset reaktorjev tega tipa trenutno gradijo v različnih državah. Pred kratkim je dva reaktorja tega tipa zagnala Belorusija, v naši bližini pa dva VVER-1200 reaktorja načrtuje še Madžarska, enega pa Finska. Tretji tip reaktorja primerne moči je ameriški AP-1000, podjet­ ja Westinghouse. Štirje reaktorji tega tipa že delujejo na Ki­ tajskem, dva pa se že dolgo gradita v ZDA. Reaktor ima dve hladilni zanki, njegova posebnost pa so popolnoma pasivni varnostni sistemi za zasilno hlajenje reaktorja, ki za svoje de­ lovanje ne potrebujejo zunanjega napajanja. Omeniti je treba, da je Westinghouse gradil že našo obstoječo nuklearko. Za konec omenimo še dva tipa reaktorjev, ki presegata moč izdanega energetskega dovoljenja. Največji komercialni reak­ tor je francoski EPR z močjo 1.700 MW. Dve enoti EPR delujeta na Kitajskem, slabo popotnico temu tipu reaktorja pa pred­ stavljata dva reaktorja, ki se že več kot desetletje gradita na Finskem in v Franciji. 1.400 MW reaktorje APR-1400 Južna Ko­ reja gradi doma in v Združenih arabskih emiratih: štirje že de­ lujejo, še štirje pa so v gradnji. Korejci reaktorje postavljajo v okviru predvidenih rokov in proračuna, težave v Združenih arab­skih emiratih pa predstavlja dejstvo, da nimajo dovolj izo­ braženih in usposobljenih kadrov. Zato so lahko prvi reaktor, ki je bil dokončan že v letu 2018, zagnali šele v letu 2020. Skoraj dokončani so tudi že preostali trije reaktorji v ZAE, v letošnjem in naslednjem letu pa bomo videli, ali so kadri še vedno ozko grlo projekta. 68 zanimivosti iz sveta naš Stik 69 PRIPRAVIL MARE BAČNAR Zagnan največji hranilnik na svetu V Angliji kmalu 50.000 novih polnilnih postaj Prodaja e-vozil na Hrvaškem občutno navzgor Ameriška družba Vistra je pred kratkim obstoječemu hranilni­ ku ob plinski elektrarni v okrožju Monterey v Kaliforniji doda­ la še 100 MW baterije, s čimer se je skupna zmogljivost tega največjega hranilnika energije z močjo 400 MW povečala na 1.600 MWh. Kot so sporočili, je bila naložba končana ravno v pravem času, ko so se potrebe po električni energiji zaradi velikih vročin in množične uporabe klimatskih naprav, močno povečale. Dela na povečanju zmogljivosti, ki so se začela sep­ tembra 2020, so kljub težavam zaradi pandemije COVID-19 končali predčasno. Omenjeni litij-ionski baterijski sistem se na­ haja na lokaciji obstoječe elektrarne v okrožju Monterey, pri čemer je mogoča dodatna dograditev še do 1.500 MW oziro­ ma 6.000 MWh. V prvih sedmih letošnjih mesecih so na Hrvaškem prodali 477 električnih avtomobilov, kar je bilo skoraj za 288 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Med njimi je bilo največ avto­ mobilov znamke Tesla (145), sledila pa so jim e-vozila znamk Renault (70), Hyundai (63), Škoda (56) in Volkswagen e-vozi­ la (47). Našteli so še 24 na novo registriranih e-vozil znamke Peugeot, 14 Smartov, 8 Citroenov ter 7 e-avtomobilov znamk Audi, Mazda, Nissan, Opel in Porsche. Od 1. januarja do 31. ju­ lija letos je bilo na Hrvaškem skupaj registriranih 31.778 novih osebnih avtomobilov, kar je 40,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 22.568. Tržni delež električnih vo­ zil med na novo registriranimi vozili je v navedenem obdobju znašal 1,5 odstotka. WWW.RENEWABLEENERGYWORLD.COM WWW.ENERGETIKA-NET.COM Nemci načrtujejo gradnjo 700 km dolgega kablovoda Royal Dutch Shell namerava do leta 2025 bistveno razširiti svoje omrežje polnilnih mest za električna vozila v Veliki Bri­ taniji, in sicer naj bi namestili dodatnih 50.000 polnilnih postaj. Shell bo načrte uresničeval prek družbe Ubitricity, ki jo je kupil februarja, in v Veliki Britaniji že upravlja približno 3.600 polnil­ nic. Širitev je del prizadevanj vlade za hitro rast britanskega voznega parka električnih vozil v skladu s ciljem občutnega zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida do leta 2050. Britanci naj bi do leta 2030 potrebovali med 280.000 in 480.000 pol­ nilnih postaj, trenutno pa jih imajo le 25.000. Velika Britanija do leta 2030 načrtuje prepoved prodaje novih bencinskih in di­ zelskih avtomobilov. Pomanjkanje e-polnilnic v Evropski uniji Večina držav članic EU ima premalo e-polnilnic ob cestnih omrežjih, kar ovira porast uporabe e-avtomobilov. Po podat­ kih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) ima namreč kar deset evropskih držav manj kot eno polnilni­ co na vsakih 100 kilometrov cest, 18 držav pa pod pet polnil­ nic na 100 kilometrov cest. Med vsemi državami so le štiri take, ki imajo več kot deset polnilnic na 100 km cest. Na ACEA so zato države pozvali k ukrepanju, saj pravijo, da bo pomanjka­ nje polnilnic spodkopalo vse ambicioznejše načrte EU za elek­ trifikacijo prometa. WWW.UKTIMENEWS.COM V okviru projekta SuedLink, ki naj bi omogočil prenos velikih količin električne energije iz vetrnih elektrarn na severu na jug Nemčije, bodo zgradili najdaljši podzemni kablovod na svetu. Prenosna zmogljivost 700 kilometrov dolgega 525 kV kablo­ voda bo 4 GW električne energije, SuedLink pa bo povezan tudi s 525 kV podmorsko povezavo NortLink, ki omogoča prenos električne energije iz norveških hidroelektrarn v Nemči­ jo. Ključ­ne pogodbe z izvajalci v vrednosti skoraj 9 milijard evrov so bile sklenjene že lani, daljnovod pa naj bi začel obra­ tovati konec leta 2026. Projekt SuedLink sodi v okvir posodo­ bitve nemškega električnega omrežja in prizadevanj, da bi do leta 2050 zagotovili najmanj 80 odstotkov potrebne električne ener­gije iz obnovljivih virov, in je bil uvrščen tudi med projekte skupnega evropskega interesa (projekti PCI). WWW.NSENENERGYBUSINESS.COM V okviru podnebnega paketa Pripravljeni na 55, ki je bil obja­ vljen julija, je Evropska komisija predlagala zmanjšanje emisij CO2 iz novih avtomobilov do leta 2030 za 55 odstotkov glede na letošnjo raven, kar dejansko pomeni prepoved prodaje novih vozil z motorjem na notranje zgorevanje v EU. Na ACEA menijo, da teh ciljev ne bo mogoče doseči brez pospešitve postavljanja dodatnih polnilnic za e-vozila, in to po vsej EU. Napredek v nekaj zahodnoevropskih državah je spodbuden, vendar pa to ne sme odvrniti pozornosti od zelo slabega stan­ ja polnilne infrastrukture v drugih državah EU. WWW.EVFLEETWORLD.CO.UK 70 na delovnem mestu naš Stik 71 ROMAN TOMAŽIČ INŽENIR SPECIALIST DIAGNOSTIČNO ANALITSKEGA CENTRA V ELESU Podatke želimo obdelovati s pomočjo umetne inteligence in strojnega učenja Roman Tomažič je inženir specialist diagnostično analitskega centra (DAC) v Beričevem. Kot nam je povedal, je na Eles prišel iz Savskih elektrarn ob reorganizaciji elektrogospodarstva, ko je bil Eles ustanovljen iz služb Savskih, Dravskih in Soških elektrarn, ki so skrbele za prenosno omrežje. Najprej je delal kot stikalec v različnih razdelilno transformatorskih postajah – Črnuče, Beričevo, Okroglo – dokler niso te prešle na daljinsko vodenje. Pozneje, pred ustanovitvijo področja za upravljanje s sredstvi in projekti, je pri predhodnikih današnjega področja za infrastrukturo prenosnega omrežja delal na pripravah dela in razvoju. Preden je vstopil v DAC, je deloval v takratni službi za tehnologijo in diagnostiko. Besedilo in fotografije: Mare Bačnar Ste inženir specialist diagnostično analitskega centra. Kaj obsega vaše delo? Gre za delo s podatki in podatkovnimi bazami, informacijskim sistemom za up­ ravljanje s sredstvi in s prostorskim in­ formacijskim sistemom. Sodelujem pri povezovanju tehničnih informacijskih sistemov in poslovnega informacijske­ ga sistema. Iz vseh teh virov zajemamo podatke v DAC. Moje delo je priprava poizvedb, urejanje podatkov, vedno bolj tudi analitika zbranih podatkov ter pri­ prava poročil in posredovanje podatkov sodelavcem v Elesu ali drugim partner­ jem. Za zunanje uporabnike prek drugih služb pripravljam predvsem prostorske podatke za pripravo različnih soglasij in mnenj ter podatke, namenjene za po­ ročanje različnim uradnim organom. Po­ leg dela s podatki sodelujem ali vodim nekaj projektov, vezanih na različne in­ formacijske sisteme, za katere skrbi­ mo, ter projektov za uvajanje različnih novih tehnologij. Delo je zelo raznoliko in zahteva nenehno prilagajanje trenut­ nim potrebam uporabnikov. Ali je bilo potrebno kakšno posebno izobraževanje za delo v diagnostično analitskem centru Elesa? Posebej za to delo ne. Z leti se je nabralo kar nekaj izkušenj in znanja tako kot pri drugih sodelavcih v DAC, ki so special­ isti vsak na svojem področju. Delamo z znanjem in izkušnjami, ki smo jih imeli že od prej, in se seveda ves čas dodatno izobražujemo na področju informatike in tudi elektroenergetike. Če hočemo delati na teh področjih, moramo ves čas slediti novostim. Med novostmi, ki jih postopo­ ma uvajamo, je tudi področje navidezne in obogatene resničnosti. Tudi to je eden od zanimivih projektov, ki jih vodi DAC. Uporabljate tehnologijo, ki jo mladi uporabljajo za zabavo – virtualna očala? Da. Izvedli smo pilotska projekta za obe vrsti teh tehnologij, virtualno in obogate­ no resničnost, prek katerih smo ugotovi­ li, kakšne koristi nam lahko prinašata. V virtualnem svetu smo postavili manjše stikališče, po katerem se lahko virtual­ no sprehodimo in si ogledamo nekaj po­ datkov o napravah. Za uporabnika smo izdelali testni scenarij izklopa daljnovo­ da in priprave delovišča za varno delo. Še večje koristi pričakujemo od uporabe obogatene resničnosti, pri kateri se upo­ rabljajo posebna očala ali kar mobilne naprave, ki smo jih vsi vajeni, mobilni telefoni in tablični računalniki. Uporab­ nik pri tem skozi očala ali mobilno napra­ vo gleda realen svet okoli sebe, ki ga glede na potrebe obogatimo s podatki iz naših informacijskih sistemov. V stikališču uporabnik lahko kar na napravah pre­ gleduje različne podatke, rezultate meri­ tev, naloge za delo, zabeležene napake in vso zbrano tehnično dokumentaci­ jo. Zanimiva je tudi možnost oddaljene strokovne pomoči sodelavcev. Veliko je torej sodobne tehnologije, s katero si lahko podjetje v prihodnosti pomaga k večji učinkovitosti. Tehnologija se zdaj zelo hitro razvija na vseh področjih. Trudimo se, da bi temu sledili z izvedbo različnih poskusnih pro­ jektov in pozneje tudi z uvajanjem v redno delo. Kot primer lahko omenimo obliko­ vanje skupine za spremljanje tehnologij na področju upravljanja in vzdrževanja daljnovodov, Demo DV, v kateri se ukvar­ jamo z možnostmi za uvajanje različnih novosti na to področje. Nekatere od teh, kot so avtomatizirano pregledovanje daljno­vodnih stebrov z brezpilotnimi le­ talniki, analiziranje satelitskih posnetkov daljnovodnih tras in druge, že preizkuša­ mo. V nadaljevanju želimo pridobljene podatke obdelovati s pomočjo umetne inteligence in strojnega učenja ter tako iz njih pridobiti ustrezno informacijo in jih posredovati uporabnikom. DAC je postal pomemben del podjetja, v čem pa vi osebno vidite njegov pomen? DAC se je pokazal kot nekakšen združe­ valec podatkov, ki jih je zelo veliko ter so razpršeni po tehničnih, poslovnih, obra­ tovalnih in drugih informacijskih sistemih družbe. Pri tem skušamo delovati kot pove­zovalec. Pomembno je, da so vsi po­ datki dostopni na enem mestu. Ko smo gradil DAC, smo že v začetku razmišljali predvsem o vsebini centra. Vsa oprema v centru je zelo dobra, bistvena pa je vse­ bina. Na področju upravljanja sredstev se trudimo predvsem z izboljševanjem kako­ vosti podatkov in poskušamo biti v pomoč pri njihovem vnosu in vzdrževanju. Ob pripravi rednih poročil in posredova­ nju podatkov skušamo z združevanjem po­ datkov poiskati tudi druge informacije in povezave med njimi. Veliko sodelujemo tudi pri razvoju informacijskih sistemov. Naša naloga je tudi predstavitev podjetja navzven. Sodelujemo s tujimi strokovnimi skupinami in z različnimi izvajalci pri uvaja­ nju novosti. DAC je tudi priložnost za predstavitev Elesa kot podjetja, ki uvaja 72 na delovnem mestu najsodobnejšo tehnologijo in metodologi­ je dela ter upravljanja s sredstvi. S tem izpolnjujete tudi vizijo DAC … V sodelovanju s PITK si prizadevamo združiti čim več podatkov in dosto­pov do podatkov na enem mestu. Z napred­ no analitiko si želimo pomagati pri op­ timizaciji dela in izboljšanju kakovosti delovanja sistema. In to v celoti, od obra­ tovanja do vzdrževanja in investicij. Pred­ vsem skušamo biti vsem v pomoč ter precej delamo tudi na uvajanju novih teh­ nologij in digitalizaciji upravljanja sred­ stev in vzdrževanja. Ves čas smo v stiku z različnimi domačimi in tujimi podjetji, ki razvijajo nove tehnologije, ter preizkuša­ mo, kaj od tega bi bilo lahko za Eles ko­ ristno na katerem koli področju. Kakšna je ekipa v vašem centru, kako bi ocenili sodelovanje? Sodelujemo odlično. Trenutno smo štir­ je, od mladih do nas malo starejših, sk­ upino pa vodi dr. Uroš Kerin. Vsak ima svoje področje znanja in več ali manj izkušenj, kar zelo dobro združujemo. Vzdušje v naši službi je zelo v redu. Drug drugega spoštujemo in smo odpr­ ti za sodelovanje, tako med seboj kot z vsemi sodelavci v družbi. naš Stik Kaj pa korona, ali je kaj vplivala na vaše delo? Vsi smo delali od doma. Nekaj časa vsi, potem ko so se ukrepi rahljali, pa smo na delo prihajali izmenično, da smo vzdrževali pregled nad DAC. Delo od doma je potekalo neovirano, se je pa seveda poznalo, da ni bilo neposred­ nega druženja in izmenjave mnenj. Ves čas smo bili povezani prek videokonfe­ renc, vendar je reševanje težav in iskan­ je odgovorov na različna vprašanja lažje in produktivnejše na sestankih v živo. Vam ostane kaj časa tudi za hobije? Posebnega hobija nimam, tudi doma nam­ reč veliko oziroma preveč časa preživim za računalnikom. To mi je v redu in včasih sem komu v šali dejal, da mi je kar služ­ ba hobi. Poleg dela z računalnikom mi je že od nekdaj v veliko veselje branje knjig. Prava sprostitev je kakšen zanimiv izlet v družbi z domačimi in prijatelji. Kaj pa računalniške igrice, na primer virtualna očala za namen zabave? Igric ne igram in tudi virtualnih očal ni­ mam. Z računalništvom sem se sicer srečal že zelo zgodaj, ko je bilo še v povojih. Se še kdo spomni Commodor­ ja in ZX Spectruma? Takrat sem preiz­ kusil tudi računalniške igrice. Bile so zanimive, vendar me je veliko bolj zani­ malo, kako tak računalnik prepričati, da bo naredil kaj uporabnega. Tako sem začel programirati. To področje me je od nekdaj zanimalo, kar je na srečo pre­ poznalo tudi takratno vodstvo in so me v službi povabili na drugo delovno mes­ to, kjer sem se potem srečeval z uva­ janjem novih aplikacij in informacijskih sistemov, predvsem za področje uprav­ ljanja sredstev. Če bi bila za konec še malo vizionarja. Kaj menite, da bi lahko bila uporabna tehnologija v prihodnosti, na primer v naslednjih desetih letih? Težko je reči. Računalništvo in informati­ ka se razvijata izredno hitro na področju programske in tudi strojne opreme. Po­ datkov je vse več. Naprave, ki so včasih zavzele polovico sobe, so danes v ve­ likosti dlani in poleg tega veliko zmoglji­ vejše. Zelo težko je predvideti, kaj vse in kako hitro se bo zgodilo. Umetna inteli­ genca, strojno učenje, virtualna in obo­ gatena resničnost, brezpilotni letalniki, nadzorni sistemi in senzorji z velikimi količinami podatkov. Vse to so teh­ nologije, s katerimi se že srečujemo in bodo zagotovo uporabljene v prihodnjih letih tudi pri rednem delu v družbi Eles. Kot kaže, bomo v prihodnosti merili in spremljali vse oziroma bistveno več kot danes. Najpomembneje bo vse zbrane podatke povezovati, iz njih pridobiti ko­ ristne informacije in jih ustrezno uporabi­ ti pri delu. Pred dvema desetletjema smo razmišljali, da bi bilo odlično, ko bi lah­ ko daljnovodno omrežje na računalniku predstavili tudi na zemljevidu, danes pa že poteka projekt uvedbe informacijske­ ga sistema, ki bo na podlagi podatkov o vremenu, terenu, stanju vegetacije in drugih podatkov izračunaval predvideno rast vegetacije in s tem omogočal bolj­ še načrtovanje del. Pri tem bodo gotovo uporabljene vse omenjene tehnologije in tudi kakšna nova, ki je danes še niti ne poznamo. 73 74 spomini NEK že 40 let del elektroenergetskega sistema Besedilo: Ida Novak Jerele; fotografija: arhiv NEK Leto 1981 je bilo za NEK leto pomembnih dosežkov. Po sedmih letih sta se zaklju­ čevali gradnja in montaža opreme. Gradbišče se je spreminjalo v obratovalni ob­ jekt in odgovornost za varno obratovanje so pre­vzeli domači strokovnjaki. Elektrarna je postala jedrski objekt, ko je bilo 7. maja v reaktor vloženo gorivo. 11. septembra je bila prvič vzpostavljena samovzdrževalna reakcija in 2. oktobra je bila elektrar­ na prvič sinhronizirana z elektroenergetskim omrežjem. Poskusno obratovanje se je končalo konec naslednjega leta, januarja 1983 pa se je začelo komercialno obra­ tovanje. Od takrat je elektrarna pomembna ustvarjalka zanesljivega delovanja elektroenergetske­ga sistema. Ob strokovnem vodenju, skrbnem vzdrževanju in premišljenem posodabljanju je NEK stopnjevala svojo obratovalno učinkovitost. Posodobitve opreme in procesov ter povečanje moči in prehod na 18-mesečni gorivni cikel ji omogočajo, da v letih z remontom proizvede okoli 5,4 teravatne ure električne energije in v letih brez njega 6 teravatnih ur. S svojo predvidljivostjo in zanesljivostjo obratovanja ter konkurenčno­ stjo proizvedene električne energije pomembno prispeva k nemotenemu delovanju elektroenergetskega sistema in dostopnosti električne energije za gospodarstvo in gospodinj­stva. Zelena je prihodnost. Slovenske elektrodistribucije skupaj za jutri. Naša prihodnost potrebuje močno, zanesljivo in pametno električno omrežje. Razvijamo ga z lastnim znanjem, izkušnjami in upoštevanjem trajnostnega razvoja. Skupaj skrbimo za potrebe naših odjemalcev, podjetjem pa omogočamo nemoteno delovanje in napredek. V NASLEDNJI ŠTEVILKI Dogodki, ki so zaznamovali elektrogospodarstvo v letu 2021. WWW.NAS-STIK.SI