PoStnlna platana v gotovini. Štev. 2. V Ljubljani, dne 20. januarja 1926. Vlil. leto. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :? za Slovenijo v Ljubljani, i: Cena posamezne Štev. 1 Din. „NAS GLAS" izide vsakegä desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina ... Din 40,-~ Polletna naročnina . ... „ 20‘~ četrtletna naročnina. . . . „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. .....■ ■ Oglasi po ceniku. Uredništvo : Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica Štev. 12. Rokopisov ne vreča, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirarie. Rokopise je adresiratl le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja sc ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Izredni kongres. Cia Glasnik št. 102 razglaša: Po sklepu poslednjih kohiereric širšega odbora Gl. Saveza v Beogradu koncem decembra 1925 in na osnovi želja, ki so jih izrekle pokrajinske in kilajevne organizacije dne 20. decembra 1925 na svojih protestnih shodih, vršil se bode 14. februarja 1926 v Beogradu izredni kongres državnih nameščencev, na katerem se bo izvršil' odločilen prelom v načinu akcij* za izboljšanje gmotnega položaja državnih nameščencev. Ker so bile vse dosedanje ,prošnje brezuspešne, dozorela' le'končno škoro v vseh nameščencih misel, da je treba poseči po drugačnih sredstvih, če hočejo državni nameščenci doseči ono, kar zaslužijo i po svojem svojstvu i po svojih funkcijah. Ta kongres naj pokaže eno-dušnost vseh nameščencev, da zanje državna sima)* nT «ikafcšna: sinekura, arapak edi-hole-izbrano sredstvo za svoj in za obstanek njihovih družin. Ne strašimo se tudi' najskrajnejših sredstev, da se zadovolji našim Opravičenim težnjam, ki čakamo nanje zastonj že toliko in toliko časa. Sedanja uprava bo podala na tem kongresu svojo ostavko. Iznesla bode podrobno Šporočilo o vseh korakih, ki jih je zastavila v prid uradniškega vprašanja. Na ta način bode zamogei kongres preceniti, koliko dobre volje kažejo merodajni, da bi ustregli upravičenim željam vsega uradništva in ostalega nameščenstva; dal bode pa tudi navodila, v kateri pravec je treba usmeriti nadaljno pot, ki bo izključevala prosjačenje. Utrditi bo treba nove metode, ki morajo dovesti do iz-vestnih boljših rezultatov.,Vsled tega se mora izvršiti pregrupacija uradniških organizacij, da se omogoči jačja kohezija med njimi in da še vstvari skupna, edinstvena fronta v svrho zaščite in obrambe že priznanih in zahtevanih pravic. Državni nameščenci! Na vas je, da ob tej pomembni uri prožite dokaz o svoji samozavesti! Od Vas samih zavist v glavnem, da si zagotovite lepše dneve tako za sedanjost kakor tudi za prihodniost! Manlfestačnl zbori. Poleg vdanostne brzojavke kralju, s katero smo ga koit protektori» Glavnega Saveza prosili za zaščito, so bili poslani dine 20. decembra 1925 še sledeči brzojavi: 1.) Gosp. Nikoli Paši črn, predsedniku vlade, Beograd: Na manifestaciiskein zboru sakupljeni državni nameštenici i penizijomeri Protestujti protiv toga, da Vlada usprkos obećanjima gospodina predsednika još uvek nije ništa preduzela, da se obezbedi običajno stanje drž. nameštenika i pen-ziiohćra. 2.) 'Predsedstvu Narodne skupštine Beograd. Maniiestacijski zbor drž. nameštenika u Ljubljani protest uje protiv neispun jenja poznatih zahte va ■drž. nameštenika i penzijonera te traži od Narodne skupštine brez razlike partija da konačno uvidi važnost pitanja državnih nameštenika i penzijonera za dobrobit i moralni ugled države i da prema tome što pre obezbedi njihovo očajno stanje. Doslej je prejela Osr. Zveza sledeča poročila o imanifestačnlh zborih z dne 20. dec. 1925: Celje: Da se je osigurala čim veličastne j ša udeležba izven celjskih uradnikov, razposlalo se je približno 200 tiskovin državnim nameščencem izven Celja in sicer: pošti, železničnim slanicam, finančnim: oddelkom, šolskim vodstvom, s reski m poglavarjem itd. V Celju so se pa te tiskovine razdelile vsem uradom. iGb določenem času je bila dvorana v Narodnem domu polna raznih skupin driž. uradnikov in upokojencev, bilo jih je skiuipaj od 300 do 400. Predsednik društva g. prof. Raič je pozdravil navzoče ter konstatiral razveseljivo' dejstvo, da še je odzvalo toliko udeležencev njegovemu povabilu, kar vendarle kaže, -da se začenjajo državni uradniki malo dramiti. iKonstatirala se je nato udeležba iz sledečih krajev pa deputati!äh: Nova cerkev, Braslovče» Šmarje, Trbovlje, Vojnik, Laško, Zidani most, Teharje, Žalec, Slov. Gradec, Šoštanj, Velenje, Petrovče, Liboje, Ljubečna, Konjice, Zabukovca, Št. Peter, Štore, Rimske toplice, Polzela, Letuš, Rogaška Slatina, Loče, Rogatec, Hrastnik, iKalobje, Rečica na Paki, Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. G. predsednik je v dalj šemi govoru pojasnil delo Osrednje Zveze v Ljubljani in delo Glavnega Saveza v Beogradu. Čudi se inteligentnemu uradniku, da se ne 'zna zavedati svojega položaja, ko to zna vsak delavec. Uradnik se rad naslanja na druge,, le na tiste ne, na katere bi se moral. Kje je radi toga naš ugled, naš ponos? — Ni ga! Preide nato na. utemeljevanje predloženih re-■ sotočij. iKtot drugi govornik nastopi v imenu upokojencev in upokojenk upokojeni policijski ravnatelj Logar ter sklepa, nalj se smatra upokojence posebno kronske za enake drugim ter se jih naj sprejme pod okrilje nove pragmatike kot vse ostale državne nameščence. Vimenu •železničarjev bi imel govoriti Novljan Fran, pa ga ni bilo. 'Oglasil sc je k besedi g. Upravitelj bolnice P r e k o r š e k Ivan. Omenil je, da naj ima današnji shod značaj manifestacije, značaj protesta. •Vsako leto se zbiramo, da protestiramo, a vedno redkejše so naše vrste. Današnji shod tvori v teim pogledu razveseljivo dejstvo radi velike ude-leržbe s strani državnih nameščencev. Kaj,ti misel je dozorela im tudi čas je bolj resen kot je bil. V dvanajstinkah nam hočejo P o malem, odvzeti, kar nam »udi uradniška pragmatika. Toda življenje je boj, če se pa tega ne zavedamo', sploh nismo vredni, da obstojamo. Povsod sc sliši »mi davkoplačevalci«, pa le od drugih. Tudi mi smo to in to je 'treba posebno povdarjati. > Pome h dela se venomer samo enostransko tomači in poudarja. Tudi mi delamo, opravljamo svojo službo, naj si bo kjerkoli in vsi, pa še vršimo poleg tega službenega dela še delo' v javnem življenju (kulturno, narodno delo). Mi ga opravljamo, ki nimamo bogastva in nas tudi ni sram- tega dela. Dajmo se strniti, bodimo organizirani, ker ne vemo, če ne pridejo' še težji in resnejši časi. Če pa pridejo, morajo nas najti dobro organizirane. Glave po konci! Prečrtala se je in soglasno sprejela nato sledeča resolucija: L Zahtevamo, da se nam takoj izplača po' zakonu zajamčena in 'že nad dve leti dolgovana razlika. 2. Protestiramo proti izvršenemu, zvišanju najemnin na račun naših dosedanjih, itak mnogo premajhnih plač in zahtevamo, da 'se nam naši dodatki za stanarino sorazmerno' zvišajo. 3. 'Protestiramo proti ukinitvif čl. 123 in : 124 uradniškega zakona, ki bi bila skrajno pesocijalna, zahtevamo nasprotno takojšnje striktno' izr. viajanje teh členov, kar bi omililo marsikatero bedo, omililo marsikatero solzo. 4. Zahtevamo, da se driž. uradništvo oprosti-plačevanja komorske doklade. 5. Zahtevamo v imenu poštenja in priznanja do onemoglosti izvršenega težkega dela. da se vsi upokojenci takoj prevedejo na novi uradniški zakon ter da sto deležni neokrnjeno vseh pravic in ugodnosti, ki jih uživajo aktivni tovariši. 6. Zahtevamo, da se dado državnim uradnikom rezevnim oficirjem za času orožnih vaj posebne doklade v taki višini, da ihn krijejo popolnoma njihove 'življenjske potrebe za časa orožne vaje. 7. Smo proti diferencijaciji draginj-skih doklad; dokler pa ta obstoji, zahtevamo, da sc Maribor in Ljubljana uvrstita v I. draginjski razred. V vseh naših krajih namreč draginja prav nič ne zaostaja za drugimi kraji v državi. •8. Protestiramo kategorično proti temu, da bi se 'sklepalo karkoli o naših službenih in materijalnih zadevah, ne da bi o takih predlogih poprej 'sklepala udruženja državnih nameščencev in upokojencev. 9. Kar naj energične j c protestiramo proti eventualnemu znižanju naših prejemkov, zahtevamo nasprotno, da se nam zasigura eksistenca, ki bo primerna naši veliki, bogati domovini, našemu težkemu, požrtvovalnemu delu in ki bo dvignila ugled naše drlžave pred vsem kulturnim svetom. V nasprotnem slučaju 'odklanjamo demoralizacijo, odgovornost za demoralizacijo drž. uslužBenstva, ki ji bo moralo zapasti, ker ima tudi ono pfaivicb do dostojnega življenja. j ;v, '10. 'Protestiramo slednjič proti vsakterimVev. represalijam proti našito : ijira.diHškirn organizaci-jalm, ki so vsa prevzeta najsvetejšega patriotizma in se baš radi tega potegujejo za zboljšanje položaja državnih nameščencev, da bi moglo ono, rešeno materijalnih skrbi, posvetiti neokrnjeno vse svoje sile procvitu s potoki krvi ustvarjene domovine. Radi tega izjavljamo, da smo vsi do zadnjega solidarni s tozadevnimi koraki naših“ organizacij. "iTrir ;;p- (Mpfi-sMč' i$o" se z-izboTovanja' sledtće lrrzo-javJte: . 1.. Kabjnetsikoj kancelariji 'NJ. Vel. kralja Ale- ksandra I. ikao- 'protektora Glavnog Saveza državnih činovnika i službenika. . iCelpkitipno ^činovništv^ celjskog okružja, sakupljeno. dne 20. dec, 1925 na velikoj skupštini u Qelju Vašome se Veličanstvu klanja najdubljom vdanošču i najsvetijom verndšćii. U nuždi i ve-'Hkoj bedi 'molrmo Vaše Veličanstvo, našega strogog a pravednog gospodara i dobrog oca u ime 'svioje, svojih žena i svoje deee za za'štitu u našoj Velikoj otadžbini i našem teškom te požrtvovnom radu. 2. 3. iPredsedni.štvu Minis'tarskdg Saveta. — Predsedroiätviu iNanddne Skupštine, nalazeći već kroz čitav niz godina razumevanje baš na onom mestu, kioje odlučuje o našoj sud-JBitir prepiiSteiii neihilćsrdno najvećoj bedi, koja' pleti sasvim da poruši naš moral i tim ugled države, prepunien i naprotiv neizmemom Biibavl do naše velike otadžbine, želeći joj najlepšeg napretka m njezinom dakle interesu 20. dec. 1925 u-Celju sakupljeni driž. nameštenici i penzioneri na velikoj skupštini zahtevamo odlučno, da nam se stvori egzistencija, dolična našoj velikoj otadžbini i našem teškom te požrtvovnom radu. Zborovanje je vodil predsednik društva drž. nameščencev In upokojencev v Celju g. prof. Slavko Ra i"č. Kranj: Shoda sc je udeležilo čez 70 državnih nameščencev, tedaj skoraj polnoštevilno, odsotni SO po večini svojo odsotnost opravičili. Kot glavni govorniki s» nastopili gimn. ravnatelj g. Ivan Košnik, nadgeometer Franc Zupanč.ič, davčni nadupraviteij Josip Tajnik, posegli so v debato go'sp. A'bin L a j o v i c, ravnatelj meščanske šole v Tržiču, finančni tajnik g. Josip Satler in upokojena šolska upravitelja Franc Luznar in Jclsip Križnar. Gospod Košnik je v lepih besedah teme-lijto 'pojasnil pomen 'zborovanja, poltižaj državnega nameščenca prej in sedaj, dočim je g. Zupančič obrazložil stanovanjsko mizerijo, ki muči državnega nameščenca. Gospod Tajnik je pozival navzoče, da mora biti vsak državni nameščenec organiziran v svoji strokovni in potem še v krajevni organizaciji^ ker le v slogi'je •mloč. G. ckr. tajnik 'Štefan Plut se je zavzel za naše glasilo »Naš Glas«, poudarjajoč, da mora biti vsak državni nameščenec naročnik našega glasila in ga 'tudi točno plačevati. Nil poziv Tajnika so 'zaorili navdušeni trikratni »živijo-klici« 'na Nj. Vel., nakar je bil '.shod zaključen. Zborovanje, katerega so še udeležili tudi delegati iz Tržiča, se je vršilo resno, toda povsem mirno in dostojno, brez vsakih hujskanj ali groženj Sprejela se je sledeča resolucija: ibnžavni namešečnci in upokojenci v Kranju, zbrani polnoštevilno na «'hodu dne 20. 'decembra 1925 ob 10. uri v Narodnem Domu: 1. Konštatirajo 'soglasno, da službena pragmatika ni omilila bednega položaja državnih nameščencev. V kolikor je v zadnjem času ponehala draginja, za najmanj toliko so se prejemki državnih 'uslužbencev obremenili z novimi davki in podražitvijo stanovanj. Zato zahtevajo zvišanje stanarin in protestirajo proti nameravanemu znižanju službenih prejemkov. 2. Povdarjajo, da prevedba ui izpolnila pričakovanih nad. Dokaz temu so neštevilne pritožbe na Državni svet, izahtevaijo, da se prevedba in razvrstitev podvrže temeljiti in strokovni reviziji 3. Zahtevajo, da se vsa nameščenja in napredovanja vrše le na podlagi potrebe in strokovne kvalifikacije, ne glede na strankarsko pripadnost, sploh je potrebna popolna depolitizacija državnih uslužbencev. 4. Najodločnejše zahtevajo, da se takoj oskrbe sredstva za izplačilo vseh zakonito jim priznanih razlik na temelju službene pragmatike, kar se ic že neštetokrat poudarjalo. 5. Zahtevajo, da vlada oskrbi primerne kredite za gradtoo uradniških stanovanj eventualno po vzoru, kakor je to izvedla Češkoslovaška. 6. Zahtevajo,' da se Vprašanje starih in kronskih penzijonistev nemudoma uredi in sicer na temelju zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. i4>; 7: Zahtevajo, -da se postoipaivje o - upokojitvah tako uredi, da se obenem z dekretom o upokojitvi nakaže tudi pokojnina. n. Protestirajo proti napovedani redukciji radništva, dokler se ne izvrši temeljita reforma državne administracije. iPotom pa zahtevajo, da ho redukcija htimana. 9. Zahtevajo, da sc oskrbe sredstva za izplačevanje posmrtnih podpor v znesku dvomesečnih prejemkov v smislu službene pragmatike. (Člen 1'24.) Krško: Zborovanja! se je udeležilo okoli 40 državnih nameščencev in upokojencev. Navzoč je bil tudi zastopnik uradnirštva iz Sevnice in učiteljstva iz Vidma, brežiškega sreza. Po pozdravnem govoru predsednika tov. g. Frana P a v š i-5 a je poročal o pomenu in namenu miirifestaeij-skega zborovanja društveni 'tajnik g. dr. Josip Tomšič. Koncem zborovanja je predlagal tuk. sreski upravnik finančne kontrole tov. g. Janko T o r -.k a r, da se zainteresirajo vse naše organizacije, Osrednja zveza ter Glavni Savez za ustanovitev uradniške izb ar niče, kakršne imajo ‘drugi Stanovi, kakor n. pr. notarji, odvetniki, delavci itd. Obenem naj bi vse naše organizacije Vplivale na gostilničarje, kavarne in slične javne lokale, v katere zahajajo javni nameščenci, da si takoj naruče »Naš Glas«, kajti če podpiramo mi obrtnike, so 'le 'ti dolžini, podpirati nalše iglasilo. Zborovanje, ki je poteklo v splošnem mirno in brez vsakega incidenta, se je zaključilo ob pol 12. uri. Odposlale so se na merodajna mesta brzojavke. Sprejela se je ta-le resolucijar 1. Razlike na Osebnih prejemkih za čas od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924 naj sc takoj izplačajo vsaj najpotrebnejšim. 2. Upokojence naj se vendar Iže prevede iz kronske v dinarsko penzijo. 3. Izvrši naj se najprej redukcija ministrov na 12. Na ta način sc bodo državni izdatki znatno znižali in dala državi možnost, da zboljša gmotni položaj svojih nameščencev. 4. Izvrši naj se revizija uradniškega, zakona s sodelovanjem strokovnih organizacij ter revizija prevedbe, prt kateri naj se štejejo tudi vojaška leta v službeno dobo za pokojnino in napredovanje ne glede na to, kdaj je nameščenec vstopil v državno sliižbo. 5. Zahtevamo ukinjeni e 15-lctnega službenega Teka za dosego penzije, ker sc ga pri veljav- i nos ti ostalih zakonitih pogojev za pokojnino ne da opravičiti. 6. 'Pospeši naj se gradbena akcija z 1% odbitkom od državnih nabavk od 1. januarja 1926 dalje. 7. Najodločnejše protestiramo proti nameravanemu 'znižanju osebnih prejemkov, ki bi ogrožalo naše itak mizerno stanje. Za slučaj nepovoljne rešitve naših zahtev pozivamo Glavni Savez, da skliče izreden kongres, ki bi odločil o nadaljnjih korakih in merah svojega članstva. Ptuj: Ker med tuk. drž. nameščenci ni zanimanja za stanovske zadeve — pri zadnjem našem občnem zboru nas je bilo z odborniki vred 22 — in da ne bi akcija klavertio izpadla in ne doživeli finska, nisem sklical zborovanja na dan 20. decembra 1926, pač pa sem odposlal tozadevne brzojave. Isti dan 20. dcccmlr a sem ose b-no izročil sreskemu poglavarju, gospodu vladnemu svetniku dr. Vončini v Ptuju spomenico in ga naprosil, da jo odpošlje velikemu Županu v Mariboru. G. svetnika sem tudi prosil, da od svoje strani podpira celo akcijo in da -predoči, velikemu županu budno stanje državnih nameščencev, kar mi je g. svetnik obljubil. Iz tega razvadite, da sem storil vse, toda dejstvo je, da so drž. nameščenci postali popolnoma apatični, in le trdna organizacija oseb bi privedla do zaželjeuega uspeha. Pa tudi merodajni faktorji ne kažejo razumevanja za naš kritični položaj, kar vzbuja še večjo nevoljo in brezbrižnost. — Ladislav Jerše, tč. predsednik krajevne organizacije drž. nameščencev in upokoencev v Ptuju. Radeče: Zbrali smo se člani in sklenili: »Mi protestiramo proti omalovaževanju naših upravičenih zahtev, ker se zavedamo ne samo svojih težkih dolžnosti, marveč smo pripravljeni iti tudi v boj za svoje pravice z vso kompaktnostjo z d ruj ižeuih mas s pwjmljivo .za.ves.tio.. resnosti položaja. Pridružujemo še vsem udruženim nameščencem ' in pozdravljamo njih manifestacijo.« Zagreb: Od Udruge javnih činovnika Hfvat-ske i Slavonije u Zagrebu je prejela G. Z. ta-le: dopis: Ušljcd s ve većih nedaća koje stižu drž. činovnike i službenike te pndpunog ogluše Sa mjerodavnih faktora na zahtjeve, koje su činovničke 'organizacije iznjele, nastupila je medju činovnicima podpuna apatija, koja se je usijed sedanje političke situacije — koja ne pokazuje ni najmanjeg slivaćanja za činovničke interese Jošte povećala. Činovnici ne drže ništa do svojih organizacija, ne plaćaju članarinu, ne pohadjaju skupština dajjače ni sami odbornici sazivanih sjednica. Pošto Vam je poznato, da ti Zagrebu pored' P" inoga postoji nesklad u taktici i izmedju Saveza i Udruge te Savez javnih namještenika nije pristao na predlog našega predsjednika, do se za~ 20. decembra 1925 u Zagrebu sazove skupština -svih državnih činovnika, to je naš upravni odbor na svpjoj dne 15. dec. održanoj sjednici zaključio da se održi 20. decembra plenarna odborska sjednica za širom •konferencijom- na koju su pozvani i društveni članovi. Ovaj je zaključak sa pozivom na konferenciju oglašen u svim novinama. Dne 17. šino Glavnom savezu uputili odnosni brzojav, a ostale ćemo brzojave odaslati nakon konference. Zborovanja so- se vršila v Sloveniji tudi še v Mariboru in v Novem m e § t u ter bomo objavili poročila, čim 'jih prejmemo. O. Z. Izredni občni zbor Nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Ljubljani -..j dne H. decembra 1925, ki je bil v Mestnem domu v Ljubljani ob pol 20. uri. Dnevni te d: 1. 'Konstituiranje občnega zbora. 2. Poročilo o stanju zadružne čevljarne in zadruge. 3. Absoliutorij upravnemu in nadzornemu odboru. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. Ad L Ob 20. uri otvori g. Urbančič občili zbor, .konstatira sklepčnost in 'imenuje zapisnikarjem g. Beguša, ovcrovatcljem zapisnika pa predlaga Flegarja in g. Jana, kar se soglasno sprejme. Ad 2.) Po poročilu g. Urbančiča o načinu ih ureditvi .čevljarne in io ugotovitvi in nastanku izgube poročajo gg. inž. Dimnik, Dekleva, Primožič in Ska:|ar, ki so bili določeni na sestanku na zadnjem izrednem' občnem zboru dne 46. nov. t. L, da pregledajo poslovanje v zadružni čevljarni. Iz poročila te komisije sledi, da upravni in nadzorni odbor izgube nista zakrivila, da pa svodili dolžnosti nista izpolnjevala tako, kakor bi morala. Za zadrugo ta izguba sicer še ne pomenja nevarnosti, potrebna Pa ie velika pozornost, da se z event. novo podobno izgubio ne spravi v nevarnost obstoj zadniige. Malverzacij se ni moglo ugotoviti, stvar novega odbora pa bo morala biti. da preišče še enkrat celo zadevo. Že revizor Saveza g. Ferjančič je ugotovil pri reviziji v oktobru 1924 v čevljarni primanjkljaj. V splošnem .se je ugotovila v čevljarni velika površnost talko od strani mojstra Majceta, kakor od strani gospodov, ki so imeli nadzorstvo v čevljarni. Majce. je vodil■ knjigo naročnikov po svojem okusu kar s svinčnikom in pomankijivp' tako, da pri nekaterih postavkah sploh ni izkazan höben znesek, pri drugih so zopet imena naročnikov vpisana samo s priimki brez drugega naslova ali 'Označbe. 'Bloki išo sc vcldili samo iniduplo, daisi je odredil revizor, da se imajo voditi in triplo. Zadružno knjigovodstvo pa'je v*celoti, kakor tudi glede čevljarne posebej v najlcp.šein redu. K tej točki poroča še g. Luznar, ki je imel nadzorstvo čevljarne. V svojem poročilu opravičuje. s d) e in upravni odbor in izjavi, da je glavna in edina krivda odbora v preveliki nepre-A'idtiosli ju v prevelikem zaupanju v Majceta. Dalje govorita še k jtej ’ točki g. Tavčar in ji a občni /,!jof‘ 'povabljeni podpredsednik J upravnega odbora ' Nabavljalne 'zadruge tiSltizliöficci drz. železnic' V'Šiški, g. Rupnik. Oba zagoLarjala upravni odbor hi utemeljujeta njegovo nekrivdo na izgubi in priporočata občnemu' -zboru, da pusti. da ostane 'še ilaUatje -ves upravni odbor in da nnu naloži, da storjeno škodo popravi. Opozarjata na čl. 26. zadružnih pravit, pa' katerem je ves odbor za vsako škodo solidarno1 odgovoren. Na to predlaga g. Bevc, da v Zame občni, zbor podana poročila na znanje in da se o tej točki dnevnega reda debata zaključi. ‘Predlog Sc soglasno sprejme. Ad 3.) K tej točki poroča g. iDimnik, da ab-solutorija ne kaže podeliti vsem odbornikom, ker bi bili s tem odvezani vše odgovornosti, zadrug» 1)a bi sama prevzela odgovornost ža ves dolg. P.tedlaga. da se podeH sicer absolutorij obema odboroma, toda samo tistim odbornikom» ki so bfli. imenovajii že na zadnjem izrednem občnem zboru.' O. Štibier opozarja, da je predlog g. Dimnika proti pravilom. G. Dekleva predlaga podelitev absolutorij a celokupni upravi, in nadzorstvu, ker sc malverzacij in slabega namena odbornikov rii moglo ugotoviti. iNa to predlaga g. Dimnik, da se absolutorra nikomur ne podeli, izreče pa naj se celokupni upravi in nadzorstvu nezaupnica z zagotovilom, da se bo tiste odbornike, katere se je mislilo od nezaiupnice izvzeti, zopet volilo v odbor. G. Urbančič da na glasovanje predlog za podelitev absolutorij a. Za podelitev absolutorij a glasuje -z • dviganjem rok samo 7 zadružnikov, gsled česar se s.naträ, da je predlog g. Dimnika, da se izreče nezaupnica .obema odboroma, sprejet z: večino glasov. Z ozirom na izid tega glasovanja zapusti g. Urbančič občni zber z izjavo, da se zahvali, ker ima sedaj ,to za štiriletno delo. Na predlog zadružnikov prevzame predsedstvo občnega zbora g. Štibier in preide k 4. točki dnevnega reda »Volitve«. Ad 4.) G. Dimnik predlaga v upravni odbor sledečo listo: Gg. Ivo Tejkal, profesor v Ljubljani, I^csljeva cesta 13/11., Tumpej Franc, jetniški nadpaznik v Ljubljani, Josip Beguš, piš. oifičijal v .Ljubljani. Čopova c. 19, Primožič Leopold, sod. naidoficijal v. Lj'itblljaini,' Josip Skalar, rač. ravnatelj v Ljubljani, Kesijeva c: 13, Adamič Anton, davč. n a du pravi tej j v Ljubljani,. Makso Lilleg, davč. nadupravitelj v p. v Ljubljani, Slomškova ul, 14. Pri glasovanju z dviganjem rok se ta predlog soglasno sprejme. Na to predlaga g. Dimnik v nadzorni odbor sledečo listo: gg. Ivo Petročnik, nadgeometc!-, Janez Flegar, pis. oficijal, Gostič Janko, pis. ofi-cijant, Sever Anton, prefesor, Gregorič Vinko, nadučitelj, Rakušček Franc, kanclist v. p., Strnad Rudolf, davč. nadupravitelj. Pri glasovanju z dviganjem rok se tudi ta 1 predlog soglasno sprejme. G. Štibier ugotovi, da sta obe predlagani listi soglasno sprejeti "in vsi izvoljeni odborniki izjavljajo, da 'sprejmejo isvdja mesta razen g. Lil-lega, ki ni navzoč. Ad 5.) K slučajnostim opozarja g. nadgeo-rreter Vrtel na polno zaposlitev osebja in- njegovo cvent. redukcijo in g. inž. Dimnik na potrebo povečanja števila članov, tozadevne agitacije v Najem Glasu in da bo nudila zadruga čini več ugodnosti članom. Prodajalna naj se bavi za enkrat le z glavnimi predmeti, kakor moka, mast, sladkor itd. in naj te predmete prodaja po čim 'njžji ceni. Izpremene naj se pravila tako, da sc bo volil odbor lahko vsako leto. . (i. štibier izrazi veselje nad dejstvom, da ju zadruga aktivna, pa tudi nad strogo današnjo razpravo in nad napredkom zadružnikov v mišljenju in raztySvatfju zadružništva, kar so dokazali danes z ugotovitvijo, da upravni in nad-zohii odbor nista zakrivila zločina, da sta bila !c preveč lahkoverna .in da „čevljarskega posla ni- ’ sta dobi'o'. ipoziiala; Takih stvari pa se naučimo vsi skupaj najbolj le v nesrečah. »Da se zadntfi-G1ikj..Jtis.ic uš-trašil,! te nesp;g^J.q ,4oikaa, .da je pri Vas, zadružna .za^st že! SilomikH f-ažvjffa in to pa je nov. dokaz, dp-sc ni biij^til6dff---*a. .•$>«: Kalkor 'Znano, ste dne 11. decembra 1925 izvolili nov upravni in nadzorni odbor naše zadruge. Oba odbora sta imela že ponovno svoje seje; sklenila sta, da «se z vso vnemo in požrtvovalnostjo posvetita zadrugi. Predvsem ‘hočeta doseči, da bodo člani postreženi z dobro in kolikor možno tudi ceneno robo. Na Vas je torej ležeče, da nas podpirate s tem, da krijete svoje potrebe v svoji zadrugi ter da na 'ta način dvignete konzutn. Ne priporočamo pa Vam: samo trgovine, prosimo Väis, da se poslužujete v izdatnejši rrieH tudi čevljarne.1 - - - - : Ob tej priložnosti Vas prosimo, da se točno odzivljate svojim obveznostim. Apeliramo osobito na one člane, ki kupujejo na kredit, da plačujejo med mesecom na up vzeto blago v prvih dneh prihodnjega meseca; kajti tudi zadruga mora imeti denar, da krije svoje obveznosti napram syojim upnikom. Obračamo se -tudi na vse one, ki ne plačujejo svojega dollga v prihodnjem1 mesecu, da se vedno sigurno oglase v prvih dneh meseca v zadružni pisarni, kjer se jim bo podaljšal rok plačila, če bode njih prošnja zadostno utemeljena. Nadalje smo naročili našim nameščencem v svrho prompt n e postrežbe, da izvrše vsa Vaša naročila točno in zanesljivo. Kdor želi, da se mu blago dostavi na dom, se bode to zgodilo. Ako imate kakšne utemeljene pritožbe ali prošnje, prosimo, sporočite jih aii.viiavzo-čenm poslovodji ali pa enemu izmed odbornikov. Na razpolago je tudi pritožna knjiga, če že hočete spisati svoje pritožbe ati prošnje s posebno vlogo. Prosimo pa izrecno, da sporočite vedno le resne in tivaževanja vredne opazke. Ves procvit zadruge zavisi od Vas, za-L drugarjR! Zato Pa: Svoji k svojim! Upravni in nadzorni odbor Nabavljalne zadruge v Ljubljani. Mišljenja stalne komisije za izvršitev In uporabo uradniškega zakona. (-Nadaljevanje.) 25. ) Glede prestopa davčnih uradnikov izlil. v II. kategorijo. Mišljenje citiramo zopet dobesedino: »Kako. u uredbi o- razvrstavanju nisu u trećoj kategoriji predvideni položaji poreznika, onda se ovo pitanje može reguli-Šati samo dopunom uredbe o razvrstavanju na taj način, što bi se zvanje poreznika predvidelo i u trećoj kategoriji, u koju bi se svi ti službenici prevedli, pa bi im se doenije pojedinačno pod uslovima iz čl. 145 zakona odobrio prelaz u drugo kategoriju.« 26. ) Ali se penzijoniste lahko nastavlja za honorarno dnevnlčarje? Lahko, ker zakon ne -izključuje te možnosti1. Izvzeti so le kot honorarni uslužbenci v širšem zmislu čl. 130 zakona. »Ovi mogu, pored svoje penzije i diotalka na skupoću, da uživaju i honorar u koliko bome nisu protivne odredbe zakona o dodacima na skupoću. Vreme provedemo na 'takvom radu ne -može se računati u smislu <51. 137 zakona za penziju.« 27. ) AH se čas v službi Južne železnice more računati v državno službo? To vprašanje se mora resiti s specijalnim zakonom. (Prvotno -mišljenje komisije, da se morajo ti uslužbenci tretirati kot nameščenci privatnega podjetja, je ovrženo s poznejšo odredbo. Tudi je znano, da so se o prevedbi železničarskega ' osobja vštela vsa. službena leta, -provedena pri Južni železnici. Ur.) 28.) Določila čl. 210 in 211 zakona se ne more v porabljati pri vojaških uradnikih, ki so obsojeni po vojaških disciplinskih sodiščih »iz razloga što se analogijam ne mogu odredbe jednog zakona dopunjevati odredbama drugog zakona.« < - , . , , ■ ,i- v 29. ) Inženjerjem pri ministrstvu za zgradbe se morejo vpoštevati leta, prebita v privatni inženjerski službi, ker je to izrecno predvideno v uredbi o organizaciji 'ministrstva za zgradbe. Ne morejo' se pa priznati taka leta knjigovodstvenim in računskim na-stavljencem te stnoke. 30. ) Veljajo tudi za sodnike določila čl. 14 zak.? »I za sudije, kao što, načelno, 1 za sve ostale državne- službenike, važi odredba čh 14. o privremenosti službe za prva tri leta. Ni sudijski kandidat ne može dobiti stalnost bez ocene komisije, pa stoga ne može bez te ocene dobiti in sudijski položaj, Jer čim ta dobije, postaje, po ustavu,, stalan. 31. ) K čl. 244 zak.: Državnim uslužbencem, ki odrinejo v aktivno vojaškio, službo in katerim po prejšnjih propisih ne prestane služba, šteje vsa ta vojaška služba v penzijo in v napredovanje (p» čl. 241 zak.). : 37.) Glede stanarin. Ker se mesta, kraji, kjer so cene stanovanj izredno visoke, še niso razdelili na razrede, se določila čl. 37 ur. zak. š ne morejo uveljaviti, pač pa se izplačuje samo redna stanarina- v zmislu čl. 36 zakona. 38.) Izpričevala, spisana in potrjena od dveh državnih uradnikov, se ne -smatrajo- za polnoveljavne dokumente., »Načelno, mogu da služe jedino javne isprave, pa se nikakq ne može smatrati kao ponuvažan dokumenf uverenje izdato od strane dva ukazna lica, u koliko to ne bi bilo naročitim, zakonskim Pi'o7 pisom dopušteno.« V. Serija. Ministrstvo za pravosodje, spis št. 30.191, spis finančnega ministrstva št. 2118 od 20. januar j a 1924. 2.) Vprašati je treba ministrstvo prosvete, če je n antična'šola v Dubnovniku, Kotoru in Bakru:;,/;:y;za mfitip vseh pisarniških in šolskih potrebšČii Prva jugoslovanska tovarna dežnikov" Josip Vidmar Ljubljena, Fred Škofije *• Hijiiiji cin I Sililia ii Ii£m pittriikt Popraolla, prtoblclte. * Modna trgovina m Peter Šterk ^ Ijobljana, Stari trg St. It. se priporoča. . z ■ajnlije solidna oene. -fr- Prlporoča se cenj. občinstvu špecerijska trgovina LlLJEJBlMutnlU. C. J. Hamann, Ljubljana Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest, novorojenčkov, perja, puha in modnih potrebščin. PndlttskarllE modoralb ročnik del. Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Z* Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.