IClTATEUTl Prosimo, poglejte na j it«vl)v ooleg naslova sa dan, k« II v k, čnina poteč«. V teh časih I C \ >oviianja cen, potreba- | t % sodelovanje. Skušajte i Jk ^ ^ no vnaprej plačano. ||
GLAS NARODA
Os£ slovenskih delavceirv Ameriki.
SiiitTil — «x—4 O— M**, B»„—„ tUh, 11» t rm Offto ai N« n! I, nte M 4 Onimi «1 Mar* M. Uit.
■A NEKJU VE« Kirr
2 na dan dobivata... C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM qiMWil —toot. ■edeij in prainlkr
OlTAJTE, KAB VAS ZANIMA
% \ .	(Telephone; CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, MABQH 9, 1943. — TOREK, 9. MARCA, 1943	VOLUME LL — LETNIK L~
VELIKA BITKA OB MARETH ČRTI
"BEAR MARKE i
Nova odredba glede vpoklica
38 do 45 let starih moških
Washington, 7. marca. — Pred nedolgo je bilo določeno, da se ne bo več jemalo v armado moških od 38 do 46 let starosti, toda danes pa je bila tozadevna odredba spremenjena v toliko, da bodo všteti v razred 1-A, 3-A, 4-P, itd.
Kot poroča zavezniški glavni stan v Afriki, je angleška osma armada razbila osižko ofenzivo v jugovzhodni Tuniziji in pognala Rommelovo armado v Matmata gorovje. Poleg velikega števila vojakov je Rommel izgubil tudi 33 svojih težkih tankov.
da pa se je včeraj pričel umikati.
V dveli napadih je že skoro izgledalo, da bodo Nemcti zavzeli dva hriba na severnem koncu M-areth črte. toda so bili pognani nazaj.
Komaj so se pričeli Nemci u-m kati, so prileteli bombtiiki in bombardirali in Obstreljevali Nemce, ko po prihajali v dva prelaza. Proti 'bombnikom so Nemci poslali svoje Messcr-sohmidte in Maochije, pa jih je bilo devet uničenih, ne da ibi Angleži izgubili kak aeraplan.
Na severu Tunizije so Nem-oi v defenzivi.
Po zadnjih poročilih so A-merikainei in Francozi zopet zavzeli Gafso, ki je važno križišče železnic in cest. Ravno tako eo zavezniki zavzeli cestno križišče E1 Kaar ter železniško progo, ki teče proti vzhodu.
' Poročalo francoskega vrhovnega poveljstva naznanja, da so Francozi zavzeli Redeyef, 30 milj od Gafse.
Praneoski radio iz Alžira naznanja, da je angleška osma armada tako zelo pobila Rommelovo armado, da je je še komaj kaj ostalo.
Angleška armada ni izgubila niti enega tanka ter drži svoje postojanke pred Mareth obrambno črto. Vojaški strokovnjaka so mnenja, da feldmar-šal Rommel za utrjeno črto pripravlja svojo aTmado za nov napad, mogoče pa je tudi, da se bo zaradi zadnjega poraza držal defenzivi.
— Medtem ko je bila Ronimelo-va armada tepena, so ameriški' letalci Rommelu zadali zelo hudi vdarec s tem,da so potopili dva parmka, ki sta peljala Romrne-ki zaloge; Štirje parni k i pa so bili puščeni v plamenih.
Na osrednji fronti v Tuniziji je nek ameriški oddelek v nekem prelazu 10 milj zapadno od Gafse napadel mnogo močnejšo italjansko posadko ter je vjel 84 Italjamov, medtem ko Ame-rikanci niso izgubili niti enega moža.
Rommel je .skušal angleško osmo armado prej potolči, kot ibi priila do Mareth utrjene čr-te. pa se mu je poizkus izjalovil ; sam jelfel Tepen in se je moral umakniti v gore.
Včeraj je bilo sporočeno, da je feldmaršal Rommel že v soboto štirikrat napadel Angleže,
LaGuardijevo priporočilo za povišanje nakupnega davka predmet kritike
New York. — Strokovne in mestne a&ociacije mesta New Yorka so podale izjavo, da smatrajo županovo predlogo ali priporočilo za dvaoentno povišanje nakupnega davka za ekonomski samomor mesta in bodo to predlogo tied i odločno pobijale.
Izjava je bila objavljena po Retail Drv Goods Assn., b pri-pomobo, da bo povišanje nakupnega davka odjedalo mestu business in tako tudi škodovalo zemljiški valuti in splošnemu blagostanju mesita, ki bo težko zmagovalo že tako občutno bremena vojnih in drugih davkov, ako se razpise še dodaten nakupni davek.
Ženske grozdne čuvajke v Belem firorovju
Laconia, N. H. — V čuvajnicah in opazovalnicah narodnih gozdovih v White <Mk*untain bodo letos nadomestile moške čuvaje ženske in sicer prvič v Zgodovini teh zanimivih pogo-zdij, katere vkda zelo varuje pred požari.
Rusi uničili 771 nemških ladij
Kakor se glasi poročilo iz Moskve so Rusi uničili 771 nemških ladij tekom te vojne.
To vključuje trgovske in vojne ladje vseh vrst Skupna to-naža potopljenih in uničenih ladij znaša približno dva miljo-na ton. Bernski radio, ki je posnel to poročilo pravi, da so fSovjeti poleg omenjenega števila uničenih ladij poškodovali nadaljuih 216 ladij ali več.
Šest tujerodcev nemške narodnosti aretiranih v New Jersey
Newark.N - J-, 3. marca. — Samuel K. MlcKee, načelnik FBI za New Jersey, je naznanil, da je 'bilo aretiranih šest nemških n ^državljanov potem, !ko je bilo preiskanih 27 domov po zve an ili agentih.
Eden od aretirancev. je dejal MoKee, se je izrazil, da je imela Nemčija pravico do zasedbe (Čefooslovakije in Poljske, ter da je bila upravičena v svoji napovedi vojne Ameriki.
Ko so agentje preiskovati sumljive hiše in stanovanja, so naleteli v par krajih na precej obilne zaloge sladkorja in konzerviranega sadja.
Avstrijci zahtevajo, da se jih dodeli k ameriškim četam
Več kot sto sorodnikov avstrijskih tujerodoev, ki so bili dodeljeni "Avstrijskemu bataljonu", je vložilo protest proti vojnem departments in zahtevalo, da se njih sorodnike - vojake premesti v kako drugo e-dinico ameriške armade.
Skupina sorodnikov teh vojakov je obdržavala sejo pred par dnevi m ob tej priliki naglasi-la odločno nasprotstvo proti zvezi Otona Habsburškega z o-menjenim bataljonom, kakor tu- j di proti »tališču Vojnega de-| partmenta zaradi dodeljenj* | njihovih sorodnikov v Otonov bataljon.
Visoka cen:: mleka v Alaskij
Komur g« zdi, da je mleko drago v naših trgovinah, na j bi poslal po 'kvart mfleka v Alagko, kjer bi plačal zanj 35 centov. To je tam stalna eena za mleko sedaj.
Poročano je, da zmagovita
rdeča armada prodira ob železnici od Sičevke od Vijazme oddaljeni samo še 20 milj.
Posebno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da je bila Sičevka zavzeta po dvadnevnih vročih bojih, v katerih so Rusi zajeli 8 aero-planov, 310 tankov, 40 topov, 150 strojnic, 22 lokomotiv, 215 železniških voz, mnogo munici-je in drugega vojnega materja-la.
iS tem poročilom Rusi naravnost postavljajo i»a laž nemško poročilo, ki pravi, da se je nemška armada umaknila a z Sičevke po prejšnjih vojnih načrtih.
Polnočno porodilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja,
Zavezniki bodo obesili nacijske rablje
London, 3. marca. — Nemci so bili posvarjeni potom letakov, ki so jih spustili angleški letalci na nemška tla, da bodo zavezniki obesili vse one nacije in njihove pristaše, ki so muči-; li in pobijali ljudstvo v zasedenih deželah. To poročilo je dal v na nji tajnik Eden.
Eden je obelodanil stvar, ko je bilo v abomici predlagano,1 naj bi se pričelo radijska kampanjo, namerjeno na Nemčijo, da-bi se Nemcem tako dalo vedeti kaj nameravajo zavezniki napraviti z nacijskimi in drugimi nemškimi in osiščnimi zločinci, ko bo vojna končana.
Prisilno delo v zasedeni Evropi. — Na Hrvaškem:
Washington, 2. mar<ja. —J (ONA). — Na Hrvaškem bodo morale vse dijakinje po svoji srednješolski maturi odslužiti leto dni prisilnega dela pod nadzodatvom ustažke pro-naoi-stične ženske službe dela. '
Office of War Information citira t&agrabški časopis "Hrvatski (Narod," ki je natisnil nareefibo, da univerze ne bodo smele dovoljevati in škripci je
da je rdeča armada zapadno od Gžackjka los\4>bodila 11 dblju-denih krajev, južno od Rževa pa še nekaj več krajev.
Pri Sevsku, v prodiranju proti Orelu, so Rusi pobili vso nemško garnizijo, samo 250 Nemcev se je pustilo vjeti.
Ob Azovskem morju, zapadno od Rostova, so v teku veliki artilerijski boji, v katerih je bilo razbitih nad 20 nemških u-trjenih postojank, 10 baterij in 72 topov.
Rusko poročilo tudi pravi, da maršal Grigori Zukov in general Voronov pripravljata ve-iliko ofenzivo proti Orelu in I Briansku.
Mme. Chiang obišče kolegij, na katerem je študirala
New York. — Mme. Chiang Kai-shek, ki je zaključila svoj uradni obisk v New Yorku s konferenco, katere se je udeležilo 80 predstavnikov newyor-ških listov in publikacij, bo šla zdaj na olbisk v kolegij, v katerem je častno dovršite svoje študije v letu 1917.
Wellesley College v Massachusetts se s ponosom in veseljem pripravlja na sprejem odlične gosti nje, ki je bila že kot študentka, tedaj poznana kot ljubka Mei-ling Soong, odlična in izredno nadarjena oseba.
Ob svojem povratkiu bo Mme. Oh rang gogtmja kolegija in pa načelnice WAVES., MSldred H. McAfee.
Časnikarjem je Mine. Chiang povedala, da Kitajska najbolj potrebuje letal in municije. — Moške siTe se Kitajski ne manjka, je dejala, toda prihod ameriške letalske sile, čeprav bi to bila majhna ^la, bfc pomenil Kitajcem veliko in to Še posebno iz moralnega stališča.
dijakinj, ki ne (bodo mogle dokazati, da so odslužile svojo 12 mesečno delovno dobo.
Rusi zavzeli Sičevko
Včeraj so Rusi z naskokom zavzeli Sičevko, 42 milj severno od Vijazme, pri tem je bilo ubitih 8000 Nemcev in Rusi so dobili bogat vojni plen.
Washington, 8. marca. — Vojni department je naznanil, da bo odpustil iz vojaške službe 546 tisoč mož tekom tega leta. Ti moški niso fizično ali drugače dovolj sposobni za vojno slfužbo, a lahko pa vršijo potrebno delo v industriji in na farmah.
Armada ima torej namen, da odpusti te moške za civilno delo, potem pa vpokliče v armado moške, ki so za vojaško oziroma vojno službo bolj sposobni.
lo seveda se ne pomeni, da bodo vpoklicani v armado, ampak je raje namen te nove odredbe, da se moške te starosti pridobi za delo na farmah, ker odredba določa, da bo katerikoli moški, ki je zaposljen pri far-marskem delu sedaj, ali bo tako delo vzel ali vršil pred prvim majem, takoj vštet k izjemnemu razredu 2-C v slučaju, da je neožčnjen in v razred 3-C ako je poročen. Drugi moški te starosti bodo uvrščeni v regularno naborno klasifikacijo kakor mogoče bitro po prvem maju.	---
OMEJITEV OTROŠKEGA DELA SE PRIPOROČA
National Child Labor Committee poroča, da dela v industriji in poljedelsvtu sedaj 580 tisoč otrok, ki so stari po 14 in 15 let in čez dva milijona ne-doletnih delavcev in delavk po vojnih in drugih tovarnah in v poljedelstvu pa je starih po IG in 17 let.
Narodni odbor za otroško delo je mnenja, da dočiui so o-troci stari po 16 in 17 let legalno svobodni in si lahko poiščejo v industriji svoj zaslužek, bi bilo trebi vkljub temu poskrbeti, da bi ne delali pretežkih, prenapornih in zdravju nevarnih del. Dalje bi se moralo gledati tudi na to, da bi ne delali predolge ure, ker je to kvarno za zdravje mladoletnikov.
Glede 15 in 16-letnih ima 34, držav zakone, po katerih je o-trokom te starosti dovoljeno delati v tovarnah, poljedelstvu, id. Kljub temu pa nastane vprašanje, če ne bi bilo bolj važno in"\orfalno ^oftrfrke, tror za deželo, da bi ti otroci v tej starosti še pohajali šolo. Ako pa se že dovoljuje industriji in poljedelstvu, da uposljuje te mladoletnike, tedaj bi se moralo omejiti čas dela za te o-troke na toliko delovnih ur, kolikor bi bilo primerno z ozirom na delo, ki ga ta ali oni otrok vrši.
Odbor je tudi poročal, da dobiva pritožbe o nelegalnem upo-sl je van ju otrok za nočno delo in postransko delo. za katero se otrokom plačuje nizko plačo na uro. ker se smatra, da so upo-sljeni le delno.
Razgovori o povojnih problemih
G. Sumner Welles, podtaj-nik State Departmenta, je izjavil prejšnji teden, da bo v nedoločenem času sklican v tej deželi preliminarni sbod zastopnikov vseh zedinjenih narodov v svrho proučevanja povoj nih problemov.
-Dejal je, da bo konferenca začela s tehničnim delom problema in pripravila program za poznejša pogajanja med zavezniškimi državami. Glavni cilj teh lpogajan(j (bo organizacija permanentnega mednarodnega shoda.
Podtajnik Welles je dejal, da Be njegova izjava nanaša na ono konferenco, o kateri je govoril predsednik Roosevelt, ko je omenil konferenco, ki naj ■prouči povojne probleme prebrane in ureditev živeznih dobav. Izjava g. Welles-a ne daje nobenih podrobnosti; kljub tem« pa jo tolmačijo kot izhodno točko na porov, ki 'bodo stremeli za tem, da se ustanovi gospodarska komite za harmoni-ziranje politike zedinjenih narodov v reševanju- podporne akcije in drugih problemov, ki &e bodo pojavili takoj po osvoboditvi. pod jsrml jenih narodov; to bo pripravljalo pot gospodarskemu sodelovanju na Široki bazi, soglasno z Atlantskim Charter-jem in lend-lease po-godbami.
Nemške armade doživljajo poraz za porazom na ruski fronti in Hitlerju se že smrt reži v obraz.
Dobra letina se obeta
Kakor je razvttdno iz farmskih poročil pričakujejo letos farmer j i precej dobro leto in to z ozirom na pridelke in na povračilo truda in stroškov,—-------
pirja, sl/uziili čedne vsote denarja in tako je bilo pomaganc farmarju, Striou Samu, ter našemu vojnemu naporu v splošnem, kajti živila so danes dra-gocen pridonesek s katerim u pamo izvojevati zmago.
Sicer so farmarji malo sitni če dobe "greenhorne" za dele na farmah, aii zadnje leto jt marsikaterega farmarja prepričalo, da je boljše dobiti zelene ga delavca, kakor pa sploh nobenega in tako bodo letos marsikje z veselljem pozdravili študente, šolarje in prebivalce tr gov in mest, ki bodo zopet pohiteli na farme, da pomagajo f pridelki aLi pa z obdelovanjem sedaj na spomflad. Sedaj se z« veda farmar, kakor mestni in podeželski človek, da je obde-lovadije zemlje ena najvažnejših nalog dežele in teira se zaveda tudi vlada, ki dela načrte s katerimi <bo pomagala farmarju resšiti problem obdelave in po sprave pridelkov.
NEMCI SE BOJE INVAZI JE NA BALKANU
Nacistična nervoznost na Grškem
A P poroča iz Ankare dne 1. marca, da poročajo zaseiil^nr iblasti osišča v Grčiji o>tro o pomnile ljudstvo za slučaj zavezniškega izkrcanja, da ne sme niti manifestirati niti podelova ti. SvarFo so natisnili v »i či-sopisi; eitano bo tudi v vseh cerkvah, vsako nedeljo.
Drugo poroč:lo iz balkanskih virov trdi, da so dobile vse nemške, italijanske in bolgarske osebe v Grčiji nalog, da takoj zapuste ozemlje. V zad njih par mesecih je pribežalo na Grško več tisoč nemški! i rodbin iz bombardiranega nemškega ozemlja.	JIC.
ma in pred par dnevi je bila dosežena potrebna vsota, ki znaša $35,750,000 — prib'iino toliko stane gradnja nove knzar-...___
V nekaterih državah pravijo, da se pričakuje, da bodo povprečni dohodki farmarja o-krog $6500 s čistim pribitkom okrog tri tisoč dolarjev. Seveda ima fanner sedaj večje stroške, ker se je vse podražilo.
Farmarji se letos pripravljajo na velčje posevke žita, koruze. soje, lanu, ovsa, itd. Tudi se bo letos redilo mnogo več prašičev in perutnine. Število krav na farmah se bo tudi povečalo, ker mleko prinaša farmarju dober dobiček in je trga zanj sedaj izredno dober, ker se izvaža velike količine sira in drugih mlečnih izdelkov iz dežele za naše čete in za zaveznike.
Velik problem bo delavna sila za obdelavo farm in za pospravljanje pridelkov na jesen. Lansko leto so pomogaii pri pobiranju sadja in pospravljanju pridelkov v mnogih krajoh študentje in šolska miladina z učitelji vred sploh. Ti so rešili na tisoče bušljev sadja, krom-
New York bo dobil realistično preizkušnjo zračnega napada
New York. — Župan La Guardia je dejal v svojem radijskem govoru preteklo nedeljo, da bodo Newyorčani kmalu deležni kolikor mogoče realistične preizkušnje zračnega napada — brez kakršnegakoli naznanila v listih ali po radiju
Prebivalstvo se bo moralo ravnata nenadno tako, kakor da so nad mestom sovražna letala, kar po županovem nmenjai ni nemogoče, ker Hitler bi nas rad presenetil.
Atlanta kupila križarko
Atlanta. Ga. — Ko je moiv nariški department 11. januar-) ja naznanil, da je bila potopljena križarka z imenom "Atlanta 'Vse je mesto Atlanta zavzelo, da kupi novo križarko, ki bo nosiia isto ime.	,
Kampanja za zbiranje prispevkov Be je pričela nemudo- !
NAKOPA" — Wwr Ymk
" GLAS mggBA" „ J
- 111.	"O- .g
OtTMtf ud OUHjbM bvjaimt«	/t (a Corporation,
Frani	r>—*utrSpijr-	-ft—maj, Jowpb Lnprtw, Soc.
Sli WMT ^8tk STKKET, NttW luni, H. 1
_	Year
J* 1	.	. 1 L
Za črto leto rolJft.lUM Anetfho to flli>ii >t"l M pot leta fi—I m •etstieta S1J0. - Z^N«w Xork aa cel* leto J7.—; s« pol teta ,f&50. Za lac-eiMtTo m celo leto «7.— ; n pol leta $3.50.
■ i '■ '	i'.', ■"■■»■i »i.«. ■ v,t
"Clii Naroda" t shaja vaaki dan Urana« eobot , nedelj ts praaalko*
-GLAS NARODA", 11« WWT IStfc 8T1UEET. NEW YOKE. N. T. THepbene: CRHfli* ClJfl
Pave lice va legija, uničena pri —-- Stalin gradu r——
(Iz moskovske "Pravde" z dne 19. oktobra ,1942.)
TUESDAY, MARCH 9y 1943
SONANT
REKORDI
Lepe Melodije!
Št. M571—Na Marijanee, polka Kje so moje rožice MariČka pegla—polka
---- .. Duqaeme X'ulrei^lty
tamburlca orkester
St. M575—Terezinka polka o	Na planingsta—vaWek .
.. Jerry ftnpg}$$ek In orkester $t toz. cenik 1» cene'-plašč se »obrnite na : «MBN MAB6ICH, * Inc., 463 W. 4Žnd St, New York
^--- :	—r<T	l::
Čimbolj so Se pri!bllževaK bojišču, temfbolj je propadala odločnost teh prostovoljcev. Mimo njih *o se vlekle - v nasprotnem emeru nepretrgane, neskončne vrste ranjencev. Začelo se je1 Šepetanje in mrmranje : mnogo se je govorilo o de-zertiranju. V neki temni noči je izginilo kar 60 moi. Drugič se je nprlo 20 mož, ki niso hoteli naprej — ustrelili so jih pred vsem moštvom legije. Zdaj so vojaki govorili le Se o dezeitiranju in o tem, kako pobegniti na rusko stran. Ko je nemško poveljstvo to zvedelo, je dalo organizirati tako-zvane "<boljseviške bestialno-«ti' V Takoj naslednjega dne so.zač.Ii stotnik Balakarec, pc<fporo?nik Nierath in podporočnik Al&čič, poveljnik oddelka za borbo proti tankom, pripravljati ta nazorni poduk; ko so našli trupla nekaterih nemških vojakov, so jim z bajoneti iztaknili oči, porezali | ušesa in prerezali trebuhe. Na trupla pa so pripeli lietic z na-pisdm: "Glej, kako mi bcljše-viki ravnamo z ujetniki.''
Stota divizija se ^e udeležila bojev v bližini Staiingrada in je žafola pod udarci sovjetskih sil kopneti kakor, meg na soncu. Ze po prvih spopadih legije bshditov ni bilo več. Ostalo *je le toliko moštva, da je s težavo tvorilo še slaboten bataljon. . •	I Kar pa je fcilo najbolj gren-' ko in je te voffike najbolj za-1 | delOj bila platna, * ki*o jih [dobivali od doma, iz Hrvaške. ' 2ena vojaka Marka Blažkovi-5a -je pisala svojemu mofcri:
* "Tukaj stradamo. Cene so neverjetno visoke in še vedno rastejo. Meso, sladkor, moko, sol, sadje, grozdje — vse so poslali v Nemčijo. Pobrali so nam tudi krave in svinje. 2a 6 oseb prejemamo le. 15 kg moke na mesec. S čim naj se hranimo? Ne vem. — Molim Boga za vas vse."
Legionarjn Osmanoviču piše mati; da nobena izmed obljub, i ki so jUi delali prostovoljcem, ni blia izpolnjena: "tPrejeli nismo niti denarja, niti moke, niti mesa, niti sladkofja; o boljših stanovanjih pa raje ne govorim-"
Tako je prišlo nekega dn^ do tega, da sta bruhnila na dan jeza ih obup — kričanje in pie-rekanje je priklicalo polkovnika. Markulja...
"Prevarili ao nas/ 'so kričali prostovoljci. "Nemci rav-najo z nami kakor s pujski; naše rodbine pa morajo stradati, ker jim jecnljejo vse, kar imajo." Jeza in upornost sta plamteli in naraščali. Nemški
.^Nadaljevanje na 4. str.) _
- -
RABIMO
ŠIVALKE
na »o8ke klobuke, dolga seal ja. Vsaka dobi ene vrste kito4n block za celo sezono. Najvišja plača* Good Valtte Hat & Cape * Company, file.;: 19 West 4tk Street new * one vity
i M i\m+*mmAmm
. <»*)
RAZGLEDNIH
Pile A*aa P. Krasna
. V8TAXQVXJEN L. 189»
Naše domače zadeve
feno svobodo, kakršno uživamo sami in če sami detujenrr
tem, da pomagamo ^šeirii .fiesrečnemu, ijudstvtf^ da'dotift-že res nekaj boljl&ga v teši pogleda po tej strašni mori> gotovi, Sa je naš cilj retejilčiio enoten.
Da sem popolnoma odkritosrčna, naj rečem, da je bil moj I lasten prvi slab vti* o k<fa*rrWrf vcepljen v moje misli še prod kongresom, ko ml je (te^la j :.e TrtihUtet-) g. Snoj	f v
Informacijskem Centru na. Peti Aveniji papirje, na kuten'f so bila opisana growxtej^tv"! partizanov. O tem sem ind^rek-tlio ifi enkrat fiekaj omeliila in nekdo, ki je pri Centru upo-^Ijen, mi je nekaj odgovoril na tisto mojo Omemlbo.
Tes namen kazanja papirjev je bil, da se koftigresfl
naprej določi nevtralno stališče. to je,'sedenje na plofit. . Kongreg naj bi se ne. izrazil ni-jti za |>artizane niti za Ifitiaj-', loviča in tako .je tudi ^ Hameanrki. ki bi hoteli kaj drugega ne bi bili dosegli na kongresu nic, ker je b-1 vpliv ie usidran kjer trelja.
X'"me «amo niso tisti pApirji naredili druirega vti»a. kot t"-^ga, da se skriva za niim' nemara prav grda pol'tika. jboce okoristiti na račun ir&ro-;dove krvi in riarodoveg- ro1' ' ^tva, ti onemogoči prost*' fc ' vestem, ki bi. mogle t^zfalV.ifi . vso stvar glede 'ražfbojaisijh' partizanov. Na kongresu ^ih' svoje tozadevno mnenje p.v-?-' dala več osebnost :m, ki «n im<*-
*	le važno besedo pri vodstvn i-1 stega, tudi g. Kristanu, k jtr 1 zdelo se mi je, da je porefom.
da emo pffevidni baš ^lede re-" cimo na Videz nedolžne politike:
Koliko je kdo moje mnenje i upošteval mi ni žriattOf a potek . kongresa mi je dal misliti, da je bilo stališče, ki ga bo kongres zavzel i oziram na borbo . za osvobojen je v domovini, le določeno, preden je bil kongres ; ^ploh ohrorjen.
! Vse je š!o torej gladko, Ka-1 kor treba, a sedaj pa. ko pr;> -
•	ja na svetlo sentintent za par-' tizane in ko se jasni marsi'irj.i » glede Sitarje v SttfVeiliji, i1
mamo tu neprijetnosti, 0 ' r:h bomo morali, rfdi afi nGra-' di, kar odprto in jasno pa "bfez 1 ovinkov govoriti. Zat6 pa ?C i*-f le razmotrivaoje nadaljuje Spet
1 jutri,- «	. -
i ' '
1 TRGANJE IK BOLEČINE V IflSICAH?	""
čudovit ba mamilom, ki p V$>0 tuoči.
I« niHjMn* |»«U»ai ataktaaic Ja
Bjesove dobrodrfaiosti. ZalrtrnjU JhJStJ v Pain • ExpcUer a SlAii m
ikatijici.
PAIN-EXPELLER
-:-------- . ■ _-:—».t —
Ko sem pisala o našem Slovenskem 'kongresu V Clevelan-du, sfem Se nalašč dgjlila dir€k- ; tni kritiki, dasi bP&jbrž nič. ne Škodilo ako ibi bUa jbrez obzirnosti povedala, kaf mi je bilo na mislih, kajti končno £iv-1 jetLske irfrašn je vedno pončvno človeka ti^TaČe, da kar ni v jedru zdravo vseeno prej ali slej pokaže svoje ziiake boMla^njn.j
Sicer je bilo na,Kongresu jasno, da bo vsak, ki si bo upal povedati kako odprto in zdrtu -vo besedo o vsej stvari, takoj označen za igrobokopa naše ljube sloge in morda še za kaj •hujšega, kljub temu pa sedaj vidimo, da zdrava kritika ni tista, ki kaplje grcrt>ove »logi, ker te je biio ovsej stvari res imalo, skoroda nič, rastdiranje :s!oge pa je Vseeno že Xvt.
Najprej so šli v Washington: protesti proti Adamiču, potem pa je odstopil tajnik SANS-a. J
Tajnikova pojasnila o njegovih vzrokih odstopit ve ne reš:-j jo zadeve. Še manj jo pojasnijo njegovi članki pred kongresom in po konsresu, v katerih je pisal za neko dvotimost, kar pomeni toliko, kakor ločenost z o-7irom na naše delovanje za naše ljudstvo v domov:ni. I Razloge za resignacijo še bo1 j zamota indirektna sugestija. da naj bi bil bivši minister Franc Snoj nekakšen vodja naše sra delovanja ža naše ljudstvo v domovin'. To nikakor ne kaže, dii se tajnik ni nameraval vt'-fcati v nobeno politiko, kakor tpise v svojem članku, ki naj po-
1	jasni vzrrifce tijesove res-ignaei-| j«, p*č pa nekako ka-že, kakor
da je por tika morda glavni vzrok vsega skupaj r sprejetja • tajništva fn fesignačije.
I	Faktčiio vemo vsi, da Mr. i Snoj izrecno zastopa politično (stvar klerikalne ljudske stranke v Sloveniji in bi Se radi teg« ne mogel biti pravi vodja našega delovanja v prid domovini, ker ne zastopa, vseh Slovencev, d a1 je pa on ni ameriški držav-
II	jan niti ne ameriški Slovenec, kar pomeni, da njegov interes pri vsej stavri bi bil predvsem interes zastopnika stranke, ki 'bo gotovo predvsem gledala, da dobi v šv,oje . roke polit:čtio
! moc v Sloveniji, neglede na to, kaj nsrod seda j feli.
AmerŠki Slovenci morajo i-■meti voditelje iz sVoj:h vrst, to ie pač vsakemu pametnemu človefcu raztiniljivo in jlsilo iff iz t«ga razloga se ja# strinjam
2	onimi, "ki so bili mnenja, da se naj v odbor SANS-a ne i-•menuje nikogar, ki je prišel iz domovine. pa 6e je bodi res a-meriški državljan.
Ml tukaj želimto Slovencem v Starem kraju resnico boljšo bodočnost in versko ter poli-
_ KUHARSKA KNJIGA:
a Recipes fif Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^!
Recepti so napisani t sngleiMm jesilh]; ponekod pa so tudi ▼ Jenko naroda, Udi je kaka jed postAuto v navadi i
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se sanimajo za 1 kuhanje in m hočejo t njem čimbolj izvežbati tn "ijpopolniiL" ^ - - -	- --
%	% NaroČite p^'^ * *
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 2X6 West 18th Btrest	Hew Tork, H. Y:
k) 4_prostovolgcer^M Vstaši so se oborožili s -koli in siičnim pripravnim orod^tin, izbrali svoje žrtve in jih pretepli do nezavesti: nato so jih pometali v voaove in odpeljali iia nabor. Vendar'tud^tia načfn niso prišli do^aieljenega-^evila.
j Začeli So torej;Ustavljati ljudi na cesti, V mestih in na deželi — v kraju Saiteki m<ist so tako •v teku ene tsaine noči po-lovili 50 mož. Tem nesrečnežem so "svetovali," da se vpišejo med proetovofjee. Ko so vsi enedušno odklonili, to jih kakor kaznjence s s:lo odvedli na flabor. Tam se je nahajalo že preko 300 takih 'kandidaJ tov pIostovoljcev.,, Tu so jim1 še enkrat ukazali, da podpiiše- | jo in povdarili svoj nasvet "M z ustrelitvijo nekaterih neza-i dovoljnežev. Ostali so nato seveda privolili in postali prostovoljci. .
Pred odhodom na fronto je legijo obiskal 'PaveliČ. V sprem stvu komandanta legije, pol-kovmka Mifrkulja, je pregledal vrste prostovljcev in jim naslovil poslovilni govor, nakar go jih vkrcali v va-gone in jih skozi Rumunijo poslali «v Rusijo, .j
j Od sovjetske m;je naprej, so j morali kgionaiji phš nadaljevati svojo pot. Korakali so skozi kraje, ki so jih Nemci porušili in spremenili v puščavo. Bili so lačni in zapuščeni; povsed jih je spremljalo sovraštvo domačega ljudstva. Nevidne partizanske čete so jih neprestano vznemirjale na" potu in otežkočevale njih potovanje.
Čez 40 dni so prisipeli v Har-kov Tam so lih pridelili stoti nemški divižiji lahke infanteri-je. Bila je to prav zares lahka divizija — manjkala je polovica moštva. Od zdaj naprej so i^erionarii nadaljevali svejo pot v družbi Vemce^". ki so jih učili 'vojes^a zverinskega postopa-nia. Blizu Grahoveea so legio^ T^aHT erečali dvojico ranrnih -t^s^Th voiakov. Prostovoljci bi bttf šil mirtio ni!h. toda neni5ki ^^^ik Kleist fh je nstavil •in deial: "Ru=e je treba v^p tudi če ao ranjeni." ^em^'i korporal Fnrst je nato oba-ranjenca ustrelil.
_ V s talingradski bitki so tu: »ki vojaki potolkli takozvanoj PavelioeVo Iegl>o, ki je bila' priključena stoti nemški infan- [ terijski diviziji Naše čete so napnhRvile mnogo ujetnikov in zaplenila preoej^dokta^nto«r.,
& izjav nekaterih u|etirik0V,l in aloer legijonarjev ATija Os- j manovrČ, Marko Blažkovič,!}&o-vačič in drugih, tef na podlagi
tsjetih dokumentov nam' je uspelo sestaviti neslavno zgodovino te legije Hitlerjevih hlapcev.	; • 11 * T
Ko je glavni razbojnik, i>o-glavnik Pavelič dobil od Hitlerja povelje, da nabere divizijo za vzhodno fronto/ se je ta-koj podal na delo. Na vseh križiščih v Zagrebu je dal nalepki ogr<imn? lepake z infor-madjami za nabiranje prostovoljcev za legijo. Vsakemu posamezniku je obljubljal nebe-sa in mu obetal zapeljive ugodnosti. *' Vaša. rodbina bo dobivala po 3.000 kun mesečno (200 nemških mark) izbiiala si bo hrano, dobila boljša stanovanja de«s«t hektarjev zemlje, konje in opremo zanje. Tudi kaznjenci ali Pbtaženci se smejo javiti in si bedo s tem zaslužili "popolno amnestijo" take in alič-ne obljube so delali na teh le-' pakfh. '	' -	|
Na nabornih središčih je bilo mnogo kričanja, toda malo ljudi. Zločinci in sleparji, pona-r: jevaloi in drugi izvržki zaporov so razburjeno razpravljali o vojnih načrtih in oznanjali svet« bedoča junaštva na rnskih bojiščih. Iz teh kaznjence** je iParvelič nekako uspel sestaviti par oddelkov. Bil pa je to seveda le majhen del t ga, kar je potreboval — a prostovdljci .sovgfe javljali le ^edko in., počasi.' Rok, katere* ga je bfl do-bčil iHtlet ža formacijo diviziie je odtekel, bo «e -ie krstah legi^maiiev nabralo komaj par sto kriminal--ev. - r ^e*'. r*x -v ■* .k O
Pav li<< je tedaj prosil za po-r>rt=t in It; tier je priVolil v to, da s^ število zmanjša na 4,000. Tob'ko in niti riaVo mani. Pavel "č je moral poslati vstaške oddelke na vse strani in jim za-povedati, da mu n^vedeio. ako ootrebno s silo, zadostno števl-
r »vsa .rVa s .: . PISATELJ* ADAMIČ PROSI ZA PODATKE
(HmiuVmmmii* imirfcifcjj^ r^-i.::. v
Prosim, da nii dašfe r^SftiČne in dejanje podatke o takih jjuc^blovagaJtj^i V|«bno.-t»h kot f*>:
: NilTdla Pašič . Ante Pavelič, ~ 4rApts'f r^' \ (pog-Javnik)1 '"Petij:''jt v Draža M&ajifoviČ in Radomcr Putnik T" I njogoVi «aštiiiki Svctozar Pr bičevič 1 Anton Natlačen Stefan JEtadic Tit6 Sa«y in drugi V^dko ifa^ek vpdit^ljt partizanov Jah^s Ivan R&ar -Anton IČptoŠec ; l&roslav Krleža Ivan Frank c, Ivari ^Cankar Franjo Soipilo" Dušan Simovič Ante Starce^i^ Mom^To Ninčr'č Draga Ma^ri : Kfalj Peter II. Petar Knez Pavel MHan' slojadinovič Kneirvičevi bratje MHan tfedič	----
' ji f. Prosim pa, da se ne <mi§}"te rttftto na to/povejte ml vse, kar mislite, da je kaj pomembnega todi o drugih, četudi niso tako
I>oznani, kot gori omenjeni. ,	............'
Kaj misl te, zakaj so nacijl in fašisti tako zlahka jpregazili Jugo&lfvijo v apriTB leta lMll" * " —~
Kako si razlagate tako čudovit jugoslovanski odpor preti osiščut .	..
Kateri so' fVJ^itičtt' hi	"nag^l ^e-sAske-kam^ai^e
proti hrvatskem« natvdn, kar se je i^^fo ^ prt&tkn"tet* in s" še vedno nadaljuj*T Ali. ima v#ta»ff*bstVo kako bodoinostl Ali so v jugoslovanskem ž vljenju tako velike osebnosti, ali pa "Se so VA je n~ pr.^faBWlifi^n/'Wafl man. ali pa predsednik vrhovnega	Hohliesf Č4 s o, kS-
rori so in zakaj jI je moeroce prifae/ja't! z Linoolnom, Whitma-nom in Rolmewmt Ce jih ni, zaka^ jiet f
Slišali ste izrek: narod ima" vfado*; fetkorSno Si j« zasitil. Ali to velja o Srbih, *Hrvat?h irt ^lovenciti tekoVh dobe Jugoslavije kot ssmof'tojne drzavet Zakajsakij nef : ~
Kako s* razlagate boj, ki se je razvil v Jugoslaviji med MihajTovičetn !ft partizani f
A TJ ne* mislite, drf f»brt eni Jugoslavia naVzifc Haprcdku in f^nlm fta^tam od 1M8 <fo 19lt 3e ^edno nekak uspeh t,Če je, za kaj t Pros m, da sta v tem otfiru zelo natakni in jasni.
Kako si misTite p<SlitlAno in drožabno-go&podarsko bodočnost jvgOsMcnskega narodat 1 ^ f 1 - ; ~ AH ste za to. nastane zopet Jtlgoslet!ja;k6t je Wla pred fTtlerjevIm vpaddtrif Ali je to mogoče? Ako mislite, da je, tedaj pojejte, taka j f ;	J v' '	-f: i - -
Kaj mislite 6 JtmJsWji t veliWffld at^otrornijaml za raztre kffljet Ako ste z« fo. kako š' domišljate njen vstroj f Kam bi potem postavili Karadžorževičevo dinastijo! Ali ste mogoče za repiibftkof ; ' " 1,,; ^ ^c-rn - ?
; Kaj pk ml«rrte o f»Hfar«ki feder^ij? alt feonfederarfji f Ako ste ?t te, kako si domMljate Uko drSavot katere dežele bi bile vkljnd»ne,pri temi Kaj pa bo * fijihjn^^aljiT AR^Ilte imeti T-ewAliko in tawti predsednike zaporedoma po narodnosti t Aii kako? 'vt. / .: -; ~ ;	^
Itako je "mogoče doseči tako federatf jo — jugoslovansko aH balVsnskot Ali jobost/odobraval - Amerika ^n Aiiglija? AM jo bo Rusija T Ali bo poitavljena prott i^lji Rublje?
Ali odobravate protf-rusko aB proti-komumistično jugoslovanske ali balkansko državo, ako mislite, da bo taka država vstanovljenat	c-; -	■ •
Vzemimo, d« namerava ffu?n ja raztegniti sovjetski sif'tem Čez vzhodno Evropo, vključno Balkan—ali bd vi nasprotovali* Zo kar in zakaj net. —	'	rt^-r'V
Prosim, da mi'.polljete bomf m na^Tdve ijudi, d katerih veste, da se W!i v Jtogo?lavfJi ■a'cHkom leta 1^41 ali pa pozneje in natančno redo; kaj se je^edaj ten.jo^o.^..	±
PonavTjam: nikar^nii^^t, da jaz -fe Vfe®, kar v«*te vi Pros:m piŠJle mi,J oetud! mUlftei da Ttrf ne bost* povedali ttiie^ »ar, 5e?ar jaz ne vem. dišita crt tndt o drugih stvareh in ne samo o tem, kar sem prosil-v ffOTMtfb vpreianjih. ^ ^
Bereda se bom trri VHtf obvestilih ravnal po Vaeem naročilu, kaJeo uej spdročikj porabinv . . . >	; - ; ;
PiSite" ai%ij6filtpt gloven^b aii sibohrvatsko in't» eno stran papirja. Progliflftua:, ^a odgovor na moje vprašanje pričnete vedno ina posebnem DitdT "	* J
^oj naslov j*; UOU1B ADAMIČ, MXLFORD, JT- J-
ALIVB8TB?
Tj lahko aa^eitjati kupovati Vojne Hranilne Bonde e tem, da kupujete tnamki sa le 10 tmrit* ' -Vojni Hranilni Bondi ao najvarnejša vnta prihran-liov na ivoMv	________*
I	•> - » rf, v
Najboljši prijatelj
I • . ■ .. •—r
\ v nesreči vam je;
SLOVENSKA NARODNA
PODPORNA JEDN0TA
* 1 "
J '- . U	4 v	*	w
B'R'a t s k a. Delavska
i PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ienske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti
► ČLAtfŠtfVO: 60,000
■'''' '■■—IT ■)! ■»■■■■I'
psžatožEKjEifi 0,000,000.00
l ' > ' "" • • ♦ • . • j 2> 1 Za ožje informacije glede zavarovanja
vpraiajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni slan:
2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago, 111.
«*OLAS NAKOPA" — Mew It
Kratka dnevna Zgodba
IVAN CAXKAE: -£'- _ £, ... . *** » *
Tisto vprašanje • •.
TUESDAY, MARCH 9, 1943
Iz kampanje za Ameraki Rdeči Križ
t	IZ XTALIJB. . i
(JIC.) — Izpod peresa Boscn-a prinaša ugledni bostonski list "Ohiisttan "Scienfife Monitor'* dolg članek o ras-
| Voju situacije v Italiji, iz katerega je razvideti, da je nedavno vjadno krizo povzročila splošno propadanje morale zaradi politične in vojaške onemoglosti "cesarske" Italije.
Članek omenja, da je zhani fašist Robert Farinacci, v časopisu "Regime FascistsM natisnil uvodnik, ki obtožuje vlado, da je slabila in sabotirala italijanski vojni napor. Tb je j poskus prepričati laški narod, da fašistična stranka sama ni kiiva vojaških neareč Italije v severni Afriki in na vzhodu, italijanska propaganda zdaj naglasa, da je bil fašizem kažipot diktatorskih režimov in predhodnik totalitarnih ideologij, a Mhissolninija slika kot idejnega reditelja samega Hitlerja.
Tako ei zdaj laško časopisje prizadeva, da bi rešilo vsaj del na bojiščih izgubljenega pre-j stila in pri tem razodeva net-voznost javnega mnenja, ki se zrcali tudi v drugih Člankih i laškega časopisja. Nekateri itsti polemizirajo o Atlantskem! Charterju in izražajo skrb in j strah pred posledicami ameri-j ške zmage. .
Angleški mesečnik — British Review; the l§th Century and After — je pred kratkim natisnil Članek, v kat?rem predlaga spremembo ravnovesja sil v Sredozemskem morju. List .zahteva, da se Italiji odvzame Ctok Pantellaria v s i čilski ožini; isti strategični. razlogi zahtevajo p*avilno r-sitev pm blema bodočnosti Libije in Ci-i^najke. Vsa ta vprašanja "bodo morala biti podrejena britanski strategiji v Sredozem-

DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK
Izšla je nova knjižica
Iti daje poljudna navodila, .kak« postati
ameriški državljan.
Poleg vprašanj, ki Jib navadno
sodniki. stavijo pri. Izpitu za dr tarljanstvo, vsebuje knjižica Se v II. detu nekaj važnih letnic U egodovlue Zedtojenlh driav. v lil. <feiB pod naslovom	pa
Proglas neodvisnosti, Ustova/Sedk njenih driav, - UncoJnov govor v ^ Gettysburg^. Predsedniki Zedtoje-alb d rta t « PoMiOr drtive. T
Cena knjlild J«
aaiflo 50 centov..
In se dobi p-1; SLOVKNIC PUBLISHlJiO CO til Wert 18th St., New York
skem morju.	"'*
Commander Btaphett: £ing flall priporoča nekaj podobne-^ ga v listil "London Picture Pest" On trdi, da bodo Ždftj-ženi narodi Upoštevali "terito-* iljalno integriteto Italije" na'' kontinentu ,totfa le V :okflftf meja pred letom 1914.- Ooitt-mander Stephen King Hali to1" r ef zahteva, dft se ttafij! odvzar-" me Alto Adige, Trehtiiid, ka-% Kol* tudi Gorico, Trčt in Istro z vsem slovanskim zaledjem.
Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato ; kupujte vojne bonde,' namesto, da trosite denar po nepotrebnem.	* _____
FEBDO jnvANEC: _ Zjutraj	.38
Slovanska ...................
PRTER J EH KB : Pelin ro*s : VASI-LIJ MIRK: Podoknlps .........*
XOKKO PRBLOVEO:	•• -
Le enkrat le ................
Slava delo ..................
HU. VOLARlOt Kota« rl» i JO«
PAVCiO: Potrkan pWs ......M
1% STARE ZALOGE pa in#i;
tno še naslednje pesmi, knterire
s
smo znižali cene: -r^
i
AmerUka s»«n«ka Hr*. «WMr) M
Orlovske himne (Vsde*«vt*)--M
Slovniehf kksrdl, *» s»teal* te
. ttea) , ■, ;. i. „-
■i ! V pefdnUnl »iH, k Milila ta sate, I . sber In eTkoteiv (flsltilHl — M
-»s	■* .^tčfi-t ,	V
...Jam (t aSLtt) . * m
t	■ -Jr	> - *•	*>- '
Dre p i —l. (Mmm) ak kiM
.- +t*mmK, i ,	M
Nafti	^fflwan^i... iT...."■ .....■'. M
' Gerskl Mtaeri, (Laharaar), O.
UMI, MU	--— JM
4A TAMBURIC1:
NA GCmBS^JČS&IC J£ r FLETNO, ^ddfWBfi ti* l 1 venskih narodnih peM aa tambnrice, »Ioiil Mar ; - to Bftjak t>	»TI
gane 1	*
) ttiId <Baj«*> ^JUci^-. »
Boai iel na planlnee, 1&38.
pedpurl ---—-- ^
► za umit	^
I	dte«. • sve*l - '
l\ KLATB:	~
• Pati prilek- ZlNMkt — &
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE.
SL0VKH8KE rtSffl Zbirka » BaroOnlb pml
Clinkrna Matica v
Cl""i"i" Ceaa — $L«
fiall Adaaie—1« JUGOSLOVANSKI! NARODNIH PESMI ra niftl
ibif.........................
T	- - ^	^
amst NARODNIH PESMI n wm-
fti rtiw .................... '
<iBWr hABOOTinl PESMI za «M-|gg| Air ^ i	^	* ™
_ ■	'»L'
Crane Veuturlnl—SE8T MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......JI
my > i. i1
M» j«tMi»-lk MLADIH Ul. ■oiki Aort .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV f«»
Is Miml) ««m	JM
■ ■ 1
- Moški zbori
OSKAR DBY: ,
Barfilca; Oj. moj šocet * Bott Kam fantje, dm V tU pefr deteo
>6KAR -X>EV: ' -.Sretao, Utt>cm moja j Ko pOd-ca »n tuje tre; S^U; Mej o«ka 'na konjlOca dva; Dobir mm pl-mm; Sloroj Je Tjihulia had M
•5MIL ADAMIO:
Modra devojka (belrAraHj>X&...t Vso noC prt potoct •••••••■■••JI
Jnrjeva ••••••••*••*•*••JI
Hodi Micka dono; Kaj- droge-. ca bočem; Zdrarkm ........J
/A8HJUT MIK* tn A* grobMing t
VetrIS; Pa |liilil .........tJt
OfJIGARNA SLOVENIC PUBUSfflNCCO.
216 Wast 18th Street,	M WtN.T.
•• ■ -----.... . ■ ----------:—
naselbini ter ljo leto« prazno- 1
valo 35-letnico svojega obstan- ; ka. i " •'	P I
Nft 'Mu datd<valder te itole flfcrdrtjfctvo "Domovina" t fne-akt>m $10, a takoj za diuštvOm p a «toji delavni Iti požrtvovalni predsednik "Domotine" ter njegova fcopr^ga, Valentin in Antoniji Pavli«, od 'katerih > vsak daroval po $5. Dftlgi darovalci~na pčft "D^nftoviile" »Of Po $?2.00: Katarina PavlKS, Po $1.00: Frank Dolar, Paul Jfekrst, J. Slatbič, L. Obefval-, der, H. Kapla, Mary Pavlic,' Metod K/mčan, Josephine Koh-Ičan, Pauline Shubel, Mary Tarsleh, Mandee (Perioh, John Zakely, Jennie Zakely, Ana Zortnan, Mary Omerzu, Marija Omerzu, John Sterna d, Milka •Medved, Frank Cerar, Mjary Ifobllca in Senry Shubel. — Skupna vsota te tretje pole je $43. Najlepša hvala vsem da-rovalcean.
I Tako smo v teku prvega te-jdna kampanje dofoili tri izpolnjene pole s 75 iineni daroval-, cev. Upamo, da drugi teden n? bo zaostal za prvim, ternveŽ da ga t)0 dosegel, ako ga ne celo presegel. Sedaj, ko-se je "železo" precej razgrelo, ga bo lažje kovati kot prej. ko j? bilo še mrzlo. Torej rojaki, tajniki in tajnice, kaker viuite, to delo ni tafeo težavno 1cot izgleda na prvi pogled. Pravijo, da letpa beseda ve<Jno lepo mesto na;de. PoVg tega bo naproxen i tudi vsi drugi rojaki in ^ojaldn.je, da onomnno one, ki 'V ni^c prispevali, da to store eim prej.
V ;mPTiu Ameriškega Ttde?e-2-a Križa, prosi in se priporoča
Slovenski odbor.
KAFO OniropT IT^EBJE-VA "INTUtniJA."
>'ewyoi6ki dk^opu	od
4. maica iMd prinaša naslednjo p« rečeno abirko Hitlerje-viir i2jav:
Berlin, v jeseni 1941:—"Ra-eki sovražnik se je zrušil pod tako strahovitimi udarci, da ai ne bo nikdar več opomogel."
Berlin, 8. nov. 1041: — "Nikdar &e ni bilo tako ogromno carstvo zdiobljeno in uničeno v tako kratkem času kot v teh dneh Sovjetska Rusija."
Berlin, 15. marca 1942: — "Eno stvar danes vemo: bolj-ševiki, katevim Se pozimi ni posrečilo premagati nemških čet in njihovih zaveznikov, bodo doživeli v bodočem poletji* poguben porai."
Berlin, 26. aprila 1942 — "Prihodnjo zimo bo naša vojska na whodtl bolje oborožena iii opremljena. Nikdar več ne bodo nasi vojaki prenašali takih težav kot te, katere so preživeli to zimo."
Beilin, 30. eept. 1942f—"Bodite popolnoma prepričam, da je naša fronta neomajno trdna, tako ona na vzhoda, kakor na zahodu, severu in jugu. Okupacija Stalingrada, katero bo-mo na vsak način izvedli, bo ogromen uspeh, ki poglobil in utrdil našo zmago. Popolnoma pa smete zaupati v to, da nas nobena ČloveSka sila ne bo več odtrgala od te točke.**
Muenchen, 8. nov. 1942: — "Vzeti sem ga (Stalingrad) hotel, in vi veste, da smo. skromni — v bistvu smo ga tudi U vzeli. Le ta in tam Je' Se par praV malih točk odpora."
S to originalno zbirko Hitlerjevih izrekov primerjamo nekateri izvlečke, posnete iz I zadnjega Hitlerjevega doku-menta 1 iz njegove proklama-ci je nacistični stranki z dne 24. februarja: , ^ . 1. . ; tudi to zhno amo lž-gubili del twpefibt-, ki «b ifli na*
si Mejaki izvojevall poletl."
if". . . neštevilne težave in newpehe smo doživeli g strani (stih sovražnikov, proti'katerim se moramo boriti tudi danes" ____: ......... , ♦ .
! Sestanek, ki g& je zadnjo ne-jdoljo isklical Slovenski odbot ABi\ za mesto York, je za ^lami. Oe merimo uspeh poj številu udeltanikov, je bil tal uspeh saftio po voljen, a če ga pa »odimo po moralnem doprinosu, ee pa prav lahko trdi, da je bil uspeh zelo lep, zagati ker je sodelovanje naših kulturnih drijstev* Tam/burašev "fiHova-! na" in "Dcmovine" izpolnilo tilte praznino, ki jo udeležnik navadno o>bčhti na takih "tt-T&dnili',y sestankih, kjer *e nič ne daje, temveč prej pričakuje in &e /poleg tega samo povdar-ja dolžnost. Zato taki sestanki niso pcipularni pri širših masah ljudi in tudi ne (>ri naših rčjakih Navadno vidite.na takih »čstankfli saoiio one, ki ima-! jo dovolj razsodnosti in zavednosti ter so pripravljeni izvršiti tudi neprijetno dolžnost 'brez ozira na žrtVe, kadar razmere to od njih Zahtevajo. Zato pa je navcclčnCfet udeležnikov I in sodelavcev toliko bolj hvale! I vredna. "Naj bo zlasti imeno-' vanim kulturnim društvom izrečeno še posebno priznanje in zahvala. .
•Govorniški program, katerega je .'poleg ostalega programa vodila Mrs. A. P. Krasna, «o iz^ polnili: Ludvik M te, Mrs.-M. O. Watt„ zastopnica in ped-j pred6 dnica govorniškega biroja ARK, Mis5 Heddy Pellich, ki je govorila za naso ameriško mladino, ter Leo Zakrajšek. V6i govorniki oziroma govornice so Tešili svoje nafo&e v '.*plcšno zadovoljstvo. Olede Bfirs. Watt, ki je že stara bo-jevnk« za ABK in ki je po poklicu godbenica ter je ravnateljica glasbene šole v Brook-lynn, ge je izredno zanimala za naše tamlburice in tambnraše ter se zelo pohvalno izraeila o naših p:vcih. Ob svojem odhodu se je izrazila, da je še onalokje našla toliko Iskrenosti in resnične eduševTferiošTi kot jo je nas b na tem sestanku, češ da je bil zanjo prava inspiracija ter da jo z lo veseli, da se je seznanila s Slovenci, s katerimi do sedaj Še ni bila v direktnem stiku, čeravno znaša Število njenih dosedanjih poslušalcev nad 175 tisoč. Obljubila je tudi, da bo Vedno prišla ' rt>ed nas z največjim veseljem, kadar jo homo povabilu Zato smo lahko gotevi, da bo njeno poročilo na direkcijo AEK o našem sestanku v vsakem oei-f ru pdvoljno in zato Častno na
naftrfc&setoitiO. • 4.....
Tndi v praktičnem oziru je bil u?peh sestanka žadovoljlV. Nai blagajnik MafRn« Pedhel je precej pridno izdajal poflbot-nice za prejete zneske in po programu se je .priglasilo pre-cej ntfv^i nabiralk in nabiralcev, ki tKjdo odbotu pomagali zbirati prispevke. Najlepša jun hvala za sodelovanje. "
Blagajnik ^e med tem Žasom prejel tudi nadaljnjo no^o izpolnjeno polo s 25 novimi imeni in 8>Cer je to poTo iZrcčila dobro Ji&ana pevka in neutrud-luvi. narodna, delavka Miss Kati PavKč, tajnica pevskega in dramatskega kluoa "Domo-vina" ki. je, kakor znano, najstarejše, . kulturno društvo v
INVESTIRAJTE V AMERIKO
[^jKjflf
HUPI^TB
ONIM* STATES WAR BATOMft
B0ND8 la STAMPS
] obličje; tudi on tiho, mirno, po [bratsko. Vse kakor okameneli otrok; v rtlskavo kožo, v temne oči «e je bila vsesala ona brezmejna groza, ki sem jo gledal tam; le še globlja je bila, le še zretejSa, jasnejša, Ker dražila se ji je bolest. In že je zamolklo šepetalo v meni, že mi napol razodevalp, kaj je, kar leži mračno in nemo tam V zadnji globočini, pod grozo in bolestjo-	I
Dalje sem romal, vse dalje, od slamnice do slainnice, mimo živih grobov, ogledoval sein in prisluškoval; gna1>o one je, da bi prišel do konca, da bi vsaj tam na koncu morda razločno s človeško 'besedo spregovorila razodel a se mi tista strašna skrivnost, prava mati vee groze in bolesti, ki je nema strmela name iz vseh teh stoterih in tisočerih, nastežaj cdprtih oči. Ali kakor sem romal, morda sedem noči in dalj, konca ni bilo nikjer, ne stene ne vrat nikjer. Ždelo se mi je, da če bij hodil še tisoč noči brez nehan-ja, hi ne prišel do konca, bi ne ugledal ne vrat, ne stene. Ta groza, ki je Bho$e strmela iz, mraka in tišine, se je bila raz-: lila na vse strani, od obzorja do obzorja, v brezmejnost. Ob ' taki misli in v tem strahu sem rekel V svojem srcu: "Sam povprašam to tišino, sam jo pre-; sekam s svojim glasom! Govorila bo, ko jo vzbudim."
Takrat sem «e foil Sklonil nad človeka, ki je imel zelo ozko, belo, prav dekliško lice; eno oko je bilo široko odprto in se je svetilo, drugo je bflo napol zatisnjeno In pod njim je bila kaplja krvi. Nagnil selm se mu do ust in sem ga prosili "Razed; ni mi, vsaj besedo mi daj, vsaj en vzdih."
Šepet a je som pTosil, morda niti usten nisem -bil zgenil in je pro^ftd le dteje riribolelo srce; ali komaj sem bil izpregovoril, je Vztrepetala tišina, je zašu-melo »v mraku.
•"Čemu" je vprašalo, zavzdihni!^ od daleč, zastokalo iz globočine.. Le šepetanje je bilo, pritajeno še, jecljajoče; ktoalu pa je bila beseda fazlOč-na in kmaln je bila beseda krik. '	~
"Čemu to *bTezdanje, trpljenje, c4mti 'bolečina, žalost,. Če-
mti strih !n sittrtf Pčtej, mt ti moji sišna M, »amo ci, Čemu, p& na jo, vzemi s! jo, iztdči si jo, tetoči d jO tt«s erm^ltt od kaplje do kaplje, samo ipovej — čemuf"
Mpj saj leŽittl' na slriait-niči, gledam. V mrak s žirot^ odprtimi o^ifii; In vtttft&td, v nebesa vžkliknik) je le moje iž-mučeuo srce. . /
-sPAtraw in m^tjsmmr.
Mm* r M4Ut	— 6prnmikn «n
ddSIca riovnlea. — Spiaml jo k K. D.
L' Cortina.
Ub ki! j Iga Je popolna to p«t nI« prt-icrflJBaaa. Od pnre do aednje etraal Je te popolnoma Ista, kot jo Je pisatelj rM^isal te kot Je bito. prvotno
m Tlijo cena Ceni je sato OlSka, Ker «o m porabile prvotne tMurakr ttr me, in ker je ptoatoU «P»eiel aižj® ce-
OO.
»o tej pviprert! ■topnjetalni metodi ram Cortota pomasa, da oe lahko na-trtte fpanSStoe. -
To praktično sCenje Ima kar najmanj nesanlmlvlb to sapletenlb slovnlCnib pravil tet tU dO brati, govoriti In razumeti Špansko. *
.Cortotovo kratko metodo eo odobrili aflheljl, profesorji, tole, poslanlStra ln >ksportne tvrdke po celem svetu. J« Draktifino, pri prosto ln aspeSnO.
Prodanih Je bilo že nad 2,000000 Oorttoovlb knjig.
če ras ta knjiga zanimiva, jo lab ko saro&te pri	si
KNJIGARNI SIX»VEN10 PUBLUH ING COMPANY. 218 West 18tk Stnet New Tort, N-1. - Ohm le aamo «t-
Gtovetand, Anton Bobek. Ckmm. Km
linger. Jacob Reenik. , Glrard, Anton Nagode Lorain, Loots Baiant, Jonu Komi* Soonsstown. Aatop UM) OUOOV:
Grego« CICI. i, Koaiar pRNNSXI,VANla.: Bessemer, John Jevalkar Oonanangta. i. Breaeeee Corerdale te ekoUsn, Jw. PtKmi Bsport, Mp SuimbCII farreU, Jerry Qkura . VovMt Ofty. Mate Knmte Tr. Blodnlkar
Oreensborg, mik Novak Homer City, *r. Ferencbak '
Imperial, Vence Palciob Johnstown, Ms Petenls Cram. Ant. Tantetj Loserne, Frank BaUoek	»
Midway. J«»a kst	«
Plttshargk to okonea. Mllp Pre®* Steetton. A. Hien Tortle Creek. Pk. ScMfrer West Newton. Jcwjb Jotan t r
WISCONSIN Mil wank ee, Wat Altts, ft. dkek
WYOMING:: 2 ; ^^^
._ . * « - • katere Je grej«!. fi^mii kepi tfUt« -m+M 4ik#ti
llAL^ONIA:
Han Francisco, dnsak 1 ssehl
'JOLOMAXKJ. ,	. I
Puebto, Peter Calig Waisenbttrs. M. 4. lu«
Indianapolis: Fr. Markioh
ILLINOIS:
Chicago J. MfMk daaro. J, Paklaa <UUcagc, Utoste te Illinois i
Joliet, Jeuale BinMrt La fklk J. Bpelleb liaacoutah, Martin Dolertc North Chleaao ta Waokegan. Itek WarMt 1 uabxlano:
Kltmnillef. Fr t—m*rm MICHIGAN: Detxtdq L Mt
MINNESOTA: Ofaisbolm. J. T skssten By. Joa J. Psshel Hi nt»iiti, Legls OenSs
..Gilbert, LmI« TeasW Hlbbtog. Jaha Pevte
*	• I Ki- ■
MOHTAatk: Bonndop, M. M. Paatea Waagke. L Champs
MBB&A8KA!
.
Rwanda *er| »r^ha .Little Falls. Prank Mates Worcester, Peter Bade
ohio:
= VA2NO za naročnike
M«t naslova te tessMhe do kdaj Imate ptoteao aaisteitee. Pees •tevtika m—at meeec, droga daa to tretja, pa Iate- Da aa» prihranite nepotrebnega Seta to »troSkov,: Vre prosimo, da skntete narofal-ko pravočasno poravnati.. PoAJJlte nardtelno naravneet nam all Je pa plaMJIe naVmo aestepnlke v VaSera kraja all pa katerete« ltete4 sateopnlkov. k«Jib iasas mm tlakaaa s »hrllml «rk«nl. ker *o opravi *en! ob teka ti HMi dnige naselbine, kjer je kaj oatth rojakov nasa I Jenih. Zastopnik go VamlsroSIl peCVOtta m ^»m
nosqm," na nežno vabočeni »gorenji ustnici. Kakor sem ga gledal od blisu, eo mi Začele trepetati roke, ki sem se opiial ! nanje, mi je zaoel trepetati ves život — seglo mi je globoko v duše, wdarilo me po ^redi »rca nekaj črnega, temotnegu čisto neznanega Viemur ni in ne more "biti imena, if oje oči so strmele.naravnost v dvoje drugih, široko odprtih ©Či Te niso trenile, ge niso čudiie. nieo me nič vprašale. Mirno so gledale name, Skoraj smeh-kakor na brata, ki je bil prišel mimogrede v gc.'Ste. V njih dnu in na vsem tem lepem, otroškem ' obrazu pa je bila vtisnjtnu za vselej in neizbris-ljivo bremejna groza, kakor da se je bila vsesala v ta ozka lica; v to nežno kožo strjena kri. ki se na vekolmaj ne da več iztrgati. In takoj sem občutil, da se ta groza ni porodila iz prestanih bolečin, iz solz in vfckrikcv, ne iz strahot, ki so •šle a trdim, telesnim korakom mimo njega, mladega; temveč da je v poslednji gldbočini vse nekaj diugega, kar je bilo seglo t;a od začetka in ho ostalo, tam za zmerom.
Prav tako tiho, prav tako počasi, kakor sem se bil nagni? čezenj, s-m se vzdignil, da bi ga ne vzdraJnil, otroka, spečega a .odprtimi očmi v prezgodnjem grdbu. .
Šel sem dalje s sklonjenim životom in "bosimi nogami, oprezno sem se ogflbal slamnic, da t»i se ne spotikal ot> nje. Koj poleg otroka je zleknjen počival človek, ki je bil mnogo starejši od njega, v obraz pa
mu tako »podoben, kakor da Je
niegov oče. Levo ramo in roko je skrival pod od^jo. Tudi k njemu sem se nagnil, da g& po-crledam od blizu. V iHcn je bil zagorel, porastel in kraj u«ten naetft>aflčen; tudi on taii je I gledal naravnost iz obličja V
Bil sem v kraju, ki ga prej *e nikoli nisem »videl, tndi v sanjah ne; pa vendar «e nisem eudil prav nič, da sem tatm — bilo mi je vse tako naravito,1 znano in domače, kakor da sam fr svoji prijazni izbi na Rožniku. 8'rla prostrana dvorana je bila; zdelo ee mi je, da nima sten, v toliko daljavo so bile razmaknjene. Polumrak je bil v dvorani; visoko od stropa je motno svetila zastrta Itič, tako da je ibil mrak olb tem komaj razločen spominu na svetlobo in dan Še pustej&i. V zraku je dišalo po trohnobi in po nakopičenih človeških telesih, mukoma ao sople prsi pod njegovo težo. Tišina,je bila brez-1 končna, nepremična; ni je motilo sopenje izmučenih prsi, ni .je zgenila aastrta luč z višine —■ kakor da je dvorana nekje, •visoko, daleč V pia&noti, iza tisoč milj .odmaknjena od dru-' g!h ljudi in podnevnega živlfe-nja. Vse to sesm ze?0 natanko videl in qibcutil brez Titrmenja in brez strahu, kakor da moTa biti vse prav tako in bi bil edi-nole čudež, Če bi moglo biti drugače.	_ " \
Mislil sem ,da spe, da spe vsi drugi, da bdim sam med njimi. Da bi nikogar ne zbudil, sem se vzdignil in počasi g svoje slam-nice na tleh. Z očnli odprtimi .nastežaj, sem liOtfel odstreti mrak do kraja; ali kraja ni bilo, sežmj za sožnjem se je udiral mrak saan vase bre« konca. Po-dolž in počez so se vrstile slam-nice, tako nagosto položene, da je časih za polovico vieela na drugi; vrste so se daleč tam, Bog vedi kje, izgubile temo.
Tik poleig mene je leial.mlad elovek. ki je imel obvezano gla^ vo; dihal je tako lahko in mirno, kakor diha spec otrok. Sem se sklonil oprezno j iSenj, da ibi mu natanko pogledal v obraz. Otrok je hll zare«, &c dete skoraj; niti -sence ni imel podi
"OLAB NAKOPA" — H«W	'
DOHODNINSKI DAVEK
TREBA PLAČATI 15. MA&-CA KOT NAVADNO.
x TUESDAY, MARCH 9, 1943
kot je bil davek za leto 1941, ki je zapadel dne 15. marca L >1942.
Kakor lani se sme davkoplačevalec, katerega surovi dohodek je bil pod $3,000 posluževati poenostavljene tiskovine Form 1040A (na rumenem papirju). V tej tiskovini so že izračunani vsi dopustljivi odbitki za vsakovrstne dohodke in treba je označiti, da-li je kdo samec aJi poročen, koliko odvisnih oseb ima, in talbela mu pove znesek dolžnega davka. Za davkoplačevalca, ki je vpra vičen do izrednih odbitkov, velja običajna tiskovina Fonm 1040. Po navadi pa zadostuje enostavna tiskovina Form 1040A. Edor je v dvomu, naj poskusi izpolniti obe tiskovini in naj vporabi ono, po kateri bi plačal manj.
Osebni odbitek (exemption) je bil'precej znižan; za poročene ljudi od $1.500 na $12.000, za samce od $750 na $500. Odbitki za odvisne osebe — otro-I ke pod 18. letom, postarno mater itd. — so bili znižani od $400 na $350.
Na drugi strani pa je ibil davčni odstotek (tax rate) znatno povišan: normalni odstotek od 4 na odst. davčni doklad (surtax) pa od 6 od«t. za prvih $2.000 dohodka na 13 odst. in postopno več za višje dohodke. .
•Na primer: samec, katerega t čisti dohodek za leto 1942 je znašal $1.200, sme najprej odbiti $500 za sebe, preostane pa $700. Od tega sme odbiti 10 odst. od čistega dohodka, namreč $120, tako da preostane 1 $580. 6 odst. je normalna taxa, umnreč $34.60. Dbklad (surtax) pa je 13 odst. od zgornje vsote $700 kar je $91 Njegov dolžni davek bo $34.80 več $91 namreč $125.80. Do 15. marca i bo moral plačati vsaj četrtino, namreč $31.45. - Ako pa živi z ženo, bi plačal le, ako je zaslužil čez $1.200.
Od surovega dohodka se izračuna čisti dohodek, ko človek odbija za prispevke k dobrodelnim ustanovam, obresti na dolgu, druge davke, plačane I leta 1942, neiztirljive dolgove I itd. V mali rameni tiskovini i je to vse izračunano za povprečnega davkoplačevalca na precej liberalen način.
iBrez ozira, da-li je kdo dol- ] žan plačati davka ali ne, mora- i jo vsi samci, ki so zaslužili vsaj < $500 in poročene osebe, ki so skupaj zaslužile vsaj $1.2001 prijaviti svoj dohodek. Kdor ne prijavi, bo kaznovan.
Takozvani Victory Tax ni- , ma s tem opravljati in se bo i nadalje odbijal. — I7LIS.
NACISTIČNA MOBILIZACIJA EVROPE.
(JIC.) — V teku londonske radio oddaje v slovenščini, je -razpravljal govornik o Hitlerjevi izjavi glede splošne mobilizacije vse Evrope za boj proti zaveznikom.
Hitler je razglasil to nared-bo na dan obletnice osnutka nacistične stranke, ki je uspela zavladati v Nemčiji, osvojiti ogromna ozdmlja in pahniti ves svet v brezmejno trpljenje; a tudi zanjo se bliža čas obračuna in nacisti morajo praznovati svojo obletnico z ukazi, ki jasno dokazujejo^ da so na robu prepada..
To novo nabiranje moštva in delavnih moči, ženskih in moških, bo poostrilo tragični položaj v Sloveniji. To^a naš narod se mora upirati in vedeti, da vsakdo, ki izvršuje ukaze Hitlerja ali njegovih hlapcev Italijanov, dela v prid sovražnikom svojega naroda; kdor se poda v službo Nemcev ali Italijanov in uporablja orožje proti svojim bratom, je izdajalec. Srce in hladni razum, obave-1
Živahno gibanje, naj uvede tak način plačevanja dohodninskega davka, da se bo da* vek takoj odbijal od plače ali mezde za tekoči dohodek, tako zvani "pay-ae- you go" sistem, katero gibanje je zapdčelio a takazvanim Humi planom, je povzročilo precej zmede v javnem mnenju, kar se tiče letošnje dolžnosti, da se plača davek na dohodek od leta 1942. Karkoli naj se zgodi «v tem pogledu v bližnji bodočnosti, ena stvar je gotova za sedaj: Dtae 15. marca zapade dohodninski davek na dohodke prejšnjega koledarskega leta in vsi ga moramo plačati, kakor je bilo v prejšnjih letih.
Brez ozira na to, kar se bo v kongresu sklenilo — in zdi se precej verjetno, da se sprejme kak davčni zakon, ki bo več ali manj vseboval osnovno idejo Burni plana, trebalo bo predej časa, predno bi novo plačevanje davka moglo priti v veljavo. Sigurno se nič ne spremeni do 15. marca, kar se tiče plačevanja davka po starem sistemu. Med tem je stari zakon <še v veljavi in najkag-nejše dne 15. marca treba pi i-javiti dohodek od leta 1942 in plačati vsaj četrtino dolžnega Idavka. .
Novi način plačevanja, s katerim s? kongres bavi ob znatni agitaciji, bi bil sličen današnjemu plačevanju 5 odst. Victory Tax, ki se odbija od plače. Seveda bi se odbijalo veliko več. In ti davčni odbitki ne bi bili za dohodke prejšnjega leta, marveč za tekoče dohodke. Kaj naj se zgodi, čim se uvede ta sistem, s tem, kar bo davkoplačevalec še dolgoval'za leto 1942, o tem se vodijo živahne debate. Neki bi lioteii, da davkoplačevalec dolg popolnoma odpusti, čim začne plačevati z odbitki od plače. Drugi bi hoteli, naj se zaostali dolg poravna v obrokih čez nekoliko let. .
'7aa davkoplačevalca pa velja za sedaj le eno praktično vprašanje. Prijaviti mora do 15. marca, kar je zaslužil v letu 1942 in plačati mora istočasno vsaj četrtino dolžnega davka. Vsi že znajo, da je davek mnogo večji za leto 1942,
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo	^Vp _ _ _
ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .	\
(Finiffar)	y 7T *
POUČNI SPISI OBRTNO KNJIGOVODSTVO	1U ▼ JI A%1
258 strani, ezana. — Knjig« Je	_ . . __ .
ANGLEŠKO SLOVENSKO namenjen« t prrl Trsti za. «u»-	opisal IVAM MATICIC
BERILO bno. umetno In strojno ključar.	r==^
nlCaratvo ter ielezollvanrtro.	~~
(F. J. Kcrn) — Zvečatio Cna H—	Knjiga Je svojevrsten pojav
Cena	t alorenakl književnosti, kaj-
ZDRAVILNA ŽELITA	M T nJ1 * ' trinajstih dolgih
Bodoči državljani naj aarotije	62 strani.	Cona 25 eetrt«* ?°5laTj,,h opisanih trinajst
^■jUlf« ,	rodov slovenskega naroda od
-HOW TO BECOME A CITIZEN ========== S^^to d'an^JS
OP THE LMTED STATES"	™ ^ ™ ^T^o
V tej knjigi so vsa pojasnila In -Lilo 1 iii	na Sega Urljeaja ln trplje-
sakonl u naseljeoce.	nja, ln kdor Jo prebere bo
Cena 35 centov Spital Ksavar Metka.	vedel o Slovencih več kot mn
— (144 strani.)	more nuditi katetukoll nafte
domaČi živinozdravnik Cena 70c	**odoTln'ko dcl0-
Splsal Franjo Dular. — 278	'
strani. Trda ver. — Zelo koristna MALENKOSTI	11 ^^^ — knjiga za vsakega živinorejca;
opis raznih bolezni ln tdravlje- Spisal Ivaa Albreht.	V PLATNO VEZANO
nje; slike. _ Cena $1-5« <120 strani.)	f A
Cena 7 S r	Cena O M Pottolaa piatma
GOVEDOREJA v-ena * JC	£mU
Spisal R. Leg v s rt. 145 strani s	^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
slikami. cena II— PQ 50c zvezek	^^^m^am^mmmmmm^-n
KNJIGA O DOSTOJNEM Andrej Teraovae (Ivan Albreht)	pQ 11 zvezek
VEDENJI' Fllomofska egodba (Alojs Jlraaek)	7. „ .. „
111 stranL Cena 5« centev Na različnih potih <Pr». FrUeh)	gjj Ma*rk«>
MLEKARSTVO	Pingvlnskl oUk (AnaUto Pranea)
T«' 8 ^T1	' Po 75c zvezek
168 strani. — Knjiga za mlekar-	n a. rn
j« In fanner je v sploSnem. Belfegor (Artnr Bernede)	$ I • DU ZVeZCK
Cena 5« rent or Pa strani klabnk (Daasir Felgel)	Zločin in kasen (F. M. Doatajevsklj)
Slovenske Knjige
VarAMOTLJU L. 1—
KNJIGARNA ■===-
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
ci navalili nanje. Legionarji Blaškovic, Osmanovič in Nwa-čič so dvignili roke in se predali. Njihovi tovariši so bili mrtvi ali pa na begu. Par dni pozneje se je predalo še več diugih prostovoljcev, ki so po-yedali, da je po teh bojih moštvo bataljona komaj še zadostovalo za eno četo.
"'Kaj je zdaj še preostalo od naše legije, je težko reči," so dejali ujetniki. "Ta (zadnji boj je bil zares strašen." (JIC.)
voljci «o šepetali med seboj z grenko ironijo.. "Mnogo bolj bomo potrebovali krst in pogrebnih vozov."
Ko je bataljon koiakal v bitko, so mu za hrbtom sledile nemške strojnice. Iz ospredja pa so jdh pozdravljale sovjetske krogle, — granate so z grmov it im treskom eksplodirale med njimi. Polovica bataljona je bila že popadala, ko so sovjetski vojaki krenili v protinapad in se -z besnimi hura kli-
PAVELIČEVA LEGIJA UNIČENA PRI STALIN-GRADU
i
(Nadaljevanje z 2. etr.)
častniki so dali stroga povelja, oddelki strojnic so« obkolili »ves
*	bataljon, kolovodje nemira so morali v zapor in revolta je bila zadušena. Polkovnik Mar-kulj je izgubil svoj čin in je bil odstavljen. .
Khnalu nato je bil bataljon i zopet v ognju. Pred napadom i je novi poveljnik Pavelčič, v
•	imenu poglavnika _ PaveTiča, ; obljubil vsakemu legionarju, 1 ki se bo udeležil zavzetja Sta-
lingrada, da dobi za nagrado j " avtomobil "In tudi bencina, 1 bomo imeli dovolj". Prosto-
§ THE NEW ENCYCLOPEDIA of
MACHINE SHOP PRACTICE £
' Spisal znani profesor na Stevens	^
CQ ? I Institute of Technology v anglcttinl
O	George W. Barnwell
^mmmmmmmmmmmmmammmm^^m Podlago za meha- ^
g ^^^^^^^^^ Cena $1.98 N
Z Ne glede na to, ali ste 6ele početnik. Vam bo ta knjiga ^ zelo koristna in mnogo vredna. NAROČITE JQ DANES! C
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Žig WEST 18th STREET_ '	NEW YORK CITS
— -—" -
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
L========
levata Slovencem slogo v boju proti skupnemu sovražniku in dbsojata bratomorni boj iih račun fašizma.
Dolg je dan. Meče -o in ni mu konca. »Spočetka ee je feolnoe mid goro iiepiest*u»o dvigalo, nato pa se zopet spu. ' s<alo pod goro, a •večera >e ni. In drv lia kupe. Kedaj ' jih po polenih znosiš? Miška je nalagal, na krepak fmužiski hrbet. Po tri polena je naloižil. Oči so.se mu napenjale od teže. vztrepetavale, kratke noge so se zapletale v širokih laptiih. iti>lil, je, Ja gu pohvalijo za vneto delo, a babe ga * zmerjajo.
Dečko, nikar se tako ne sili. Tu nisi doma."
"A kaj?"
"Varčuj z močni i.
Prva je omahnila kodrolasa deklina z golimi, opraskani-ni nogami. V glavi se ji je zavrtdto, a v vratu jo je zapeklo. Ozrla >e je okrog z z&teimielimi očmi in je vsa prebledela. C'bjela je s^oje o[yia>>kane noge. Kdo je okrog nje, ni razu-maki. Sklonila je nos v zemljo, in začela sesati prst na roki.
"Iva j je, Nastjonka, smrt prihaja V*
"Brez meči sdni."
Bmi*t je položila Xastjonkino glavo na brezovo poleno in ji skrčila noge do brade. če (bi ji dali kaj jesti, bi ji odteglo. A kruha nikjer. Svoje drobtine porazdeliti? — Škoda. Sebi škoduje«, nje pa ne nahraniš.	i
"Eh.„ taksno je življenje. Ženske ;so se razburile in z*-pet utihnile. Vsaka je mislila o sebi. .
"Ali prispejem?"
iStale so okrog nje, ne vol j ne, lačne, a Nastjonka je v tem polulkrogu ležala mirna, tiha, z golimi, opraskanimi nogami. Ko so jo z več r povedi i na postajo, je «el zadaj Miška s težkim korakom. Xizko j* čepr-ia na njegovi glavi stara ,očeto>va kapa in zakrivala oči. Zilelane roke so ga bolele. .
Sedaj ni več fantek, zakaj delal je kakor veliki. A. če se zgodi, da nenadoma aboli* — Kdo mu bo pomagal? Sam «i bo moral po|niagati v v>em. ' Drugače (pogine.
Xaj je že mislil Miška kakorkoli, bilo je slabo. Hotel je iti v vagon. Xiso ga pustili. Gledajo ga s takšnimi o;v*mi, kakor da je okužen. Odganjajo ga s takšnimi gfrasovi, kakor bi ga vse ži-vljenje sovražili. Nekdo mu je celo z lonca pljusnil naravnost v glavo. .
Miška se je zelo razjezil.
<4Qlej jih, buržuje, hudiče. — Bdeče treba nekoliko »pustiti na vas."	—
Odšel je za nekaj časa, in se zopet vrnil.	i
"Mogoče so z vodo vred izlili kakšen košček."
Začel je s prsti tipat*, pod nogami. Temno je. Otipal .ie nekaj. — A kamenček je. Otipal je zopet nekaj, a biJ je kos lesa. Obrisal si je pr<te ob kolena in zaprl ve« žalosten <#ri. — Kako 8e norčujejo m nas!
Pomislil je in mislil in zopet xaoel tipati. Otipal je ribjo kost. Obrisal jo je v srajco. Da ibi se bolezni ne naleeel. Na tleh je ležaJa.	(Nadaljevanje prihodnjič.)
Note
z«
PIANO-HARMONIKO
ali KLAVIR
BltKEZKS UF SPK1NU TIME OF BLOSSOM (Petal ča«) SLiOV&NSKI FANTJE
VSE BOM PRODALA_
PO JEZERO
KOLO__
OHIO VALLEY
SYLVIA POLKA_
TAM NA VRTNI GREDI
MARIBOR WALTZ__
SPAVAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ__
DEKLE NA VRTO
OJ, MAR1ČKA. PEGLJAJ_
GarCica
MLADI KAPETANB_
GREMO NA ŠTAJERSKO
STAJERIŠ__
HAPPY POLKA CE NA TUJEM
35 centov komad _ 3za$1~
MOJA DEKLE JE fiE MLADA _Figtkeari:_
Zvezek 10 slovenskil pesmi za piano harmo _niko za $1.—
NaroČit« pri KNJIGARNI
SLOVENIC rUBIJSHINO CO. SI« Wfit 18th St., New York
H-TaškentHB
Ruska pevest iz dni velike lakote. i Napisali ALEKSANDER NEVEEOV
■■I I ^15..................................................
"Fanta Kino ujeli, sod:ug I>unajev,, poja^njuj^ miličnik.
'4 B rez vozne ka rte t"
"A šment vedil Vrečo je mehda izmaknil."
"Stopi bliže k meni!"
Miška se je zeilo ustrašil, spustil je roke ob hlačah. L«t«va tre-~e od strahu, a nege drhtijo v kolenih. Strop, zidi «e mu, se je spustil čksto na njega in vsa orta čeka se guga na valovih. A sodrug l>unajev nalašč molči in se ne zgane. Samo s-napol mižečinu očmi švrkne po papirju. ln zopet — švrkne po JSCiški.
**Kako se pišeš!"
Miški vstaja vsak las na glavi in v nocu mu postaja fvroee1
"Koliko si star?"
"Enajst iet, v dvanajstem sem."
"Korajžen de«9ko. Kadiš?"
"Ne." '
"Ne taji, Miha jI IHoclonov. Mi vemo vse."
Miška je zapazil smehljaj na poglavarjevih ustih in pomislil: Laže, nič ne ve, saj se smeje. A poglavar se je zopet nasmehnil
Miiiki je odlleglo v sreu in zopet je pomislil. Poskusi, malo g-a ogoljufam,, mog<i>če bo verjel..
Žarel je pripovedovat i. Ze dolgo se je pi ipravljal z očetom v Taškent. Kmp.la sta karto, dovoljenje, a ode je na potu umri. Moral l»i vzeti pri njean karto in dovolilnico, to ve sedaj, a tedaj se se ^a ni domislil. Dve poetu ji se je-peljal brez karte. Tu st mu je pridružil dečko iz njegove ^\asi in prosil : vzemi 1110, vzemi — sam se bojim. In ta dečko j'1 tudi zbolel. C'e nc ve.jainete — v bolnici leži. Zbežal je, da ga tše vidi. a ta čas je t'-ugnnka zatevižgala. 11* on, Miiška. S" je ustrašil in božai, ter zadel v babo. Tema je bila. ničesar ni bilo videti. Zadel je z nogo vedro in baba je začela kri-eati. Slišali so muz ki, mislili, da je ta. A ta v;eča je njegova. tej vreči jt druga vreča, a v tej,vreč- je zavita kružka, nekoliko sd!«! in babičino krilo. Miška ni nikjoli kradel.
Kazvozali so vrečo. Jfces je: kružka, sol in kiilj. .
Sodrug Dnnajev je predal Miško, zopet zasuk: 1 brke z enim prstdm.
"Kaj ne viš, da t?e b'ez karte ne sme voziti po železnici?
"Veni, seveda, ali kaj storiti? Tako zelo sem lačen."
"Kaj hočeš v Taškentuf"
"Delat grem".
"Kakšno delo pa znaš?"
"Kakršno se l>o našlo. (J-noj kidati ali orati--"
Dunajev, poglavar, j.^ zmajal z ^lavo in se nasmehnil. _ /'Veš 'kaj Mihaii Dodonov; spreten dečko si. Prav za prav bi te moral kaznovati za to, da piostanež še «pretnejši. Jutri boš nosil z babami, ki so brez voznih kart, drva. Ko boš gotov, se odpelje: dalje. Ker se zastonj pri nas ne more nikdo voziti. Razumeš? ' _
Miška je pričakoval kaj hujšega.
Odfšel je iz orta čeka z miličnikom in je rekel olehkočeno:
"Dela se nL> bo.;ini. Kar uka-ži — naredim."