279
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Veliki zbor deržavnih svetovavcov se bo menda se le  3. dan prihodnjega mesca začel;  pa
tudi to se ni gotovo. Že se veliko govori o tem, kako je za pretres deržavnih dohodkov in stroškov izvoljeni odbor edenindvajsetakov se oglasil o tistih imenitnih predlogih, ki bojo prišli na zadnje zastran vladnih prena-redb in poprav na versto. Kakor se sliši, je teh eden-in dvajset gospodov razcepljenih v 3 stranke, namreč večina njih, to je, 11 jih je skozi in skozi za Seč en o v (ogerski) predlog; ti so: Sečen, Apponvi, Andrassv, Majlath, Stroemajer, Vraničani, Clam-Martiuic, Krajnski, Salvotti, Colloredo in knez Auersperg; 4 in sicer: Sokčevič, grof Auersperg, St. Julieu in Merkandin so sicer tudi za ta predlog, pa z uekterimi pogoji; 15 jih je tedaj sploh za predlog večine; — 6 gospodov pa je, ki grejo drugo pot in se deržijo tako imenovanega nemškega predloga, in ti so: dr. Hein, dr. Strasser, Močonvi, Reyer, Scholier in Maver. Kaj obsega ogerski, kaj nemški predlog in kteri so pogoji, pod kterimi so se omenjeni 4 gospodje ustopili na stran ogerskega predloga, ni še natanko znano in se bo še le zvedilo v velikem zboru, v kterem bo glasovalo vseh 59 deržavnih svetovavcov in v kterem se bo še le pokazalo, k ter a stran bo zmagala. Predlog večine bo velikemu zboru razodel Clam-Martiniz, predlog manjšine pa dr. Hein. Imenitna pravda bo, pa tudi važna za vse narode cesarstva našega, kteri povsod že zlo hrepenijo po prenaredbah (reformah) toliko potrebnih. Se ve, da to, kar bo večina deržavnega zbora o tem sklenila, velja le za svet, ki ga bojo presvitli cesar iz rok takih mož sprejeli, ktere so sami izvolili, do kterih tedaj svoje polno zaupanje imajo; al ravno iz tega sledi velika pomemba njih svetov na vsako stran. Prihodnji mesec bo tedaj važen za naše cesarstvo. — Kakor pa imenitnih reči pričakujemo, ki se tičejo notranjih zadev našega cesarstva, tako slišimo tudi važne novice, ki zadevajo u na nje razmere. V Toplicah se je unidan Avstrija sprijaznila s P rušijo (Prajzovskim) in po tej s celo Nemčijo. Pruski vladar pa želi sprijazniti Avstrijo tudi z Rusijo, in po najnovejših novicah mu je to nek že zlo obveljalo. Pa tudi Angležko se obrača nekako prijazniše do Avstrije, kar je cesar Napoleon se utaknil v homatije turške v Sirii, ki so Angležem posebno hud tern v peti. Tako so se politične razmere poslednje dui zlo premenile; Avstrija do-sihmal skor da samica dobiva prijatlov kakor jih zgubiva cesar Napoleon. Ni sicer nič še prav gotovega, pa vendar se kažejo znamenja, ktere niso brez pomembe za prihodnji čas. — Pri vsem se cena obligacij ni nič na bolje obernila in cena srebra hodi spet čez 30.
— Zandarmerija je vsled ces. ukaza zdaj drugač osnovana. Ne le, da je število žandarjev zlo zmanjšano (v vsem cesarstvu na 194 oficirjev in 7729 mož, med kterimi je pa 600 konjikov), je zandarmerija tudi sicer drugač postavljena. Poprej je bila samo svojemu vojaškemu poveljstvu podložna, sedaj pa je tudi ministerstvu notranjih oprav in v vsaki deželi deželnemu poglavarstvu in ces. kantonskim gosposkam, čeravno je sicer še po vojaški osnovi uravnana kakor je pred bila. Žandarji morajo zdaj zmiraj pripravljeni biti, da spolnijo ukaze politične (kantonske) gosposke v vseh rečeh, ki zadevajo občni mir, red in varnost dežele; policijske srenjske reči pa ne spadajo v njih opravilstvo, vendar naj čujejo tudi nad tem, in naj so, ako jih župani potrebujejo, tudi njim na pomoč. Ker je v ta namen treba, da žandarji kraj in ljudi tistega kraja poznajo, naj se za navadno ne prestavljajo sem ter tje; zato morajo pa tudi žandarji deželni jezik popolnoma razumeti. Neprenehoma na patrolo hoditi ni treba; tudi ni treba, da bi zmiraj dva pa dva žandarja skupaj hodila, ako letni čas, nevarnost kraja itd. tega ne nanaša. V mestih, kjer imajo za občno varnost policijno stražo, ni treba več žandarjev. Politične (kantonske ali druge cesarske) gosposke pa nimajo pravice žandarja kaznovati, če se je kaj pregrešil;  ampak politična   gosposka,   če  ima  kako  pritožbo
280
zoper žandarja, mora to naznaniti vojaškemu predstojniku; pravico pa gosposka ima terjati od njega, da ji pove, kaj se je s založenim zgodilo.
—   Generalvikar melhitištega škofa iz Zable v Sirii, gosp. Mozes Makhat, in pa škofovi tajnik gosp. Filip Ne m mer sta na Dunaj prišla in od ministerstva dovoljenje prejela, po vsem našem cesarstvu nabirati milodare za preganjane sirijanske kristijane.
—   Profesorjema dr. Franc Miklosič-u in dr. Jože Muller-u so Njih Veličanstvo zlato svetinjo za umetnost in vedo podelili.
—   Fzm. Benedek je po  „Oest. Zeitg." pred kakimi
3  tedni prosil, naj bi ga za zdravja voljo cesar odvezali službe deželnega poglavarja na Ogerskem, pa so mu rekli, naj ostane le še tako dolgo, da bo nehala začasna na-redba (provisorium), kar ne bo dolgo več ter pelo.
Iz Tersta 22. avg. — Tiste mlade ljudi, ki so jih poslednjo saboto blizo topničarske kosarne zajeli in zaperli, so kmali spet izpustili, ker se je pokazalo, da niso v zvezi z unidanjo demonstracijo pri St. Andreju.
—  Po 3)Triest. Zeitg." se bo železnica med Nabrezino in Kasarso 5. dan prihod, mesca odperla; vožnja ljudi in blaga se bo začela še le 17. septembra.
Koroško. Iz Bor ovij se piše, da so na verh Ko-zijaka, to je, tiste gore, ki zaverško dolino na južno-iz-hodnji strani meji, pred kakimi 14 dni 34 mertvih ovac v neki pečini našli. Berž ko ne so se zgubile le-sem iz bližnje raačaharske planine in tu jih je strela ubila. „Kjer merha, tam orli" — in res je veliko jastrebov (gojzdnar je
4 čevlje dolgega in z razpetimi perutnicami 8 čevljev in pol širocega beloglavca ustrelil) in druzih ropnih ptic okoli tega kraja letalo; in po tem so zasledili ljudje to nesrečo.
Horvaško. Iz Zagreba 21. avg. — Danes popoldne se je odperla spet čitaonica naša, ki so nam jo pred nekimi mesci zaperli.
Ogersko. Iz Pešta 23. avg. „Pesti Naplon" piše, da primas ogerski kardinal Scitovskv je unidan pri praznovanji St. Štefana tako-le govoril: ^Sin madžarski sem se vselej tako obnašal kakor blagor domovine moje terja; s tem sem le svojo dolžnost spolnil. Nadjam se, da bo ogerska dežela dosegla, česar želi. Vsi prosimo za to Boga. Svetega Štefana 800 let staro kraljestvo utegne sicer včasih oma-hoviti; al pokončano ne bo. Noben vihar, ki je pretil domovini, ni terpel dolgo; tako tudi sedanji ne bo. Al poter-peti nam je treba in nič presiliti. Vse, kar hoče dozoreti, potrebuje časa kakor sad na drevesu. Zato čakajmo in preterpimo !tt
—   Kakor mestni odbor v Peš tu je tudi mestni odbor v Budi sklenil, da ima vprihodnje ogerski jezik uradni jezik v nju kancelijah biti.
Laško. Garibaldi se s svojo armado bliža Nea-polju. 21. dan t. m. je z 8000 vojaki v doljni Kalabrii na suho stopil in mesto Reggio vzel. Iz Reggia je pisal 25. t. m., da je že spet zmagal; kje, ni povedano. Njegov tovarš Kosenz je z veliko četo morsko ožino pri Tauri-čini prestopil. 30.000 sardinskih prostovoljcov je v Sicilijo se podalo. Neapolitancom se je Garibaldi iz Mesine že 6. t. m. napovedal med drugim tako-le: Žal bi mi bilo, ako bi mogel laško kri prelivati; zato vam podam, Neapolitanci, bratovsko roko, ki nikoli ni služila rabeljnov, ki pa je žule dobila v službi ljudstva. Sprejmite jo tedaj, da ustanovimo Italijo brez žertovanja svojih lastnih otrok\a— Iz Neapolja Ž8 beži, kdor more, ker tu utegne kmali hud boj biti. Kralj neapolitanski pravi, da se s svojimi 70.000 vojaki hoče vojskovati do zadnje patrone; vendar spravlja kraljeva ro-dovina cekine in druge dragotine že na ladije v kraj. Stara kraljica se je že s princi in princesnjami podala na Španjsko; nekteri strici kraljevi in mnogo velikašev je tudi že zapu-
stilo Neapolj; en stric — grof Sirakuški — je prestopil k Sardincom; tudi jezuiti so že pobegnili. — V Turinu pa sklicuje vlada spet nove rekrute in prostovoljce za narodno stražo ter se pripravlja na vso moč za vojsko. Kralj sar-dinski je sklenil, vse obsojene škofe pomiiostiti.
Francozko. Cesar in cesarica bota skozi 33 dni potovala in še le 24. dan prihodnjega mesca prišla v St. Cioud nazaj« Cesar tabart ni dobre volje zapustil Pariza. Sprija-znenje avstrijanskega cesarja s pruskim vladarjem unidan v Toplicah mu zlo hodi po glavi; tudi vidi, da Anglež in Rus sta bolj mlačna do njega; zlasti ga je nek osupnilo to, da je cesar ruski Aleksander unidan, ko so obhajali god cesarja Franc-Jožefa, napil zdravico svojemu „ljubema bratu, cesarju avstrijanskemu". — Ko je cesar Napoleon na svojem potovanji prišel unidan v Lyon, je med drugim v svojem odgovoru to-le rekel: „Nič ne maram za tisto nezaupnost, ki se je izcimila zunaj meja naše deržave in ki je čisto prazna, pa tudi za tisti prenapeti strah ne, ki si ga delajo domači sebičniki". Menda nikoli ni bil cesar tako potert kakor je zdaj.
Angležko 21. avg. Časnik „Timesa piše danes to-le: „Ce Garibaldi, doveršivši zedinjenje Neapolitanskega in Rimskega s Sardinskim, ne bo potem dalje segal, si bo zapustil slavno ime Vašingtona druzega. Ako pa se loti Bencdk, se bojo njegove čete, tudi če jih podpira sardinska armada, razkropile kakor ovce. Mesto za mestom bo zgubil in kar je tako slavno začel, bo sramotno končal". — Zastran Sirije pravi ravno ta velikoveljavni časnik: ^Turški oblastniki niso v stanu Sirije deržati; sultan naj izvoli pripravnega moža, ki naj Sirijo vzame v fevd in turškiv vladi plačuje za to davek".
Cernagora. Kakor se iz Kotora sliši, tisti Černo-gorec Kadič, ki je kneza ustrelil, še zmiraj taji, da ga ni on umoril; tudi nek ne more nihče zoper njega gotovo spričati. Po tem takem po postavah avstrijanskega cesarstva, kjer se je moritev zgodila, Kadiča ne morejo ob glavo djati. To je avstrijanska vlada tudi pisala na Cetinje , pa odgovorili so ji, da jim ni nič mar zato, kar se dalje s hudo-delnikom zgodi". — Po nenavadni serčnosti mlade udove kneginje Darinke (ki je na trugi umorjenega kneza pri-pete svetinje, kalpak in sabljo njegovo v roko vzela in jih bratrancu Nikolaju podala rcksi: „po volji rajnega oklicem Tebe hospodara in kneza černogorskega; živio Ni ki ca I!tt) izvoljeni novi knez je mlad in zal človek skor take mogočne postave ko nekdanji vladika Peter L; bil je od leta 1856 do letošnjega maja v Parizu v šolah. Zdaj pa prav za prav še vlada njegov oče Mirko, brat Danilov, ves za vojsko zoper Turke vnet. Sicer je zdaj vse mirno v Černogori. Starašina Peter Vukotič se je podal po sporočilih novega kneza vPetrograd na Rusovsko, starašina Ivo Rodo-ničič pa v Pariz.
Turško. Iz Jeruzalema pismo od 25. julija po-terjuje žalostno novico, da so Turki tiroljskega misijonarja frančiškana p. Engelberta Kolland-a in še 6 druzih patrov in dva fratra umorili, samostan pa so sožgaii, da so vsi ti merliči v njem zgoreli.
—  Iz M os ta r a se je 14. avg. zvedilo, da so Turki tudi v Hercegovini 11. in 12. dan t. m. začeli kristijane preganjati; v 4 vaseh so požgali  160 hiš*
—   V Barutje do 20. t. m. došlo 1500 angležkih in 1500 francozkih morskih vojakov. Turški minister Fuad paša je po vsem sirskem primorji oklicati dal, da pride francozka armada.