Poštnina plačana v gotovini Štev. 225« F Ljubljani, v tor eh, 30. septembra 1041-XIX Lelo VI. ItkljnCna pooblaSčenka ca oglaševanje Italijanskega in tujega | Uredniitvo tn oprava« Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pobblicit& di provenienza italiana izvora: Uniona Pubblicitš Italiana S. A-, Milana | Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. § ed estera: Union« Pubblicitš Italiana S.A^ Milano, Bleščeča zmaga na Sredozemlju Tri enote potopljene, 9 zadetih v deveturni bilki med italijanskim letalstvom in angleškim brodovjem Izredno vojno poročilo štev. 484 pravi: Sovražni pomorski oddelek, ki je odšel iz Gibraltarja, o katerem govori včerajšnje redno poročilo štev. 482, je bil sestavljen iz spremljave, katero so spremljali: 1 letalonosilka, 1 bojna ladja, nedoločeno število križark in okoli 10 rušilcev. Komaj so naši ogledniki zagledali spremljavo, so takoj odletele z oporišč na Sardiniji naše letalske torpedovke: 1 lahka križarka je bila zadeta od dveh torpedov in se je takoj potopila (poveljnika letalske posadke sta bila kapitan Mel-lej in poročnik Setti), 1 lahka križarka je bila zadeta s torpedom (poveljnik letalske posadke poročnik Giacopinelli), 1 velika enota je bila zadeta s torpedom )poveljnik letalske posadke poročnik Venturini), 1 lahka križarka je bila. zadeta s torpedom (poveljnik letalske posadke poročnik Brcceri), 1 križarka za 10.000 ton je bila zadeta od torpeda in se je odstranila iz oddelka (poveljnik let. posadke kapitan Marini). Kmalu potem je neko drugo naše letalo s poveljnikom posadke, poročnikom Cristianijem, zadelo to križarko, ki se je potopila. Piloti spremljevalnih lovskih letal so ugotovili, da so bili spuščeni v vodo reševalni čolni. Drugi val dveh skupin, katerim sta poveljevala polkovnik Seidl in major Bari, je nadaljeval napad s temile uspehi: 1 bojna ladja je bila zadeta na krni f) torpedom, 1 križarka je bila zadeta v sredi s torpedom in 1 križarka je bila tudi zadeta. V tretjem valu pa so bili zadeti: s torpedom 1 lahka križarka (poveljnik letalske eskadre kapitan Grossi), z dvema torpedoma križarka (10.000 ton), ki se je potopila (poveljnika eskadre letal poročnika Barioglio in Cipriani). Proti večeru je druga formacija, ki je šla z baz na Siciliji, napadla preostale enote in je sigurno vsaka zadeta s torpedom: ena težka križarka in 1 rušilec (poveljnika letalskega oddelka kapitana Magagnoli in Silva). Končno se lahko reče, da so bile zagotovo potopljene: dve težki križarki in 1 lahka in je bila več ali manj hudo zadeta s torpedi 1 bojna ladja in neka druga nedoločena velika enota, šest enot manjše tonaže in 1 rušilec. Ko ge je ta bitka razvijala, so se vršili tudi srditi spopadi med našimi in angleškimi letali. Šest angleških letal je bilo zbitih v plamenih. Osem naših letal se ni vrnilo na oporišča. Za .padle je treba smatrati na čelu njihovih oddelkov polkovnika, poveljnika roja in tri poveljnike oddelkov. Med to veliko bitko, ki je trajala od 13 do 22 dne 27. septembra, so se_ naši letalci v veličastni tekmi vneme in z vzvišenim preziranjem nevarnosti vrgli proti angleškemu bro-dovju ne samo z močjo razstreliva, temveč tudi s svojim junaštvom in nevzdržno točnostjo zadetkov. Od trgovskih ladij, ki so tvorile veliko spremljavo, je bila ena torpedirana od podmorniških enot kraljevske mornarice v Sicilskem prelivu. Druga je bila zadeta in potopljena pred alžirsko obalo po neki enoti kr. mornarice; dve drugi s skupno 23.000 tonami sta bili potopljeni v morski ožini med Saridinijo in Tunisom po zračnih torpedovkah, ki so jim načelovali poročniki Fo-cacci, Belloni in Di Bella. Uradno vojno poročilo št. 483. pravi: Severna Afrika: Delovanje topništva na bojišču pri Tobruku in Sollumu. Med letalskim poletom nad Bardijo sta bili sestreljeni od protiletalske obrambe dve angleški letali, dve drugi letali pa so sestrelili nemški lovci. Vzhodna Afrika: Angleški oddelek je skušal izvesti napad proti našim prednjim postojankam v pokrajini Gondar. Naše topništvo in naši oddelki so sovražnika pognali v beg. Angleška letala so priletela nad mesto Rodi, kjer so bombe zadele nekaj stanovanjskih hiš in civilno bolnišnico, kjer je bilo 12 žrtev. V srednjem delu Sredozemskega morja so naši lovci sestrelili dva bombnika vrste »Blenheim«, ki sta padla v plamenih na tla. Skromna angleška poročila o italijanskih zmagah na Sredozemlju Rim, 30. sept. s. Odmev velike zmage italijanskega letalstva nad angleškim vojnim brodovjem na Sredozemlju je pritisnil tudi skozi tesne zanke angleške cenzure. Angleško pomorsko poveljstvo je namreč že včeraj bilo prisiljeno začeti vrsto polovičnih priznanj, s katerimi običajno poroča o udarcih, ki jih pretrpi angleško brodovje. Sporo-tilo angleškega poveljstva pravi: »Navzlic vztrajnim sovražnikovim napadom je bil prehod ladijske spremljave po Sredozemskem morju kronan z uspehom.« Nato angleško pomorsko poveljstvo začenja z delnimi priznanji in dodaja: »Neka ladja iz spremljave je bila poškodovana in so jo potem potopile same angleške vojne ladje, ker se je pokazalo, da bi bilo prenerodno, poškodovano ladjo vleči dalje.« Nato angleško poročilo prizna še, da je bila ena vojna lad ja, in sicer ena sama, nekaj poškodovana, toda ne toliko, da bi bila kakorkoli zmanjšana njena bojna sposobnost, temveč je le za spoznanje počasneje vozila. Pričakovati je, da bo angleško pomorsko poveljstvo jutri ali pojutrišnjem izreklo spet kako majhno Priznanje, da si bo angleško občinstvo moglo v neznatnih obrokih bledo predstaviti kaj je tisti »z Uspehom kronani prehod angleških ladij po Sredozemlju« v resnici bil. Angleško letalstvo je napadlo Trappani, Mar-salo in Castelvetrano, kjer je metalo zažigalne bombe, v Palermu je bilo 9 smrtnih žrtev in 26 ranjenih, kolikor je bilo dosedaj ugotovljeno, Turin, kjer je bilo sestreljeno eno letalo od protiletalskega topništva in je padlo na tla v bližini občine Candiolo. Pet članov posadke je mrtvih. Angleška letala so preletela mesto Milan, toda bombe niso bile vržene. Bilo je 6 žrtev in sicer so bile tri osebe ranjene od protiletalskih izstrelkov in tri zaradi prometnih nesreč. Bombardirano je bilo stanovanjsko predelje v Savoni Marini, kjer je bila prizadejana škoda na civilnih bivališčih. Poleg bomb in svetlobnih raket so letala metala zažigalne bombe in letake. Podobno je bilo izvedeno bombardiranje Genove. Nekaj poslopij je bilo porušenih, požari'na polju pa so bili ukročeni. Eden mrtev in trje ranjeni med civilnim prebivalstvom, mrtev en gasilec, štirje pa ranjeni in sicer dva hudo od protiletalskih izstrelkov. Drug polet je bli izveden na La Spezio, kjer so letala metala zažigalne in eksplozivne ter za- žigalne bombe. Požari so bili pogašeni. Od protiletalskih izstrelkov so bile ranjene štiri osebe. V noči na 29. september so naši letalski oddelki bombardirali zasidrane ladje na Malti. Operacijsko področje, 30. sept. s. Posebni dopisnik agencije Stefani razlaga bitko med angleškim brodovjem in med italijanskim letalstvom in pravi, da je angleški pomorski oddelek spet enkrat hotel prepluti Sredozemlje od Gibraltarja proti Vzhodu skozi Sicilski zaliv, pa je bil spet enkrat izpostavljen silovitim in mogočnim napadom italijanskih letalskih sil. Angleško brodovje je spet enkrat izkoristilo slabo vreme in slabo vidljivost, da bi ušlo zalezovanju italijanskih letalskih sil. Toda italijansko letalstvo je angleškemu brodovju spet enkrat prizadelo kar najsilovitejše izgube. To je ena najslavnejših in najpomembnejših zmag, ki so jih italijanskih letalci v spopadih z angleškim brodovjem kdaj odnesli. Posebni dopisnik agencije Stefani nato v vseh podrobnostih popisuje razvoj te mogočne in po zmagah veličastne bitke v vsem njenem toku, 1 — ------------- Zmagovit uničevalen nastop italijanskih čet pri Dniepropetrovsku V družbi z Nemci so Italijani uničili 3 sovjetske divizije in zajeli 13.000 mož jetski vojni pristanišči Oranienbaum in Kronstadt. m severnem bojišču so Sovjeti zadnje dni imeli znatne izgube in je ena sama nemška divizija v treh dneh uničila 41 sovjetskih oklepnih voz. Helsinki, 30. sept s. Ob železnici, ki drži v Murmansk, je finsko letalstvo znova uspešno bombardiralo področje pri Petrovskoju in Karhumae-kiju. Zadeti so bili številni vlaki z vojaštvom in strelivom. Berlin, 30. sept. s. Iz pristojnih vojaških virov poročajo, da je letalsko delovanje na Vzhodu bilo precej živahno. Tudi 28. septembra so nemška letala zlasti na jugu uspešno bombardirala poljske utrdbe, skupine sovjetskega vojaštva in zaloge blaga. V letalskih spopadih so nemški lovci sestrelili 23 sovjetskih strojev, med napadi na letališča pa je bilo na tleh uničenih še šest sovjetskih letal. Na osrednjem bojišču so med drugim uspešno bile zadete železniške naprave, bombe vseh vrst pa so uničile prevoze in vlake, ki so dovažali ojačenja. Hitlerjev glavni stan, 80. sept. NemSko vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Severovzhodno od Dnjepropetrovska so nemške in italijanske čete v obkoljevalnem napadu zagrabile in uničile 3 sovjetske divizije. Po dosedanjih poročilih je bilo zajetih 43.000 mož, »a-plenjenih pa 69 topov in mnogo dragega vojnega blaga. Nekateri sovražni oddelki so bili pognani v močvirno eiemlje, kjer so imeli krvave izgnbe. Močne letalske skupine so z dobrim uspehom bombardirale železniške naprave ob Donu in na proštom okoli Moskve. Na morjo so bombe pri Kronstadtu zadele sovjetsko križarka Ponoči so bojna letal« bombardirala važne vojaške naprave ▼ Petrogradu in v Moskvi. Berlin, 30. sept. s. Nemško topništvo največjih mer je 28. septembra znova obstreljevalo 60V- Druga obletnica zasedbe Varšave Varšava, 29. sept s. Ob drugi obletnici, kar se je Varšava vdala, so nemške oblasti in posadke v bivši • poljski prestolnici praznovale včerajšnji dan z veliko slovesnostjo v spomin na konec prve zmagovite nemške vojne. Propagandni voditelj za berlinsko okrožje Waechter je imel pred člani nar.-socialističnih organizacij govor, v katerem je poudarjal, da je ta dan naredil konec nekoristnemu odporu in brezvestni poljski narodnostni zagrizenosti. Zmagovite nemške armade pa danes še enkrat na vzhodnem bojišču nadaljujejo bitko za boljševizem. Pred njegovim govorom so brali zgodovinsko poročilo nemškega vrhovnega poveljstva o zaključku vojne na Poljskem. Pred odpravo ameriškega zakona o nevtralnosti Washington, 29. sept. 6. Ameriški tisk poroča, da bo predsednik Roosevelt svoje končne načrte o odpravi nevtralnostnega zakona sporočil med poročili predsednikov obeh zbornic. Domnevajo, da bo predsednik s posebno poslanico zahteval od zbornic, naj mu odobrita zakonske načrte za oborožitev trgovskih ladij in za dovolitev vožnje teh ladij po vodah vojskujočih se držav. Vse to je zakon o ameriški nevtralnosti do sedaj prepovedoval. Predsednik angleške vlade bo govoril o položaju v Rusiji Stockholm, 30. septembra, s. Londonski dopisnik lista >Svenska Dagbladett« poroča, da je predsednik angleške vlade sklenil, da bo ob začetku sej v poslanski zbornici govoril o položaju v Rusiji. Taka izjava je zdaj neobhodno potrebna in neodložljiva zaradi prigovarjanj, ki jih vlada dobiva od vseh strani zaradi počasne in nezadostne pomoči za Sovjete. Razprava o predsednikovih izjavah bo javna, potem p« bo tajna seja, ki se bo bavila z vprašanji o pomoči za Rusijo in z vprašanji o izdelavi vojnega blaga. Domnevajo, da bo finančni minister pri tej priliki zahteval milijardo funtov šterlingov za vojno industrijo. Novi ruski padalci v Bolgariji Sofija, 30. sept. s. Neko sovjetsko letalo je v soboto spet vrglo padalce na bolgarsko ozemlje in sicer pri mestecu Krabcu. Sovjetske agente, ki 1 so nosili orožie in razstreliva so vse uieU Zastopstvo hrvaške vstaške stranke v Ljubljani Ljubljana, 30. sept. s. V spremstvu italijanskega konzula iz Zagreba Bergamaschija, je včeraj dopotovalo v Ljubljano zastopstvo hrvaške vstaške stranke z njenim tajnikom Blažem Lorkovičem na čelu. Zastopstvo, ki je iz Ljubljane odpotovalo čez Trst v Rim, je sprejel Visoki Komii6ar.na svojem sedežu. Sprejema so se udeležili visoki komisariat-ni uradniki m dostojanstveniki Fašistovske stranke. Ekscelenca Orazioli je goste pozdravil v imenu glavnega tajnika stranke ter slavil Hrvaško in njenega Poglavnika. Za pozdrav se mu je zahvalil Blaž Lorkovič, ki je deja.1, da je izredno vesel, da P-! v Italiji in da je prišel v stik z dostojanstveniki ašistovske stranke. Na koncu zahvale je izrekel nekaj slavilnih besed na čast Itali ji in Duceju. Italijanski begunci iz Perzije v Carigradu Carigrad, 50. septembra, s. Na postajo Hai-Vedno in vsem sem prodajal le po maksimalnih cenah 1 Slučajno sem se pomolil pri hitrem računanju, ko je bil takrat tako strašen naval. Sedaj je red!« Neki ljubljanski mesar Jakob je proda] neki stranki prve dni junija 2 in pol kg govedine po 15.58 lir kg, čez nekaj dni pa neki drugi stranki teletino po 15.20 lir kg, prodajal je meso po mnogo višjih, kot od oblastva uradno maksimiranih cenah. Mesar je v svoj zagovor kratko omenil: »Sem se v naglici zmotili« Sodnik: »Mesarji se kaj radi zmotite, a ne v svojo izgubo!« Obtoženi mesar Jakob je povzdignil glas v svoje opravičilo: »Moja častna beseda! Bila je pomota, eaj sem potem vrnil denar. Namesto dinarjev sem računal lire. Drugače le po maksimalnih cenah.« »Vedno le po maksimalnih cenah,« ga je prekinil sodnik, ki je nadaljeval. »Doslej je bilo tu že nad 60 mesarjev, ki so enako govorili o zmoti.« Zaslišana je bila neka priča, ki je povedala, da je obtoženec — tako so ženske govorile — prodajal teletino celo po 30.40 lir kg. Kratka sodba: zaradi dvakratnega prestopka po členu 7 uredbe o cenah (prekoračenje najvišjih cen): 10 dni zapora, 600 lir denarne kazni in 114 lir povprečnine. Obtoženi mesar Jakob je ostrmel in začel sodnika prositi: »Malo mi znižajte denarno kazen!« Sodnik ga je resno in odločno posvaril in opomnil, da na sodišču ni kaj barantanja, da beseda enkrat v sodbi izrečena ostane in je sodnik ne more Zdravilne rože v Kdor hodi po zemlji e odprtimi očmi, lahko I v vsaki, tudi najmanjši stvari vidi košček lepote in najde skrite bisere, ki jih more zaslediti le budno oko. Ni dovolj, če hodiš po (tezah in belih cestah kar tja v en dan, le da ti poje korak po trdem kamenju ali da ti je prijetna senca košatih dreves ali da vdihavai sveži in čisti zrak. Pravi ljubitelj narave bo znal v vsakem drobcu najti delček Stvarnikove umetnine, delček pesmi širne zemlje. Vsaka roža mu bo pomenjala ljubek pozdrav, vsak, tudi preprost sad dar božji, celo svetla rosa v zeleni travi mu bo prijeten jutranji pozdrav. Tako hodi človek z odprtimi očmi in z dojemajočim srcem po božjem stvarstvu in sprejema od vseh strani ponujeno mu dobroto. Na vsaki poti v naravi lahko stori človek sebi kaj koristnega. Bližnja in nekoliko bolj oddaljena okolica Ribnice, tega širom Slovenije in čez njene meje zna-f *• nega kraja, je polna le neodkritih naravnih lepot "''v'in naravnih zakladov. Vse premalo jih poznamo. Gledali smo vedno preveč na drugo stran, tja pod kipeče skalovite vrhove, v svet belih sten. Nihče ni videl prej prave lepote te Ribniške doline, Velike in Male gore. Temnih gozdov, ki jim še sonce ne prisije do srca, se ni nihče spomnil, niti krasnih smučišč, ki so komaj kako uro oddaljena od železniške proge. Kdo je že slišal, da j« prav Ribniška okolica med najbogatejšimi na zdravilnin rož?.h ki si jih v prepestri naravi nabere lahko vsakdo, reven in bogat, gospod in bajtar. Vsak, kdor zna jemati z zemlje, kar mu ona ponujal Vsak, kdor ne hodi po stezah in potih t zaprtimi očrnil Časi so danes taki, da je pač dobro, če si vsakdo zna pomagati sam in priti na čim cenejši način do stvari, ki jih za življenje potrebuje. Poleti, ko se človek lahko kam v naravo potegne, je čas, da »e založimo z raznimi naravnimi zdravili, zdravilnimi rožami, da ne bo treba ob času potrebe po vsako malenkost romati v lekarno. Nekateri vse premalo cenijo domača zdravila iz rož, ki često bolje in bolj gotovo pomagajo kot draga zdravila iz lekarn. Se bolj žalostno je, če ljudje drago plačujejo razne rože in čaje, ki bi si jih prav gotovo lahko bili čez poletje sami nabrali in pripravili. Opozoriti hočem na koristne in zdravilne rože, ki rastejo v bližnji ali nekoliko bolj oddaljeni okolici Ribnice. Imel sem priliko, da sem naletel na lazu pod gozdovi ne žensko, ki je z vso skrbnostjo nabirala rože. Z njo sem se zapletel v pogovor in znala ml je našteti in pokazati vse mogoče vrste rož, ki rastejo tod okoli in ki so proti raznim boleznim prvovrstno sredstvo. Doma sem pogledal v knjigo »Zel in plevel«, ki jo je sestavil F. Magister (založila bivSa Jugoslov. knjigarna v Ljubljani 1926), pa sem ugotovil, da se ženska ni prav nič motila, ko mi je za to ali ono bolezen priporočila kako rožo. Najprej mi je na napol planinskem lazu pokazala tavžentrože, tudi zlati grmiček jim pravijo, z drobnim rdečim cvetjem, ki je izvrstno sredstvo za želodec in prebavne organe. Precej je bilo tega cvetja med travo. Po vseh travnikih, celo po gozdovih, cvete nizko pri zemlji s drobnim belim cvetjem smetlika, ki je prav v teh tednih v najlepšem cvetju. Služi za izpiranje oči in izboljšuje vid. Tu pa tam se dobe še šentjanževe rože, ki rumeno cveto na skoraj do kolen visoko segajočih stebelcih, ki po cvetju napol polesnijo. Gori v gozgovih mi je pokazala nizko zeleno rastlinico, z v krogu stoječimi drobnimi lističi okrog stebelca: to je dišeča perla ali prvenec, ki ga naši možje radi mešajo med tobak in kadijo, ker daje prav prijeten vonj. V zdravilstvu pa se rabi največ za pomirjenie živčnega sistema. Cvete maja in junija in se takrat tudi nabira. Brez cvetja nima prave vrednosti, mogoče bi bil le za kajenje. Naši ljudje poznajo to rožo pod imenom »waldmeister«. Na dnu kotanje cvete junija z rumenimi cveti arnika, ki se rabi za izpiranje ran. Hitro celi rane. Po dolinah, na njivah, se najde preslica, ki služi kot sredstvo zoper vodenico in krvavitve. Pogosto naletiš na pljučnik, grmičje kamilic, na gozdni koren ali angeliko, ki zdravi prehlajenje ali pokvarjen Želodec. Po gozdovih se majejo polni vrhovi bodečega brinja, čigar temne jagode so ponekod v teh dneh že lepo zrele in se jih more nabrati kot oripomoček proti raznovrstnim boleznim. Tudi bo-dičje se potrebuje ca pripravljanje kopeli revmatičnim ljudem- preklicati, razen, da sodbo spremeni prizivno sodišče. Neka trgovka Marija je proti koncu julija prodajala jajca raznim 6trankam po 1.50 lir komad, ko je bila takrat najvišja cena določena na 0.75 lir komad. Izgovarjala se je, da 60 ji gotove stranke same dajalo naročila in izrecna pooblastila za nakup jajc po višjih ccnah, ko jih je opozarjala, da ima lahko zaradi tako visokih cen hude sitnosti pred sodiščem. Razprava je bila prekinjena, da se izvedejo nekateri, od nje predlagani, razbremenilni dokazi. Tudi rum je prišel pod udar uredbe o cenah. Neki ljubljanski trgovec Srečko je bil obtožen, da je sredi junija prodal neki stranki osminko litra ruma po 13 lir. Bil je oproščen, ker je navajal razne račune in mu ni bilo točno dokazano navijanje cen. Tudi čevljarji, ki popravljajo stare čevlje, 6e morajo strogo držati pri vseh popravilih cenika, ki ga je bilo sestavilo Združenje čevljarjev in ki je bil odobren od pristojne obrtne oblasti. Čevljar Ciril je sredi junija nekomu popravil lepe škornje, potemplal jih je in napravil nove pete, za kar je računal 75 lir. Gospod pa je zadevo prijavil, ker naj bi moral čevljar vsa popravila računati le 60.80 lir. Čevljar je ugovarjal, češ da spadajo škornji pod poseben cenik. Bil je čevljar oproščen po § 280 k. p. Trgovec Rudolf in žena Stana sta bila obsojena vsak na 10 dni zapora, 400 lir denarne kazni in 114 lir povprečnine, ker 6ta slanino prodajala po 26.60 lir za kg, torej nad najvišjo, uradno določeno ceno 15.60 lir. Trgovki Francki bo prišla čebula prav draga; dražja bo kot žafran. Prodajala jo jo zelo drago. Bila je obsojena na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni. Sodbo je sprejela. Čebulo je kupila, ko še ni bila njena cena maksimirana in jo je imela prej na zalogi. Trgovec z zelenjavo Lojze je konec julija prodajal rdečo peso in kumare po 3 lire kg, ko je bila takrat najvišja cena 1.50 odnosno 1.80 lir kg. Sodba: 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni. Tako se vrste vsak teden od ponedeljka do sobote mnoge razprave proti navjjalcem cen! Včeraj se je drugače primerilo, da so bili trije zaradi navijanja cen mesu obtoženi mesarji — oproščer v —d. Ribniški dolini Čaj iz malinovja Izvrstni čaj, ki more služiti za zdravljenje ali tudi kot nadomestilo dragega ruskega uvoženega čaja, daje bezgovo in lipovo cvetje. Prav malo komu pa je znano, da se dobi odličen čaj iz kono-pinovega listja (to so črne maline) in skoraj prav tako dober tudi iz malinovja (listja rdečih malin). Ta čaj lahko po kakovosti nadomesti pravi ruski čaj. Listje treba posušiti in se potem pripravi kot ostale vrste čaja. Povsod, na travnikih ali gozdovih, pa naletite skoraj ob vsakem koraku na bodečo nežo ali vražjega strica, katerega korenine, nabrane jeseni, so proti boleznim ledvic, sečnih organov in vodenice. Če izberete primeren mesec, najdete v teh krajih tudi nekaj borovnic (črnic), jagod, rdečih in črnih malin. Proti jeseni se rdeči vsepovsod po gozdovih živordeč droben sad češmina, kiselkastega okusa, ki se rabi za prirejanje dobrega kisa in v zdravilstvu sad in listje pri obolenju jeter, vranice in skorbuta. Omenimo še gladke in s temnimi svetlimi iglami proti nebu štrleče tise, ki jim spomladi teče iz skorje brezbarvno čista, smoli podobna tekočina, katere okus zaudarja po smoli in je sredstvo proti pljučnim obolenjem. Omenili smo le najvažnejše in najpogostejše uporabljive zdravilne rože. Treba je povedati še to, da se sušijo v senčnem prostoru, sicer jim sonce odvzame zdravilno moč in da jih je treba | hraniti na suhem prostoru. Pridni ljudje, ki jim drug zaslužek ni dan, nabirajo te rože in prodajajo z njimi bolnim zdravje, sebi in svoji družinici pa morejo priskrbeti na ta način skromen kruhek. —jkc. Tudi ilirijanski hokejisti se že pripravljajo Tudi ilirijanski hokejisti se že pripravljajo na bližnjo sezono. Zadnjič so imeli članski sestanek, na katerem so skupaj s predsedstvom razpravljali o letošnji hokejski sezoni. Najprej je bilo treba rešiti načelno vprašanje, ali naj Iliri jani v danih okolnostih letos sploh igrajo hokej. O tem so bili enega mišljenja in so sklenili, da hokeja, tega pri nas tako mladega športa, nikakor ne smejo opustiti, niti prekiniti. Opustitev ali prekinitev bi imela le zle posledice za ta lepi zimski borbeni šport. Člani sekcije so sklenili v nadalj-nem pogovoru, da bodo tudi letos naprosili g. Vodiška za tehničnega vodjo sekcije, g. Žitnik pa bo vodil treninge, ki se bodo začeli prav v kratkem. Treningi bodo dvakrat tedensko, kasneje pa trikrat in to v telovadnici III. drž. gimnazije za Bežigradom. Ilirija ima letos v načrtu več srečanj, toda tokrat z močnimi italijanskimi klubi, s katerimi so se že dozdaj večkrat videli, na raznih mednarodnih zimskih igrah, pri katerih so sodelovali tudi naši Ilirijani, ko so zastopali bivšo državno reprezentanco. Z Italijani pa doslej Še niso igrali. Kakor je slišati bodo letošnjo zimo Ilirijani odigrali pet ali šest težkih tekem z najboljšimi italijanskimi hokejskimi klubi. Udeležili se bodo tudi velikega hokejskega turnirja v Cortini d’Ampezj:o, katerega bo priredila italijanska zimsko športna zveza. Srečanja z drugimi klubi, vsaj tako je predvideno, pa bodo združena kar v nekakšno turnejo, ki bo trajala okrog 10 dni. Veliko zanimanje za ilirijansiki hokej kaže tudi delavni CONI v Ljubljani, ki bo gotovo skušal nuditi našim fantom čim več srečanj. Letošnji hokejski spored bo torej bogat in tudi v Ljubljani bomo videli nekatere lepe tekme, tako da bodo tudi prijatelji hokeja prišli na svoj račun. Takšni 60 približno načrti za letošnjo zimsko sezono. * Ženska lahkoatletska sekcija SK Planine. Danes, v torek, ob 4 popoldne sestanek članic na Stadionu. Udeležba strogo obvezna. * Kakor smo že poročali, bo Nemčija igrala dne 5. oktobra kar dve mednarodni tekmi: proti Finski v Helsinkih in proti Švedski v Stockholmu. Proti Švedom bodo igrali: Klodt—Janes, Bill-mann—Kupfer, Rodhe, Kitzinger, Lehner, Hahne-mann, Walter, Sch6n in Gttrtner. Proti Fincem pa: Jahn—Richter, Miller—Pohl, Dzur, Schubert—Burdenski, Gallesch, Eppenholf, Willimovsky in Kobiersky. Prvi trije v napadu so 1e napada Schalke-ja Nove uradne ure v državnih uradih in ustanovah Od 1. oktobra dalje so uradne are po držav, nih uradih in v javnih ustanovah, ki so pod državnim nadzorstvom, naslednje: Ob delavnikih od 8—14. Ob nedeljah in praznikih od 8—12. Uradne ure trajajo brez prestanka. Izvzeti so primeri posebne službe, za katere bodo izdana posebna določila. Za ves cas vojne je odpravljeno praznovanje državnih in civilnih praznikov, razen naslednjih: Novo leto, 6. januar, 19. marec, Velika noč, Vnebohod, Rešnje Telo, 29. junij, 15. avgust, 1. november, 8. december, 25. december. Na te dneve delo v državnih uradih počiva. Novice iz Države Preurejanje albanskega Drača. Albanska vlada je iz kredita petnajst milijonov lir za javna dela dala velik znesek tudi za preureditev albanskega pristanišča Drača. Najprej so popravili mnoge ceste in ulice, dočim so zasebniki začeli popravljati 6voje hiše, graditi palače, trgovske hiše in vile. Občina je uredila nov vodovod in kanalizacijo, obenem pa so zregulirali hudournike, ki so doslej vb V6akem močnejšem deževju delali velikansko škodo in trgali ceste celo v mestu. Pridelovanje konoplje v Italiji. Konoplja je temeljno vlakno za italijansko tkalsko industrijo in zato ji je oblast posvetila tudi največjo pozornost. Uspeh ni mogel izostati, kajti v I. 1932. je pridelek konoplja znašal 552.000 stotov, 7 let kasneje pa že 1,086.000 stotov. Tako se je 6 svojim velikim pridelkom konoplje Italija postavila med največje pridelovalce na svetu, v Evropi pa je za Sovjetsko Rusijo zavzela drugo mesto. Za njo je prišla bivša Jugoslavija, kjer je 1. 1939. znašal letni pridelek 550.000 stotov. Tudi druge evropske države eo načrtno pospeševale sejanje konoplje, vendar niso mogle pokriti svojih potreb po konopljinem tkivu. Italija je poprej mnogo izvazala, po končani vojni pa 6e utegne kultura konoplje še mnogo razširrti. Pridelek jabolk. V Italiji je sadjereja močna panoga gospodarstva in važna v prehrani prebivalstva. Pridelek jabolk je vsako leto velik, vendar 60 sadne letine zelo različne. Rekord je bil dosežen pred dvema letoma, ko so nabrali celih 3,693.000 stotov jabolk, taiko namiznih kakor industrijskih, dočim so jih v 1. 1938. in 1937. natrgali po 2.070.000 stotov, odnosno 3,197.000 stotov. Lansko leto je bilo jabolk za 2,734.000 stotov. Najboljša in največ jabolk daje Benečija, potem Campagna, Emilija, Lombardija in druge pokrajine. Med najrednejši-mi kupci italijanskega 6adja 6e je vedno nahajala Nemčija, ki je 6voje mesto ohranila tudi v sedanji vojni. Razstava marmorja v Rimu. Združenje italijanskih umetnikov pripravlja za prihodnja mesec v Rimu razstavo vseh vrst apuanskega marmorja. Razstavili bodo 56 vzorcev marmorja, ki ima svoj sloves ne samo v Italiji, temveč tudi v tujini, ter ga uporabljajo za umetniška dela in za oblaganje novih stavb. S Hrvaškega Razprava o članstvu ▼ hrvaških prostozidarskih ložah. Še pred razsulom Jugoslavije je v Zagrebu vzbudila veliko senzacijo knjiga časnikarja Mirka Glojnariča o jugoslovanskem prostozidar-stvu in o članih teh lož. Okrog 30 v Glojnaričevi knjigi navedenih ljudi, ki naj bi bili člani masonskih lož, je nastopilo in v javnosti izjavljalo, da niso bili nikdar masoni in da bodo Glojnariču dali pred sodiščem priliko, da bo svoje trditve dokazal. Glojnarič je potem izjavil, da je svoje sezname dobil od policijskih uradnikov, ki so vodili preiskavo. Glojna-ričevo knjigo je j>otem policija zaplenila in jo vzela iz prometa, pač pa je bivši hrvaški ban dr. Ivo šubašič naročil enemu uradniku zagrebške policije, naj izvede točno preiskavo o tej stvari. Uradnik je kmalu podal dr. šubašiču svoje poročilo, zraven pa tudi seznam članov prostozidarskih lož. Toda ta seznam ni prišel v javnost, ker so bila na njem imena uglednih politikov in drugih visokih dostojanstvenikov, ki so sedeli na odločujočih mestih. Pod novo hrvaško državo se je proces proti Glojnariču nadaljeval, vendar je bilo več razprav že prekinjenih vendar pa ima oblast namen, da z vsemi razpoložl jivimi sredstvi zadevo razčisti in pojasni, kateri ljudje iz hrvaškega javnega življenja so bili redni člani mednarodnih prostozidarskih lož. Vinska letina v Dalmaciji. Letošnja vinska letina bo v Dalmaciji precej dobra. Strokovnjaki računajo, da bo znašal pridelek okrog 600.000 do 700.000 hi vina, vendar ps odpade dobra polovica te količine na ozemlje pod Italijo. Finski minister Tanner ▼ Zagreba. Sredi preteklega tedna se je mudil v Zagrebu finski trgovinski minister s svojim spremstvom. Prišel se je na Hrvaško pogajat za novo trgovinsko pogodbo med Hrvatsko in Finsko. Tannerja in njegove sodelavce je sprejel tudi poglavnii dr. Pavelič in se z njim dolgo razgovarjal. Policijska ura v Zagrebu podaljšana na 22. uro. Ustaško policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je po skrbnem pretresu sklenilo podaljšati večerno policijsko uro za eno uro od sedanje 21. na 22. uro. V treh vrstah... škofjeloški okraj je bil nedavno ukinjen kot samostojno upravno področje in je bil spet priključen kranjskemu okraju, kateremu je že nekdaj pripadal. Pretekli teden je bilo zborovanje občinskih komisarjev kranjskega okraja. Zborovanje je bilo v Kranju. Vodil ga je okrajni politični komisar dr. Skalka. Zbrani občinski komisarji so dobili nova navodila za delo v svojih občinah. Otroka bi kmalu zgorela v hiši. V neki hiši v Slov. goricah je neka viničarka doma zaklenila oba svoja majhna otroka v sobo in odšla na delo. Fantiček pa je nekje staknil vžigalice in se z njimi tako dolgo igral, da je zažgal posteljo. Gost dim se je /ačel valiti iz hiše in le sreča je, da je sosed, ki je videl dim, takoj prihitel in rešil oba otroka, ki sta bila že nezavestna. Z umetnim dihanjem so ju kmalu spravili k sebi in jima rešili življenje. Štetje v Mariboru bo izvedeno po stanju, kakršno bo dne 10. oktobra. Posebno pozornost bodo ob tej priliki posvetili stanju industrijskih, trgovskih in obrtnih obratov. Uradno javljajo, da ima štetje le statistični namen. Dolenja vas pri Ribnici »Slovenski domc dostavljamo od danes naprej vsem naročnikom vasi Lipovec, Dolenja vas in Prigorica. Naročniki bodo prejemali list na domu že popoldne na dan izida. Naročite najcenejši poldnevnik kar pri dostavljalcih, ko vam * Drineso Ust na dom. Mesečno stane le 6 lir. Razprave o prekoračenju najvišjih cen I. N. A. LISTITUTO NAZIONALE DELU ASSICDRAZIONI, con Dirczione Generale in ROMA, e il grande Ente di Stato — per 1’assicurazione della vita umana — che pratica le con-dizioni piu favorevoli. I capitali assicurati che alla fine del 1940 ammontavano a oltre VENTIDI1C NIUARDI Dl URE. sono garantiti oltreche dalle im-portanti riserve proprie anche dal Tesoro dello Stato. Gli assicurati partecipano agli utili e a loro disposizione GRATUITA sono i Centri Sa-nitari e le importanti iniziative di assistenza sanitaria relizzate dali' Ente. L’Istituto Nazionale delle Assicurazioni per la mole for-midabile dei capitali assicurati e delle sue riserve viene classi-ficato come il piu potente orga-nismo assicurativo d’Europa. IN. A. LISTIIOTO NAZIONALE DELLE ASSICDRAZIONI, (Narodni zavarovalni zavod) z generalno direkcijo v Rinil, je pomembna državna ustanova za sklepanje življenskih zavarovanj in to po najugodnejših pogojih. Zavarovane glavnice, ki so znašale koncem leta 1940 skupno nad DVAINDVAJSET MILJAM) UR, so zajamčene z lastnimi znat-nimi rezervami, poleg tega pa jamči za izpolnitev obveznosti tudi Državna Blagajna. Zavarovanci imajo delež na dobičku, poleg tega so jim na razpolago brezplačne zdravniške posvetovalnice in zdravniška pomoč zavoda. Z ozirom na izredno veliko stanje zavarovalnih glavnic in odgovarjajočih rezerv se lahko smatra NARODNI ZAVAROVALNI ZAVOD kot najmočnejša zavarovalna ustanova v Evropi. Zahtevajte povsod naš list! Medvedje iz gozdov na ribniški Veliki gori delajo ogromno škodo Ribnica, 29. septembra. Danes radi povsod poudarjamo, kako moramo, kako mora zlasti naš kmet, skrbno in z vso ljubeznijo obdelovati sleherni košček zemlje. Tega se naš kmet, zlasti mali posestnik in kajžar, ki ima le košček zemlje, prav dobro zaveda, toda ne samo zaveda, temveč tudi v polni meri to uvažuje. Slab promet z rešetar-stvom, ki je Ribničanu kruh, je_ Ribničana še bolj pritegnil na zemljo, da se je nanjo tako rekoč priklenil, da je na njej delal od ranega jutra do poznega večera. Ta zemlja, ki ne daje živeža, ki bi zadoščal od jeseni do jeseni, je obdelana temeljito, z ljubeznijo in z vso skrbjo. Ta zemlja, omočena z znojem pridnega Ribničana, je letos srednje dobro obrodila, četudi je prišla nanjo slana, mraz in druge vremenske neprilike. V jeseni, ko bi naj Ribničan žel sad svojega truda polnega dela, pa ima zopet noVe skrbi, kako obvarovati lepo zoreče koruzne njive, oves, krompir, peso in druge poljske pridelke. Iz gozdov Velike gore prihajajo ravno v tem času trume jelenov, srn in medvedov, ki uničujejo kar cele koruzne njive v vaseh pod goro. Najbolj so prizadete vasi Zadolje, Dane, Kot, Sajevec in Jurjevci. Zadnje čase je prihajala na krompirjeve njive še divja svinja, ki je napravila prav tako ogromno škodo. Pred kratkim je nanski posestnik in lovec Pakiž ustrelil skoraj 90 kg težko divjo svinjo, mladiča pa sta ušla. Precejšnjo škodo so napravili tudi jeleni. Medvedje, ki jih je baje v Veliki gori in kočevskih gozdovih okrog 40, prihajajo na njive omenjenih vasi in delajo ogromno škodo. Letos so uničili medvedje že okrog 50.000 koruznih storžev. Kaj pomeni to za našega kmeta, kateremu je koruza glavna hrana, zlasti v teh časih, nam ni potrebno posebej poudarjati. Kmetje sedaj po napornem delu ostajajo kar cele noči ob njivah, jih ovijajo z bodečimi žicami, kurijo ognje, da bi tako pregnali medveda. V teh hladnih, še več, mrzlih nočeh, je to res_ velika žrtev. Medvedje se izognejo sicer ognjem, prihajajo pa na druge njive. Letos ie v okolišu občine Ribnice in Dolenje vasi dovoljen odstrel dveh starejših medvedov. To je z ozirom na občutno škodo, ki jo dela medved na koruzi in drugih pridelkih, in z ozirom, da se je ta mrcina toli razširila, premalo, premalo namreč za kmeta, ki je hudo oškodovan. Tiste borne pare odškodnine od lovcev, ki jo naj bi dobil kmet, je v današnjih časih mnogo premajhna, ne zadostuje, da bi si kmet kupil vsaj četrtino uničenega pridelka. Poudariti pa moramo še, da kmetje niso dobili od zakupnikov niti lanske odškodnine, ki jim je bila priznana. V današnjih časih, ko je tako važna preskrba prehrane za prebivalstvo, pričakujejo kmetovalci, da bo upoštevano dejstvo, da je kmetu zaščita bolj potrebna kakor medvedji mrcini. V obrobnih gozdovih naj se ta medved zatre, da ne bo delal več tolike škode! Ilirijanski plavači v Milan? Kakor smo slišali iz vrst ilirijanskih plavačev, posebno tistih, ki so se vrnili iz nedavnega uspešnega tekmovanja v Rimu, namerava italijanska plavalna zveza prirediti v Milanu veliko tekmovanje najboljših italijanskih plavačev. Tekmovanje je predvideno za sredo oktobra in udeležili naj bi se ga spet naši najboljši plavači. Toda tokrat, 6eveda če bo do povabila prišlo, se bodo pomerile v vodi tudi ženske. Ker ima Ilirija v svoji plavalni vrsti tudi nekaj plavačic. ki bi bile kos tudi najboljšim Italijankam, se nam tega nastopa seveda ni treba nič bati. V zimskem bazenu Ilirije se pod spretnim vodstvom g. trenerja Branka Ziherla, izbrani posebno pripravljajo za to morebitno ponovno srečanje v Milanu. Razen že znanih moških tekmovalcev, urijo tudi ženske. Vsi so prav pridni, ker hočejo, da se bodo pri ponovnem srečanju še boljše odrezali, kakor so se v Rimu. Sicer pa od njih gotovo ne želimo nič več, kot so dosegli v Rimu. če se bodo tudi v Milanu odrezali tako kakor v Rimu, pa bomo z njimi gotovo zadovoljni. Predstavnikom slovenskega plavalnega športa pa želimo, da bodo pri ponovnem srečanju spet uspeli. CORA TORINO >1835 CORA - CORA Taparltlvo dl guito moderno. Sl pronde con i«li. aperitiv modernega okusa. Pije se s sodavico. Novice iz Rfbniu Osebna vest. S pošte v Ribnici je prestavljen v Cerknico g. Traven Franc, iz Cerknice na pošto v Ribnico pa g. Sajovec Lojze. Plemenski sejem za ovce bo v Kočevju dne 2. oktobra pri gostilni Tschinkel ob 10 dopoldne. Vsi kmetovalci, ki imajo na prodaj plemenske ovce solčavske pasme, ne starejše od 2J4 leta, kaor tudi ovne, naj priženo ovce na sejem. Kdor želi kupiti plemenske ovce ali ovne s ali brez prispevka Visokega komisariata, naj pride na sejem. Oni, ki so svojčas zaprosili za dodelitev ovac iz občine Fare, naj tudi pridejo in naj prinesejo vsaj dve tretjini kupne cene s seboj. Važno opozorilo za lastnike narodnih noš. Vsi oni, ki imajo slovensko narodno nošo in bi se radi udeležili Ljubljanskega velesejma, bodo imeli v nedeljo, 5. oktobra, posebno ugodnost. Udeleženke in udeleženci v narodni noši bodo imeli prosto vožnjo na železnici in prost vstop na velesejem. Kdor želi potovati na Ljubljanski velesejem v narodni noši, se mora prijaviti v občinskem uradu do sobote 4. oktobra. Gozdno pot Fračarjevec—Petračev laz bodo posestniki popravili prihodnje dni. Nakaznice za mesec oktober bodo delili v občinskem preskrbovalnem uradu po običajnem redu. Dekliška ljudska šola. V soboto, 4. oktobra, naj pripeljejo starši deklice, ki še niso vpisane v I. razred in ki bodo letos dovršile 6 let, k zdravniku dr. Oražmu. Zdravniški pregled bo ob 9. Šolska obveznost se začne v letu, ko dopolni otrok 6 let. Žegnanje pri Sv. Frančišku. Na prijaznem holmcu d vasico Sajevec stoji lepa ribniška podružnična cerkev sv. Frančiška. S ceste, ki nas vodi k temu svetišču, vidimo ponosen zvonik s svetlosivo streho in majhnimi, polkrožnimi okni, rdečesvetlorjave cerkvene stene z belimi obrisi kar vabijo potnika, da pohiti k njej. Križ z zvonika se dviga iz daljne perspektive nad temnimi Sozdovi Velike gore, ki se prav ob prazniku sv. 'rančiška, patrona ter cerkve, preliva v jesenskih barvah in daje očarljivo sliko božje narave. — Včeraj je bilo v tej cerkvi žegnanje, katerega se je udeležilo mnogo ljudstva iz ribniške župnije, zlasti iz vasi Dan, Bukovice in Sajevca, ki spadajo k Sv. Frančišku. Službo božjo in pridigo je opravil g. kaplan Sitar Ivan. Po žegnanju so romarji pohiteli domov, kjer so jih čakali štruklji, ki jih pečejo v teh krajih ob vsakem žegnanju v vaseh, ki spadajo pod podružnico. Ig »Slovenčev koledar« lahko naročijo naročniki Slovenca, Slov. doma. Domoljuba in Bogoljuba v trgovini Mirka Merzela na Igu. LI0U0RE LIKER T0N1C0 OIG ESTIVO JE KREPČILEN IN VAM URAVNA PREBAVO Naročite naš popoldnevnik najcenejši »Slovenski dom«! Prva hnflga »Slovenčeve hn|i2nlce“ TROP BREZ ZVONCEV, ki jo je spisal znani slovenski pisatelj Janez Jalen |e le izšla. Dobite jo v vseh knjigarnah, trafikah in pri naših zastopnikih. 15. oktobra 1.1. bo izšla že druga knjiga „M»-riana Sirca“, ki jo je spisala italijanska pisateliica Grazia Deleda. Vsako knllga le 5 Lir. — Celo zbirko 24 kniia samo 120 Lir. — Ne odioSolte ompok takoj se naročile na „SlovenCevo hnllZnlco". „Slovenčeva knjižnica", Kopitarjeva 6, Ljubljana. Urejanje zasilnih vodnjakov v mestu Ljubljana, 30. septembra. O ljubljanskih vodnjakih smo že junija meseca obširno pisali, da jih je večina že pripravljena za pomoč v sili, če bi morda zaradi letalskega napada prenehal vodovod. Mestni vodovod je namreč v vsej občini ugotovil nad 1700 vodnjakov, studencev in kapnic, ki nimajo prav nobene zveze z mestnim vodovodom. Samo v središču mesta je nad 130 takih vodnjakov, ki bodo tedaj, če bi bil vodovod suh, napajali Ljubljančane z dobro pitno vodo ter dajali vodo tudi za kuho in umivanje. Vsi vodnjaki sicer še niso uporabni, ker z zaščitnimi sredstvi ter s prispevki lastnikov doslej še ni bilo mogoče urediti vseh vodnjakov. Zlasti je pa dolgotrajna preiskava vode, če je pitna. Sedaj imamo že blizu 100 j»opolnoma dobrih vodnjakov ter jih je od teh nad 20 popravila mestna občina, nekaj pa tudi lastniki sami. Hišni posestniki, ki imajo vodnjake že v uporabnem stanju, dobe od mestne občine posebne table z napisom »Acqua potabile — Pitna voda«, ki jih morajo ob alarmu ali sicer o potrebi obesiti na s ceste vidnem prostoru. Sedaj uporabni vodnjaki Se nikakor ne bi mogli nadomestiti vodovoda v polni meri ter bi bilo potrebno z vodo zelo štediti, če bi prenehal vodovod. Tehnična popravila, j>osebno pa higienska ureditev vodnjakov potrebujeta precej stroškov in dela, zato pa ni mogoče vse velike naloge izpolniti na man. Vsa ta popravila so pa v stalnem zaščitnem programu ter s sodelovanjem mestnega fi-zikata, Higienskega zavoda in mestnega vodovoda prav lepo napredujejo, vendar pa moramo spet opozarjati lastnike vodnjakov, naj ne odlašajo z ureditvijo svojih vodnjakov, a_ tisti, ki imajo vodnjake že urejene, naj pridejo po prej omenjene table k upravi mestnega vodovoda v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10. Nebo se je pooblačilo Ljubljana, 30. septembra. Skoraj dva ledna je trajalo lepo vreme. Vsak dan je sonce lepo grelo in prav prijetno ie bilo v popoldanskih urah na Gradu, v Tivoliju ali na Rožniku. Barometer pa je v zadnjih dneh kazal vsak dan malenkosten padec zračnega tlaka. Strokovnjaki in tisti, ki jih vreme zanima, so bili mnenja, da se bo vreme kmalu skisalo.' Že včerajšnje jutro je bilo nekam od sile muhasto, nebo je bilo oblačno, toda v popoldanskih urah se je le zvedrilo in posijalo je spet sonce. Večer je bil krasen. Ko se je danes danilo, so se na nebo privlekli oblaki in tam tudi ostali. Ker je vreme brez vetra, je le težko verjetno, da bi se oblaki odvlekli. Kaže, da bo počasi začelo izpod neba rositi in da bo nastopilo jesensko deževie, katerega se gotovo nihče preveč ne veselL Delo pokrajinskega namestitvenega odbora Ljubljana, 30. septembra^ Pokrajinski namestitveni odbor je na svoji včerajšnji seji, ki se je vršila pod predsedstvom zveznega Podpoveljnika podpornih centrov Narodne fašistične stranke, odredil v zvezi s svojimi prejšnjimi 6klepi, da 6e morajo pri javnih delih zaposliti sorazmerno nezaposleni delavci iz Ljubljane in je hkrati izdal vsa potrebna navodila zaradi prehrane zaposlenih delavcev na kraju dela, zgradbe odgovarjajočih kuhenj in prenočišč ter vobče zaradi zaščite pri delu. Sklenil je nadalje povabiti delodajalce, naj svojim delavcem, ki trenutno ne razpolagajo z osebnimi izkazili, izroče začasno poslovno knjižico. Zaradi primernejše organizacije namestitvene službe za vse hišne pomočnice, se bo pri Pokrajinskem namestitvenem uradu osnoval poseben oddelek za posle s posebnim osebjem. Odbor se je nato obširno bavil z vsemi ostalimi vprašanji, ki so bila na dnevnem redu. Koledar Danes, torek, 30. septemlii.. »icronim. Sreda, 1. oktobra; Remigij, šk. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste-Zaloška 47. Mestni kulturni odsek v Turjaški palači zaradi snaženja prostorov v petek in 6oboto 3. in 4. oktobra ne bo posloval za stranke. Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti vpisuje naknadno do 30. septembra. Spored orgelskega koncerta ki bo v petek 3 oktobra ob tričetrt na 8 zvečer v ljubljanski Stolnici. Prvi del: Azzolino della Ciacia: Tokata in pesem. Vivaldi: Koncert v d-molu. Bach: Tokata in {-duru. Drugi del: Premrl: Preludij in Fuga. Bossi: Pastirska scena ter variacije in finale. 1 retji del: Schumann: Kann. Musorgski: Stari grad ter Mat-they: Tokata — fanfara, Matthey je eden najboljših živečih mojstrov na orglah italijanske in francoske šote. Prav tako znamenit pa je tudi kot skladatelj orgelskih del. Na koncert opozarjamo, vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Uradnega pregledovanja podstrešij so se po-služili tudi nekateri 6'leparji v svoje namene ter 6e pri tem seveda izdajali za uradne osebe, zato opozarjamo, da požarno varnostne ukrepe na podstrešjih in po poslopjih 6pk>h opravljajo poklicni gasilci samo v uniformi, poleg tega ima pa vsak poklicni gasilec tudi svojo službeno legitimacijo. Edino hišne hidrante pregledujejo uslužbenci mestnega vodovoda v civilu, vendar imajo pa tudi ti službeno legitimacijo. Kdor torej pride v hišo pod pretvezo, da ga je mestna občina poslala pregledat podstrešja ali hidrante ter ni poklicni gasilec v uniformi ah uslužbenec mestnega vodovoda z legitimacijo, ga takoj izročite policiji. Seznami davčnih osnov urarjev, zlatarjev, pa-sarjev, optikov, trgovcev s fotografskimi potrebščinami, trgovcev z glasbili in radio aparati, prevoznikov, izdajateljev revij, prevoznikov ter trgovcev barvarni, olji, keramiko in bencinom so tudi že razgrijeni ter opozarjamo interesente, naj 6i jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 12. oktobra. Vse trgovce na drobno, ki še niso dobili živilskih kart za mesec oktober, obvešča mestni preskrbovalni urad ljubljanski, da jih dobe v torek 30. septembra od 7.30 do 13 v sobah št 3 in 9 II. nadstropja Mestnega doma. Vračanje odrezkov za mesec september bo opravljeno po sledečem redu: trgovci z začetno črko A — M dne 1. oktobra, trgovci z začetno črko N — Ž dne 2. oktobra ter peki v petek dne 3. oktobra. Pozneje mestni preskrbovalni urad odrezkov za mesec september ne bo več prevzemaL Obenem mestni preskrbovalni urad opominja vse trgovce, da izročajo blago potrošnikom samo na nakaznice, ki so pravilno izpolnjene. Stanovanja za obiskovalce velesejma 6e nujno rabijo, posebno 6obe z 1 posteljo in 6e meščanstvo naivljudnejše naproša, da prijavi naslove stanovanjskemu uradu, ki posluje do 30. t. m. v Gledališki ulici št. 11 (uradne ure od 9 do 13 in od 15 do 19). Dne 1. oktobra se preseli stanovanjski urad v svoj paviljon, ki bo v prostoru rednega izhoda na glavnem kolodvoru. Služba je permanentna od četrt na 8 do pol 22. Telefonska štev. 41-50. Marijina kongregacija gospodov pri sv. Jožefa v Ljubljani prične z rednimi sestanki v tem šolskem letu v sredo 1. oktobra 1941 ob pol 8 zvečer v kongregacijski kapelici. Odborniki kongregacije imajo ta dan ob 7 zvečer sejo odbora. Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v četrtek 2. oktobra izlet na Vrhniko in k Sveti Trojici. Olhod z vlakom, z glavnega kolodvora, ob 13.55, povratek v Ljubljano ob 17.24. Namesto venca na grob blagopokojne gospe Mete dr. Krejčijeve sta darovali gospe Leopol-dina Avčinova in Štefanija dr. Gerlovičeva po 100 lir Rdečemu križu. — V isti namen je darovala družina odvetnika dr. Tomšiča 100 lir. — Osebje na državni cesti št. 52, II. del (Turjak—Brod na Kupi) je darovalo Občinskemu odboru Rdečega križa v Ribnici znesek 183 lir in sicer namesto venca na grob svojemu dobremu šefu inž. Avreliju Kobalu. Vsem darovalcem prisrčna hvala. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 18.15 Torek, 30. septembra: Zaprto. Sreda, 1. oktobra: »Katarina Medičejskac. Red Sreda. Četrtek, 2. oktobra: »Katarina Medičejska«. Red Četrtek. Petek, 3. oktobra: Zaprto (generalka). Opera — Začetek ob 17.30 Sreda, 1. oktobra: »Aidac. Premiera. Red Premierski. Uprava Narodnega gledališča sporoča: Sprejem abonentov za rea Premierslci in stalna abonmaja Sreda in Četrtek je zaključen. Za reda A in B, ki nista vezana na določene dneve, je na razpolago še dovolj lepih sedežev vseh vrst. Prijave bodo sprejemali do vštevši srede od 10—12 in od 15—17 v veži dramskega gledališča, od srede naprej pa v pisarniških prostorih ▼ pritličju. Igor Zagrenjen: Zavetje v pečevju V dolini, globoko spodaj, je bela, kakor prvi sneg čista megla pokrivala kraje in bivališča. Spodnji gozdovi so bili skriti pod njo, vasi, voda, pobočja 6koraj do srede fora, ki so stale tam okoli, po temnih e V6e obsijane, po životih še plavkaste ali črne, mrzle, pa vendar že zraven pri dnevu, razločne po podobi do tja, kjer je bila 6podaj ušla in utonila v megli kakor bi nikoli niti ne segala tako daleč dol. Kakor most je stala med dvema gorama nad Mrzlim dolom, ki ga je pokrivala. Nebo nad njo pa je v vrzeli med obema mogočnima teminama, nanj narisanima, prihajalo svetlozelenkasto, nežno in tenko kakor ob zgodnjih marčnih večerih. Bilo pa je to le jesensko jutro, sijajno, ampak brez obljub, ki vznemirjajo in ki jih je tako jx>ln tisti čas, ko se najx>-veduje pomlad ter novo življenje vsepovsod, najbolj pa za spočito zemljo. Oh, kakšen lep dan! Kaj bi zdaj počeli (Joma? pripravil sebi in ženi. Kako je to vse čudno.. Vse skupaj. Kakor da se ne bi bilo zares zgodilo in da 6e še zdaj ne godi. Sanje tudi niso. Ena reč vmes, med resničnim in v senco odmaknjenim, da se še opazili ni utegnilo, kdaj in če bo zares treba začeti čisto po novem ter drugače. Tem podobne reči 6e nejasno motajo Tonetu po glavi, ko dolgo časa (»seda zgoraj nad previsom. Tako čudno mrld ti sončni žarki, jjo-gled mrtvičijo in misel. KaT tako se nekam mota. Človek ne ve, pri čem je in kaj naj bi se počelo. Život postaja len in truden. Tako bi se prilegel počitek. Samd sonce ne da miru. Preveč blešči. Nehaj že, nehaj! Glavo je treba obrniti postrani. Tam je bolj temno. Sprva še svit rdeče udarja skozi veke. Še bolj postrani. Ah, to je megla, megla. Tema, temno je. Kar noč, čisto mračno Samo križ se vidi. Kie je že ta križ? In britof. Britof, pa ta črni kot, kjer je Šipka ničkoliko. Oh, še preden je bil očetov oče, je bil tam! Sipek, šipek! šipek, 6am ljubi šipek! Doli gre neka reč, veje se spuščajo do tal. Nič se ne vpraša, je že cvet pri cvetu. Tako so rožnati in lepi. Kar naprej 6e odpirajo novi. Tam pa sedi mama. Kaj je to? Njen grob, kriz je pri zidu. In v naročju ima čisto nagega, drob-čkanega otročička Kar "■ ‘ čece, (ar meži. S prstom ga dregne v li-, kaj napravi otročiček? Malo 6e 6kremži in zavrti glavico. Sem pa tja, pa i-K .......................................... spet sem in nazaj. Kremži se in hrka! Ko le rok ne bi imel tako povitih, nekaj bi pa nemara že znal reči. Saj je že precej velik! Nič se ne vpraša, kako da je že toliko večji! Zdaj je pa odprl oči! Kako lepo gleda! Čisto plave eo. Ali je kateri tak? Li zine so. Kako žalostno gleda Liza! Nekaj je rekla, mahnila kakor bi hotela koga udariti. Zdaj gleda jezno. Zakaj se neki jezi? Kdaj pa je dobila ona otroka v naročje? Liza sedi na klopi, grob je pa tako blizu. In tam 6edi mana. »France!« praivi Liza in ujčka otroka Či6to razločno se vidi, kako melje s koleni sem pa tja in premika ramena. Nekaj poje. Peti je pa še ni slišal. Zdaj so pa že spet nekje drugje. Pod orenom sede. Oče je tam, mama, tisto ruto ima na glavi kakor jo je imela zmeraj ob nedeljah. Boe sveti, kako |e vf-deti suha! Ti revica ti! Liza ie naslonjena na podboj pri vratih v hlevu. Tako neznansko je bleda In otroka ima v naročju. Kar naenkrat zraste oče. Večji je kakor hiša, večji kakor oreh. Tako neznanski obraz ima. Pa pravi: »Tone, ta že ne bo!« In Toneta te besede tako presunejo, tako neznansko bridko 6e mu zazdi, da na glas zajoka, zajoka, da bi le koga preprosil, naj ne bo tako. Pa so že spet drugje. Tukaj je pa čisto tema. Kdaj je že videl ta kot? Trnje mu nagaja. Bolj ko leze k tlom, bolj tišči za njim. Za vrat ga zbada, v obraz in v roke ga [»raška. Gleda, gleda. Črna jamica in tružica v njej. Nekdo ga prime za laket. Seveda, mati! Kakor zmerom. Tako znano in minulo hkrati se mu zazdi. Pa kako ga resno gleda in milo! »Tone, zdaj pa le začni!« mu reče. »Ko boš opravil, ga bom jaz vzela k sebi in ga j>estovala! Kar nič ne skrbi, meni ga zaupaj!« »Ne, ne! Kje pa je Liza? Liza naj ga ima!« zavpije Tone. »Saj ga boste Vi še lahko pestovali, mati!« Kako je velika mati ki črna. Do neba seže, do temnega neba, ki je tako grozotno. Oh, saj to ni mati! To je smrt! Tako koščen obraz ima in votle oči ! Pa sj>et pogleda, zdaj je že on večji. Sama ljuba trnjeva meja je pred njim. Šipe* se je že skoraj čisto osul. Kako IV- la. majhna je mati in stara, vsa v črno ljena, pa bele lase ima. Zdaj je Poje, oje, poje, kakor včasih. Pa hribček v trnju se premika. Spodaij se nekaj giblje. Sliši se, kako škriplje tružica, ko gre v zemlji sem pa tja. Le kdo tako žalostno poje? Saj ni moči prestati... ^ Ves objokan in znojen se je prebudil Tone. Sonce ga je ščemelo v oči. Gotovo je bilo že poldne. Kakšne hude sanje! V6e mu šumi v glavi. Tako je šibak. Kar vrti se mu. Kdo ve, ali bo prilezel do vrha? Tako neznansko daleč se vidi... Ko se dvigne, 6e mu zvrti in stemni pred očmi, da mora sesti nazaj. »Kaj je to, kaj je to?« 6e vpraša. Glavo nasloni na kamen in znova zapre oči (Dalje.) Štev. 225. d, — Andrejčkov Žalost m veselje o m a n slikah Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik im % 61. Dolgo v noč je še Aleš mislil na tuje kraje, na morje in ladje. Ko je zaspal, se mu je vso noč sanjalo o tem... Zelja po tujini je rasla, čim starejši je bil Aleš. Pretesno je bilo zanj v domači dolinici, Sava preplitva, čoln premajhen. Ko bi ne bil Petra tako rad imel, bi jo bil zatrdno potegnil na tuje. 62. Se bolj je odslej hrepenel po znanju. Če si je prihranil kak krajcar, ga je dal potovki, da mu je prinesla iz mesta novo knjigo. Neprenehoma je bral, pisal in računal. Gospod župnik je prerokoval Petru, da bo Aleš kdaj še prebrisan mož, ki mu ga ne bo blizu enakega. m 63. Peter, star, skušen vojak, mu je moral razlagati tudi o vojskah, orožju in o bojih, ki jih je prestal. »Kadar se spomnim bitke pri Arcoli, me kar grozfespreleti. Naši topovi so stali na hribu za mestecem ter neprenehoma bljuvali krogle v Francoze, ki so stali v vrstah tam doli.« Budimpeštanski verižniki poskrili 100 milijonov jajc Minister za prehrano in njegov tajnik sta se v delavski obleki postavila v vrsto med kupce na trgu Od £ asa do časa je le dobro, če pridejo na trg med kupce in prodajalce tudi ljudje, ki jim je zaupana skrb za splošno prehrano prebivalstva, oziroma za pravično razdelitev blaga med ljudi. Sicer tisti trgovci, ki jim razni strogi predpisi glede prodaje živil ne gredo preveč v račun in bi se jih radi na kak načn izognili ter še naprej verižili, čeprav je ljudstvo, ki živi iz »rok v usta«, pri tem še tako prizadeto — nič kaj radi ne vidijo takšnih nenapovedanih obiskov. O zanimivem primeru poroča zdaj »Donauzeitung« iz madžarske prestolnice Budimpešte. Novi madžarski minister za oskrbo se je te dni enkrat v družbi svojega državnega tajnika podal na budimpeštanski živilski trg. Predvsem bi bil rad sam ugotovil, kje je krivda, da je zadnje čase na tamkajšnjem živilskem trgu tako malo jajc. Minister se je s svojim tajnikom podal med kupce na trg v delajjjki obleki, da ga kdo ne bi spoznal. Postavila Pf^se lepo v vrsto med ljudi, ki so čakali pred tjopTr Po Hsingkingu razsaja kuga V Hsingkingu v Mandžuriji se je v zadnjem času precej hudo razpasla kuga, ki je pobrala že precej ljudi. Oblast, pa tudi ljudstvo samo si na vse načine prizadeva, da bi to strašno epidemijo vsaj omejilo, če je že ne bi moglo popolnoma zatreti. Številna poslopja so docela izolirali in strogo prepovedali, da bi ljudje hodili v in iz teh hiš. Začeli so tudi že s cepljenjem ljudi proti kugi vsaj v tistih okrajih, kjer se je kuga vsaj silno razpasla. Javna zbirališča, kakor na primer gledališča, kinematografi, restavracije in podobno, smejo biti odprta le za tiste, ki z zdravniškim spričevalom lahko dokažejo, da so bili proti kugi že cepljeni. Zlasti strogo nadzorstvo pa je pri vseh mestnih. vhodih, da ne bi prihajale v mesto okužene osebe ali blago. Stroge kazni so določene za tiste, ki bi skušali zakrivati primere kužne bolezni, nasprotno pa dobe lepe nagrade oni, ki prijavijo nova legla te strahotne nalezljive bolezni. Poročilo iz Hsingkinga pripominja, da tamkajšnje oblasti upajo, da se jim bo epidemijo kuge le posrečilo vsaj omejiti, če že ne čisto zatreti. Iz tega bi se dalo sklepati, da bo kuga pobrala še marsikoga, preden bo nevarnost pred njo docela odstranjena. posameznimi prodajalnami. Preden sta prišla na vrsto, so bila jajca že davno razprodana. Madžarski prehranjevalni minister je spričo tega dejstva ukazal, da se mora takoj izvesti stroga preiskava in ugotoviti, kako je v resnici z jajci in če so jih trgovci res že vsa prodali, ali pa jih imajo skrite po svojih zalogah in jih prodajajo »pod roko«, seveda po dosti višji ceni, kakor pa je dovoljena. Po izvedeni natančni preiskavi so našli pri stotih trgovcih nič manj ko 100 milijonov jajc poskritih. S tolikšnim številom jajc bi bila vsa Budimpešta preskrbljena za celih 31 tednov. * ' Poročilo pripominja, da so ti verižniki, ki so poskrili toliko jajc sami judje. Storili so pa to zato, ker se jim je zdela cena prenizka in so čakali, kdaj bodo jaca vsaj po 40 helerjev. Šele v tem primeru bi jih ponudil spet naprodaj. Najdene jajca so seveda pristojne oblasti takoj zasegle, oziroma prisilile verižniike trgovce, da so jih začeli takoj prodajati ljudem po dovoljenih cenah. Prehranjevalni minister je istočasno odredil, da mora vsak Budimpeštanec na svojo nabavno knjižico dobiti na teden po tri jajca. Dodatno k temu poročilu pravi budimpeštanski dopisnik belgrajskega nemškega časopisa »Donauzeitung«, da so v madžarski prestolnici zaprli tudi pet judov, ki so prodali 350 stotov surovega masla pod rokb. Ta primer z jajci na budimpeštanskem živilskem trgu znova dokazuje — pravi omenjeni poročevalec — da je budimpeštansko trgovsko življenje že vedno močno pod vplivom judovstva. Svojevrstna ločitvena pravda pred rimskim sodiščem Prizivno sodišče v Rimu je pred nekaj dnevi izreklo zanimivo razsodbo v pravdi med dvema zakoncema, ki naj bi šla na zahtevo moža spet narazen. Pravda je bila v toliko zanimiva, ker je mož navajal res nenavaden razlog za ločitev, ki ga pa sodišče ni upoštevalo. Stvar je bila tale: Neki dr. P. je prišel ne sodnijo, ker bi se rad ločil od svoje žene, italijanske rojakinje, s katero se je bil poročil v New Jerseyu. Pozneje se je preselil nazaj v evropsko domovino Italijo, kjer še vse do zdaj živi s svojo ženo. seveda nič več v takšni složnosti in ljubezni kot prve čase, ko sta se vzela. Mož je zatrjeval na sodniji, da se mu je žena pred poroko zlagala in da ni bila to, kar je trdila, da je. Dejal je, da je tedaj, preden sta se poročila, zatrjevala, da je vdova in je bilo potem tako tudi v poročnem listu zapisano. Po več ko desetih letih srečnega zakona je mož ugotovil, da njegova žena pred poroko ni bila vdova in tudi ni mogla biti, kajti nikdar ni bila prej poročena. Kvečjemu bi bila mogla biti komu priležnica. Takšni pomisleki so dovedli tega moža do odločitve, da je šel na sodnijo in zahteval ločitev oziroma razveljavljenje zakona. Kot ločitveni razlog je navajal »zmoto nad osebo«. Rimsko prizivno sodišče v svoji razsodbi v Ameriki za veljavno in je bilo zaradi tega tudi zakonito priznano, da je bila pred drugo poroko vdova. Kar se tiče ločitvenega razloga, ki ga je nesrečni drugi mož navajal pred rim- skim sodiščem, pravi razsodba prizivnega sodišča, da samo pomota, pri kateri gre za »radikalno spremembo osebet, more biti zadosten razlog za razveljavljenje poroke. V primeru dr. P—jeve žene pa za takšno »radikalno« spremembo nikakor ne gre, tudi če si >je bila na nezakonit način pridobila ime vdove in četudi bi se njeno življenje s prejšnjim izvoljencem moralo smatrati za priležništvo. Dr. P. je pred prvostopnim sodiščem pravdo izgubil in se je potem obrnil še na prizivno sodišče. Drugostopno rimsko sodišče je zavrnilo niegov priziv, poleg tega pa je dr. P. moral plačati še vse stroške te svojevrstne pravde. Žene pa seveda zato ne bo imel nič rajši, najbrž ne. V Toledu so slovesno praznovali peto obletnico osvoboditve Alcazarja, čigar odpor spada med najslavnejša dejanja v vojaški zgodovini novih časov. Letošnja žetev na švedskem je bila najslabša, kar jih pomnijo v zadnjih 50 letih. Zlata kolajna za vojaško hrabrost je bila ptfvtč podeljena domačinskemu vojaku v italijfrtt-ski vojski in sicer Muntazu Unaiu Enrliša-vu, ki se je odlikoval v bojih pri CukjuM^r-tu in drugod Koliko časa trajajo človeške sanje Zanimive ugotovitve ameriškega zdravnika V ameriški državici Texas imajo svojevrstnega učenjaka. Piše se dr. Kline in je njegovo ime v zadnjem času postalo slavno tudi po tem, da je bil on tisti, ki je prvi skušal izračunati, koliko časa trajajo človekove sanje. Dr. Kline se je naloge, ki si jo je sam zastavil, lotil takole: Uspaval je svoje dijake, in ko so trdno spali, je skušal povzročiti v njihovem spanju močno reakcijo na ta način, da je na primer zakričal: »Ogenj!« in jim dal pod nos kakšno močno dišečo stvar, ali pa povzročal hud ropot ter tako speče dijake »motil« pri njihovem spanju. Dr. Kline je pri tem gledal na uro in natančno ugotovil, koliko časa je poteklo od trenutka, ko je spečega dijaka začel v spanju motiti, pa do tedaj, ko se je dijak zbudil. Tedaj, ko je začel z motnjami, naj bi se po njegovem prepričanju dijaku začelo sanjati, nehalo pa takrat, ko se je dijak prebudil. Poskus je dr. Kline naredil istočasno nad več dijaki. Čas do prebujenja pravi med drugim, da se mora po zakonitih je vsakemu posebej zapisal. Dijaki, s katerimi je določbah, ki veljajo v državici New Jersey, I delal poskuse, so mu potem morali povedati, kaj smatrati zveza tožilčeve žene s prvim možem I se iim ie sanialo. se jim je sanjalo. Uspeh takšnih dr. Klinejevih poskusov je bil presenetljiv. Izkazalo se je, da sanje, ki se zde zelo dolge in so na dolgo prepletene z najraznovrstnej-šimi dogodki, v resnici niso trajala več kot le nekaj sekund. Povprečno trajajo sanje po teh dr. Klinejevih ugotovitvah komaj 39 sekund. Najkrajše sanje so pri teh poskusih trajale komaj pet, najdaljše pa 90 sekund. Ugotovil pa je dr. Kline pri teh svojevrstnih poskusih še nekaj drugega, nič manj zanimivega namreč, da enake motnje ne povzročijo vselej iste reakcije v spečem človeku, torej ne vedno enakih sanj. Če je dr. Kline n. pr. zakričal nad spečimi dijaki: »Goril«, 6e zaradi te motnje ni vsem enako sanjalo. Ali pa je ta čudni raziskovalec sanj naredil tale poskus: speče dijake je božal po rokah s kosom kakšnega mehkega blaga. Učinek je bil pri različnih dijakih spet različen: enemu se je na primer sanjalo, da mu krava liže roko, drugemu, da ga boža po roki njegova ljubica, tretjemu spet, da se mu plazi ob roki kosmat pes, da bi se mu priliznil in podobno. ČflROUNICfl pustolovski roman »Brez dvoma. Saj 6em vam takoj v začetku dejal, da 6em pripravljen sodelovati z vami. Poročal vam bom o vsakem 6vojem novem odkritju. Upam, da bosle vi storili isto.« »Brez dvoma,« je dejal ravnatelj, ki je bil silno vesel, da je pridobil tako izrednega sodelavca.« »In sedaj,« je povzel besedo Doret in mi pri tem pokimal, »začenjam takoj izvajati to, kar 6em vam obljubil. Ta moj prijatelj je odkril nekaj, kar bi mogoče imelo 6voj pomen. Šla sva namreč obiskat gospodično Delijo Beraud, zaročenko odvetnika Legrosa. Medtem ko sem 6e jaz pogovarjal z gospodično, je moj prijatelj odšel v drugo sobo telefonirat in pri tem odkril nekaj posebnega. Kar sam pripoveduj gospodu ravnatelju o svojem odkritju,« je dejal obrnivši se k meni. . Natančno 6em poročal o svojem odkritju. Mojemu pripovedovanju je sledil kratek molk, nato pa se je oglasil ravnatelj: »Tudi jaz sem že imel na sumu brata gospodične Beraud in 6em naredil nekaj poizvedovanj v tem 6mislu. Toda Ferdinand Beraud se mi je zdel čisto drugačen tip, kot pa si predstavljam Croix 19 noirja, zato sem to sled opustil. Toda ta zadeva s telefonom, katero ste mi sedaj odkrili, mi je bila neznana. Ta 6tvar je zelo važna in na noben način je ne 6memo prezreti. Miislim, da mi ne bo težko priti temu do dna. Da bi ne vzbudil suma, bom preiskavo poveril poštnim uslužbencem. Poslal pa bom obenem z njimi tudi enega detektiva. VIII. Naslednjega dne se je Doret zbudil popolnoma miren in poln zaupanja v svojo zmago. Ko pa je pregledal pošto, ga je iznenadilo neko pismo, čigar naslov je bil pisan s strojem. Odprl ga je z neko nenavadno nestrpnostjo. Pogledal je najprej podpis, ki je tudi bil pisan s strojem. Bil je Croixnoir. Nemudoma je preletel 6vebino. »Niste hoteli držati svoje besede, toda jaz bom držal svojo. Tudi vila v Li-sieuxu ne bo rešila Lizike pred mojim maščevanjem. Začel bom prav kmalu. Nato bo prišla vrsta na va6. Niti vi, niti ona mi ne moreta uiti. — Croixnoir.« Prečrtal je pismo še enkrat, nato je poklical telefonsko številko svoje zaročenke. Oglasila 6e je njena sobarica in povedala, da je Lizika že odšla v Lisieux, še isto jutro je tudi Doret odšel v Li6ieux. Ni mu bilo težko najti vilo, katero je Lizikin oče vzel v najem. Ni bila sicer zelo velika, toda dovolj udobna za maloštevilno družino. Lizikin oče mu je prišel odpret in ga zelo prisrčno sprejel. Hotel je, da si Doret ogleda hišo, preden pokliče Liziko, ki je bila na koncu vrta. Ko sta se potem podala na vrt, je deklica že od daleč ugledala svojega zaročenca in mu V6a srečna pritekla nasproti. Pozdravila ga je kakor vedno z vso prisrčnostjo, medtem, ko je njen oče odšel k ograji, katero 60 delavci pravkar popravljali. Prijela ga je za roko in ga odvedla v knjižnico, kjer je bilo nekaj knjig, katere so zapustili prejšnji stanovalci. Prav za prav ni bilo mnogo izbire. Nekaj časa sta jih pregledovala, nato sta se začela pogovarjati. Deklica ga je vprašala, če je izvedel kaj novega o Croixnoirju. On ji je najprej hotel povedati o pismu, toda zdelo se mu je bolje, da o tem molči, in ne kali dekletu po nepotrebnem njen mir. Dovolj jo je obvestil, da se bo mogla paziti. Le to bi še mogel storiti, da bi jo prosil, da naj bo še bolj previdna. Ce bi izvedela o pismu, bi se gotovo znemirila. Vendar pa bi mogoče bilo bolje, da je obveščena o vsem, ker je bila najbolj izpostavljena nevarnosti in se je tako pogumno ponudila, da se bo borila skupno z njim. Lizika ga je zbudila iz njegovega pre-mišljevajna, ko ga je prijela za roko in ga odvedla k divanu in ga povabila, naj sede poleg nje. Položila mu je na kolena neko zelo veliko knjigo, ki je izgledala še 6koraj nova in ki je nosila naslov »Normandija v slikah«. Počasi: je obračala strani in opozarjala zaročenca na zanimivosti, ki 60 njej sami bile najbolj všeč. Ena izmed slik je vzbudila Doretovo pozornost. Predstavljala je neko nizko m masivno stavbo sredi velikega vrta, na vrhu nekega malega grička. Doretu 6e je zdelo, da je to poslopje že nekje videl. Spominjal se je zelo dobro vrtnega zidu, katerega je obdajalo nekaj dreves in nizke hiše, od katere je na sliki bilo videti le zgornji del. Toda kje neki jo je videl? Zamislil 6e je nekoliko in se skušal spomniti na okoliščine. Spomnil 6e je, da jo je videl pred nekaj leti, ko je 6 svojim avtomobilom vozil mimo nekega nizkega grička. Pokrajina je bila videti popolnoma zapuščena. Hiša sredi zelenega in cvetočega vrta, se je živo odražala od zapuščene in puste okolice in v hipu si je mislil, da bi bilo prav, da bi 6e enkrat vrnil in si jo pobližje pogledal, da bi o tem pisal v svojem listu, kar bi gotovo zanimalo čitatelje. Takrat 6e ni mogel ustaviti, ker se mu je zelo mudilo. Sklenil je, da se bo pozneje vrnil, toda popolnoma je pozabil. Ta 6lika ga je znova 6pomnila. Pod sliko je bilo kratko pojasnilo, da je to hiša gospoda Girouxa, ki je iznašel že več izredno uspešnih umetnih gnojil in ki je ta kos zemlje, ki je bil poprej pust, kakor vsa okolica, spremenil v pravcat raj. Na drugi strani pa je bila slika tega Girouxa. Bil je to starejši človek, 6edel je na udobnem naslanjaču, naslanjal komolce na ročaje naslanjača in držal roke sklenjene na trebuščku. Noge je imel prekrižane, obraz, ki je bil deloma pokrit z malo negovano brado, je pričal, da je bil to zelo miren mož, ki ai nikoli storil nikomur nič žalega in ki je zadovoljen 6 samim seboj in s 6vojim bližnjim. Takoj na prvi pogled je človek imel vtis, da je to zelo simpatična osebnost, čeprav nekoliko čudaška. Doret je hotel prebiti ves dan pri svoji izvoljenki in jo braniti pred Croixnoir-iem, ki se je tako kmalu zopet ogla6il. Predlagal je Liziki, da bi 6kupno šla obiskat tega čudaškega 6tarca. Njegova hiša je bila le kakih deset kilometrov oddaljena od Lisieuxa, 6redi puste pokrajine. Vsi okoli ležeči grički so bili neobdelani in drevesa na gričku, kjer se je naselil Giroux, so napravljala na obiskovalca nenavaden vtis. Ko sta zaročenca dospela do vznožja grička, sta izstopila iz avtomobila, ga zaprla in se peš napotila proti vrhu. Lizika je bila izredno dobre volje in njena veselost je dobrodejno vplivala tudi na njenega tovariša. Za hip je porabil na v6e skrbi in težave. Poleg svoje tovarišice je tudi sam postal otroško vesel, šla sta proti vrhu, držeč se za roke, kakor otroka. Nista vedela, da jima je tudi tedaj sledila Croixnoirjeva senca, pripravljena, da ju upropa6ti. Končno sta dospela do vrha prav do vrtnih vrat. Za Llndsko tiskarno » Ljubljani« Jože Kramarič - Izdajatelj: ini. Sodja - Urednik« Mirko Javornik - Rokopisov ne vrafamo - »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 McsečnanarSrieO Hrza inozemstvo 10 li, - U r edniš t v o: Kopitarjev. .Ilca 6/m - Uprava, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana - Telefon ttev. 40-01 do 40 05 - Podružnični Novo mesto.