Poštnina plačana v gotovini.
VMMMaMHMMHNBMaHMI
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki 1 Din.
TRGOVSK
l.icejska knjižnica
Ljubljana
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljahi v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta
— Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	TT 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
u
LJUBLJANA, dne 10. julija 1923.
ŠTEV. 79.
ittsfrsanm
Ekskurzije.
S sklepom šolskega leta je pričela doba ekskurzij in dan na dan prihajajo iz vseh pokrajin države posamezni letniki akademij, tehnike, univerze in drugih šol v Slovenijo, da razgledajo naše kraje, dobijo utise o našem delovanju, gospodarskem življenju in razvoju naših mest in podjetij. Pretežen del teh ekskurzij k nam prirejajo baš beograjski zavodi, pa tudi vojvodinski, bosanski in dalmatinski prirejajo v velikem številu poučne izlete v Slovenijo. Prihajajo k nam na ekskurzije Cehi, Poljaki, Slovaki v vedno rastočem številu. Večina ima obširen Program, v katerem igra prvo vlogo razgled naših industrijskih podjetij, naših mest ter zdravilišč in letovišč. In zgodilo se je pri taki priliki, da je neki gremijalni odbornik sklenil priključiti se ekskurzantom, da si ogleda tovarno v bližini katere že dvajset let obratuje, v kateri pa še do danes ni bil.
Ni to ojedineli slučaj in skoraj se lahko trdi, da smo mi celo v ožji domovini tujci. Razumljivo je, da s»in naše trgovske šole z ogromno vsoto 750 Din, ki jo je predvideval državni proračun za leto 1922/23 kot podporo za ekskurzije trgovskgea naraščaja v Sloveniji, niso mogle napraviti več kot so napravile. Toda vse to gre na rovaš vzgoje naše trgovske omladine. In zato bi morale vsaj trgovske strokovne organizacije priskočiti v tem oziru na pomoč.
Zalibog pa vidimo, da so gremiji v tem oziru popolnoma mrtvi, posebno veliki gremiji, kakor ljubljanski, celjski ali mariborski, ki za svoje veliko število članov in za svoje vajence in pomočnike, ki so statutarni pripadniki gremija, ne storijo baš ničesar. Ljubljanski gremij ima nad 1200 članov in okrog 850 pomočnikov ter nad 300 vajencev, a za vse to že leta ni priredil nikakega poučnega potovanja da bi naša trgovska omladina razgledala vsaj domača industrijska podjetja in vele-obrate, ako že ne riskirajo izleta na Hrvaško, v Vojvodino ali Srbijo. Mislimo, da bi bilo to najhvaležnejše Polje gremijalnega delovanja in ne-odpustno bi bilo, da kažejo naši bratje v drugih pokrajinah kraljevine večje zanimanje za domačo industrijo kot mi Slovenci. Gremij bi s tern^ nedvomno pritegnil nase pomočnike in vajence, ki sedaj za gremij komaj vejo in čutijo v njem samo neko organizacijo svojih delodajalcev. Enako bi bilo želeti pri mariborskem gremiju, ki ima okrog 800 članov ter skoro 600 pomočnikov in 200
vajencev, za katere bi bila hvaležna investicija ekskurzija vsaj po naših industrijskih krajih, kakor so Celje, Trbovlje, Tržič, Kranj, Jesenice itd. Pa tudi v mestu samem in v bližnji okolici bi bilo dovolj prilike za raz-gledanje velikih podjetij, tovarn in železniških delavnic ter naprav.
Ekskurzije na lahek, praktičen način izpolnjujejo splošno in teoretično izobrazbo našega naraščaja, pospešujejo smisel, interes in razumevanje za gospodarska vprašanja in napredek, poglabljajo pojem do-movinoznanstva in ublažujejo na-sprotstva, ki jih vzneti časnikarstvo in politične stranke in je vsled tega le priporočati, da se z obojestranskimi žrtvami prirejajo ekskurzije v čim večjem številu. Stroški skupnih ekskurzij so neprimerno manjši, kot potovanje posameznikov, poleg tega se lahko doseže za vožnjo znatne ugodnosti, poceni prenočišča in prehrano. Ekskurzije poglobijo medsebojno spoznavanje in navezovanje novih stikov in so torej ne samo v interesu industrijskih podjetij, ki si jih trgovci in trgovska omladina na ekskurzijah ogleda.
Tudi pri celjskem gremiju, ki šteje nad 300 pomočnikov in ca 120 vajencev, bi bila prireditev ekskurzij in razgleda raznih podjetij in tova-ren pod strokovnim vodstvom zelo važna, vsaj večina ni bila niti v cinkarni, niti v plinarni, še manj pa v drugih obratih v Celju in okolici. Nič manjše važnosti ne bi bile ekskurzije za podeželne gremije, ki štejejo tudi znatno število pomočnikov in vajencev, kateri tudi mnogokrat nimajo niti gremijalne trgovske šole in katerim je edina možnost dana na ekskurzijah dobiti malo globjega upogleda v važnost naših gospodarskih podjetij, ki se mnogokrat ravno vsled slabe informacije na škodo inozemski konkurenci zapostavljajo in omalovažujejo. V tem oziru se da z malenkostnimi stroški doseči trajne pozitivne uspehe, pa tudi pri večjih ekskurzijah so storjene investicije zelo rentabilne. Žalostno bi bilo, da poznajo Srbijanci, Bosanci in Hrvati s časom Slovenijo bolje kot pa mi, ki smo po lastni krivdi v tem oziru tujci v ožji domovini. Kakih 300 tovarniških podjetij imamo v Sloveniji, ki so dose-daj našemu trgovstvu in omladini po pretežni večini neDoznan svet. 'Žalostno je, da so slovenski kmetje že napravili ekskurzijo in poučno potovanje širom kraljevine, a naš trgovski naraščaj tega ne bi mogel organizirati.
(K. P.)
Jugoslovanska pošta v luči tuje kritike.
Nedavno je priobčil precej upli-ven italijanski časopis potovalne utise nekega laškega novinarja iz naše države. Sicer je cela razprava nekako politično pobarvana, pa mož je povedal o naših razmerah marsikatero, četudi ne ravno vljudno resnico.
Nekaj vrstic je posvetil tudi našim prometnim napravam osobito poštnemu zavodu, ki ga je karakteri-ziral kot zastarelega in nezanesljivega, ter si izbral par jako poučnih slučajev za dokaz svojih trditev.
Ce premislimo, da ravno Italijani od svoje poštne uprave glede točnosti in zanesljivosti niso posebno razvajeni, si lahko ustvarimo sliko kritike, ki bi jo napisal o istem predmetu, recimo, Belgije ali švi-
Neko selo je obhodil večkrat na teden pismonoša, ki je imel brez-dvomno nalogo pobirati pisma iz nabiralnika na občinski hiši. —
Ko poročevalec čez nekaj tednov le ne dobi odgovora na razna pisma, in se mu zdi stvar sumljiva, izve na tozadevna vprašanja, da se je ključ nabiralnika izgubil, ter se sploh ne izpraznuje. — Pisma so se po 6 tednih tudi čedno shranjena še našla v skrinjici, ko so jo vendarle šiloma odprli.
Da se pri posameznih uradih ne dobi zaželjenih poštnih znamk, ni nič posebnega, navaja pa tudi slučaje, da je našel cele dneve pošto zaprto, »poštar je šel na semenj«,
so mu razjasnili občani to okolnost, ki baje ni nič nezaslišanega.
Nekaj primerov še navaja o nezanesljivosti poštnega prometa, iz katerih odseva nam itak že zadosti znana tipična zamuda v prevaži pošiljk.
Isti dan pošti izročena pisma Per-nambuko in v Skoplju sta našega svedoka v Varešu isti dan dosegla.
Ne da se sicer ugotoviti v kaliko je v teh, za nas ne ravno laskavih poročilih resnice, koliko proste domišljave, značilno pa je dejstvo, da kritizira tujec na naši pošti v obče razmere, ki jih sami kot žalostne občutimo in za katere pričakujemo že leta in leta pdpomoči.
car, kojih uprava je priznano vzorna in prvovrstna.
Naš svedok pripoveduje z navedbo uradnih podatkov o poteku nekega reklamacijskega postopanja za vpisano pošiljko v tuzemskem prometu, ki je tekla ravno 11 mesecev z uspehom, da je poštna uprava konečno priznala, da se je reklamirani predmet izgubil; o tem uspehu je obvestila reklamanta, s pripombo, da naj stavi svojo odškodninsko zahtevo. Stranka pa je pri tej priliki izjavila, da je dobila že pred 6 meseci pošiljko kot nevročljivo nazaj m sicer popolnoma v redu ter proti potrdilu. —
Poročevalec se čudi, da je stranka sploh vrnitev priznala, in ni rajši pristala na ponujeni odškodnini.
Rutiarstvolv Sloveniji.
(Nadaljevanje 3
V visoko peč se je oddalo 8.910 g pražene rude, 3.502 g svinčenega kamna, 1.534 g praženega železnega kršca, 545 q svinčenega blata, 92 g zdroba visoke peči, 664 q glena, 32 g ostankov glajenke, 150 g bogatih pen, 687 g revnih oksidov, 7.207 q prvovrstne žlindre, 519 g posnetka peči za rafiniranje, 136 g starega svinca in 360 g zdroba od peči za oksidiranje glajenke ter kot primesi 337 g železne žlindre, 137 g valjarnih škaj, 1.713 g apnenca in
1.198 q železnega kršca.
Vrednost topnin in vmesnih produktov je znašala 1,882.672 Din. Iz teh produktov se je dobilo iz visoke (Pilcove) peči 4.150 g surovega svinca, 150 g bogatega svinca in 353 g trdega svinca. Po rafinaciji surovega in trdega svinca pa se je dobilo po primesi 66 g cinka v vrednosti 27.750 Din, 3.476 q mehkega svinca, 316 g trdega svinca, v skupni vrednosti 2,275.500 g. Iz peči za oksidiranje se je pridobilo 275 g svinčenega glaja v vrednosti 219.768 dinarjev.
Goriva se je porabilo v Litiji 177 m3 oglja, 22.639 g drobnega premoga, 2.970 g črnega premoga in 4.365 g koksa v skupni vrednosti 891.603 Din.
Ruda se je dobivala iz rudnikov Mežica, Rabelj v Italiji in Frohnleiten v Avstriji.
Od skupne produkcije svinca in zaloge iz prejšnjega leta se je oddalo 9.694 g (ali 10.44% ) v tuzem-stvu in 71.688 g (ali 77.21%) v inozemstvo, 175 g (ali 0.19%) se ga je porabilo pri obratu in 11.287 g (ali 12.16%) svinca je ostalo v zalogi. Svinčeni glaj, tako letošnje produkcije kakor zaloge iz lanskega leta, se je razpečal ves v tuzemstvo.
10.	Cink.
/ a cinkovo rudo imamo v Sloveniji dva rudnika i. sic. Trebelno v krškem okraju, ki je last R. Zangger in A. Foglar-ja iz Celja ter v Šoštanju v slovenjegraškem okraju, ki je državna last. Od obeh rudnikov v preteklih treh letih ni bil nobeden v obratu.
Pač pa se je pridobilo v poprej opisanem rudniku za svinec v Mežici 4.073 g (+2.809 g ali 222.23%) cinkove rude v vrednosti 152.737 Din (+ 130.617 Din ali 590.49%) po povprečni ceni 37 Din 50 p (+ 20 Din) za 1 g na proizvajališču.
Od te produkcije in ostanka iz lanskega leta se je oddalo 3.440 g v tuzemstvo in 975 g je ostalo na zalogi.
V državni cinkarni v Spodnji Hudinji pri Celju se je izdelalo 10.555
stotov surovega cinka v vrednosti 7,916.250 Dinnarjev in 1.038 q cinko-vega praha v vrednosti 778.500 Din, skupaj 11.593 g (+7.395 g ali 176.15 odst.) cinka vrednosti 8,694.750 Din (+ 5,546.880 Din ali 176.21%). Povprečna vrednost znaša za surovi cink 750 Din (—15 Din) in za einkov prah 750 Din (+ 250 Din) za 1 g.
Raztopilo se je 30.700 g pražene rude s 13.79% kalom v vrednosti 3 milijone 377.000 Din.
Množina trebeža je znašala 603 g v vrednosti 135.772 Din. Skupna vrednost porabljenih toplin je znašala torej 3,512.772 Din.
Goriva se je porabilo za 3 milijone 527.568 Din in sicer 193.447 g rujavega premoga, 33.362 g črnega premoga, 16.795 g koksa in 26 60 g surovega olja.
V topilnicah je bilo zaposlenih 137 moških delavcev in 9 paznikov.
Ruda se je dobivala iz rudnikov Mežica na Koroškem in Nostach v Avstriji.
Od 10.555 g natopljenega surovega cinka in zaloge iz prejšnjega letu se je porabilo 8.448 g za izdelavo rafiniranega cinka in pločevine v tuzemstvo se je oddalo 1.240 g in v inozemstvo 1.200 g, 344 g surovega cinka je ostalo v zalogi. Od cin-kovega praha se je oddalo 288 g v tuzemstvo in 1.121 g v inozemstvo in 93 g ga je ostalo še v zalogi.
Rafiniranega cinka se je oddalo 435 g v tuzemstvo, 2.685 q pa se ga je porabilo za redukcijo pri obratu.
V domači valjarni se je izdelalo z delavci, ki so navedeni v številu to-pilniških delavcev, 7.848 g (--484 g) pločevine v vrednosti 7,063.200 Din (— 116.700 Din) po povprečni ceni 900 Din (— 75 Din) za 1 g.
Od tega in zaloge iz prejšnjega leta se je oddalo 6.850 g v tuzemstvo, 6 g se je porabilo pri obratu in 527 g se je prodalo v inozemstvo; 909 g pločevine je ostalo koncem leta v zalogi.
11.	Mineralne barve.
V novo zgrajeni tovarni pri rudniku svinca v Knapovžah pri Medvodah »Rudarske družbe za pridobivanje svinčene, srebrne in živo-srebrne rude« se je izdelalo 50.000 kilogramov mineralnih barv v vrednosti 75.000 Din po povprečni ceni 1 Din 50 p za 1 kg. Od te produkcije se je razpečalo 40.000 kg v tuzem-stvu, 10.000 kg pa je ostalo koncem leta v zalogi.
Surovine, porabhjene za izdelavo barv, so bile vredne 5.000 Din.
V tovarni je bilo zaposlenih 16 moških in 6 ženskih, skupaj 22 delavcev.
IDalje prihodnjič.)
Kaj se smatra na pošti za tiskovino!
Za tiskovine se smatrajo in se odpravljajo po znižanih pristojbinah odtisi ali razmnožki, ki so napravljeni na navadnem ali trdem papirju, pergamentu ali lepenki, s tiskom, bakrorezom, litografijo, cinkografi-jo, avtografijo, fotografijo ali na ka-ieiikoli drug mehaničen način, samo ne s pretiskom ali s pisalnim slrojem.
Na kake druge predmete napravljeni odtiski in razmnožki se ne smatrajo za tiskovine.
Za.tiskovine se smatrajo tudi: vezane ali nevezane knjige, brošure in muzikalije, poseinice in naslovnice, osmrtnice, krtačni odtiski (korekture) z rokopisom ali brez rokopisa, fotografije in zbirke fotografij (albumi). bakrorezi in lesorezi, črteži, sli-ke, zemljevidi, načrti, imeniki, katalogi, prospekti, razni oglasi in naročila za knjige, na lepenko napravljene izbokle podobe (reliefi) z izboklimi črkami ali izboklimi pikami, mehanično izdelani papirji in knjige za slepce, razmnožki z roko ali pisalnim strojem pisanega rokopisa, če so napravljeni na hronografu, poligrafu, hektografu, .papirografu ali \elocigrafu in če se predajo na pošti poštnemu uslužbencu najmanj v 20 popolnoma enakih izvodih, nadalje pisemski ovitki, nakaznice, spremnice, čekovne položnice in pa navadne in zaprte dopisnice, če imajo naslov in sporočilo natisnjeno.
Za tiskovine se ne smatrajo: tiskovine, na katerih se besedilo po že dovršenem tisku izpremeni z rokopisom ali na kak mehaničen način ali katerih besedilo je izpopolnjeno s takšnimi podatki, da napravijo vtis osebnega dopisovanja, nadalje tiskovine, na katerih so naplavljena taka znamenja, ki v dogovorjenem jeziku ali tajnopisu lahko pomenijo osebno sporočilo, potem take, ki imajo napis: »blagovni vzorec« (robni ogled) ali obliko brzojavke, poštne nakaznice, spremnice in pa kinematografski filmi-zvitki.
Dovoljeno je pa:
1. na tiskovino samo, in če sc pošlje tiskovina pod ovitkom, tudi na c vitek zapisati ime pošiljatelja, njegov poklic in stanovanje, naslov tvrdke in dan predaje;
2. popraviti na tiskovinah vse tiskovne napake;
3. izpremeniti in dodati pri krtač-nih odiiskih, korekturnih polah ali piiloženih posebnih polah vse, kar se nanaša na korekturo, obliko ali tisk;
4. Podčrtavati, označevati s črtami ah z znamenji in brisati posamezne dele tiskanega besedila;
5. napisati na posetnice poleg popolnega naslova pošiljatelja tudi voščilo, zahvalo, izraz sožalja ali vljud-
EiISTEK-
Gustav Ereytag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
Osem dni nato je prejel grof pl. Rothsatiel pismo od svojega pravnika in v njem prepis dopisa sodnega komisarja Waltherja. Oba pravna izvedenca sta bila edina v tem, da kupčija s to hipoteko ni tako slaba in mu je ne moreta odsvetovali.
Ko je prišel Ehrenthal drugi dan na obisk, mu je odkril plemenitaš svoj sklep in ga obenem prosil, naj sklene on zanj, ako mu ie mogoče, to kupčijo. Ehrenthal je pooblastilo drage volje prevzel češ, da ga njegova službena pot itak vodi v nekoliko dneh v dotično pokrajino. Za to uslugo mu je bil plemenitaš zelo hvaležen, kajti njegovo nežnočutje in njegov ponos mu nista dopuščala, da bi izvršil lastnoročno kako plačilo, čigar znesek je bil manjši, nego vsota, ki si jo je pridobil z njim.
Osem dni pozneje je že imel v posesti hipoteko, ki se je glasila na
nosti, toda največ s petimi besedami ali pa z običajnimi kraticami;
6. omeniti na vabilih namen, čas in kraj sestanka;
7. v plovbenih naznanilih naznačiti dan odhoda in dohoda ladij in njih ime;
8. v cenikih, reklamnih oglasih, borznih naznanilih o trgovskem potovanju z rokopisom ali na mehaničen način vpisati in izpremeniti šie-vilke, imena potnikov, dan in uro njih prihoda in imena krajev, ki jih nameravajo obiskati.
Opomini za poravnanje dolga ne spadajo med naznanila o trgovskem potovanju, in zato se na takih opominih ne sme z roko napisati številka računa in dolžni znesek;
9. napisati posvetila (dedikacije) na knjige, muzikalije, časopise (periodične liste), slike, bakroreze in lesoreze. Takim proizvodom se sme priložiti tudi račun, ki se nanaša samo na proizvod;
10. na zadnji strani naročilnih listov, s katerimi sc naročajo knjige, časopisi, bakrorezi in muzikalije ter na knjigotržnih naznanilih zapisati z roko proizvod, ki se naroča oziroma priporoča.
Pri naročilu je treba na naslovno shan naročilnega lista napisati: »naročilo na knjigo«, na knjigotržno naznanilo pa: »knjigotržno naznanilo«;
11. na izrekih i/. časnikov in časopisov napisati naslov in številko časnika ali časopisa in kedaj in kje je bii izdan dotični časnik ali časopis;
12. pobarvati podobe in zemljevide in
13. pri položnicah nad napisom »Položnica« zapisati eno črko in eno število z največ petimi številkami.
Tiskovine se mora predajati pošti odprte in tako spravljene, da jih pošla lahko pregleda. Zato je najbolj ptipravno, da se denejo v navadno ali v navzkrižno pasico, med dve lepenki ali v odpri ovitek, v škatlo, ki je odprta na nenem ali obeh koncih, ali pa da se ne zavijejo, oziroma da se samo povežejo z vrvico, tako da se vozel lahko razvozla. Poleg tega morajo biti vselej tako spravljene, da se vanje kaka druga pošiljka, pismo, dopisnica itd. ne more zatek-niii. Tiskovine, ki imajo obliko in jakost dopisnice, se lahko pošljejo tudi brez pasic oziroma ovitkov ali pa nepovezane.
Tiskovine v eni pošiljki so lahko razdeljene v več zavojev oziroma svežnjev. Ti zavoji, oziroma svežnji ne smejo biti vsak zase naslovljeni, ampak cela pošiljka sme imeti en naslov. V eni pošiljki s tiskovinami se lahko odpravljajo različne tiskovine, če ne nasprotujejo naštetim predpisom.
Tiskovine se lahko predajo samo, če jim vrednost ni označena in če niso težje ko 2 kg in če ne merijo na nobeno stran več kakor 45 cm. če imajo obliko zvitka, ne sme biti zvitek več ko 75 cm dolg, v premeru
štiridesettisoč tolarjev, za katero pa je plačal le šestintrideset tisoč. Ehrenthal in njegovi zavezniki so vrhutega napravili lep dobiček, toda najboljši od vseh lizig, kajti pridobil si je premoč nad svojim mojstrom in postal je njegov svetovalec in zaupnik pri vseh skrivnih podjetjih. Vse stranke so bile zadovoljne. — Plemenitaš je položil v okrašeno škatljico namesto lepih belih pergamentov debeli, rumenkasti, oguljen sveženj aktov, ki je predstavljal od zdaj naprej njegovo premoženje. Ni pa gledal več nanj s tisto veselo pozornostjo, kot poprej na zastav-nice, ampak je hitro zaloputnil pokrov škatljice in jo porinil v blagajno, kot kak stari, utrujeni trgovec, ki je vesel, da ima delo že za seboj, odhitel je v sobo k damam in jim dobre volje pričel opisovati čestitke in poklone Ehrenthalove.
»Jaz ne morem trpeti tega človeka«, je dejala Lenora, »vselej kadar pogledam njegovo postavo in obraz, sc moram spomniti na hrčka«.
»Zdaj vsaj se je pokazal na svoj način nesebičnega«, je dejal oče. »Res je, vsi ti trgovci imajo na sebi
pa ne sme imeti več ko 10 cm. V obliki dopisnic ne smejo biti tiskovine daljše kakor 18 cm in ne širše kakor 12 cm.
Na naslovni strani pošiljk s tiskovinami ne sme biii razen naslova, označeb in podob, ki so dovoljene po čl. 12 in pa razen poštnih znamk nobenih drugih opazk. Svoj naslov sme pošiljatelj napraviti z roko, z žigom ali kako drugače na naslovni ali na zadnji strani pošiljke.
Pri naročilih na knjige in knjigotržnih naznanilih mora biti naslov knjigotržca oziroma knjigarne vselej natisnjen.
Pristojbina za tiskovine se mora plačati pri predaji. Poštne znamke se morajo nalepiti v zgornjem desnem kotu naslovne strani oziroma naslovnega listka. Tiskovine morajo biti vsaj deloma frankirane. Nefran-kirane tiskovine in tiskovine, ki so v nasprotju s prej navedenimi pogoji, se ne odpravljajo, ampak se vračajo pošiljatelju, če se pa ne morejo vrniti, se ravna z njimi kakor z nedo-siavljivimi pošiljkami. Tiskovine, ki jih predajajo od plačevanja poštnine oproščene oblasti in uradi, odpravlja pošta brezplačno.
Če priloži kdo pošiljki s tiskovinami pismo ali pismeno sporočilo, ali če napišejo sporočilo na tiskovino, oziroma če doda pošiljki kaj iakega, kar ni dovoljeno, se smatra, da se je hotel okoristiti z nižjo pristojbino in kaznuje z globo in poštnino za pismo.
Za tiskovine veljajo v tuzemskem prometu sledeče pristojbine: do največ 2000 gramov teže, navadne: za vsakih 50 gramov 20 p; priporočene: do 50 gramov 2 Din 20 p; za vsakih nadaljnih 50 gramov 20 p več; ekspresne, navadne: do 50 gram. 2 Din 20 p; ekspresno - priporočene: do 50 gramov 4 Din 20 p, za vsakih nadaljnih 50 gramov 20 p več.
V inozemskem prometu veljajo za tiskovine do največ 500 gramov te-:;e sledeče pristojbine: navadne: za vsakih 50 gramov 40 p; priporočene: do 50 gramov 2 Din 40 p, za vsakih nadaljnih 50 gramov 40 p več; ekspresne, navadne: do :>0 gram. 4 Din 40 p; ekspresno - priporočene: do j0 gramov 6 Din 40 p, za vsakih nadaljnih 50 gramov 40 p več.
Izvoz in uvoz.
Izvoz blaga iz Porurja. Po pojasnilih, katere jc prejela Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani od francoskega konzulata, morajo trvrdke, ki so naročile blago v zasedenem Poruhrskem ozemlju, naslovili prošnje za podelitev dovoljenja izvoza tega blaga: 1. Na »Comite Directeur des Licences dc la Haute Commission« — Colbence, za blago, naročeno pri tvrdkah v zasedenem ozemlju, razen v okolišu utrjenega predmestja Diisseldorf in Douisbourg in v Ruhrski kotlini. 2. Na »Service des Licences de la Maiso de Controle des
nekaj smešnega in marsikomu izmed nas ni vselej mogoče, da bi se pri njihovih poklonih vzdržal smeha«. —
Istega večera je gospod Ehrenthal zadovoljno korakal pri svoji ženi po sobi sem in tja, poskušal prepevati neko pesem, večkrat potrepljal hčerko Rozalijo po belem tilniku in pogledal svojo ženo od časa do časa s pretkano - nežnim pogledom, dokler ga ni madame Ehrenthal končno vprašala: »Ali si sklenil kupčijo z baronom?«
»Da«, je radostno odvrnil Ehrenthal.
»Lep mož je ta baron,« ie pripomnila hčerka.
»Pa tudi dober je«, pravi oče, »ima le svoje slabosti. Je eden izmed tistih ljudi, ki zahtevajo globoke poklone in ponižno govorjenje, in ki plačajo z denarjem, da drugi zanje mislijo. Rad izgubi en odstotek, le da se govori z njim s skrivljenim hrbtom in s klobukom v roki. Tudi taki ljudje so potrebni na svetu, kajti, kaj bi bilo sicer z našo trgovino?« —
Istega večera je sedel tudi Itzig v svoji sobiin zraven njega advo-
Usines et des Mineš« v Essenu, za blago, naročeno pri tvrdkah utrjenega predmestja Diisseldorf in Douisburg, kakor tudi v Ruhrski kotlini. Prošnjam ie pritožiti potrdilo da je bilo blago naročeno, eventuelno delno, odnosno celotno plačano že pred 1. februarjem 1923, kakor tudi o važnosti naročbe v splošnem. — Po teh navodilih bi bilo tedaj nasloviti prošnje za izvoz na zgoraj, pod 1 in 2 navedeni urad. Prošnjo, kateri je priložiti fakture, odnosno druge listine s katerimi se naj dokaže, da je bilo blago naročeno, odnosno plačano že pred 1. februarjem 1923, se nai pošlje na naše poslaništvo v Pariz z zaprosilom, da potrdi podatke, navedene v pozivu in da jo potem odpošlje na na-slovljeni urad.________________________
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima sialno v zalogi vsako množino
Družba JURIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	St. 220.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Zbirka strokovnih izrazov za trgovino. Mednarodna trgovska zbornica v Parizu jc izdala serijo definicij strokovnih trgovskih izrazov, ki so važni za finančnike, industrijalce in trgovce. Interesenti naj se obrnejo na: Chambre de Commerce inlernationale 33, rue Jean-Gou-jon, Pariz, VII e.
Ponudbe in vprašanja tujih tvrdk priobčuje v uredniškem delu pod navedenim naslovom mesečnik »Revue de Commerce intemationale« (Trgovska mednarodna revija), katera izhaja v Cu-rihu. Natančnejši naslov urada za pospeševanje trgovine in industrije v Cu-rihu, kateri sprejema predmetne anonce, jc interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Trgovinska pogodba med Poljsko in našo državo. V ministrstvu zunanjih del sc je vršila dne 4. t. m. konferenca z zastopniki ministrstva trgovine glede revizije trgovinskega dogovora s Poljsko. Sklenilo sc je, da se bo vršil v septembru sestanek med našimi in poljskimi delegati, na katerem se bode definitivno redigirala pogodba na podlagi soglasja, sklenjenega v Varšavi. Do tedaj pa naj velja odločba ministrskega sveta, da naj se na blago, ki se uvaža iz Poljske, uporabljajo postavke naše avtonomne tarife.
Denarstvo.
Stanje Narodne banke. Stanje dne 30. junija 1923. Aktiva (v milijonih Din; v oklepajih napram stanju 22. junija): kovinska podloga 356.5 (-f 3), posojila 1386.9 (— 30.3), račun za odkup kronskih novčanic 1238.2, račun začasne razmcnc 298, državni dolg 2955.3, vrednost državnih domen 2138.3, satdo raznih računov 290.7 (-(- 14.3). — Skupno 8664.1. — Pasiva: vplačani del glavnice 21.4, rezervni fond 5.2, novčani-ce v obtoku 5560.8 ( - 87.1), državni račun začasne razmene 298, državna ter-
kat. Itzig mu je poročal o sklenjeni kupčiji in pristavil: »Tako -so ujeli Rothsatiela v zanke, in Ehrenthal je pridobil pri tem štiritisoč tolarjev«.
Hippus je odložil svoja očala, gledal predse v zid, resno in z zanimanjem poslušal poročilo svojega učenca, sem in tja zmajal z glavo ali pa se nasmehljal, kot je pac to, kar je slišal, ugajalo njegovemu okusu.
Ko je Itzig sklenil svoje pripovedovanje z besedami:	»Ehrenthal
nima nikakega poguma, pri vsaki večji kupčiji takoj izgubi glavo«, je Hippus z zaničevanjem zaklical: »Ehrenthal je tepec! Vedno se mu je tako godilo. Kadar je imel priliko, da bi kaj večjega dosegel, se je v sredi pričel obotavljati in tudi tam obtičal. Tudi plemenitaš ga bo kmalu brcnil čez prag, če se bo obnašal pri njem kot ima navado«.
»Kaj pa naj počne z njim?« vpraša Itzig.
»Skrbi mu mora delati, skrbi«, je z vnemo odvrnil Hippus, »skrbi z delom. Naporno delo, neprestani nemir in trajne skrbi, to je edino, česar plemenitaš ne more prenašati.
Stev. 79.
TRGOVSKI LISI, 10. julija 1923.
amMmmsmmmmmmmmamBmmnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmamm
Stran 3.
?alev po raznih računih 13.4 (- 95.1), razne obveznosti 580.9 (- 7.6), terjatev države za založene domene 2138.3, na-davek za nakup zlata za glavnico in fonde. Skupno 8664.1,
Obveznice predvojnih Avstrijskih posojil. Finančna delegacija objavlja uradno. Finančno minisirstvo, generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu je z razpisom D. br. 11.309 z dne 21. junija 1923 sporočila, da v reverzih, izdanih strankam za odvedene obveznice predvojnih državnih posojil, ne velja stavek, Oiaseč se »ne primajuči ovim nikakvu obavezu odnosno isplate ovih obveznica«. Ta stavek je pač veljal za obveznice vojnih, ne velja pa za obveznice predvojnih Avstrijskih posojil.
Avstrijska zlata pariteta znaša za čas od 9. do 15. julija 14.400 Ka.
Denarna nakazila v Rusijo re )odo izplačevala po naredbi sovjetske vlade naslovljencem v inozemski valuti, v ko-iikor ne prekoračijo 500 zlatih rubljev.
Davki.
Davčne knjižice. Koncem leta 1922 je finančna uprava na novo naložila davčne knjižice, ki omogočajo nalančno evidenco o predpisu in plačilu direktnih davkov vseh vrst. Ta evidenca je izza ukinjenja plačilnih nalogov potrebna, da inia davkoplačevalec možnost, da sam preračuni višino zapadlih obrokov. Knjižice v polnem obsegu nadomestujejo razne obračune, katere so vidirali davčni uradi proti kolkovini 10 din. Cena za eno knjižico, ki se more uporabljali pet let, je določena na 1 Din. — Opozarjamo davkoplačevalce na te knjižice s pozivom, da se jih v polni men poslužujejo.
Davidi v novih italijanskih pokrajinah. S 3- januarjem 1924 stopijo v novih italijanskih pokrajinah bivši avstrijski di-re?dni davki iz veljave in se s tem dnem Orosi rij o italijanski davčni zakoni tudi na nove pokrajine.
Promet.
Sanitarna kontrola na švicarski meji ukinjena. Švicarski konzulat v Zagrebu naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da se je po njegovi intervenciji ukinila zdravstvena kontrola jugoslovanskih aoinikov pri uhodu v Švico. Odslej se bo podvrglo samo transporte izseljencev, delavcev itd. ob prihodu na švicarski teritorij sumarni zdravstveni kontroli, medtem ko se ne bo več pregledovalo pcedine potnike, kateri potujejo sami.
Prenos agend tujskega prometa v Sloveniji na oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Pred-aedriišivo pokrajinske uprave za Slovenijo razglaša: v zmislu odloka ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu z dne 5. junija 1923, P. S. No. 328, se odreja: 1. Vse adminislrativno-pravne posle tujskega prometa v Sloveniji opravlja oddelek ministrstva za irgovino in industrijo v Ljubljani. 2. Ta oddelek ima pravico nadzorstva nad vsemi organizacijami za tujski promet *n hiristiko v Sloveniji, tako glede no-
ljudje so navajeni imeti malo dela in veliko zabave, že v zgodnji mladosti se jih navaja k lahkomiselnosti. Malo jih je, ki bi jih ne zmešala kaka velika skrb, katera bi jim skozi celo leto vrtaia možgane. Kaj takega jih gotovo uniči. — Ako kak plemenitaš kvečjemu dvakrat na dan piedirja na konju košček svojega posestva, tedaj že misli, da je delal, dočim mora njegov oskrbnik zastaviti vse svoje moči, na novo ustvarjati in vrhu tega še za gospodarjem marsikaj popravljati. — Ako si hoče Ehrenthal barona povreči, ga mora zaplesti v velike kupčije, mora pri tem sam nekaj tvegati; za Jo pa nima potrebne odločnosti in nikakega razuma; kot kalin goni venomer eni in isti priučeni komad »n kima pri tem s svojo debelo glavo«.
Tako je poučeval advokat in Itzig te dobro razumel njegove modre besede. Končno je Hippus zgrabil steklenico, udaril ob mizo in zaklical: > Danes še eno! Kar sem ti zdaj povedal, ti nadebudni kandidat za vislice, je vredno še več nego dve steklenici!«
(Dalje sledi.)
tranje uprave, kakor tudi glede porabe državnih subvencij in nastavljanja osebja. S tem so prešle agende lujske-ga prometa v Sloveniji v področje oddelka ministrstva za trgovino in industrijo ; zato se razglas predsedništva pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 20. aprila 1922, št. 4028, priobčen v Ur. listu št. 41 z dne 25. aprila 1922, razveljavlja. Ljubljana, dne 2. julija 1923.
Železniška konvencija z Italijo. Na poziv naše delegacije, katera vodi politična pogajanja v Rimu, je dne 4. t. m. odpotoval v Rim naš prometni strokovnjak dr. Derocco, kateremu je ministrstvo zunanjih del vročilo inslrukcije za sklenitev železniške konvencije med našo državo in Italijo.
Trgovsko šolstvo.
Tehniška srednja sola v Ljubljani. V šolskem letu 1922/23 se je vršil pouk na 10 oddelkih, ki so bili razd^Jjeni vsega skupaj na 28 razredov. Poučevalo je 48 stalnih in 4 pomožni učitelji. Začetkom leta se je vpisalo 572 rednih in 117 izrednih učencev(-nk), od katerih je oslalo koncem šolskega leta 529 rednih in 82 izrednih učencev(-nk). Od rednih učencev, oziroma učenk je dovršilo s pozitivnim uspehom 433, z nezadostnim 29, s ponavljalnim izpitom 63 in neiz-prašani so ostali 4.
Dobava, prodaja.
Dobava sena in slame. Dne 28. julija I. 1. se bodo vršile ofertalne licitacije glede dobave sena in slame pri inten-danturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani za garnizijo Ljubljana, pri vojnem okrugu v Celju za garnizijo v Celju, pri vojnem okrugu v Mariboru za garnizijo Maribor in pri komandi mesta v Slovenski Bistrici za garnizijo Slovenska Bistrica. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Dobava jule. Uprava državnih monopolov v Beogradu sprejema do 28. julija t. I. ponudbe za dobavo 250.000 m jute. Predmetni oglas z vzorcem je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava jekla. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 28. julija t. I. oferlalna licitacija glede dobave jekla za nožiče. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Trgovski register.
Vpisale so se sledeče firme: 641. Sedež: Cerkovska vas, besedilo firme: Carl Puppis, besedilo firme odslej: Karol Puppis. — 642. Sedež: Kranj, besedilo firme: Franc Dolenc. — 643. Sedež: Ljubljana, besedilo firme: Lud. Černe, kot soimetnik je vslopil I.udovik Černe ml., zlatar in hišni posestnik v Ljubljani, \Volfova ulica št. 3., torej izza dne 17. maja 1923 javna trgovska družba na podstavi pogodbe z. istega dne. — 644. Sedež: Ljubljana, besedilo firme: Joso Goreč, prokura je podeljena Francu Ogrinu, mehaniškemu mojstru v Ljubljani na Kodeljevem. — 645. Sedež: Ljubljana, besedilo firme: Karl Till, izstopila je družabnica Albina Kristan, trgovka v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 12, vstopila pa je v enaki iaslno-sti Ana Gruber, soproga računskega svetnika v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 51. — 646. Sedež: Ljubljana, besedilo firme: Albin Turk, prokura podeljena Vidu Bratovžu se je izbrisala vsled preklica. - 647. Sedež: Rakek, besedilo firme: A. Domicelj, obratni predmet odslej ludi: trgovina s pivom na debelo. — 648. Sedež: Rakek, besedilo firme: josip Terpin, imetnik firme odslej samo Josip Terpin, trgovec na Rakeku.
Izbrisali sta se nastopni firmi: 649. Sedež: Dolenji Logatec, besedilo firme: Jakob Maček. — 650. Sedež: Stari trg pri Ložu, besedilo firme: Franc Šclinc.
Razno.
Svinjski sejmi v Celju prepovedani.
Da se nadaljnje širjenje škrlalice, ošpic m drugih epidemij prepreči, je mestni magistrat celjski iz ozirov javnega zdravstva ukinil do nadaljnjega tedenski svinjski sejem v Celju, ki se vrši vsako sredo in soboto na mestnem sejmišču.
Izseljevanje iz naše kraljevine v maju 1923. V mesecu maju t. I. se je izselilo iz naše države celokupno 540 oseb in to: 379 moških in 161 žensk. Po poklicu je bilo med njimi 94 kvalificiranih delavcev, 10 nekvalificiranih, 202 poljedelca, 20 prostega poklica in 115 brez poklica (otrok). Po pokrajinah odpade: na Srbijo 27, na Vojvodino 351, na Črno goro 2, na Hrvatsko in Slavonijo 77, na Dalmacijo 75, na Slovenijo 5, na Bosno in Hercegovino.3. Izselili so se v Združene države v Ameriki 21, v Kanado 51, v Argentinijo 316, v Brazilijo 80, v ostale države Amerike 25, v južno Afriko 2, v Egipt 2, v Avstralijo 39, v Novo Zelandijo 4.
Cenitev drž. montanističnih objektov v Sloveniji. V smislu člena 208. sen-žermenske pogodbe se morajo vsa podjetja, ki so bila pred Avstrijo državna last, preceniti in bo naša država morala plačati odgovarjajočo vsoto. Do sedaj so se precenili montanistični objekti v Sloveniji in to državna premogovnika Velenje in Zabukovca ter cinkarna v Celju. Avstrija, ki ima interes, da se h predmeti čim višje cenijo, je potom svojih veščakov cenila ta tri podjetja na ogromno vsoto 172,507.386 zlatih kron, to je na preko 3 milijarde dinarjev. Naša vlada je nato naročila našemu ožjemu rojaku inženirju Viktorju Gostiši, inšpektorju pri oddelenju za šume in rude v Sarajevu, naj napravi cenitev. Po njegovem elaboratu so ti predmeti vredni komaj 4,800.000 zlatih kron. Kompetentna komisija v Parizu, tkzv. »Co-mite des biens cedes« je osvojil eks-poze našega veščaka, zaradi česar bo naša država morala plačati za ta pod-jeija samo vsoto 4,800.000 zlatih kron.
Avtomobilski rekord. Anglež Kampel je vozil te dni z avtomobilom z brzino 219 km na uro. S lem je prekosil dosedanji svetovni rekord, ki je znašal 215 kilometrov.
Znižanje mezd v češkoslovaški. Vsled konsolidacije češkoslovaške vlaute so večje češkoslovaške tovarne znižale mezde delavcem za 10—20 odstotkov.
Borza za trgovino s prešiči v Beogradu se osnuje, kakor poročajo listi, že v najkrajšem času. Boje je vlada (emu predlogu že pritrdila.
Hočeš, nočeš, moraš,
uvideti, da so »PEKATETE« cenejše od drugih testenin, ker se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje.
Tržna poročila.
Tržne cene v Ljubljani. Cene govejega mesa I. vrste 22 do 25 Din kg po kvaliteti, meso II. vrste 19—23 Din, teletina 22.50—25 Din, svinjsko meso od 25—35 Din, trebušna slanina 32—35 Din, riba in sal 37—38, na debelo 34, ameri-kanska mast 33, domača 40, šunka 45 do 52, koštrun 18, kozličevina 25, jagnje 23—25, piščanci 15—25. Perutninski Irg je slab, ker ni pravega blaga. Divjačine in rib ni. Mleko 3.75—4. Organizacija centralne mlekarne za Ljubljano se vrši s strahovito počasnostjo. Za Ljubljano bi bila izrednega pomena, ker bi se ne bilo bati bojkota in bi se moglo takoj iztrebili iz. Ljubljane potvorjeno mleko, čajno maslo 70, navadno maslo 60, jajce 1.25—1.50, kruh bel 7.50, črn 6.50. Glede sadja letos ne izgleda posebno ugodno, češenj vsled silnega deževja ni bilo in vsled tega so bile tudi cene za domače blago izredno visoke. Močne cene se še vedno vzdržujejo na podlagi cene za moko št. »0« 7.50-7.75.
Tedenski pregled zagrebške borze. Ffektno tržišče je bilo celi prošli teden živahno. Večina industrijskih papirjev je dosegla prilično visoke tečaje in je podoba, da ne more biti več velikih sprememb razim pri nekaterih papirjih. Bančne vrednosti so skromnejše napredovale. Od bančnih papirjev je vladalo večje zanimanje za Hipotekarno in Ju-goslavensko, ki sta se okrepili. Eskomp-tna je nekaj slabša, istolako Litorale in Obrtna. Pri ostalih bančnih vrednostih ni znatnih sprememb. Od industrijskih papirjev so čvrsti Gutmann, Zagorska šuinska, Narodna šumska in Eksploatacija. Nekoliko oslabel je Isis. Pri ostalih papirjih ni znatnejših sprememb. Na deviznem in valutnem tržišču je vla-
dala celi prošli teden čvrsta tendenca in so narasle vse devize, izvzemši Berlin in Pariz. Italija je bila sicer slabša, vendar je končno narasla. Zelo čvrsta sta bila London in Newyork. Veliko povpraševanje je bilo za Prago, ki je tekom tedna poskočila od 275 na 289 z nespremenjeno čvrsto tendenco. Dinar je bil mednarodno dosti slab ter je v Newyorku nazadoval od 1.9 na 1.06, dočim je v Curihu ostal na 6.15. Ker pa švicarski frank nazaduje, nam curiška borza ne more biti za merilo stanja naše valute.
Tedensko poročilo z blagovnih trgov. Žitni trg. Prošli teden je bila tendenca za žito spričo izgledov žetve slaba. — Cena turščici je bila zbog malih dovozov čvrsta. Uspehi dosedanje žetve zadovoljujejo. Vreme je povoljno. Pšenica lanske žetve prihaja malo v promet. — Mlini so ustavili nakupovanje stare pšenice, ker računajo na nižje cene. Novo blago se je plačevalo po Vojvodini po 300—325 Din, staro po 412, v roke tudi do 450 Din. Novi ječmen se je tržil po 225—250 Din z vtovorne postaje. Oves je dosegel ceno 350 Din iz Zagreba. — Nova rž se ceni po 250 — 300 Din; ponudb ni, brez prometa. Po turščici živahno povpraševanje. Prvovrstno blago v roke se trži po 325—330 Din, pariteta Zagreb. Tudi po moki se je prilično povpraševalo, ponudba pa je bila slaba. Prvovrstne moke so notirale 737.5, slabše 687.5 Din, pariteta Zagreb, z vrečami. Otrobi so se tržili s postaje po 100, iz Zagreba po 160 Din. — Izvoz miruje. Naše cene inozemstvu ne prijajo. — Trg z usnjem in kožami. Povpraševanje po težkih kožah trajno živahno, za lahke je manj zanimanja. — Plačale so se prošli teden: težke do 25, lahke pa 16.25-17.50, telečje 32.5 do 35 Din za kg soli proste. Izvoza skoro ni. Kupčija z usnjem je pri čvrstih cenah zadovoljiva. Cene: vache-podplati, lahki, I. 50— 62, težki 73—75, likanec (Blankleder) lahki 65—75 po kakovosti, kravje usnje I. 85—90, II. 70 do 75, notranji podplati 50—55, kruponi inozemski 110—115, domači 105—110, averni 35—37.5, vratovi 45—47.5, ševro
Veletrgovina
JLŠarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo :: in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
II
Izjava.
Podpisani naznanjam s lem, da nisem plačnik za dolgove, ki Jih napravlja moja žena Frančiška Vodnik, kramarica v Sostrem št. 48, ker vodi obrt na svoje ime in nimam z njeno obrtjo nobenega slika.
Ljubljana, dne 9. julija 1923.
Franc Vodnik, posestnik v Sostrem štev. 48.
Na veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rtn-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
45—50, bokskalf, črn, domač 24 — 26, inozemski 27—28, barv. domač 35 — 40, inozemski 45—50 Din. — Trg z jajci. Spekulacijski nakupi nekaterih izvoznikov so v Hrvatski dvignili cene. Pri nas v Sloveniji cene niso tako porasle. Sedanje naše cene ne odgovarjajo inozemstvu. Na inozemskih trgih nernzpo-
loženje in slabe cene, ker je dovoza dovolj. Kot prodajalci jajc na svetovnem trgu se pojavljajo zlasti Poljska, Litovska in Rusija. V Jugoslaviji se je plačeval komad po 1 — 1.25 Din. — Lesni trg (7. t. m ). Postavno slavonska postaja notirajo: hrastovi hlodi 1. 2000 do 2200, II. 1400—1600, hrastovi hlodi za
furnirje 2400—2700, hrastovina na zrcalni rez 3000 — 4000, štafli 3000—4000, hrastovi buli 2000— 3000, francoske do-žice 1000 komadov 1500—1800, sirovi frizi ozki 1000—1200, široki 1400 — 1600, bukovi hlodi I. 250—350, bukovi frizi 750—850, javorjevi hlodi I. 720—800, ja-senovi hlodi I. 500 — 650, breslovi hlodi
I. 450—550, mehko tesano blago 350 do 450, drogi za brzojav, hrastovi 50— 70, železniški pragi, hrastovi 33—51, bukovi 40—50, kur. drva, bukova L, vagon 2200—2300, mešana, vagon 2400—2700, oglje, vagon 10.000—11.000. — .Promet slab radi pomanjkanja vagonov. Cene nespremenjene.
Tvornice papirja v Vevčah, Janeziji in ===== Goričanah =====
Tvornice lesovine v Goričanah ===== in Medvodah ===== Tvornica celuloze v Goričanah
Izvršuje sklep občnega zbora delničarjev Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani z dne 5. maja 1923, provaja k temu pooblaščeni upravni svet na podlagi odobrenja Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu z dne 11. decembra 1922, VI, br. 5642, na občnem zboru sklenjeno povišanje družbine delniške glavnice
od 12,5oo.ooo Din na 20,000.000 Din
z izdajo
75.000 komadov delnic h 100 Din nOHi.
pod sledečimi pogoji :
1.	Starim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Din 150'— za komad tel quel v razmerju na dve stari ena nova, protivrednost plačljiva ob subskripciji.
Stari delničarji, ki hočejo izvršiti opcijo, morajo predložiti svoje delnice brez kuponske pole na blagajnah nižje navedenih mest, da se na njih označi izvršitev opcije.
Ljubljana, dne 6. junija. 1923.
2. Novim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Diri 200-— za komad tel guel, plačljivih ob subskripciji.
3. Subskripcija traja od 25. junija do 25. julija 1923 in so določena kot I subskripcijska mesta :
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice, Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, Hrvalska podružnica \Viener Bank-Vereina v Zagrebu, Prva hrvatska štedionica v Zagrebu in Jadranska banka a. d. v Beogradu ter njene podružnice.
4. Dodelitev delnic se izvrši po preteku subskripcijskega roka čim najhitreje. Za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najkasneje do 8. avgusta 1923.
5. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tega leta.
6. Ažijski dobiček pri izdaji novih delnic se dodeli po odbitku stroškov in pristojbin rezervnim fondom podjetja.
7. Nove delnice so deležne na družbinem dobičku od 1. julija 1923 dalje in so opremljene že s polkuponom za leto 1923.
8. Uspeh emisije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu.
UPRAVNI SVET.
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
|	: najfineiši in najokusnejši :
|	namizni kis iz pristnega vina.
||	ZAHTEVAJTE	PONUDBO!
| Tehnično in higijenično naimoder-| neje urejena kisarna v Jugoslaviji. _
H Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje. n
s Brniška kava Sladna kava
Delniška družba
TRIGLAV
tovarna hranil
ŠMARCA PRI KAMNIKU
Zahtevajte cenike 1
laski piku
TEODOR KORD
LJUBLJANA
P0L1RNSKA CESTA ŠT. 3.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov. Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konserve.
VSAK0= VRSTNI KROGOIČHA: ICtlŠCA SPECIOAUTETE NOVO/TI
1«C
M^ailANA
PALAČA I>KRED«BK‘
1.500 delnic industrijske družbe „Drava*'
na prodaj.
Pojasnila daje pisarna gospoda dr. Hojnika, odvetnika v Mariboru.
Likvidacija!
RAZPRODAJA
se pod dnevnimi cenami v vsaki množini:
Krampi, nasajeni. — Lopate, nasajene (metalke). — Vozne plahte. — Slrange, močne, 4 'A metra dolge. — Konjske podkve št. 1 do 3. — Konjski in volovski podkovščniki »SA1-ZER« št. 1. - Kotli, pocinkani, vsebina 60 litrov, s pokrovom. Pojasnila daje brezplačno trgovski prokurist PETER ŠETINA, Sevnica ob Savi.
TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
[PODRUŽNICE:
Maribor, Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Šelenburgova ulica ste v. 1.
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000 —
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Telefoni: 139, 146, 458
EKSPOZITURE
Brzojavi: Trgovska
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnea v Kolodvorski uliici)
i Lastnik in izdajatelj: »Merkur., irgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.
Tisk tiskarne »Merkur., trgpvsko-industrijske d. d.