iM v o it X vV i V r lOv A>< ol w , Spcfflrfor! In ftbbonanaento postale PoStafna plačana v gotovini VAMP - • Leto XXIII., št. 72 Ijpravmštvo. lubljana Puccinijeva ulica 9. Telefoo 5t 1-22. ?l-23 »1-24 Insetatm odde. it- l.|ubl)ana. Puccmijeva ulica i — Tel« oo St. 31-25 Jl-26 Podružnica Nov mesto: Liublianska cesta 42 Računi: za Liut >ansko pokrauno pn poStno-čekovnem eno i št. 17.749, za ostale kraje Italije- Servizio t inti. Cort Posl No 11-5118 IZKLJUČNO ČAJ OPSTVO za oslase n Ki. Italije tn inozem ^a ima Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Ljubljana, sreda 31« marca l943i-XXl Cena cent. 80 Izhaja T»*k d a o razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, ca inozemstvo vključno s »Ponedeliskim Jutrom« Lir 36.50. Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica štev. 5. telefon feev. 31-22 31-23. 31-24.___ _Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pei la pubblicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Tentativi di accer cftiamento isia $ve Un pircscaS di 7.000 tonnellate s£f:ndato iti Atlantido — Annientai letite delle hantle cimuitlste nella Cfoazia mericiiotiale I! Quartier General delle For/.e Ar mate eomunica in dala di 30 maržo 1S43-XXI il seguente lK>lIettinr> guerra n. 1039' 11 nemieo ha ianeia nella battaglia sul fronte tunisino nuove arenti forze coraz- zate e di fanteria, vali imente contrastatc e contrattaocate dall» truppe dell'Asse. Sventando tentativi di ecercfciamento el neinieo, nuove posiziorii • >no state occupate secondo i piani presta hi i. L'aviazione lia batluti colonne tli aato-rnezzi e di carri annat nemiei in movi-mento verso ie linee avan ite; sei apparec-ehi sgiio stati distrutti da caccia germa-nica ed un altro e preči. "atc eolpito dal liro delle batierie contro-a ee. Velivoli tedesehi hanno i tereettato nelle aeqni> di PhilippeviHe un o i vogli o seorta-to. coipendo con siluri dv piroscafi da cinqueivula tonnellate ciascn o. in biinntore umeri ca no e i iduto in fiam- me nel comune di Giarratana (Ragnsa). Un nostro sominergibile al eoniando del Tenente di Vascello Gianfranco Gazzano ha affondato in Atlantieo un piroscafo di 7000 tonnellate. * Nota al Bollettino: Nelia Croa/.ia meridionale nn movimento rli ribellione comunista, fomentato dalle po-tenze nemiche, e stato stroncato dalle truppe italiane, tedesehe e croate, in com-battimenti duiati alcune seltimane. Le ope-razioni, condotte con tenacia e valore supe-rando 1'insidiosa azione dei ribeili, ie dtffi-colta del terreno montano privo di strade e nonostante !e eondizioni atmosferiche avversarie, si sono conclusa con 1'annienta-mento della resistenza avversaria, e con la cattura di un ingente quantitativo di armi e materiali. Solo poehi elementi delle iande comuniste battute sono riuscite a fuggire nell'alta montagna. So vraž sil ot ©lit ven! poskusi v Tunisu 7.oco-tosi3ld parni pctiflje^ na Atlantiku — Uničenje komanistič sili čet na f^steiss Hrvatskem Glavni sten Italijanskih Oboi ženih sil je objavil dne 30 marca naslden št. 1039. vojno poroeiio: Sovražnik ,je vrgel v boje n tuniškem bojišču nove ogromne oklopne pehotne sile, ki so jiii c.'te Osi uspešr zavrle in same napadale. Ob preprečenju sovražnih ©bkolitvenih poskusov so bile zas< ene n ve postojanke po naprej določenih n. r-rtih. LetaNtvo ■,<• napadlo kolone mot »rnih •>-*il in sovražnih tankov v premik:: 'ju i prednjim bojnim črtam; nemški lovci -» uničili <3 letal, nadaljnje pa je strmoglav , zadeto o:l protiletalskih baterij. Nemšiva letala so presfcregla v Itppe*:, spremljan konvoj in za pedi dva iiarnika po 5.000 ton. Amerl5ko dvomotorno letalo je ptamev ih »a tla v občini Giarrat i tta-gnsa). Naša podmornica, JKkI poveljstvi ladijskega poročnika Gianfranco Gazza: a po-ta^tila aa Atlaf.i ku 7.000tonski parni- Pripomba k poročilu: Na južnem Hrvatskem so italijanske, nemške in hrvatske čete v bojih, ki so trajali nekaj tednov, uničile uporniško komunistično gibanje, podpirano od sovražnih sU. Operacije, ki so se vx>dile vztrajno ii hrabro ob premagovanju zahrbtne akcij upornikov in težav goratega ozemlja, bre. t*st, so se navziic neugodnim podnebnin razmeram zaključile z uničenjem sovražnega odpora Ln k zajetjem ogromne količine orožja m gradiva. Samo nekaterim posameznikom poraženih komunističnih tolp se .Je posrečilo ubežati v visoko gorovje. VeHk uspeh italijanskih torpednih letal Operacijsko področje, 29. marca. s. Italijanska torpedna letala, ki so vedno budno na straži in napadajo sovražnika p>-vKod, kjer se pojavi, so zopet cbnovila stvojo slavo in junaška dejanja na Sredozemskem morju, kjer divja hud vihar s si-'Ov tirni plohami. Napadla so konvoj 20 parnikov in spremljevalnih ladij, ki so bus dene 27. marca zjutraj pri rtu Bou- larcn. Akcije, o kateri govori vojno poro-i' Oboroženih s i št. 1037, so se udeležile izvidnice torpednih letal, pripadaj če ■>a skup:nama nekega našega otočne-ga oporišča. Letala so se dvignila ob 10.10 •b 10.20 navzlic nev hti. Zaradi slabe vidljivosti, nizkih oblak:v in plohe je me-j.-ia skupina visoko leteti. Prvo lzvidnco. ki je prišla v bi žino afriške obale v višini i ta Fer, so napadi4 številni sovražni lovci. ki so nenadoma predrli oblake, toda na-padena skupita se je branila, ne da bi imela izgube. Druga izvidnica, ki je sled;la ?:v:. se ni vrnila, t-da letalo vodje skupine e po rad u kratko sporočil: Nalogo smo iz v: '-'1 in se vračamo. Tretja skupina, ki je takoj nato prišla nad sovražni lconvoj,, je opazila velik parnik v plamenih, blizu njega pa prevrnjeno t-ipetino letalo z re-šlnim čolrom. v katerem .ie bilo nekaj rešencev z letala. Bržkone je šlo za letalo skupine, k5 je javila, da je izvršila svojo nal go. Tretja skupina, ki je sestojala 'z dveh izvidnic, je napadla tri izmed največ-j h parnikov. Vsako teh edinic sta napadi1 oo ave letali. S"vražni odpor je v tem trenutku dosegel vrhunec. Letala, ki so kljub temu izvedla v redu napad iz bližine, so morala prestati strahovit ogenj teda silovitost sovraž e reakcije ni mogla prepreči: letalom, da ne bi dokončala nalrge. Naša letala so dosegla odlične uspehe 10 000 tonski parnik je bil zadet z dvema torpedoma in je naglo 'zginil v morju. Drugi 15.000 tonski parnik. na katerem je nastal velik požar, se je kmalu potopil. Tretji 7000 tr nski parnik, ki ga je zartel torpedo se je tudi potopil. Vedno hujša je postajala obramba sovražnika proti našim letalom, ki so morala r.a povratku premagovati tudi vremenske neprilike, ki so se edno bolj slabšale. Polet letal, ki so se račala na oporišča, je b'l skrajno težaven . iradi nizkih oblakov in hudih neviht. Sovražniku zadani udarec je bil izredno h d, če se pomisli, da je b'lo potopljenih 3 000 ton sovražnega brodovja z drago-cf im tovorom za boreče se čete v Tunisu. Ot rta ladja, k' jo je napadla druga skupi- . torpednih letal, se je bržkone tudi pot pila glede na okoliščine, v katerih je 'oila pc napadu. UGODNO STANJE PREHRANE Ugotovitve in sklepi medministrskega odbora pod predsedstvom Duceja Dodatni obroki za dečke in delavce - Izredno razdeljevanje krompirja in zelenjave — Ostri ukrepi proti navijalcetn cen Veliki japonski uspehi na Pacifiku Tokio. 29. marca. s. Japonski glavni stan objavlja, da je mornarsko letalstvo 28. t. m. v spopadu nad Zlatim zalivom Nove Gvineje sestrelilo 19 sovražnih lovskih letal. Japonska mornariška letala so nadalje potopila eno 8000-tonsko sovražno transportno ladjo, eno 5000-tonsko, en ru-šilec in eno izvidn'ško ladjo. Med temi napadi so se tri japonska letala prostovoljno vrgla na sovražne objekte 29 t m. so japonske pomorske edinice opazile sovražno skupino pred Aleutskim otokom Atsuta, v kater sta bili dve kri-žarki in več rušilcev. Jar >nci so zasledovali in ji zadali hude izgube. Poškodovani :rta bili obe križarki in en rušilec, ostale edinice pa so bile pognane v beg proti vzhodu. Skoda, kj so je utrpeli Japonci, je zelo majhna. Jaoonsko pomorsko letalstvo, ki je 19. in 26. t m. trikrat napadlo otok Canten, ie po^ oč:lo zelo hudo .škodo na sovražnikovih vojaških napravah Poškodovane b'le vojašnice. letališča in naprave v oporišču. Vsa japonska letala se nepoškodovana vrnila. Končno so štiri japonske ed:nice potopile 15. in 17. t. m. 4 sovražne podmornice. Toloo. 30. marca. s. Japonski glavni stan objavlja, da se nadaljuiejo cb3ež-e operaciie ob Aleutskem otočju. Japonski pomorski bombniki so v spremstvu lovcev napadli Orob?.y tn potopili eno 5000 tonsko prevozno ladjo, en ruš'lec in eno straž-no ladjo. Obnova kitajske ne^vfsnusti Nanking, 30. marca. s. Ob 3. ob!etn!ci novratka kitajske narodne vlade v Nan-kirg je predsedr k vlade Vangčingvej podal dolgo izjavo, v kateri poveličuje popolno obnovo kitajske suvereroati po dveh desetletjih trpljenj® ped angleško-ameri-skm imperijalizanom. Omenja tud\ da j"? to prva obletnica, ki se proslavlja po na- pove > vojne Anglosasom, in peziva prebivala. o, naj podpira Japonsko v vojni za Vel k vzhodno Azijo. Na. king, 29. marca. s. Nankirški vladni ko isiji za nadzorovanje sovražne lastnine i Kitajskem je bilo izročenih 110 posest .- anglešk h in ameriških državljanov, k era so doslej nadzorovale japonske oblasti. Izročitev je bila izvršena v skladu z jV >onsko-kitajsko pogodbo. Posestva obsegajo 1003 realitet, ki so jih svoj čas skle: ili -roč;ti kitajski narodni vladi. Japonsko a Jo je pri formalni izročitvi zastopal m ister za reparacije na Kitajskem Tatek1 H iuki. kitajsko vlado pa finančni minister Koufohaj kot šef misije za nadzorovanje sovražne posesti na Kitajskem. Izrečena 1 stn na obsega 26 industrijskih podjetij in 4S kuiturnh zavodov. Angleška humanist Lizbona 29. marca. Britanska vlada je prepovedala ameriškemu Rdečemu križu pošiljanje poštnih pvketov civilnemu prebivalstvu v Belgiji. Pri teh pošiljkah je šlo za mleko v prahu. določeno z., bolnike in dcco. Oruipani Egipt Ankara, 29. marca. Iz Kaira poročajo o silno težkem gospodarskem položaju Egipta in o rastočem globokem nezadovoljstvu, ki se je polastilo zlasti manj imovitih ljudskih slojev zaradi anglosaške zasedbe, ki brezdušno izžema deželo. Tisk hudo napada politiko vlade in na* glaša neznosne dn'atve. ki jih doprinaša država voja;ki zasedbi. Listi pozivajo Zedinjene države, naj izpolnijo prevzete obveznosti in naj vendar začno dobavljati surovine, obljubljene z zakonom o posojilu in najemu. V novinarskih in parlamentarni krogih zavračajo brez ovinkov trditev anglosaške propagande, ki skuša prikazati, da so Aglosasi prinesli v Egipt blagostanje z velikanskimi nakupi egipstskih pridelkov. Stvar pa je prav obratna kajti ogromni nakupi Ar.giežev in Američanov so vrg!: deželo v bedo ter izzval) krizo inflacije Nakupi bo bili plačani z denar=> jem. ki praktično nima nobene vrednosti v mednarodnem gospodarskem prometu. Rim. 30. marca s. Pod predsedstvom Duceja se je sestal 27. t m. od 17. do 19. ure in 29. t. m. od 17. do 18.45 medmi-nistrski vzporejevalni odbor za oskrbo, razdeljevanje in cene. Navzočj so bili vsi člani odbora. STANJE PREHRANE Minister za poljedelstvo je obširno očrtal uspehe svoj čas odobrenih ukrepov za zimsko prehrano ir. je poročal zlasti o izrednih dodatkih kruha in o razvoju ter znatnem zboljšanju podjetniških menz :n šolskih obednic Poročal je tudi o izrednem razdeljevanju in oskrbovanju z zelenjavo. Minister Pareschi je nato poročal o sedanjem stanju prehrane ter je predložil v proučevanje odbora program za prehranjevanje države v spomladansko-poletni dobi. Odbor je vzel na znanje jasno poročilo ministra za poljedelstvo ter je poudaril, da so razen v nekaterih predelih, v katerih izredne težkoče v zvezi z vojnim stanjem niso dopuščale redno razdeljevanje nekaterih živil, svoj čas izdani ukrepi omogočili prestati zimo v zadovoljivih okoliščinah in splošno boljše kakor v zimi 1941/42. Odbor je po temeljiti proučitvi položaja, kakor ga je prikazal poljedelski minister, odobril načrt za narodno prehrano v prihodnjih mesech. Ta načrt obsega: 1. Vrnitev s 1. aprilom obroka kruha kakor pred zimsko dobo dečkom od 9. do 18. leta in delavcem. Ohrani se mesečni dodatek 500 gramov testenin za prebivalstvo južne in otočne Italije. 2. Razdelil se bo izredno znaten kontingent krompirja prebivalstva, ki najbolj občuti težkoče v prehrani. 3. Izredno se bo razdeljevala zelenjava in dopuščena bo prodaja znatne količine suhih fig. 4. V prihodnjih mesecih se bo marmelada za dečke in stare ljudi razdeljevala na isti način kakor v zimski dobi. Razen tega bo izredno nakazana marmelada za nekatere kategorije delavcev, in sicer za delavce na rižnih poljih in za delavce, zaposlene pri košnji in mlačvi. Z odobrenimi ukrepi se stanje prehrane v sedanji spomladi razlikuje v primeri s prejšnjim letom z izredno podelitvijo dodatkov kruha, ki bi morala prenehati 28 februarja, pa se je z Ducejevo odredbo podaljašala do 31. marca Priboljški podjetniškim menzam se razširijo na 1,500.000 delavcev in priboljški za šolske obednice na 1 milijon učencev. Končno se poudarja. da prihodnjega izrednega razdeljevanja krompirja in zelenjave ni mogoče primerjati z razdeljevanjem spomladi lani. ker je bila tedaj zelo omejena količina teh pridelkov na razpolago. VZDRŽEVANJE CEN Odbor je nato proučil potrebo sprejetja potrebnih meT za cjačenje kontrole nad cenami in vzdrževanje cen. V ta namen je sklen!l: 1. Prefekti pokrajin imajo nalog, da kontrolirajo cene in da izvršujejo vse predpise glede upoštevinja določenh cen tako med proizvajalci kakor trgovci in potrošniki. Prefekt' so zato odgovorni in se poslužujejo lahko za uveljavljenje dolčenih predpisov policije, ki jim je na razpelago. 2. Objava cen se mora zagotoviti z vsemi sredstvi, ki so v razrih kraj h ob'čajna Vsekakor morajo vsi listi dnevno objavljati cenike najvišjih cen živlskh potrebščin in sadja, kakor se objavljajo borzna poročila. ki zanimajo le izredno maloštevilno občinstvo. 3. V vsakem kraju mora biti poskrbljeno. da preb valstvo spozna s pomočjo jas-nrh in ponovnih objavf kateri so pristojni organi, ki sprejemajo reklamacije in se o njih takoj prepričajo. 4. Za zagotovitev sodnih sankcij se iahko uporabijo v najtežjih primerih ukrepi kon-finacrrke policije z napotenjem v posebna koncentracijska taberišča. V manj hudih pr merih se podjetja dokončro zapro, v primeru pa. da bi to škodovalo javnemu interesu. se podjetnik odsta/i in nadomesti z drugim. To bodo izvrševal4 posebni komisarji, ki bodo prevzeli upravo podjetij in jih naprej vodili do dobe 6 mesecev po končani vojni. 5. Odrejene bodo posebne pclio^jske akcije v krajih, kjer so potrebne posebne in-tervenc je pri proizvajalcih, trgovcih ali potrošnikih. 6. Ojačeno bo nadzorstvo v restavrairjan in drugih javnih ^kalih, kjer se ljudje hranijo. 7. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi se mora ustaliti prepričanje, da zaradi črne borze n' mogoče povečati ot okov in da bna vsak državljan, zlasti pa vsak fašist drlžnost pob jati jo s tem, da prijavi pristojnim organom vre kršitve, ki so v škodo potrošnikov. V tej vzgojni akc'ji bo Stranka učinkovito sodelovala. Ne sme biti dvorna za nikogar, da j" vsako kršenje najvišjih cen nečastno in nepatriotično dejanje TIPIZIRANI TEKSTILNI IN OBLAČILNI PROIZVODI Odbor je nato proučil vprašanje razdeljevanja tipiziranih tekstilnih in oblačilnih proizvodov. Tajnik korporacije Amlcucci Je očrtal vprašanje proizvodnje in razdeljevanja mamufakturnih izdelkov za civilno potrošnjo ln je predložil odboru ukrep, s katerim se ureja razdeljevanje teh proizvodov. Odbor je ukrep odobril. Ukrep upošteva stalno nujnost kontroliranja vseh tekstilnih ln oblačilnih proizvodov, da se prepreči odtegovanje teh proizvolov normalni potrošnji in da se prodajajo potrošnikom po določenih cenah. V zvezi s tem ukrepom bo industrija, ki je zadovojila potrebe Obovro&enlh ail ln po- trebe izvoza, vso svojo nadaljnjo proizvodnjo dala na razpolago petim nacionalnim razdeljevalnim uradom. Uradi bolo dali proizvode na razpolago posameznim industrijam in ti jih bodo naravnost dobavile pokrajinskim skladiščem, ki bodo ustanovljena v vseh pokrajinah Kraljevine. Ta skladišča bodo razdeljevalni urali izdajali na oblačilne karte. Konfederacija industrialcev i bo po navodilih ministrstva za koip*-racije določila kategorije, tipe in količine tekstil-: nih proizvodov, ki jih bo moral vsak posa-j mezni industrijalec proizvajati. TIPIZIRANA OBUTEV Odbor je nato proučil vprašanje proizvodnje in razdeljevanja obutve za delavstvo in civilno prebivalstvo. Tajnik ministrstva za korporacije Gianetti je poročal o stanju razpoložljivosti usnja in kož za civilno potrošnjo Minister za vojno proizvodnjo jc prikazal položaj potroši nje usnja za vojaštvo in je ugotovil, kolike j teh surovin bo po zadovoljivi potrebi Oboroženih sil na razpolago za civilno potrošnjo. Tajnik ministrstva za korpcTacije je nadalje predložil odboru ukrep, ki je bil odobren in s katerim se ureja proizvodnja in razdeljevanje zimske obutve za civilno prebivalstvo po istih načelih in smotrih, kakor jih določa odobreni ukrep za proizvodnjo tekstilnih in oblačilnih tipiziranih proizvodov. Ta ukrep prepoveduje svobodno prodajo vse industrijske proizvodnje in nalaga njeno obvezno izročitev pokrajinskim skladiščem, ki jih bodo razdelila trgovcem na drobno po nakazilih uradov za razdeljevanje, pripadajočih zvezi trgovcev. Razdeljevanje zimske obutve potrošnikom se bo pričelo 1. oktobra Še nadalje je prepovedano izdelovanje obutve po meri in strogo se ureja izdelovanje obutve za tiste, ki potrebujejo specialno ortopedi čno obutev. Nespremenjen ostane postopek razdeljevanja obutve delavcem. Poročali in govorili so o raznih vprašanjih dnevnega reda ministri Pareschi, Bcmomi, Fa-vagrossa. Acerba pcdtain:k; Gianetti Fabrizi in Amičucci, podtajnik PNF Farnesi, tajnik odbora Venturi, nacionalni svetniki Bignardi, Paladino, Frattari in Dallorto. Prihodnji sestanek odbora bo 24. aprila ob 18. un. f Ogromne sovjetske lz na bojišču pri Stari liisi Sovjetska vojska je izgubila 6I.460 padlih, 2373 ujetnikov, 293 oklopnih voz, 26 topov, 886 strojnic, 114 metalcev granat, 206 protitankovskih topov in 1036 avtomatskih pištol Iz Hitlerjevega glavnega stana, dne 30. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na severni fronti kubanskega mostišča in na področju južnozapadno od Vjazme so se izjalovili novi sovražnikovi napadi z velikimi krvavimi izgubami. 27 oklepnih voz je bilo uničenih samo v bojnem odseku južnozapadno od Vjazme. V obrambni bitki južno od Ladoškega jezera se je pouovno uveljavila naša vzorno se boreča pehota. Njene edinice so v ogorčenih borbah moža proti mnžu stalno odbijale sovjetske množice jn obdržale povsod svoje postojanke. Na področju pri Stari Rusi so čete nekega nemškega armadnega zbora v več-tedenskih hudih borbah razbile vse poskuse sovražnika za orodor in tako izvo-jevale popoln obrambni uspeh. Sovjetska vojska je izgubila od 23. februarja t. 1. dalje v tem odseku 61.460 padlih, 2978 ujetnikov, 293 oklopnih voz. 26 topov, 886 strojnic, 114 metalcev granat, 206 proti-tankovskh topieev in 1036 avtomatskih pištol. Pri obrambnih borbah na kubanskem mostišču so se ponovno odlikovali rumun-ski pehotni oddelki. Sovražnik je povzel tudi včeraj na številnih mestih tuniške fronte močne napade proti nemško-italijanskim postojankam, ne da bi mu bilo uspelo doseči nameravani prodor. Letalstvo je v neutrud-Ijivi borbi podpiralo obrambno bitko nem-ško-ilalijanskih čet. Nemška bojna letala so podnevi in ponoči napadala sovražni konvoj ob severnoafriški obali ln dosegla po dosedanjih vesteh zadetke na treh trgovskih ladjah. Preteklo noč so angleška letala napadla kraje v zapadni Nemčiji in državno prestolnico. Metala so rušilne ifc zažigalne bombe, predvsem na Bochum in mestne dele in predmestja v Berlinu. Zadeti so bili predvsem stanovanjski predeli. Sestreljenih je bilo 27 izmed napadajoeih bombnikov. Dnevni napad nemških lovskih bojnih letal na neko mesto ob angleški južni obali je potekel zelo uspešno. Nemške in hrvatske čete so v sodelo- rišča. Očitno premoč nemškega letatetva w vsej vzhodni fronti dokazuje število sestreljenih sovražnih letal v preteklem tednu. Sestreljenih je bilo 243 sovjetskih letai. Nemci so pa izgubili samo 34 letal. Finsko vojno poročilo Helsinki, 30. marca. s. V zadnjiih 24 urah a? nastale na fronti Karelske ožine borb« zaradi povečanega obojestranskega izviti-niškega delovtinja. V vzhodnem oiseku te fronte je bil odbit napad sovjetske stotnije. katero je podpiralo topšnštvo in metalci bomb. Na fronti Aunusa sta bila na dveh točkah preprečena poizkusa Sovjetov za prekoračenje reke S vir. V vzhodnem odseku t» fronte je bil odbit sovjetski oddelek, ki m je približal finskim prednjim postojankam. Sovražnik se je umaknil v neredu in je itnel izgube. Na fronti Vzhoine Kareltje so imeli finski napadalni oddelki v odseku RukajS-rvlja stik s sovražnikovimi oddelki, katerim so ziadali človeške izgube. Churchill in boljševizem Predsednik britanske vlade ne opušča nobene prilike, da ne bi proslavljal Sovjetske Rusije. Kako pa je ta mož mislil n. pr. i. 193? o današnji križarski vojni proti boljševizmu? Naj navedemo eno izmed njegovih sodb: »Kalne in blede pojave rdečih boljševikov so zanimive le zaradi veličine njihovih zločinov. Vsa njihova energija se oblikuje in vliva ▼ splošen proces azijatskega razdejanja. Tud pomor milijonov ljudi ter drugih milijonov ne bo za bodoče pokolen.ie nikaka privlačnost z njihovimi tujimi imeni in z njihovimi burkasti» m' načrti.« Učinkovit letalski napad na Brighton Berlin, 30. marca. s. Iz vojaškega vira letala javljajo da so nemška brza bojna vanju r deli italijanske Oborožene sile v J včeraj popove napadla m^o Brighton Tytheon«. HaA Francijo sestreljena sovražna letala Berlin, 29. marca. s. Iz vojaškega vira se je zvedelo, da so nemški lovci včeraj prestregli skupino sovražnih bombnikov, spremljano od lovcev nad izlivom Seine. Po dosedanjih poročilih je bil sestreljen 1 bombnik in 6 lovcev. Sovražni bombniki so moral na slepo iz velike višine spustiti svoj tovor. Povzročena škoda je neznatna. En sovražni bombnik pa je bil sestreljen nad zahodne francosko obalo, medtem ko sta bila nad norveško obalo zbita dva an» gleška lovca. Potopljena norveška ladja Buenos Aires, 30. marca s. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da so podmornice Osi sredi Atlantika potopile proti koncu februarja norveško trgovinsko ladjo srednje tonaže. ki je bila v službi Amerike. H esence so pripeljali v Boston. Smešna poslanica OF Italijanom Domišljavost propagandistov tako imenovane Osvobodilne fronte je doživela hudo polomijo. Prišla jim je na misel blazna ideja, da so se obrnili z neko bedasto poslanico na italijanski narod in na italijanske vojake. Stvar sama bi ne bila omembe vredna, če bi ne bilo treba tej gospodi prcdočiti popolno brezpo> mcmbnost njihovega prizadevanja Ta poslanica Italijanom, polna laai in govor* B:ških prijemov z gostilniških zborovanj, trdi, da »Slovenski narod v Julijski pokrajini že 25 let prenaša nezaslužene krivice«. Že sam ta uvod zadostuje, da je poslanica izgubila vsako propagandno vrednost in postala samo dokaz komunistične neumnosti. Izvršni odbor OF, ki je podpisal ta listič, naslovljen Italijanom, zatrjuje na vse načine, da Slovenci ne teže po ekspanziji, pri tem pa zmešano govori o Julijski krajini kot o nekem privesku bodoče komunistične Sioven:je, in kakor bi tega še ne bilo dovolj, izjavljajo ti gospodje z drznim čelom, da Slovani niso nikoli delali krivice komur koli, nikoli, niti Italiji ne. Pozabljivi člani izvršn. odbora ne vidijo nasmeška na ustnih svojih lastnih rojakov, pa hočejo, da bi se mi ne smejali njihovim neumnim trditvam. Saj vendar vedo, da so to dogodki od včeraj. Saj so bili prav komunisti tisti, ki so vcepili strup in pokvarili dobre odnose med obema narodoma. Tcda komunstom tega ni dovolj, marveč začenjajo svoj naduti razgovor z Italijani s trditvijo, da je italijanska vojska brez razloga pred dvema letoma napadla našo zemljo. Zakaj so neki komunisti tako prepro« sti, da mislijo, da se dd propoved začeti s po-tverjemm evangelijem? Vam komunistom bi bilo gotovo bolj všeč. če bi Italijani ne bili zasedli tega dela Slovenije, ki je postal Ljubljanska pokrajina, ter bi vi tako lahko tam razvili svojo zastavo s srpom in kladivom ter poklonili zemljo v dar Stalinu. Gospodje iz OF, vi misjjte. da bi Slovenci samo na ta način dosegli edino in pravo svobodo. Vi delate krivico razumu in zdravi pameti Slovencev, namreč onih Slovenccv, ki nočejo imeti nikake zveze z vami in čutijo v svojem srcu večjo ljubezen do domovine kakor vi, ki ste iz te ljubezni napravili samo krinko za svoje rdeče zastave. Toda ta krinka vam prav nič ne po>-maga, če -\sc okoli vas propada in umira, samo da bi se vi lahko polastili oblasti, ki jo znate uporabljati samo v svoje sebične namene. Še-enkrat ste z besedami, naslovljenimi na italis janski narod in na italijanske vojake, dokazali, da ne poznate Italijanov. Sovraštvo vas je oslepilo in na popolnoma otročji način posnemate moskovsko in londonsko propagando. Obračate se na Italijane, kakor da bi bil narod ena stvar. Mussolini druga, vojska pa tretja in tako naprej. Vi mislite, da lahko žalite en del, govoreč drugemu, da lahko sramotite vojsko, govoreč narodu, da lahko govorite nesramnosti na naslov Mussolinija, obračajoč se k vojski. Vaše sklicevanje na Garibaldija in na Mazinija je brez koristi in nespametno, ko vendar teptate z nogami onega, komur hočete nekaj povedat: Ali ste kdaj vrgli kamen v lužo? Ko se kamen pogrezne v vodo, se zdi, da se je na> pravila luknja, pri tem vidite, da se valovi širijo na vse strani in opisujejo kroge, toda čez nekaj trenutkov je voda zopet čista in mirna kakor prej. Ako vas jc obšla slaba misel, da bi vtaknili glavo v luknjo, ki jo je na pravil kamen, bi se zadušili. Takisto je, kadar propaganda meče kamenje na italijanski narod ali na italijansko vojsko, ki postaneta v takih primerih samo še bolj strnjena in b J.j udarna. S svojimi lažmi in svojim liccmerstvom, zb katerim zaman skušate skriti svoje razomo početje, nc boste mogli prepričati Italijanov niti Slovencev, ki so dobre volje in ljubijo svojo domovino. Z izmotavanjem. s podvalami in z raznimi izjavami o vaši namišljeni ljubezni do domovine in do naroda boste vsak dan bolj razkrili svojo moralno in duhovno bedo, boste samo pokazali svoje pravo lice živali, ki je lačna človeškega mesa, prepojena z besno blaznostjo po uničenju v gorostasni utvari, da pri* čaka nekega dne moskovsko hvaležnost. Nič takega nc bo! Bodočnost za vas ne hrani nič dobrega in r.ič lepega, kajti tudi, če dopuščamo zmago boljševizma, o kateri sanjato — tcda bodite gotovi, da do te zmage nc bo prišlo —. boste obsojeni, da izginete z lica zemlje, kajti vaš despot Stalin ne bo hotel v predsobi Kremlja prenašati kričavih slovenskih komunistov, ki bi beračili za hvaležnost in plačilo. Kdor hoče govoriti Italijanom, se mora posluževati razumnih in pravičnih besedi, mora govoriti, kakor je na primer 23. marca v ljubljanski Operi govoril podtajnik korporacij Er-manno' Amicucci. Zato bodite prepričani, bedni pisači Osvobodilne fronte, kdor govori tako, kakor je govoril on, ta razodeva — in o tem so se prepričali tudi Slovenci —. da se omika in olika izražata na način, ki je vsemu svetu skupen. Dneejeva nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Hrovat Antonu in Mariji, češnjice št. 4, občina Zagradec, o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 Ur. Delovni čas v javnih uradih Od 1. aprila 1943-XXI so uradne ure v javnih uradih Visokega komisarijata in drugih uradih v pokrajini določene v naslednjem času: Od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 18.30 vsak delovnik, razen v soboto, ko so uradne ure od 8.30 d0 13. Ob sobetah popoldne in ob nedeljah se ne uraduje. Izvzeti iz te ureditve so samo primeri posebne službe, ki zahtevajo stalno delo in drugačne uradne ure, ter veljajo za te urade posebne določbe. Kar se tiče praznovanja praznikov, ob katerih javni uradi ne delajo, ostane vse neizpremenjeno. Preureditev dijaških domov Visoki komisar je glede na potrebo pre. ureditve dijaških domov odredil: člen 1. Društva Cirilov akademski dom, Jegličev akademski do min Dim visokošolk se razpuščajo. Imovina teh društev preide na Vseučiliško pomoč in se mora tej izročiti v 15 dneh od uveljavitve te narelbe. člei 2. Vodstvi dijaških domov Akademski dom in Akademski kolegij sta razpu-ščeni. Tema domoma se postavlja na čelo izredni komisar, ki prevzame vse dolžnosti zadevnih vodstev in glavnih skupščin in ki mora po proučitvi imovinskega, gospodarskega in f nančnega stanja teh dveh ustanov predlagati Visokemu komisarju njih dokončno likvidacijo. člen 3 ostane še nadalje podrejena nadzorstvu Vi Visoki komisar je predsedoval seji občinskega poslevodečega odbora Ljubljana, 30. marca Včeraj ob 10. dopoldne je Visoki komisar sprejel v vladni palači podprefekta dr. Tran-chido, predsednika občinskega posle vedečegs odbora, ki mu je predstavil člane odbora, in sicer: univ. prof. dr. Milana Vidmarja, inž. Srečka Lobeta, dr. Samca m inž. Kralja, nadalje gg. Franca Jančigaja, glavnega tajnika občine; inž. Bartla, glavnega ravnatelja združenih podjetij in ravnatelja mestne plinarne; inž. Sonca, ravnatelja elektrarne; inž. Kavčiča. ravnatelja vodovoda, jn inž. Zeoka, mestne cestne železnice Dr. Tranchida je na kratko pozdravil Visokega komisarja in zagotavljal voljo do dela, ki preveva vse člane odbora. Eksc. Grazioli je vrnil pozdrave in nato orisal naloge, poverjene navzočim na zelo važ» nem področju, ter je izrazil svoje prepričanje, da bodo te naloge popolnoma izpolnjene. Visoki komisar je nato proučil razna vprašanja mestnih podjetij, o katerih poroča M navzoči. Proizvodnja in prodaja mila Smatrajoč potrebno, izdati popolne predpise o proizvodnji, oskrbovanju in potroš-nem razdeljevanju mila vseh vrst# je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na dosedanje naredbe o prijavi zalog in racioniranju ter narelbe z dne 14. avgusta 1942-XX o izkoriščanju žavalsldh tolšč izdaJ naredbo s predpisi o zroizvodnji in prodaji mila, ki je objavljena v 2Službenem listu« 27. t m. in je na ta dan stopila v veljavo. Člen 1. Vse milo kakršne koli vrste, izdelano v Ljubljanski pokrajini ali uvoženo v njo, se postavlja pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu zaradi oddajanja v potrošnjo na živilske nakaznice po predpisih nare- I t1 dbe z dne 23. aprila 1942-XX št. 78. Pokrajinski prehranjevalni zavod določi Ustanova Oražnov dijaški dom , kol;č;ne mila, navadnega ali umivalnega, adalje podrejena nadzorstvu Vi- J ki £e razdelijo mesečno ali na daljše raz-sokega komisarja, k. ga izvršuje pj svojem \ dobje med potrošnike. odjx>slancu, kateremu gre pravica predla- clen 2. Izvzemši eni Anglija preživlja težke ure Kakor poročajo iz nevtralnih virov, se Angleži vedno bolj zaskrbljeno vprašujejo (sredi četrtega lota vojne!; sEi bi bila njihova zmaga zares zmaga. Začeli so namreč resno razmišljat^ čili ni Anglija ena izmed tistih držav, ki'ne morejo zmagati v nobenem primeru; njeno bodočnost bosta odredila ali sovražnik ali njen severnoameriški zaveznik, da o sovjetskem zavezniku sploh ne govorimo. Govor angleškega premiera Churchilla po radiu je bil tudi v tem pogledu zelo zanimiv in poufen. V njem je med drugim dejali, da bo vojna še zelo dolga, kaScor da bi se sramoval govoriti o nagli zmagi, o kateri, so doslej tako rstdi pisali onkraj Rokavzkega preliva. Churchill je sedaj svojemu narodu povedal, da se utegne sedanji konflikt zavleči za dve ali celo tri leta Povsem drugačni so bili anglosaški glasovi v dobi konference v Casablanci, ko je Roosevelt menil, da lahko zagrozi silam Osi 3 predajo urez pogojev. Toda Churchill rd s svojim g;>vor<>m pokopal le konference v Gaisablanci njegov nedeljski govor je pomenil tudi'pokop vvashingtonskih razgovorov. Preložitev vseh razprav o visečih političnih vprašanjih med zavezniki, v kolikor- se zlasti nanašajo na povojno ureditev, na povojni č?.oslednjem govoru tako trudil, da bi kolikor mogoče natančno obeležil britansko stali 35e o povojnih vprašanjih. Ista prizadevanja opažamo tudi v anglosaškem tisku, ki očitno opravlja s tem pravo Sisifovo delo. Tako se je na primer londonski -Times« (čeprav ne brez pomišljanj, negotovosti in celo nasprotij) lotil tega kočljivega vprašanja o bo Joči ureditvi Evrope. Edino, kar pa bi mogli doslej zaključiti iz vseh »Tirneso-vih« člankov o tem vprašanju, je to_ da Anglija odklanja absolutno svobodo malih držav, saj je »Times« na primer odkrito zapisi], da »spadajo pojmi o samostojnem vladanju in popolni neodvisnosti v preteklost« in da jih je treba nadomestiti z modernejšimi nazori o »soodvisnosti na ustre-zajočem političnem in gospodarskem prostoru«. Tako vidimo, da se »Times« ne sramuje več govoriti celo o »prostorih«. Znano je, da je Anglija vstopila v vojno med drugim prav z geslom, da se hoče s v interesu malih držaiv in njihove neodvisnosti boriti proti zamislim Osi in sil trojnega pakta o politično-gospodarskt preureditvi velikih in zaključenih svetovnih prostorov, toda medtem ko je program Osi ln sil trojnega pakta v tem pogledu zgrajen na trdnih teoretičnih in praktičnih osnovah, je angleška zamisel sicer morda teoretično neoporečna zato pa praktično povsem samovoljna " in nesprejemljiva. Za ceni načrt evropske preureditve govore vsi čini tel ji brez izjeme (od zemljepisja in zgodovine do gospodarstva in etnografije;. Za izvedbo tega načrta tu postavljata dve velesili, Nemčija in Italija, ki nsta le dve največji evropski velesili, temveč združujeta v sebi tudi dve gonilni sili evropske civilizacije, latinstvo in german-stvo. Po britanskem načrtu pa naj bi bilo vrhovno vodstvo prepuščeno silam, ki so , ali daleč in brez vsake zveze s celino (kar J velja prav tako za Anglijo sauno kakor Ameriko), ali pa zastopajo z evropsko civilizacijo povsem nasprotujoča si politična, gospodarska in socialna načela, kar velja za boljševiško Rusijo. Ako pa naj bi britanski načrti imeli vsaj videz realne osnove, bi se morale seveda navedene velesile v vseh podrobnostih po- vojne ureditve temeljito razumeti. Od tega pa so ne le še zelo defleč, temveč celo vse kaže, da je sporazum povsem nemogoč, ker so interesi teh velesil povsem nasprotni. Vse to ima negativne posledice predvsem za položaj Velike Britanije. V že omenjenem Churchillovem govoru pa je še nekaj zbudilo pozornost nevtralnih evropsikih krogov. Dejstvo je namreč, da Churchill v svojih izvajanjih o povojni evropski ureditvi niti z besedico ni omenil znamenite »Atlantske karte«, o kateri je znano cla jo na primer ameriški listi še vedno' smatrajo za temeljni kamen bodoče mednarodne ureditve. To opozorilo nevtralnih krogov kaže, da je morda prav tu treba iskati glavne vzroke nesoglasja med Angleži in Američani. Pred dobrim poldrugim letom je Churchill z Rooseveltom prevzel očetovstvo te listine, ki nedvomno skriva v sebi marsikakšno nevarnost za britanski imperij. Izkušnje zadnjih mesecev, zlasti pa polemike o Indiji so pokazale. da utegne »Atlantska karta« postati temelj za rušenje angleške oblasti v svetu. Po vsem tem se nam zares ni zdi čudno, ako v nevtralnih krogih mislijo, da se je Anglija znašla v položaju, ko si zmage v nobenem primeru ne more želeti.. gati, preklicati ali spremeniti ukrepe vodstva, ki se morajo torej vsi predlagati njemu v odobritev. člen 4 Naredba z dne 18. aprila 1942-XX št. 71 o preureditvi dijaških domov se razveljavlja. Naredba je bila objavljena v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« od 27. marca t. 1. Obenem je VJsoki kenrsar imenoval za izrednega kemisarja v Akademskem domu in Akademskem kolegiju ter za odposlanca pri nadzoiovanju ustanove Oražnov dijaški dom fašista inž. Petra Carro. Dašavanie GILLa Izpiti za vicekaposkvadre V telovadnici Zveznega povelj nštva na Cesti Viktorja Emanuela III. in na sedežu skupine avanguardističnih bataljonov v Vegovi ulici so bili izpiti za vieekaposkva-dre, balille in avanguardiste. Na obeh mestih je izpitem prisostvoval Zvezni pod-poveljnik GILL-a. Oba tečaja sta trajala tri mesece in sta dala kandidatom točno usmerjenost, ki jili usposablja, da sijajno vrše odgovorno funkcijo poveljstva. Podpoveljnik je odobril odlično in modro delo prednjakov za vso dobo tečaja ter je takisto pohvalil mnogoštevilne gojence, ki so dosegli stopnjo vicekaposkva-drov. Izpiti so se začeli in končali s pozdravom Kralju in Duceju. enotno milo, ki je že racionirano in zdravilna mila, 1-ri se dobivajo v lekarnah, se postavlja vse milo kakršne koli vrste, vštevši umivalno, kar ga je v pokrajini na dan objave te naredbe na zalogi pri proizvajalcih, trgovcih na debelo in na drobno, pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu. Imetniki so dolžni predložiti v petih dneh od uveljavitve te naredbe Zavodu v treh primerkih prijavo o zalogah z nadrobno navedbo kakovosti, množine in enotne, bodisi nabavne kakor tudi prodajne cene. Glede zalog zunaj ljubljanske občine se morajo predložiti prijave preko občinskega urada. V istem roku morajo proizvajalci poleg tega prijaviti Pokrajinskemu korporacij-skemu svetu množine surovin na dan objave te naredbe. Te prijave- ki jih je treba predložiti v treh primerkih, morajo za vsako surovino nadrobno navajati kakovost in količino. Člen 3. V prvi desetini vsakega meseca, začenši s prvim mesecem po uveljavitvi te i naredbe morajo prijavljati proizvajalci | Pokraj;nskemu prehranjevalnemu zavodu ! in Pokrajinskemu korooracijskemu svetu i množine nvla. ki so jih proizvedli in od-| dali v preteklem mesecu in zaloge ob I koncu tistega meseca. Pokrajinski korporacijski svet bo predpisoval posameznm tvrdkam proizvajal- Izpred vojnega sodišča Dve novi madžarski ministrstvi Budimpešta, 29. marca. s. Spričo naraščajoče industrije in trgovinskega razvoja države je madžarska vlada sklenla ustanoviti dve novi ministrstvi in sicer za industrijo in za trgovino, namestu enega samega minstrstva, ki je doslej opravljalo posle za obe področji. Minister za industrijo in trgovino Josip Vargas je odstopil. Regent je ostavko sprejel in imenoval dva nova mimstra. Za ministra industrije je bil imenovan Gela Bornemissa, ki je bil že minister za trgovino in industrijo v Gom-bosovi vladi in je bil doslej predsednik zavoda za organizacijo industrijskega dela ter tehnični direktor neke vojne industrije. Novi minister je hraber b;vši borec, ki je bil odlikovan za vojaško hrabrost. Trgovinsko ministrstvo je bilo poverjeno podtajniku v predsedništvu Frančišku Zsindelyju, ki je v vladi cd 1. 1939. Tudi novi trgovinski minister je bivši odlikovani bojevnik. Josip Vargas je vodil trgovinsko ministrstvo nad štiri leta in je v tem času rešil važna industrijska vprašanja ter do skrajnosti pospeševal madžarsko industrijo. Oba neva ministra bosta danes prisegla regentu. Za jutri je sklicana seja vlade. Obvezno delo nemške mladine Berlin, 28. marca. s. Nad milijon nemških mladeničev in mladenk je danes pričelo obvezno delo s svečan? prisego zvestobe Hitlerju. Vrhunec manifestacvj ob tej priliki, ki so bile v vseh pokrajinah Nemčije, so bile svečane proslave v Berlinu, kjer je govoril med drugim vodja nemške mladine Axmann v eperi velikemu številu mladih ljudi. Poudaril je, kakšno veliko moralno vrednost ima delo. in očrtal globoko razliko v tem pogledu med mladimi narodi Evrcpe in sovražnikom. V lestvici človeških vrednot stoji na prvem mestu pri sovražniku zlato, v državah, ki so se dolgo upirale tiranstvu, pa je na tem mestu delo. Axmann je pozval mladeniče ir mladenke, naj z vsemi svojimi energijami izpolnijo svojo dolžnost in vsak po svoji ocfgovernosti prispevajo k zmagovitemu zaključku velike vojne. Laži sovražne propagande Rim, 29. marca. s. Sovražnikove beda-stoče: Ženeva. Po vesteh iz Italije je postal sotrudnik rimskega radija Appeiius žrtev atentata, ko je zapuščal oddajno dvorano, kjer je govoril o učinkovitosti letalskih napadov na italijanska me^ta. Appeiius je bil hudo ranjen. Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva. Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: Bariču Francu, pok. Mateja tn Ane Cvel-bar, rojenemu v Mršeč-; vasi 7. IH. 190?, tam bivajočemu na štev. 8., v zaporu. Obtožen je bil: a) zločina po čl. 4. Ducejeve naredbe » dne 3. X. 1941, ker je v dobi pred 26. novembrom 1942-XXI, sodeloval v M r še čl vasi pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) zločina po čl. 110. k. z. in čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je \ istih krajevnih in časovnih okoliščinah vzdrževal s prevratniki stalne stike in jim dajal zavetja v svojem hlevu; c) zločina po čl. 5. Ducejeve naredbe a dne 3. X. 1941, ker je v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah vršil propagando za nasilni prevrat reda v državi. Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Ba-riča Franca za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo v dosmrtno ječo z vsemi posledicami zakona, na plačilo raz-pravrih stroškov in pristojbin za sodbo. Odredilo je, da se pričujoča sodba v izvlečku objavi v »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, 23. marca 1943-XXI. Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia-odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo proti: 1. Lavriču Mirku, pok. Ivana in pok. Ruparčič Frančiške, rojenemu 11. X. 1923. v Retjah in tam bivajočemu na št. 41; 2. Debeljaku Cirilu, pok. Antona in Marije Grže, rojenemu 17. n. 1917 v Travniku pri Loškem potoku, tam bivajočemu na št. 78; 3. Vesel Frančiški, pok. Franca in Levstik Antcnije, rojeni 1. IV. 1923. v šegovi pri Loškem potoku, tam bivajoči na št. 41, vsi trije so v begstvu. Obtoženi so bili: a) prevratne družbe po čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker so v nedoločenem času v Ljubljanski pokrajini sodelovali v združbi, naperjeni za nasilni prevrat državnega reda; b) pripadništva v oboroženem krdelu (čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker so sodelevali pri oboroženem krdelu, usra-novljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države; c) nedovoljene posesti orožja m streliva (čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1911). ker so nosili orožje in strelivo brez oblastnega dovoljenja. Zločini so bili ugotovljeni v Loškem potoku 22. II. 1942. Iz teh razlogov je sodišče na temelju zakona spoznalo vse tri obtožence za krive pripisanih jim zločinov in jih obsedilo v dosmrtno ječo, streške in posledice ter n3 objavo pričujoče sodbe v »Jutru« v LJubljani. Ljubljana, 26. marca 1943-XXI. Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek Ljubljaiat, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: 1. fiublju Josipu, pok. Franca in Jančar Ane, rojenemu v št. Pavlu 2. H. 1898, bivajočemu v Zadvoru štev. 15, delavcu, v zaporu; 2. šublju Josipu, sinu Franca in Ane Po- držaj rojenemu v št. Pavlu (Dobrunje) 19. III. 1923 in tam bivajočemu, v zaporu; 3. Porenti Valentinu, pok. Antona tn Marije Zidan, rojenemu v Slapah (Dev. Marija v Polju) 14. II. 1909 in tam bivajočemu, bivšemu železničarju, v zaporu. Obtoženi so bili: Prvi: a) prevratne združbe (čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v Za-dvoru v nedoločenem času do 17. februnrja 1. 1943 sodeloval pri združbi, naperjeni za I nasilni prevrat političnega gospodarskega j in družbenega reda v državi; b) pripadništva oboroženemu krdelu (čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), j ker je v okolišu Zadvora in št Pavla od j 11. oktobra 1. 1942. do 3. januarja 1. 1943. sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti javnosti države; c) nedovoljene posesti orožja in streliva (čl. 2. Ducejeve narembe z die 24. X. 1941), ker je v istih okoliščinah po sodo,-al p*iško s pripada/jcčim strelivom brez dovoljenja mero lajne oblasti; d) zapustitve dela (čl. 13. naredbe z dne 5. VI. 1942 štev. 106) % ker se je 11. oktobra 1. 1942 v Vevčah * odstranil s svojega dela v papirnici brez dovoljenja za več kakor pet dni. Drugi in tretji: a) zločina po členu 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1. 1941. ter dodatkov in čl. 1. Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1942, ker sta v času pred 17. februarjem 1. 1943 sodelovala pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega in družbenega reda v državi; b) zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker sta od junija do oktobra 1. 1942 sodelovala pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države; c) zločina po čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941, ker sta v istih krajevnih in časovnih okoliščinah brez dovoljenja posedovala vojaško orožje in strelivo. Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Sublja Josipa pok. Franca, šublja Josipa sina Franca in Porento Valentina za krive pripisanih jim zločinov in jih obsodilo na skupno kazen dosmrtne ječe s posledicami zakona, na plačilo razpravnih stroškov in pristojbine za sodbo. Odredilo je, da se pričujoča sodba objavi v izvlečku v listu »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, 22. marca 1943-XXI. kam glede na surovine, ki se jim otficaže- jo in glede na potrebe potrošnje, kakor jih javlja Pokrajinski prehranjevalni zavod, vrste mila, katere bodo morali vsakokrat izdelati, njih sestavo in njih zunanja označila. Člen 4. Proizvajalci morajo vodit! pre-jemni in oddajni vpisnik, ki ga pred uporabo potrdi Pokrajinski korporacijski svet; vanj vpišejo začetno na prejemni strani glede surovin po prednjem členu prijavljene količine in glede izdelanih proizvodov količine, ki so pod zaporo po členu 1., nato pa vpisujejo surovine kolikor jih dobe in kol'čine nove proizvodnje; na oddajni strani pa glede surovin za izdelovanje porabljene količine in glede izdelanih proizvodov oddaje, ki jih opravijo Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu ali po nakazilu tega zavoda neposredno prodajalcem. Člen 5. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 2C. 1942-XXI št. 215 z zaporom do dvefc mesecev in v denarju do 5.000 lir. Odredi se lahko tudi začasni ali trajni ; odvzem obrtne pravice. Člen 6. Ta naredba stopi ▼ veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljub-j ljansko pokrajino. GaspodarSke vesti = Ureditev proizvodnje ta potrošnj« krompirja. V rimskem uracfeiem listu Jo ' izšel dekret ministrstva z?, kmetijstvo o | zbiranju in razdeljevanju krompirja. Po tej naredbi so vse zaloge krompirja blokirane in na razpolago kmetijskemu ministrstvu. Krompir, ki ga proizvajalec ne potrebujejo za domače gospodinjstvo in kot semenski krompir se mora oddati v zbirališčih. Za odkup tega krompirja je pooblaščena Fašistična federacija trgovcev z deželnimi pridelki = Iz italijartskeiga gospodarstva. Državni kreciitni zaved Eanca Naziorale dal Lavoro v Rimu izkazuje v bilanci za preteklo leto č obrestno mero za kratkoročne zakladne bene. Obrestna mera je nekoliko povišana z namenom, da se še bolj ojači dotofc prihrankov odnorno olajša naložba teh prihrankov v kratkoročne državne papirja. Medtem ko je bil prej iuntmanjši rok sa kratkoročne zakladne bone tri mesece^ se lahko sedaj izdajo tako boni tudi za 40. ali dva meseca. Obrestna mera je detočena takole: zakladni boni z rokom 10 <5o lt ! mesecev 5% (deslej 4%), z rokom 7 do 9 ! mesecev 4.75% (3.75%), z rokom 5 do 6 mesecev 4.25% (3.25%), z rokom S ( mesece 3.75% (3%) in z rokom 1 do t meseca 3.25% na leto. S tem je zopet uveljavljena enaka obrestna mera, kakor ja Ijala do septembra 1942. — Povečanje švicarske prekeraersfce mornarice. Baselska družba »Marttim* Suisse«, ki pripada znani finančni skupini »Migros«, je odkupila finski parnik »Er-go«, ki je bil nedavno vključen v švicarsko prekomorsko mornarico pod imenom ^Zurich«. Parnik ima nosilnost 2800 bon. S tem nakupom je tonaža švicarske mornarice dosegla 70.000 ton. = Budimpeštanski vel esejem odpovedan. Iz Budimpešte poročajo uradno, da bodo do nadaljnje odredbe izpadle letošnje prireditve budimpeš.tanskega mednarodnega velesejma, predvsem jesenski velesejem sa stanovanjsko opremo in splošni mednarodni jesenski velesejem. Iz Bratislave pa poročajo, da tamošnji letošnji jesenski velesejem ne bo imel mednarodnega značaja in se ga bodo udeležile le slovaške tvrdke. Obenem bo imel ta velesejem propagandni značaj za povečanje kmetijske proizvodnja. Razdelitev premaga in drv Z dnem 31. marca t. 1. zapade veljavnost zinskih nakazil za kurivo, ki jih je izdal Pokrajinski svet korporacij za dobo od 1. oktobra 1942-XX do 31. marca 1943-XXI jn se po tem dnevu odrezki navedenih nakaznic ne morejo več vnovčiti. Istotako zapadejo in zgubijo veljavnost tudi odrezki, ki so jih stranke izročile trgovcem, na katere dobava do 31. marca nj bila izvršena. Za dobo od 1. aprila naprej bo izdai Pokrajinski svet korporacij nove celoletne nakaznice za kurivo, ki bodo dostavljene strankam na dom odnosno v obratovaliSie, * Smrt kar dr ellegrinettija. Iz Rima poročajo, J a je umri kardinal Pelle-grinetti, ki so ga bili pred nekaj dnevi prepeljali na kirurško kliniko. Njegovo stanje je bilo od vsega začetki brezupno. * Smrt 82-letnega stražarja Viktorja Emanueia II. V kroju Monseliee pri Padova je umrl P3-le1ini Antonio Savioli, ki je bil v mladih letih član telesne straže Viktorja Emanueia II. Savioli je bil navdušen garibaldinecj Ohranil je do zadnjega popolno svežost duha ter se je zanimal za uspehe v sedanji vojni. * Sončnice v Furlanlji. Italijanski listi poročajo, da bodo v FurlanVji tudi letos zase jsii čim več ozemljil s sončnicami. Seme boclo dobili gojitelji sončnic na razpolago od pristojnih oblasti. * Deveti vlak za p^moč \-ojak m na roškem bojsču. ItaLjanski listi poročajo, da je deveti vlak za pomoč vojski in delovnim oddelkom na boj išiu prispel na rusko fronta 7. marca. Iz Italije je vlak odrinil dne 24. februarja. * Obnovitev palače »Monte dl Pieta« v Forliu. Nedavno so bila zaključena obnovitvena dela na palači -Monte di Pieta« v Forliu. Poslopje je iz leta 1514., toda zob časa ga je oglodal. V 18. stoletju so izginila okna na lok ter so jih nadomestili z železnimi rešetkami. S tem je bila polotoa pročelja palače pcpolnoma spremenjena. Do leta 1931. so bili spodnji prostori paleče oddana v najem ra trgovino. Zdaj so po nasvetih odbora za varstvo spomenikov palico preuredili ra. zunaj in znotrai ter sz> obnovili tudi okrasje iz terakete. Tako jc dobila palača prvotno podobo. * ZmanjSana količina olja za pridelovalce. Doslej so imeli pridelovalci olja v Italiji pr?(vico zadržati ;a sebe in vsakega člana avojega gospodinjstva po 10 kg olja na leto. V bodoče bedo smeli zadržati samo 7.50 kg olja na osobo. * Smrt zadnjega DanVnovega sina. Iz Amsterdama poročajo, da je umrl major L/»ona.rd Drirvin četrti in zalnji sin znamenitega naravoslc"ca Charlesa Darwina. "Učakal je 93. let, umrl je v Sussexu. Ko je izcM Darv.in svoje epc-halno delo (1859), je bil predsednik kraljeve družbe za zemljepis v Londonu in ljegovemu, sedaj umrlemu sinu jc bilo te« ai komaj 8 let. * ZastonjfckarsUi potnik pod vagonom. V Comu so karab nerji izsledili pod vago-rom nekega vlaka., namenjenega v Nemčijo, desk , na de«ki pa ležečega moža, ki /e povedni da se p'še Giuliano Giacobazzi, doma iz Moden e t;r se je namenil m delo v Nemčijo. Upal je, da se bo na deski pod vagonom lahko pr peljal poceni, in brez dokumentov na cilj, k: ga je želel doseči. Varnostni organi so zastonjkarskega potnika ovad:Ji državnemu pravdeištvu in te dni je bil pred sodiščem v Ccmu cbsojen na tri mesece zapora ter 2000 lir globe. o Dve leti ječe za tatvino živilskih nakaznic. V Bcrgcta.ru pri Parmi je bilo ukKsdeno iz trgovin e Borelli kakšnih 60 živilskih nakaznic. Tatu so izsledili v osebi 341etne služkinje Ltode G?mali ki je bila izročena sodišču. Te ctnft je bila tatica nia. zatožni klopi ter je bila obsojena na dve leti ječe in na 2.000 lir gft>be. * Poštena najditelja. Vseučilišnika Giuseppe Bcnin is C: iegne Venete in Vittorio Clrarli iz Sozzana sta našlai na postaji Legnago, ko sta. <" ka.la na vlak, zavitek, v katerem je bilo 280 bankovcev po 1000 lir Najdeni denar sta izročila varros'ni straži, kjer je na rsizpolago osebi, ki ga je izgTibila. * Deklica je utonila v mlaki. Ana Marija Bailo iz Rase .J »bvezen, dobite jih !e, dokler zaloga traja pri tt. Prešernova ulica 44 f 41), Dolgočasni so večeri brez prijetne glasbe? Veliko Izbiro lepih grafomonsklh plošč, dobrih gramofonov, prvovrstnih klavirskih ln diatonlčnlh harmonik vseh vodilnih tovarn, dobite v veliki izbiri samo pri: EVEREST v Prešernov! nlicl štev. 44 Oglejte si jih neobvezno! Oglejte «1 jth neobvezno: la, z začetnicami H do N 20. aprila, z začetnicami O do R 21. aprila in z začetnicami S do 2 22. aprila. Kakor doslej je treba tudi sedaj odrezkom priložiti dva seznama, drugače pa veljajo dosedanja navodila. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-In trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično 2. in 3. aprila. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna stroj ep is-nica, raznovrstni stroji. Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Najnujnejše znanje o sodobnem kuhanju je izdala knjigarna Tiskovne zadruge kot poseben odtisek iz Gospodinjskega koledarja, da bi si ta važen pripomoček lahko nabavili najširši sleji. Cena 10 lir. u— Instrukci.ie — Priprava za razredne in privatne izphe. NOvi (Turjaški) trg 3-III. Uspešno pomoč v vseh šolskih predmetih: matematiki, latinščini, Italijanščini, slovenščini, nemščini, gršč ni itd. za vse šole ln razrede nudijo dijakom dopoldne ali pcprldne po dve uri dnevno (honorar znaša za eno uro komaj 2 do 4 lire) diplomiran: filozofi v prostorni učiln'ci. Pripravljajo tudi privatlste za izpit čez dva razreda in za razredne izpite konec leta. Priglaševanje vsak dan od 8—12 in cd 15—18: Novi (Turjaški trg 5-DI. Instmk-cije. u— podpornemu društvu za gluhonemo mladino so darovali hišni stanovalci v Gosposki uPci št. 9 namesto venca na grob blsgop kojnemu g. Janku Koritzkyju znesek 120 lir, za kar se jim društveni odbor orisrčno zahvaljuje. NAZNANJAMO VSEM ki so se dali fotografirati doslej pn »Foto-Tcurst« Ulica 3 maja da lahko dvignejo svojt shkt odslej nri g Anici Čampa »Omnia-foto« Wo'fova ulica 6 Sprejemajo se tudi vsa pi naročila u— Nesreče. Po stopničk je padel in si zlomil desno nogo 691ctnl upokojeni uradnik iz Ljubljane Jože Petemel. 10'etnemu dijaku Adclfu Kukcu iz Ljubljane je nekdo med igro vrgel kamen v oko in mu ga poškodoval. Z ranjeno levico je i.~ka'a zdravniške pomeči 25!ctna dcirrvka Marija Križni anova iz Žilne. Lovo r.cjo si je zlomila pri padcu 371etm nntakarica Angela Hl>-dinova iz Ljubljene. Konj ;e brcn:l v glavo 231etnega p sostnika Ivrma Vidmarja iz Ljubljane. Levo nogo £-i je zlomil E51etni delovodja Matija Herbinc z Rudniki. 5'etna hči posestnika iz Vidma Nada Slnkcvčeva pa si je pri r^-cu zlomila lesnico. Pcno-sre"enci se zdravijo v ljubljajuski bolniš- j niči. Z Gorenjskega Na fronti so padli naslednji koroški rojaki: podčastnik pri SS oddelkih Alfred Schonbeck, 311etni podčastnik pri protiletalskem topništvu Karel Ogrls, vejak Jožef Schmicd, 231etni pehotni naddesetnik Erich Auguštin, 241etni desetmk pri avto-oddelku Franc Wirnsberger, 241etni pripadnik SS oddelkov Kurt Streiner, 221etni vojni prostovoljec Herbert Vischner in pehotni lovec Viktor Egger, 281etni desetnik Leo Neuschtitzer. Zapušča soprogo, sina, hčerko, starše, več bratov in sestra. Nadalje so palli 341etni desetnik Franc Bliiml, 301etal narednik-vodnlk Osvald Hue-ter in 321etni planinski lovec Hubert Ness-matnn. V vojaški bolnišnici je umrl desetnik pri železniškem polku Albert Kutzelnig. Šolanje u službe nstva. V Medvodah je imel nedavno pred uslužbenstvom dveh tovarn okrožni šolski vodja Lilling predavanje o »Večni Nemčiji«. — Športno življenje je po poročilu gorenjskega tednika spet oživelo in gre po začrtani poti. Zdravilna zelišča niso plevel, pravi gorenjski tednik, ki nujno priporoča nabiranje zdravilnih rastlin. Podatki o lanski zbirki zdravilnih zelišč v Nemčiji so dvakrat večji kakor prejšnje leto. Tudi na Koroškem in na Gorenjskem tekmujejo otroci, kdo bo več nabral. Letošnje poletje bo nabiranje zdravilnih zelišč še povečano. V Bohinjski Bistrici je bil te dni razgovor krajevnega skupinskega vodje s celičnimi in blokovnimi vodji ter štabnim vodstvom. V Ratečah so se pred kratkim sešle žene na sestanek, številnim zbranim ženam je govorila okrožna ženska \*>liteljica Kron-thalerjeva. V Predosljah so 19. marca odprli ofcro-ši vrtec. Orožni štabni uradni vodja Par-datseher je govoril o pomenu otroškega vrtca in nazadnje izrcčll voditeljici ključe. Prefcvalstvo sa je nato ogledalo izredno okusno urejene prostore. — Nemško žen-stvo je priredilo dva kuharska tečaja v šoli. — Zadnja cestna zbirka je vrgla lep znesek. Pri zbir-nju se je tokrat odlikovtl invalil Leopold Kerč. Vesela prireditev v korist zimske pomoči. V sobe to in nedeljo je biia v St. Vidu prirejena vesela zabava v korist zimske pomoti, šentviški mizarji so podarili 43 kosov pohištva. Svoje sodelovanje pa so prijavili tudi drugi obrtniki, trgovci in kmetje, ki so dali živila. Igrala je godba carinske straže, vino in pivo pa sta povzlignila dobro razpoloženje. Spodnja Štajerska Kajhcnbur&ki zdravnik dr. Miroslav MCtC je umrl. Iz Rajhenburga je prispeta v ljano nepričakovana novica, da je umri dne 12. marca v krški bolnišnici g. dr. Mirodav škof, okrajni zdravnik rajhenburSkL Smrt ga je pobrala po kratki bolezni. Dr Škot Je bil po rodu iz Pišec. V Rajhenburgu ae j* naselil po svetovni vojni. Bil je požrtvovalen, priljubljen in ugleden zdravnik, dobrotnik bolnikov in revežev. Prebival je v starem župnišču ob cesti sv. Petra v Rajhenburgu. Njegova vrata so bila vsakomur gostoljubno odprta na stežaj. Čvrst kakor ji. bil, se ni st-ašii nober.e nočne" ure in nobene dolge poti, kadar je bilo treba na pomoč bolniku v prostranem rajhmhur-škem hribovitem okolišu. Zato ni imel sovražnika i nsi je zagotovil trajno lep ■pomiri. Svojcem naše odkrito sožalje! Otroški vrtci v mariborski okolici. V Br. Lovrencu in Framu sta bila izročena «ro-jemu namenu nadaljnja dva otroSka vrtca. Pri otvoritvi je bila poudarjena važnost otroških vrtcev na Spodnjem Štajerskem pri reševanju jezikovnega vprašanja. Smrt dveh otrok. O tragični smrti dveh otrok poročajo iz St. Lamberta: Dne 25. t. m. proti večeru sta se na nekem stopnlifin igrala 13Iatni Hubert Fellner in 91etna Hil-degarla Hilbergerjeva. Splazila sta se pod nasip, ki pa se je nenadno podrl in pokopal oba otroka. Siromačka sta izdihnila, letna Marija Hilbergerjeva se je pa reftBa s praskami. Mala ponesrečenca so pokopali ob veliki udeležbi prebivalstva. Iz Hrvatske Inšpekcijsko potovanje generala Robotti" ja. General Mario Robotti, poveljnik Oboroženih sil v Hrvatskem Primorju je opravil inšpekcijsko potovanje v Mostarju in okolici ter izrazil željo za čim tesnejše sodelovanje s hrvatskimi civilnimi oblastmi. Ob tej priliki je general poklonil 50.000 kun in 800.000 kg živil za revno prebivalstvo. Smrt dveh višjih častnikov. Po dolgi in hudi bolezni je v Zagrebu v 77. letu starosti umrl general v pokoju Dragotin pl. Sertič Jezeranski. — Nadalje je v Zagre. bu preminil upokrjeni podpolkovnik Ferdinand Koncilija. Po dolgi jn hudi bolezni ga je smrt ugrabila v 74. letu življenja. Smrt gledališkega igralca Odžiča. V Banja Luki je umrl nestor tamošnjih gledaliških igralcev Milan Odžič. star komaj 5S let. Pokojni Odžič se je po končani srednji šoli posvetil gledališkim deskatm. Najprej je bil član potujočih gle lališč, potem pa je sodeloval na odrih v Osijeku, Sarajevu, Novem Sadu in nazadnje v Banji Luki. žrebanje Državne razredne loterij© je bilo, kakor smo že poročali, v tednu od 22. do 28. marca. V dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda se je vsak dan zbralo mnogo občinstva, ki je čakalo na srečen žreb. Toda sreča je b ia muhasta. Nihče izmed na-vzočnih ni zadel večjega dobitka. Srečne lastnike srečk še iščejo. Kegljanje v korist »Pomoči«. V Zagrebu so na Zrinjevcu v korist »Pomoči« priredili kegljaško tekmo, ki so se je udeležili najboljši hrvatski kegljači. Vsak igralec je imel 100 metov in sicer 50 v polne keglje, 50 metrov pa za čiščenje. Ko je bila tekma končana, je lahko vsak meAčaa vrgel po 10 krogel za 20 kun. aa«BBBB>aa«s*s»E . anaj« »W«M»»» Graiie vendlta šssamtcnlcha Velika predaja harmonik ?2cdelll i?45*XXi Modeli 1943'XXI La SCC. ITALIANA NOTA B'ORO di OSIMO (Ancona) avvisa 1'affezionata Clientela che aono pronti i nuovi modelli »Italia« e »Impero« 1943. Ai primi acquirenti la NOTA D'ORO offre a prezzi speciali le seguenti 300 fisarmoniche: tasti, z.« bassi, gumbov, basov, tasti, 1 oo bassi, gumbov, bssov, obvešča svoje drage stranke, da so izgotovljeni novi modeli »Italia« in »Impero« 1943. Prvim kupcem nudi NOTA D'OBO po posebnih cenah sledečih 300 harmonik: N. 200 mod. ITALIA, 34 N. 100 mod. IMPERO, 41 voci m glasov voci in glasov 2*—4« 8a—5», lreg. per za per za L. 1600 L. 2600 Nei prezzi suddetti č compresa 1'elegante e robusta CUSTO-DIA in fibrone nero, fabbricata appositamente da una delle primarie Valige-rie Italiane Inviare 1'importo con 1'ordina-zione, unitamente a questa in-serzione, alla V omenjenih cenah je vključena elegantna in trpežna ŠKATLA iz črne fibre, ki jo posebej izgotavlja ena vodečih italijanskih tor-barskih tvornic Pošljite znesek z naročilom skupaj s tem oglasom tvrdki Modello »ITALIA« Forma aerodinamica — Tastiera brevettata in alluminio — Voci di forte tonalita in 2a e in 4a — Fondi di betulla e pelle — Deco-lazioni cromatc — Garanzia 3 anni Model »ITALIA« Aerodinamična oblika — Tastatura patentirana iz aluminiia —<- Močan glas v I. in 4. — Dno iz betule in usnja — Pokromani okraski — Troletno jamstvo Src. ItaL NOTA D«ORO OSIMO (Ancona) Tutte le nostre armoniche sono modernissime - Fabbricate con materiali di prima qualita — Vendute con certificato di garanzia. Vse naše harmonike so najmodernejše — Izdelane so iz prvovrstnega blaga — Prodajamo jih z jamstvenim potrdilom. Modello »IMPERO« Forma aerodinamica — Tastiera brevettata in alluminio — Voci sve-desi in 3a e in 5a con registro al cantabile — Montaggio perfetto con pelli scelte — Garanzia 5 anni Model »IMPERO« Aerodinamična oblika — Tastatura patentirana iz aluminiia — Švedski glasovi v 3. in 4. z registrom za petje — Popolna montaža z izbranim usnjem — Petletno jamstvo A. ALEXAXDF mm m # _liOMAN :>Halo!« Ciunpik je prisluhnil.. »Kako, kako?... Oh!... Manhattana so hoteli, tega oderuha?___ Glejte si, glejte!... Dobro, hvala!... Stojte: poskrbite, da pride glas o tem v liste. Razumete, kaj mislim ? Nekako takole: ,Obupno dejanje nesrečneža, ki ga je uničil krvoses! Ljudsko ogorčenje nad človekom, ki je upropastil na tisoče življenj ...' Malce bolj fino, kakopak, ne tako surovo ... Sami napravite, ki znate te reči bolje od mene ... Nemara bodo njegove delnice za kaj točk popustile ... V takem primeru kupite, ste slišali? To je vse!« S kratkimi, razburjenimi koraki je jel hoditi po sobi sem ter tja in si meti roke. Oči so se mu iskrile od radosti, pa ustnicah mu je begal zadovoljen nasmeh. »Posli so posli!« je samozadovoljno dejal. »Nisem brezsrčnež, to ve vsak, kdor me pozna. A kakor sem rekel, posli... In vrhu tega je Manhattan kanalja, malopridnež, občeznan lopov, ki ne zasluži prizana-šanja.« Dora je zardela kakor mak. »Gospod Manhattan je moj stric!« je rekla s tihim, toda odločnim glasom. »Vaš stric? ... Kako? ...« Ciupp:.k je zazijal kakor riba, če jo vržeš iz vode. Nato se je lopnil po čelu in vzkliknil: »Oh, moja glava! Zdaj se domišljam, da ste mi pred tremi tedni sami povedali, ko ste stopili pri meni v službo; a kadar gre za malenkosti vsakdanjega življenja., me pušča spomin na cedilu ... Da, da, stvar je mučna, od sile mučna ... A ta Manhattan ... oprostite, vaš stric ... kako more trpeti, da delate. Mar se ne bi mogli kratkočasiti z golfom ali hockeyem, namesto da se obrabljate v pisarni ?« Dora se je nasmehnila: »Niti ko bi stric kaj storil zame, ne bi marala zapravljati časa s hockeyem ali golfom,« je naglo odvrnila. »Nismo vsa dekleta takšna, da bi videla v športu uresničenje svojih želja.« »Ne vsa? Čudno! Jaz pa sem mislil... A to je morebiti zato, ker nimam otrok, vidite? Torej, vaš stric je tak skopuh, da si morate kvariti prste v pisarnah, namesto da bi izvlekel listnico .. • takole ?« Zgovorna kretnja je spremila njegove besede. »Moj stric nikakor ni skopuh!« je oporekla Dora. »Prej bi ga lahko imenovali ubogega ljudomržca. Prepričan je, da je svet do kosti pokvarjen in da so vsi ljudje malopridneži.« »Ubogega ljudomržca, pravite? Kaj sem potem jaz v primeri z njim? Berač, kakopak, mar ne?... A govoriva kaj drugega: koliko plače imate?« »Petdeset dolarjev na teden.« »Od danes naprej pet in sedemdeset! Zdaj pa na delo.« »Ne zamerite!« se je oglasila mladenka. »Kaj še ?« Njegov glas je bil razdražen: kadar se je spravljal vsemogočnik na delo, gorje tistemu, kdor bi ga skušal motiti! Dora je to vedela, a je bila vendar tako predrzna. »Prosim vas, da bi pustili mojo plačo takšno, kakršna je bila doslej,« je rekla z obotavljajočim se glasom. Ciuppik je nagubaričil čelo. »Rad bi vedel, zakaj?« je vprašal. »Zakaj...« Dora je v zadregi Iskala primernih besed. »Evo, zato ker... vsakega prvega v mesecu vam predloži gospod Allan spisek uslužbencev, ki dobivajo po njegovih mislih previsoko plačo in ki bi jih lahko nadomestile druge, cenejše moči. Ako mi določite pet in sedemdeset dolarjev na teden, se lahko zanesem, da bo prihodnjega prvega moje ime na spisku. In vi ste doslej odobrili še vsak odpust, ne da bi se zanimali, ali bi bili uslužbenci, ki imajo po mnenju gospoda Allana predobro plačo, voljni delati za manjši dohodek, rajši kakor da jih vržete na cesto.« Ciuppik je mrko gledal predse. Dora se je ie ke-sala, zakaj je govorila tako odkrito; po drugi strani pa je bila prepričana, da bi bilo, če bi molčala, prihodnjega prvega njeno ime res na spisku odpuščenih; zato je bilo bolje postaviti stvar v jasno luč. i In že se je pokazalo, da je imela prav: šef je vzdignil slušalo s telefona. »Pokličite Allana!« je suho ukazal. In ko se je prokurist oglasil, je dobil točno naročilo: »Allan, dobro me poslušajte: kadar boste odslej sestavljali spisek preobilno plačanega osebja, napravite ob strani pripombo z navedbo plače, ki bi jo zmogli... Da, prav tako ... Potem oddajte spisek moji tajnici, gospodični... gospodični... Kako? Da, gospodični Elmhurstovi! Konec.« — Položil je slušalo na vilice. Nato je nadaljeval: »Vi, gospodična Elmhurst, pa pokličite v spisku navedene uslužbence vsakega posebej in jih, seveda neuradno, vprašajte, ali so voljni ostati ob novih pogojih... Zdaj pišite ... kje sva ostala ?« Dora je glasno prečitala zadnji stavek, in Ciuppik je jel znova narekovati. Sedel je za veliko pisalno mizo ter med narekovanjem odpiral druga pisma in jih čital. Vzlic svojemu slabemu spominu za vsakdanje malenkosti je imel redko zmožnost, da je lahko narekoval odgovor in hkratu čital druga pisma ter jih reševal. »Poštoj te!« je vzkliknil sredi dela. Zahteval ja od gospodične v centrali telefonsko številko »National City Bank« in poprosil, naj ga spoje s kom izmed ravnateljev. »Tukaj Ciuppik!« je z jeznim glasom zaklical. »Ko pregleduem vaše današnje dopise, vidim, da manjka potrdilo brzojavnega naloga, ki sem vam ga dal. da neutegoma prodajte dek niče ,BaItimore and Ohio'. Kako to ?« i Preteklo je nekaj minut. SV O RT Službene objave Iz urada CONI-a IZ LAHKOATLETSKE ZVEZE. Objava št. 3. Ljubljana, 27. marca. Seja direktorija. Dne 31. t. m. ob 18. bo seja direktorija Zveze v prostorih CONI-a. Športni koledar. V športnem koledarju, ki je bil že objavljen, je treba uvrstiti v mesecu maju še naslednjo prireditev; maj 1943: moški m-ting za propagando. Prvenstveni tek čez drn in strn. Dne 18. aprila bo Zveza orgarizirala tekmovanje čez dra in strn za pokrajinsko prvenstvo vseh kategorij atletov s predpisano športno dovolilnico. Razpis tekmovanja bo še objav jen. Organiziranje prireditev. Do vključno 31. t m. morajo društva predložiti Zvezi zahteve za organiziranje posameznih prireditev iz letošnjega sporeda. Tečaj za sodnike. Društvom se priporoča, naj predložijo seznam onih svojih članov ki bi hoteli obiskovati ta tečaj s p--goji, ki so bili objavljeni v objavi št. 2. Športne dovolilnice. Da ne bo zamud pri izdaji športnih dovolilnic, se vsa društva opozarjajo ponovno; naj se glede tega strogo ravnajo po navodilih, ki so bila objavljena v objavi št. 1. Sporazum med CONI-jem in GILL-om. Po sporazumu, ki je bil sklenjen med CONI-jem in Zveznim poveljstvom GILL-a, se objavlja, da je GILL sporazumen, da se mladina ki je včlanjena tamkaj, lahko včlani tudi v športnih društvih. Ta mladina pa mora pri tem strogo izpolnjevati dolžnosti, ki jih ima zaradi članstva pri GILL-u. s— Joe Louis je narednik v HollywOodn. Listi poročajo, da je bil svetovni prvak v boksanju Joe Louis v Ameriki poklican pod orožje ter ima čin narednika. Trenutno se mudi v Hollywoodu in režjra film. »To je vojska«, v katerem ira veliko propagandno vlogo. Novo četrtletje Dobre knjige V treh knjigah bosta izšla dva sijajna romana Naročnikom »Dobre knjige« se pravkai kol šesti roman zbirke dostavlja »Borba •/. bogovi«, delo znanega danskega pisatelju H P Jarobsena v prevodu Rudolfe Kre sala. S tem romanom je zaključeno drugo četrtletje »Dobre knjige«. V tretjem četrtletju te zbirke odličnih romanov bo izšio najprej v oriiatol-ip v. zninef gledališče < prVa ženska na Montblanct: Zahvala V težki bolesti vsled izgube nepozabnega soproga, očeta, zeta, svaka. gospoda F1LIPIČA smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno žalost. Posebno se zahvaljujemo preč. g. provincijalu dr. P. Gracijanu J-iericu, O. F. M. za tolažilne besede in molitev, ravnateljstvu m uradništvu Prevoda, stanovskim tovarišem za krasne vence, pevcem za ganljive žalostinke in govorniku za poslovilne besede, vsem darovalcem cvetja in onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, dne 31. marca 1943 DARINKA FILIPIČ in ostalo sorodstvo Za vse izraze sožalja ob smrti dragega soproga, očeta, starega očeta, orala in strica dr. Franu TominšKo odvetnika se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom pri-mariju dr. Jugu, šef-zdravniku dr. Kramariču, primariju dr. Meršolu ter zdravnikom šlajmerjevega doma za požrtvovalno skrb med boleznijo, kakor tudi č. sestram za ljubeznivo postrežbo, dr. Josipu Pretnarju, prof. Janku Ravniku in dr. Josipu Oblaku za spominske in tolažilne besede ob pogrebu, pevcem Glasbene Matice in drugih društev za ganljive žalostinke, zastopnikom mestne občine, apelacijskega, okrožnega in okrajnega sodišča, državnega tožilstva, odvetniške in notarske zbornice, zastopnikom Slovenskega Planinskega Društva, T. K. Skale in drugih društev za udeležbo pri pogrebu, darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti in nam na kakršnikoli način dajali uteho v teh težkih dneh. Maša zadušnica bo v četrtek, dne 1. aprila 1943 ob 8. url v župni cerkvi sv. Petra. DRAMA Sreda. 31. marca, ob 17.30: Mirandolina. Red A. Četrtek, 1. aprila, ob 17.30: Prava ljubezen. Red Četrtek. Petek, 2. aprila, ob 15: Kralj na BetaJno-vi. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 3. aprila, ob 17.30: Jesen. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. * C. Goldoni: »Mirandolina,« komedija -treh dejanjih. Osebe: Vitez Ripafratta --Jan, marki Forlipopoli — Gregorin, gr?f. Albafiorita — Verdonik. Mirandolina -Mira Danilova, Horenzija in Dejamira, igra"-: — ">abi ijelčičeva in Vida Juvanova, Fabrizio — Gorjnšek, Pirro in Santo, si-i-žabnika — Podgoršek in Benedioič. Režija Ježe Kovič, scena: J. Gerlovičeva. Rob. Bracco: »Prava ljubezen«, dialog v treh dejanjih. Glavni vlogi: Vin Juvanova in Slavko Jan. Nadalje sodelujejo še. natakar — Verdonik, krčmarica —- Kraljeva, šofer — Košič. Režija: lože Kovič. OPERA Sreda, 31. marca, ob 17: Evgen i j Onjegm. Red Sreda. Četrtek. 1. aprila, ob 17: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol Petek. 2. aprila, ob 17: Zemlja smehljaja. Izven. Cene od 28 lir navzdol Sobota. 3. aprila, ob 17: Evgenij OnJegin. Red B. * Čajkovski: »Evgenij Onjegin«, liriaia opera v treh dejanjih po PuSkino^i pesm-tvi. Osebe: Larina — Poličeva, Tatjana — Vidalijeva. Olga — Golobova, Fiiipjevn-i -Stritarjeva B.. Evgenij Onjegin — V. Janko, Lenski — čuden, Knez Greinm — Lunša. Stotnik škabar. Zarezi — Delničar, Triquet — Sancin B., Gillot - Mon-cin. Dir gent: N. štritof. režija: C. D*be-vec, zborovodja- R. Simoniti, ko^eograf: ing. P. Golovin. Kupujte svoje ♦ potrebščine pri naših | oglaševalcih! ♦ ♦ ♦ , « .*WMMM»tMM«MMMM»MM»MM»»»»» Radio Ljubljana SREDA, 31. m. 1943-XX i« 7.30: Operetna glasba. 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20- Plošče. 12.30: Poročila v slovenščlii. i2.4r. Operna glasba. 13.00: Napoved ča ^a — Počila v italijanščini. 13.10: Poročil, Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil s oven-ščini. 13.12: Sinfonična glasba. 1" 25. Orkester pesmi, vodi dirigent Angeli ii. .4.00 Poročila v italijanščini. 14.10: Pesmi in na pevi. 14.30: Koncert tenorista Antona S,a-doljeva. 15.00: Poročila v si^e iščmi. 17.00: Napoved časa — Poročila v ilaljjan-ščini. 17.15: Koncert violinista AlbeiU- D-n--melja. 17.45: Pisana glasba. 19.00. »''ovo-rimo italijansko« poučuje prof. lr. Stanfcc Leben. 19.30: Poročila v slovenšč ni 1915: Lahka glasba. 20.00: Napoved ea=a — Po-roč la v italijanščini. 20.20: Kom -otar dne. vnih dogodkov v slovenščini. 20 10" Radio za družine. 21.15: Devet Beethov i ,vm s*n fonij; Druga sinfonija, vodi dirljea. Igor Markevich. 22.00: Predavanje v slovenščini. 22 10: Pesmi za vse okuse vo5i dirigent Segurini. 22.45: Poročila v italijanščini. Jeseni 1842 je dosegla Adelaide d'Angevffle Kar morejo moški lahko, store tudi ženske! je vzkliknila 44-letna Adelaida d' Angeville. ko je zagledala jeseni 1842 na svojem potovanju po Švici blizu 5000 m visoko goro Mont blanc. Hotela je biti prva ženska ki bi dosegla vrh najvišje evropske gore. V onih časih so bile plezalne ture še monopol moških in ženske s prav redkimi izjemami sploh niso hodile v planine. Kai je pomenilo takrat tvegati plezalno turo na Mont blanc.^ si sedaj niti misliti ne moremo Ko je ženski svet zvedel, da se pripravlja ženska z 10 moškimi na turo na Mont blanc. ji je obrnil hrbet. Župnik v Chamonixu, kjer je Adelaida d'Angev:lle skrbno izbirala svoje spremljevalce in pripravljala vse potrebno za nevarno turo. jo je župnik preklel s priž-nice V Parizu so pa lista pisali, da dela Adelaide d'Angeville sramoto vsemu ženskemu spolu. Enako so mislili tudi prebivalci Chamonixa. ki so se zbrali na dan odhoda ekspedicije po ulicah in psovali pogumno ženo. ko je stopala ponosno na- vrh najvišje evropske gore smejana mimo njih, češ da je zavržena in prokleta. Toda Adelaide d'Angeville je ta čas s svojimi spremljevalci neustrašeno plezala preko snežišč, ledenikov in pečin. Svoje moške spremljevalce j? celo vzpodbujala. Napadla jo je pa gorska bolezen, da ie morala pol dne počivati, da je lahko nadaljevala turo. Cim višje se je vzpenjala, tembolj so se kazale posledice silnih naporov. V glava se ji je vrtelo, srce ii je močno utripalo, slabo ji je postalo, loteval se jo je vedno hujši glavobol. Toda tri ure počitka si je privoščila, potem ie pa nadaljevala turo. dokler ni doseela vrha Mont blanca. Piva ženska nosa ie bila stopila na vrh najvišje evropske gore. Golob-pismonoša je prinesel to vest v Chamonix in isti prel ivalci, ki so nekaj dni prej pogumno ženo psovali, so ji priredili potem navdušen sprejem ter i o ob-suli s cvetjem. Zopet si se ii odprla vrata vseh salonov in v ženkem svetu, ki ji ie bil obrnil hrbet, je n?. nkrat zaslovela. Razbremenitev Bukarešte čeprav rumunska prestolica še ni imela hujših letalskih napadov, so oblasti sklenile razbremeniti mesto. Ta ukrep je bil tem potrebnejši, ker se je število prebivalstva Bukarešte v zadnj h dveh letih znatno povečalo in znaša zdaj okrog 1,100.000. Velik del prebivalstva bi se lahko povrnil na kmete; ker niso izključeni sovražni letalski napadi, ki pomenijo za tako gosto naseljeno mesto tem večjo nevarnost, so oblasti nujno nasvetovale prebivalstvu, naj se po možnosti prostovoljno izseli iz pre-stolice. V Bukarešti imajo zdaj ljudsko štetje, da se ugotovi, kdo bi lahko mesto brez škode za njegovo življenje zapustil. Pretežni večini družin to ne bo težko, ker imajo mnogi preb:valci Bukarešte izven mesta posestva ali vile ali pa vsaj :jorod-nike h katerim se bodo lahko preselili. Vlada je odredila, da bodo imeli vsi. ki se prostovolino :zseliio iz Bukarešte do svojega novega bivališča polovično voznino. Družabni poglavarji, ki bodo morali ostati v mestu, bodo tudi vživali 50% vozne olajšave. ko bodo odpeljali svoje družine na kmete. v* Bolgarsko zdravstveno posojilo Bolgarski notranji mnister Gabrovski je predložil sobranju osnutek zakona o notranjem posojilu v znesku 100 milijonov levov, ki bi se pc rabilo v zdravstve. ne svrhe Ta denarna sredstva bi šla v prva vrsti za zatiranje malarije v Traciji in Makedoniji, kjer so razmere v tem pogledu zelo žalostne. Italijansko bolgarska cestna lela Z dekretom Kr. nan estnika v Albaniji so se pričela tudi z alt nske strani cestna dela v smislu konvenc ie. sklenjene v Rimu 17. oktobra 1S42 led italijansko in j bolgarsko vlado glede :estne zveze med pristaniščem Durazzo m Antivari na eni ter mestoma Sofija ia Ruse na drugi strani. Kobrin jedilni list Kobra, ena najbolj strupenih kač. je glede hrane celo izbirčna. To se pokaže zlasti v živalskih vrtovih. Frehrana kobre je dražja od prehrane si Dna. Kobra požre namreč dnevno 5 do 6 manjših kač, ki so precej drage. ZAHVALA Ob priliki smrti cirila malavašiča se zahvaljujem vsem, ki ste in boste zanj molili, vsem, ki ste njegov spomin z dobrimi deli počastili, vsem, ki ste ga na zadnji poti spremili, vsem, ki ste na njegov grob natrosili cvetja, vsem ki ste mu zapeli v sl>vo, vsem ki ste me v neizmerni bridkosti tolažili. Prav vsem bodi dobri Bog obilen plačnik. v-» -.»?-... \'<(franje gorice. Ljubljana, dne 27. marca 1943. Globoko žalujoča seslra ALBINA in ostalo sorolstvo V Ljubljani, dne 30. marca 1943. ŽALUJOČI OSTALI Vsem poslovnim prijateljem naznanjamo žalostno vest. da ie dne 27. marca 1943 premi nul v sanatoriju v Meranu gospod Ing. Folke Froier tehnični ravnatelj Ohranjen mu bo časten spomin! Ljubljana, 30. marca 1943 Ravnateljstvo Akcijske družbe za kemično industrijo -V- Konaorcl) .Joua« SUu*> Vinu« - Za Narod« % d. to. Fran Jeran — Za <* * od*™«,: 1W VolčiC — V« v L*