Uredništvo je na Starem trga Sten 18, Telefon itev. 860. — Upramlitro je na Marijinem trga —■ Štev« 8. — Telefon StOT. 44. —= VpfkKi&sjtsa glede inserator 1; dr. bo naj prE-hižl £» odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi fcmkirnjo. — Rokopisi se ne yratajo. 190. štev. V Ljubljani, petek 8, avgusta 191b. - II. leto. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. mmii— nwmmammmm»a—ui—^—— i iinnaTin v Ljubljani in po pošti: ielo leto ... K 34 — ?ol leta ... , 42 — fetrt leta . . . „ 21-** mesec , . . „ 7— inozemstvo: * celo ieto naprej K95— » polleta , „50--. i* četrt let« „ „ 25--> ta mesce „ „ E'«- Plačano 40 a« pismene naroSbe brea poBiljatre denarja se ne moremo otirati. Naročniki naj poBIlj«]o narofinlno po nakaznici. Hlf LjubJjaua. lasi se računajo po po-»Ijenem prostoru ln si-r 1 mm visok ter 45 mm rok prostor za enkrat vin., za večkrat popust. Splošna stavka v Trstu in Furlaniji. Nov režim na 'Madžarskem,, Bela Kun, e.h?pontfit komunistične Rusije, je ispuštil v zadnjem trenutku BudimpeSto in zbežal na DUfeaj. Bolj-seviški teror na Madžarskem je zgubil v njem edino or,0ro, V*? 'drugi komunistični dr^vnjjti go bili več ali manj 5,port,!.rt(stt. Sistem komunističnega re-*!!.* se ni mogel uveljaviti v agrarni Madžarski, če tudi so boljševlšri uradniki opravljali svoj nasilni P03el deželi iz najsebičnejgih nagibov osebne koristi. Ofenziva ob Tisi je bila ilu-zorna, ker je bila rdeča garda v bistvu nedisciplinirana in za bo nespodobna. BoljSeviške čete so le tedaj relativno zanesljive, če imajo vse, kar poželi srce na račun tujega imetja. Vse to je vedel prebrisani Bela Kun, ki se je med ofenzivo pripravljal na beg. Svoje generale, ki bi mu bili ob katastrofi boljševizma nevarni, je lepo poslal na fronto. Ta zadnji akt boljše-viškega egoizma.ge mu je tudi posrečil, Vlado je prevzela zmernejša, so-tijaKstična stranka, ki pa vsled poloma do skrajnosti potenciranega komunizma v boljševizem oziru ni imela moči, da bi se ustalila. Niti poskus koalicijske vlade z nesorodnlmi strankami ji ni uspel. Dejstvo, ki govori jasno za notranjo puhlost pretiranega interna-cijonalaega režima, ki je uničil na Madžarskem vse gospodarsko, kulturno in v veliki meri tudi dostojno politično življenje. Seveda so imeli pii prevratu zunanjepolitični uzrofci precej upliva. Zahteve entente, ki je principijelno sovražna vsakemu socijalnemu pokretu, prodiranje Romunov, ali takozvane er.tentne ekspedicije, katere so se u-delešile — žal — tudi naše jugoslovanske čete, stagnacija razprav o rešitvi madžarskega vprašanja na mirovni konferenci, to so uzroki, ki so posredno pripomogli do proliboljševiš-kega in v zadnjih dneh do splošnega protisocialističnega režima. Po naročilu ententnih zastopnikov v Budimpešti so prisilili vojaški iti meščanski krogi socijalistično vlado, da je demisijonirala. Ententni zastopniki so nato imenovali bivšega nad-vnivodo Jožefa za diktatorja na Madžarskem, kateremu se mora pokoriti tudi sedanja segedinska vlada. Jožef Habsburški je poveiil vodstvo posameznih ministrstev uradnikom in visokošolskim učiteljem Ljudstvo je po budimpeštansklh poročilih sprejelo ta preokret mirno in celo z navdušenjem. Nov režim na Madžarskem bo Seveda uplival ne samo na boljševlško Rusijo, ki je sedaj faktično osamljena, ampak tudi na mirovno konferenco. Končnoveljavna ureditev mirovnih pogojev se bo znatno zavlekla-, he samo z ozirom na pievraj » Budimpešti, ampak tudi \ oziroKi na upliv prevrata v političnem svetu. Perfidije Italijanske diplomacije bodo tudi v tem slučaju zanesle kužne bacile v nadaljno delovanje mirovne konference. Za nas Jugoslovane je polom boljševlške Madžarske velika pridobitev v notranjepolitičnem življenju. Mahinacije boljševlških agitatorjev, ki so se iz bližnje Madžarske utihotap-. ljali v našo državo, so uničene, čeprav ne v posebno zadovoljnost naših bolj-ševiško navdahnjenih socijalnih demokratov. Diktatura habsburgov.'kin ostankov na Madžarskem pa nas ne vznemirja. Notus. Odgovor na italijanske laži. I. V zasedenem ozemlju je izšla v strašni slovenščini pisana ^knjiga, ki ima naslov: „Novim podložnikom lia* lije** in nosi na ovojni strani karabi-nijera, oprtega na tablo: „Tukaj smo ter bomo ostali." Vsebina je sicer na taki višini, da pravzaprav onečašča vsakega, ki se bavi z njo, če se pa vendarle podvržemo tej žalostni nalogi in posvetimo temu zmazku par člankov, storimo to iz ljubezni do ljudstva, kateremu je namenjena, da ga skuša preslepiti — saj preslepila ga ta krpa papirja pač ne bo! V uvodu se obrača pisač do Slovencev in pravi, naj sč zaupajo Italiji brez vsake skrbi, kajti Italija bo za nje, „kakor solnčni žarek, najboljša pokroviteljica, izvir prave svobode in ljubezni". Nekaj več fiego pol leta ima naš narod nesrečo, da prenaša ta „solnčni žarek" — in je do dna spoznal ta izvor svobode ln ljubezni! Strinjamo pa se s koncem uvoda, ki pravi: ,:Brez strahu in brez bojazni ter kvišku srca!" Da, kvišku srca, tudi tega „solnČnega žarka" bo kmalu konec, mogoče preje nego se n^lsli, četudi povdarja razkoračeno: „Tukaj smo in bomo ostali 1" Prvo poglavje nosi naslov italijanske meje" in se začenja tako*le: „Prvo vprašanje, katero razpravljamo, je: Ali bodo priznane sedanje meje? Ali ostane italijanska vlada tu, kier so slovenski prebivalci? ta knjižica nam odgovarja: „Te meje ostanejo in ž njimi italijanska vlada . . ." In dalje: „Bodlte uverjeni, one meje, katere je določilo premirje Italiji, ostanejo tudi v mirnem čašu* italijanske." Tukaj je predvsem važno, da pove knjiga, da ostane italijanska vlada tam, kjer so slovenski prebivalci. Zakaj niIialija povedala tega na mirovni konferenci, kjer je Sonnino brez prestanka žvečil ,.Vene-c»jo Giulijo", da bi v svetu naredil vtis, da je ta pokrajina italijanska. Tukaj smo pisaču hvaležni, da je enkrat povedal, da so ti kraji slovenski; upamo, da ga bodo posnemali v tem lepem priznanju tudi tisti hjegovi tovariši, ki niso Še Sedaj prS-nehali gobezdati v Svet, da so ti kraji - italijanski! Po tem priznanju pove gospodine Babudri (to je namreč ime slavnega pisca slovite knjige), — zakaj bo Ita-hja obdržala vse kraje, ki jih je zasedla na podlagi pogojev premirja. Zahtevala jih bo zato, ker je imela v tej vojni med velesilami v ententi relativno največje žrtve, namreč 1.757,169. — Tu se da reči samo ena: Žalostno, trikrat žalostno in sramotno za državo, ki se imenuje velesila, da je žrtvovala toliko ljudi in ni dosegla nobenega vojaškega uspeha! Kar se tiče relativnosti, je seveda pisatelj tu ravnotako pošten kakor drugod. Prebivalstvo Italije šteje na 38 000:000, prebivalstvo Anglije pa na 430,000 000, kakor bi ne vedel, da so v teh 430,000.000 tudi kolonije, kakor Južna Afrika in Indija, od koder je pač malo dalje do fronte kakor od Pijemonta, in ve pisec, da so se kolo-nijalne čete porabile v relativno majhnem številu. Pa naj bo temu tako ali tako, pokličimo za pričo angleškega maršala Haigha, ki ima gotovo boljši pregled čez vojno kot gospod Babudri. Maršal Haigh je rfekei v nekem govoru julija t l.: .Rusija nas je pustila na cedilu, Italija pa nam je bila po porazu pri Kobaridu v breme." Iti francoski pisatelj Riv** f ni sovražen Italijanom -«*• tudi avstriiskl 9' pravi; ,-Vsi ... **®vani bodo rekli * večjo upravičenostjo ko{ d Annunzio da so bili pravi zmagovalci ob Piavi Slovani, ki so storili vse, kar je bilo v človeških močeh, da zadajo zadnji udar svojim avstro-ogrskim gospodarjem in se jih osvobodijo. Pristavili bodo, da so bili edini nasprotniki, ki so jim naredili kaj škode francoski pešci in angleške strojne PUŠke." ___________________ (Dalje prih.) t /i SI > J J- 4 1 Splošna stavka v Trstu in Furlaniji. LDU. Berlin, 7, fvg, (DunKU.) »Lokalanzeiger« poroča is Lugana: Splošna (davka v Trstu so Jo razširila tudi na Furlanijo. V Trstu so aretirali vso delavske delegate, ki so bili, po številu okoli -100, zbrani v ljudskem domu, ni^i njimi tudi tržaškega poslanca 0>Uvo. VLADIMIR LEVSTIK. 142, nadaljevanje. Višnjeva repatica. XVIII. Grof je zapustil predsednika nedvoumno vesel in razigran, kakor vsak človek, ki prihaja 2iv in zdrav iz težke nevarnosti, povrhu pa še ve, da je bila namišljena. Kljub vsej mrzli pripravljenosti mu je bilo prijetno gledati pred seboj vsaj nekaj dni, vsaj rok, ki ga je potreboval za izvedbo »zadnjega dejanja«. Čutil je, kako lehko se mu izprevrže napol dobljena zmaga takorekoč med prsti v grd poraz; namesto triumfator, bi bil potem le grešnik v rokah omržene »pravice«, žrtev, nad katero bi se razkoračilo baš tisto svetohlinstvo, ki ga je hotel zadeti, osmešiti do smrti. In to mu ni bilo vseeno. »Zdaj se pravi izrabiti čas,« je mrmral Še na pragu predsedniškega dvorca, ne da bi ogovoril Jacquesa, ki ga je meril z zvedavimi očmi in hudomušnim posmeškom, misleč si že, da ni opravil v svoje zadovoljstvo. »Usoda je na poti — le dnevi, morda le ure mi še ostajajo! Da bi ga vrag, zlato-žilnika starega ž njegovo Klotildo vred; izvzeti ga moram iz računov, ne kaže mi drugače ... Tak na delo, na pogibel, na polom!« lil je prepričan, da je padlo seme njegovih be9ad clohnkn v ettncalančino dn4r» in nnnra nhrnHili sad,— ako utegne. Toda ravno ta pogoj ga je opominjal, da svojega uspeha ne drži sam v rokah; polaščal se ga je nemir, kakor vojskovodje, ki pošilja čete v odločilni boj ter misli s slišnim trepetom v srcu na stoinsto možnosti, ki ne smejo nastopiti, da ne bo vse izgubljeno,^ vsa žrtev in napor zaman. Struna človeške slabosti m nezadostnosti je zvenela v njem čedalje glasneje; on, ki je delal odkraja z brezmotno točnostjo stroja, je zdai izgubljal zaupanje vase in čutil v dnu -duše prve odmeve dvoma: čemu vse to ? »Tudi tako bi si lehko pognai kroglo v glavo; kaj mr je po smrti do tega, ali sem jih sodil ali ne? ’ Še več! Sredi vožnje proti domu je prhnila iz motorjevega brnenja nenadna, uporna misel: ali ni blazno, da prestriže nit svojih dni že zdaj, radi golega računa? Cernu je treba tega? To je romantika, smešna trmoglavost samomorilca, ki si potegne zanko preko glave, meneč, da njegov »roman« drugače ni dostojno zaključen . .. Zdaj, ko so se dejstva sama polaščala vajeti, zdaj, ko se je udiral skrbno pripravljen plaz ter mu izpodmikal tla pod nogami, sc je oglašal v njem naravni odpor, gnev proti svojemu načrtu in samemu sebi, poslednja revolta vsakega živega bitja: »Ne poginiti, ker poginiti, ker sem zapisal, da poginem! Ravno ker je prepozno — nel Ven, nrnro^o i£o ________ nn hhUa 1,: na prosto iz Človeška duša je Čudot skrivnih vzmetov tn kolešč' o nepravem času — al*^ ter skušajo obrniti tel Komaj je bil grof načrta za »posle'5 _> . tudi škoda zar 'SC/eJanie«, /ustit* pdvet: j« toro živetiI Naprimer aolnce, nebo ki »Vseen-j trepete od mojih da tnislim in ,oren mehanizem, poln