SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 48-49
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 8 de diciembre - 8. decembra 2005
NAJBOLJŠE JAMSTVO ZA PRIHODNOST
Pismo Slovencem po svetu
DR. ANDREJ FINK
(Gio^ior na 50. Sli^^^'^nskeim
Daljpi pretek časa nam daje perspektivo. To, česar navadno ne vidimo ali nam je nejasno zaradi bližine dogodkov, spoznamo ali sprevidimo po desetletjih. Vsakodnevno prizadevanje in trud, pa prijetni in neprijetni dogodki, nam običajno kažejo le trenutno sliko nečesa, pa naj bo to lastna življenjska pot, življenje družine, razvoj neke skupnosti ali napredovanje neke ustanove. Trenutna slika nima posebnih dimenzij, ker je preveč vezana na vsakdan in njegove malenkosti. Šele pretek časa omogoča panoramsko sliko, v kateri iz oddaljenosti vidimo, česar do tedaj pe nismo.
Danes se že petdesetič zbiramo v znamenju Pričevanja v zvestobi ter slovenske posebnosti in identitete. Pred petdesetimi leti so napi predniki ustanovili ta Slovenski dan kot znamenje in simbol nape istovetnosti. Ko se zbiramo na ta dan, drug drugemu, pa tudi vsej javnosti, na neizrečen način dopovedujemo in dokazujemo, da smo Slovenci oziroma da izhajamo iz tisočletnih slovenskih korenin. V prvih letih so srečanja na ta dan imela predvsem bodrilen in opogumljajoč pomen. Srečanje je vsaj za nekaj ur ustvarilo umeten, a prijeten in potreben občutek, da smo nekje drugje, kjer je naravno ob nas samo rojak, kjer se počutimo tako, kot če bi bili v domačem kraju. Tedaj, ob začetkih, je slovenskemu človeku to snidenje bilo bivanjska nujnost. Iz teh in takih srečanj s prijatelji in znanci je rojak črpal moči za nadaljnje življenje v tedaj zanj popolnoma tujem okolju. V tem tujem okolju je hotel nadaljevati svoje prejpnje slovensko življenje, čeprav se je zavedal, da živi kot rastlina, ki je bila na silo izruvana iz domače prsti in presajena v drugo, do tedaj neznano zemljo. Morda bi lahko dejali celo, da se je to življenje razvijalo kot v cvetličnem lončku, torej na umeten način. Toda naj bo tako ali tako, tedaj je slovenski človek poskupal na vse načine nadaljevati svoje prejpnje življenje, ki je bilo nasilno in travmatično prekinjeno in pretrgano.
Sedaj po tolikem času pa lahko jasneje spoznavamo, da je v tistih začetnih ustanovnih letih poleg nadaljevanja prejpnjega življenja dejansko plo za nekaj drugega. Šlo je za ustvarjanje novega življenja. V bližnji in kruti preteklosti je ostala kri, nasilje, trpljenje, mučeniptvo, smrt. Daleč, predaleč je ostala zasužnjena geografska domovina. Stik z njo je bil zaradi političnih razmer nemogoč. Tudi pirni ocean je bil vmes. Za tedanje razmere je oboje predstavljalo kozmične razdalje. Vsaka misel na vrnitev je bila utopija, ki je bila pa vrhu vsega pe preveč boleča. Tem bolečim mislim se pa tudi ni bilo mogoče izogniti. Slovenca so v tistih okolipčinah te misli spremljale vsakič, ko se je ustavil sam pred seboj in se sprapeval o tem, kje je in zakaj je tu. To je bilo skoraj vsak dan! V samoti na poti v službo, v samoti sredi tujega vrveža se je samo zamislil, pa je bil že drugje! Otropka in mladostna preteklost pa težka leta vojne, revolucije in krvi so bili vsakodnevni zvesti spremljevalci Slovenca v prvih letih življenja v tej deželi. Če je zemljepisna domovina ostala daleč, zamorjena, ga je pa živo spremljala duhovna domovina. Iz nje in zanjo je živel, čeprav na drugi polobli in v drugih razsežnostih, in to mu je dajalo moči, da je gledal naprej. Ne da se živeti samo ob neprestanem in morečem spominu na grozote iz preteklosti! Iz njih se lahko začne tudi težka, a oživljajoča pot naprej. Iz njih je Slovenec tu začel ustvarjati svojevrstno novo slovensko življenje. Tako je poleg ustanov, krajevnih domov, časopi-
Nad. na 4. str.
Novi državni sekretar Zorko Pelikan, je vsem Slovencem izven meja matične države naslovil naslednje pismo:
Spoptovani rojaki v zamejstvu in po svetu, dragi prijatelji izven meja Republike Slovenije!
Naj gre ob začetku mojega mandata v svojstvu državnega sekretarja in vodje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu moja prva misel k Vam, dragi prijatelji, ki živite v zamejstvu in rarom po svetu in dan za dnem, na različne načine, tkete in utrjujete vezi s Slovenijo. Dovolite, da Vas najprisrčneje pozdravim in hkrati izrazim željo po kar najboljpem sodelovanju z Vami vsemi.
Danes niso pomembni razlogi ali okolipčine, zaradi katerih ste se znapli izven političnih meja matične domovine, niti ni pomembno, kako močno ste se čutili povezane s Slovenijo. Bistveno je to, da se med Vami in nami vzpostavi in poglobi odnos medsebojnega zaupanja in sodelovanja.
Mi, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, smo tukaj zato, da Vam bomo pomagali krepiti
stike s Slovenijo, da Vam bomo stali ob strani v Vapih prizadevanjih za Vap boljpi status, za boljpo vlogo v družbi, v kateri živite. Za nas ste pomemben in nezamenljiv del slovenskega naroda. Četudi živite izven meja nape države, želimo, da bi s svojim znanjem, izkupnjami in zrelostjo čimbolj enakovredno sooblikovali slovenski narod in pirpo skupnost. Prav tako smo veseli Vapega razvoja in uspehov v družbi, v kateri delujete in ustvarjate.
Republika Slovenija se je z vstopom v EZ in NATO in s skorajpnjim prevzemom Evra ter odprave mejne kontrole z ostalimi članicami Evropske zveze enakovredno vključila v družbo demokratičnih držav in tako uspepno zaključuje svoje desetletje in pol dolgo obdobje tranzicije.
Dosedanje dobre izkupnje sodelovanja med Slovenijo in Slovenci v zamejstvu in po svetu želimo seveda ohraniti, hkrati pa želimo skupaj z Vami iskati in graditi nove, danapnjemu času in znanju primerne oblike delovanja. Vlada Predsednika Janeza Janpe je z imenovanjem državnega sekretarja in oblikovanjem po-
sebnega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu potrdila svojo naklonjenost in pozornost do Vas, drage rojakinje in rojaki izven RS. Tudi priprava posebnega zakona, ki je prav sedaj v parlamentarni proceduri in s katerim želi Slovenija uzakoniti svojo tudi v ustavi zapisano skrb za Slovence po svetu, je temeljnega pomena za pravilno repevanje vseh odprtih vprapanj.
Skratka, kar nekaj razlogov imamo, da se lahko upravičeno veselimo novih možnosti za sodelovanje in medsebojno bogatenje. Tudi če ne bo plo vse zmeraj gladko, lahko z dobro voljo in s pripravljenostjo do dialoga zaobidemo marsikatero oviro.
Ko se na tem mestu iskreno zahvalim svojemu predhodniku za ves njegov trud in delo, naj Vam ob koncu izrazim svoje resnično veselje, da bom lahko skupaj s svojimi sodelavci delal z Vami, in naj potrdim svojo največjo pripravljenost, da bomo lahko skupaj naredili nov korak v pravo smer.
Zorko Pelikan, državni sekretar
Ljubljana, 1. december 2005
Slovenski pkofje so zasedali
V ponedeljek in torek, 28. in 29. novembra 2005, je v prostorih nadpkofijskega ordinariata na Ciril-Metodovem trgu 4 v Ljubljani potekala 26. dvodnevna redna seja Slovenske pko-fovske konference (SŠK).
Škofje so v ponedeljek obravnavali naslednja vpra-panja: Škof Andrej GJavan, ki se je kot delegat SŠK oktobra udeležil zasedanja pkofovske sinode o evharis-tiji, je poročal o njenih bistvenih vsebinskih poudarkih, pkof dr. Anton Stres pa o plenarnem zasedanju COMECE, ki je novembra potekalo v Bruslju. Spregovorili so o mestu in vlogi predstavnikov Katolipke cerkve v Svetopisemski družbi Slovenije. Potrdili so statute treh medpkofijskih ustanov: Medpkofijskega odbora za zdravje, Misijonskega sredi-pča Slovenije ter Krpčan-skega bratstva bolnikov in invalidov. Škofje bodo na nedeljo Svetega pisma, 29. januarja 2006 razglasili Leto Svetega pisma, ki bo v Cerkvi na Slovenskem trajalo od 1. januarja do 31. decembra 2007. Najpomem-bnejpi mednarodni dogodek leta bo svetovni kongres biblicistov v mesecu juliju. Podaljpali so mandat dosedanjemu predsedniku Sveta za cerkvene arhive dr. Francetu M. Dolinarju, na Ministrstvo za kulturo pa bodo naslovili propnjo za dokončno ureditev statusa Slovenskega verskega muzeja v Stični. V zvezi z odprtimi vprapanji Cerkve na Sloven-
skem so pripravili Stalipče SŠK glede podatkov o dena-cionaliziranem cerkvenem premoženju. Zasedanje se je v ponedeljek zaključilo s slovesno sv. mapo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja ob 18.30, ki so je udeležili tudi vsi povabljeni pkofje iz tujine.
Seje so se v torek udeležili posebej povabljeni gostje: pkof msgr. Josef Hom-eyer iz Nemčije (predsednik COMECE), msgr. Noel Tre-anor iz Belgije (generalni tajnik COMECE) ter pkofje iz sosednjih pkofovskih konferenc: goripki nadpkof msgr. Dino De' Antoni v imenu Italijanske pkofovske konference, grapko-sekaupki pkof msgr. Egon Kapellari v imenu Avstrijske pkofovske konference, pkof vojapkega ordinariata iz Budimpepte msgr. Tamas Szabo kot predstavnik Madžarske pko-fovske konference ter za-grebpki pomožni pkof msgr. Josip Mrzljak v imenu Hrva-pke pkofovske konference.
Škof Homeyer je predstavil velike izzive, ki stojijo pred Cerkvijo v Evropski
Haider potvarja zgodovino
Knežji kamen so razstavili na sedežu deželne vlade v Celovcu na Koropkem. Tam naj bi ostal leto dni, zatem ga bodo premestili v dvorano grbov v celovpkem deželnem dvorcu. Kot je ob tej priložnosti dejal koropki deželni glavar Joerg Haider, je knežji kamen starejpi od Avstrije in zato najstarejpi pravni simbol na avstrijskih tleh, ki naj bi vedno predstavljal enotnost dežele Koropke. Obenem je dodal, da naj ,,sosedi spoptujejo pravne simbole in simbole enotnosti in naj jih ne postavljajo pod vprapaj".
Knežji kamen, ki je zaradi namere Banke Slovenije, da ga upodobi na slovenskem evro kovancu za dva centa, na Koropkem postal predmet političnih razprav, je bil doslej na ogled v preddverju koropkega Deželnega muzeja. Zaradi načrtovane upodobitve knežjega kamna na slovenskem evro kovancu je koropka deželna vlada sprejela resolucijo, v kateri poziva avstrijsko zvezno vlado, da v
dvostranskih pogovorih poskrbi, ,,da se Republika Slovenija odpove uporabi osrednjega simbola koropke deželne zgodovine, kot je knežji kamen, na plačilnem sredstvu, ki ga izdaja Republika Slovenija in je uporabno po vsej Evropi".
Knežji kamen po Hai-derjevih besedah nikdar ni bil nacionalni ali nacionalistični simbol, temveč naj bi vseskozi predstavljal enotnost dežele Koropke z mejo na Karavankah in Krnskih Alpah na jugu. Znotraj te dežele pa so po njegovih besedah sobivali ljudje z različnim jezikom in kulturo.
uniji spričo krize, ki jo preživlja Unija. Glede na to, da je okrog 60 % prebivalcev Unije katoličanov, se mnogi v pričakovanju pomoči ozirajo proti Katolipki cerkvi. Vsi dosedanji papeži so podpirali evropsko zdru-že-vanje. Pokojni papež Janez Pavel II. (1978—2005) je v dokumentu Cerkev v Evropi posebej naročil, da moramo katoličani misliti, moliti in delovati evropsko.
Gostje so v nadaljevanju prisluhnili pe poročilom o življenju v sosednjih krajevnih Cerkvah v preteklem letu.
BERI_
ZGODOVINA RUSKE KAPELICE .......
DR. KOMAR ČASTNI SENATOR UNIVERZE,
50. SLOVENSKI DAN ,2 V SLOVENSKI VASI................4
POMEMBEN KONCERT ,3 V MENDOZI...........................6
TOŽBA ZOPER CUKJATIJA
H ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Poslanski skupini SD (tako se sedaj imenuje Komunistična partija) in LDS sta uresničili napovedi in se odločili za vložitev tožbe zoper predsednika državnega zbora na upravno in vrhovno sodipče zaradi onemogočanja ustanovitve preiskovalne komisije na zahtevo 31 opozicijskih poslank in poslancev s prvo-podpisanim Milanom
Cviklom (LDS) v zvezi s preiskovanjem okolipčin prodaje deležev paradržavnih skladov v Mercatorju. Predsednik DZ France Cukjati je pe vedno prepričan, da je bilo njegovo ravnanje pravilno, zato razsodbo tudi z veseljem pričakuje.
Cukjatiju očitajo, da je preprečil državnemu zboru na zahtevo poslancev teh dveh strank uvesti parlamentarno preiskavo, kar bi državni zbor moral storiti na podlagi ustave. S tem, ko njihova zahteva ni bila uvrpčena na dnevni red novembrskega zasedanja DZ, je po mnenju SD in LDS predsednik parlamenta krpl ustavno
pravico njihovih poslancev.
V	teh dveh opozicijskih strankah se sklicujejo na 93. člen ustave, ki govori, da mora državni zbor odrediti preiskavo o zadevah javnega pomena na zahtevo tretjine (30) poslancev.
V	SD in LDS so namreč prepričani, da niti v ustavi niti v zakonu o parlamentarni preiskavi možnost ustanovitve dveh "konkurenčnih" preiskovalnih komisij, ki se po vsebini delno prekrivata, ni urejena oz. izključena, zato je popolnoma jasno, da je državni zbor dolžan spoptovati 93. člen ustave in v njem zagotovljeno ustavno pravico 30 ali več poslancev.
Tako menijo, da niti državni zbor in PB manj njegov predsednik nimata pooblastil onemogočiti hkratno delo dveh preiskovalnih komisij. V opoziciji so namreč prepričani, da je po vsebini in času obravnave njihov predmet preiskave v celoti ali vsaj bistveno različen od preiskave, kot so jo zahtevali poslanci vladajoče koalicije.
V opoziciji priznavajo, da gre za precedenčni primer, zato so tožbo vložili na dve sodipči - upravno in vrhovno. Pričakujejo, da bo sodipče ugotovilo nezakonitosti ravnanja predsednika DZ in da bo na podlagi odločitve sodipča dolžan uvrstiti opozicijsko zahtevo na sejo državnega zbora.
Predsednik Cukjati je znova pojasnil, da ene zadeve ne moreta obravnavati dve komisiji. Pri njegovi odločitvi naj bi tako plo za tehtanje dveh pravic: pravice 30 poslancev, da preiskuje dejanja, in pravico posameznikov, ki naj bi jih komisija preiskovala. Ti morajo biti namreč zaslipani v skladu z ustavo, ki prepoveduje dvakratno sojenje, obsodbo ali zaslipanje za isto stvar. Pri tehtanju obeh pravic se je odločil, da zapčiti pravico državljanov, saj so človekove pravice osnova, ki jo morajo vsi spoptovati, je svojo odločitev argumentiral Cukj ati.
TONE MIZERIT
Ruska kapelica pod Vrrfčem
Zavod za varstvo kulturne dedipčine Slovenije (ZVKDS) je končal obnovo spominske kapelice ruskim vojnim ujetnikom pod Vrpčem. Obnovitvena dela so se pričela avgusta letos. To pa je pele prva faza celotne ureditve območja, ki naj bi prihodnje leto, ob 90-letnici zgraditve kapelice, postal pravi spominski park na umrle pri gradnji ceste čez prelaz, je ob odprtju kapelice pojasnil član druptva Slovenija - Rusija Igor Furlan.
Obnova Ruske kapelice, ki je potekala po projektu družbe Gea Consult, je ministrstvo za kulturo in Rusko federacijo stala 25 milijonov tolarjev. Pri tem je bila podpora Rusije po besedah Furlana predvsem v njeni dobri volji pri ureditvi, finančno pa je prispevala okrog petine potrebnih sredstev.
Menjali so streho, pri čemer so se držali načela, da so avtentične zdrave dele ohranili, gnile dele pa nadomestili z novimi, ki so po materialu in izgledu ustrezali prvotnim, tako da je kapelica ohranila svojo obliko.
Tako obnovljena kapelica naj bi sedaj brez obnavljanja zdržala nadaljnjih 50 do 60 let. Vendar pa bo ob tem potrebno urediti gozd v njeni okolici in ga primerno razredčiti, kar so storili tudi ob gradnji kapelice, a se je do danes gozd že dodobra zarasel. Tako bodo kapelico karseda dobro zapčitili pred vlago, ki je poleg snega eden glavnih razlogov za njeno propadanje.
Prihodnje leto bodo uredili tudi preostalo okolico kapelice. Največ pozornosti bodo namenili terasam, na katerih so nekdaj stale lesene barake in vojne bolnipnice. Z avtentičnimi materiali bodo nakazali barake, kakrpne so bile v času vojne, za to pa bodo potrebovali pb približno osem milijonov tolarjev.
Tako urejena kapelica in njena okolica se bosta spremenili v spominski park, ki ohranja spomin na tiste, ki so pri gradnji ceste čez Vrpč v času prve svetovne vojne izgubili življenje bodisi zaradi mraza ali pa nesreče. Po nekaterih ocenah naj bi pri tem delu umrlo kar med 7000 in 10.000 ruskih vojnih ujetnikov. Od tega v plazu marca 1916 le okrog 300, katerim v spomin je bila kapelica prvotno tudi posvečena.
Spominsko slovesnost ob Ruski kapelici, ki se je vsako leto konec julija udeleži tudi delegacija iz Rusije, na državni ravni pripravljajo od leta 1992. Prihodnje leto pa bo ob 90-letnici postavitve kapelice ter ob uradnem odprtju po koncu obnove in ureditve okolice dogodek pb posebej slovesen.
Med prvo svetovno vojno, v letih 1914-1918, je bila Kranjska Gora pomembno križipče vojapkih prehodov. Zaradi italijanske vojne napovedi Avstriji maja 1915 je bila povezava s fronto ob Soči stratepkega pomena za gradnjo ceste do Kranjske Gore prek gorskega prelaza Mojstrovka (Vrpč) vse do Trente. Za gradnjo in čipčenje ceste je avstrijsko vojapko poveljstvo v letih 1915 in 1916 izkoristilo več kot 10.000 ruskih vojnih ujetnikov.
Obeležja za prikrita grobi pča
Poslanka LDS Majda Širca je na ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča naslovila pisno poslansko vprapanje, v katerem ga sprapuje o usodi izbranega enotnega spominskega obeležja za prikrita grobipča po Sloveniji. Poslanka LDS želi izvedeti, ali bodo razvrednotili odločitev prejpnje komisije, ki je za obeležje izbrala bronasti zvon avtorja Mihe Klinarja.
Širčeva želi izvedeti tudi, ali se ne bodo ozirali na 200 milijonov tolarjev sredstev, namenjenih za postavitev vseh obeležij, in ali bodo sprejeli nove reptve za njihovo obliko-
vanje. Načrtovanje novih obeležij pomeni tudi nove stropke, tako za pridobitev idejnega osnutka kot za izdelavo, opozarja opozicijska poslanka.
Sklep o imenovanju nove komisije vlade za repevanje vprapanj prikritih grobipč je vlada sprejela na seji 10. novembra. Nova komisija naj bi glede na izjave predsednika komisije Jožeta Dežmana preučila tudi sporne izbrane simbolne gonge, je zapisala poslanka LDS. Iz tega sklepa, da bo komisija predlagala oblikovanje novih obeležij in s tem ,,preklica-la" odločitev nekdanje komisije.
Zamenjava v vladi pravzaprav ne bi smela nikogar presenetiti. Stvari so se že tako zasukale, da je predsednik Kirchner dokončno vzel vajeti v svoje roke in ima skoraj absolutno oblast. Razumljivo je torej, da hoče imeti vlado ,,po svoji podobi".
Novo obdobje. To niso le nekateri novi ministri. Gotovo bodo prihodnji meseci obdobje, kjer se bo dokončno pokazalo, kakpen je Kirchnerjev politični in tudi gospodarski projekt. Kajti, po mnenju večine opazovalcev, novi gospodarski minister ne bo Felisa Miceli, temveč predsednik sam. Ona bo le izvajala njegove napotke in tehnično usklajala projekt predsednika na gospodarskem področju. Enako seveda tudi drugi ministri. Sploh pa spremembe tudi ne bodo tako ogromne niti v gospodarstvu. Ob krmilu stoji ekonomistka, katere strokovni pogled v velikih potezah sovpada s tistim, ki ga je imel bivpi minister Lavag-na. Še več, ona je iz vrst njegovih ,,učencev" in jo je tudi Lavagna postavil na čelo Narodne banke, ki jo je doslej vodila. Je pa ena bistvena razlika, lahko bi rekli ideolopka usmeritev: že na univerzi je Felisa Mi-celi aktivno sodelovala pri ptudentskih organizacijah levičarskega predznaka, njena stroka je socialna ekonomija in tudi glede ukrepov da zaustavi inflacijo se razhaja s svojim prednikom.
Nove smeri. Vsem je
O uspehih predsedovanja OVSE
Slovenija je bila kot predsedujoča OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje Evrope) uspepna pri uresničevanju nalog, ki si jih je zadala - reformirati, oživiti in uravnotežiti OVSE -, je na srečanju razprjenega urada Parlamentarne skuppčine OVSE v Ljubljani dejal predsedujoči Dimitrij Rupel. Dotaknil se je tudi težavne priprave sklepnih dokumentov ministrskega sveta in povedal, da vprapanje t.i. zavez iz Carigrada ostaja vir nesoglasij do te točke, da ministrska deklaracija morda že tretje leto zapored ne bo sprejeta.
Tako bodo sodelujoče države na ministrskem svetu, ki bo zasedal v Ljubljani, verjetno sprejele časovni načrt reforme OVSE, v katerem bodo navedeni skupni cilji, za katere Rupel upa, kot je dejal, da bodo uresničeni v letu 2006, da bi okrepili učinkovitost organizacije. Pri tem je pozdravil vlogo in prispevek PS OVSE v tem procesu in jo pozval k nadaljnjemu delovanju kot „motorja reforme".
Rupel je tudi izpostavil, da je v letu predsedovanja Slovenija dala nov poudarek večjemu ravnotežju vseh treh razsežnosti, na katerih deluje organizacija, politično-vojapki, gospodarsko-okoljevarstveni in človekovi. Slovenija je bila tudi uspepna pri oživitvi organizacije, saj ima zdaj novo lestvico prispevkov v proračun, novega generalnega sekretarja, upanje v pravočasno sprejetje proračuna za leto 2006, vlada pa tudi veliko bolj konstruktivno ozračje.
Predsedujoči OVSE je izpostavil tudi dejavnosti predsedujoče države pri zmanjpevanju napetosti in krepitvi stabilnosti v letopnjem letu.
Pred začetkom dvodnevnega 13. ministrskega zasedanja OVSE bo po napovedih vodje slovenske delegacije v PS OVSE Roberta Battellija razprjeni urad PS razpravljal predvsem o reformah organizacije, v tem okviru pa predvsem o vlogi PS v sistemu organizacije. Parlamentarna skuppčina si želi okrepitve svoje vloge, predvsem pa meni, da pravo učinkovitost organizacije onemogoča veto.
jasno, da eden težki
e prav inflacija h izzivov nove dobe. Lavagna odhaja, ko je gospodarstvo pb v bujnem razmahu. Nihče mu ne more zanikati zaslug, da je državo izpeljal iz globokega močvirja in uspepno iskal bolj trdnih poti. A do tukaj je pripel s svojo znanostjo in na nova vprapanja iskal odgovore, ki niso zadovoljili predsednika. Da ukroti inflacijo je načrtoval „ohladitev" ekonomije: bolj varčno upravljanje, omejitev javnih del, bolj strogo nadziranje in omejitev denarnega obtoka. Predsednik pa smatra (in v tem soglapa gospa Miceli), da je domače gospodarstvo komaj v povojih obnove. Treba je pe nekaj let rasti in razmaha, torej „ohladitev" bi lahko negativno vplivala na celotno stanje. Na nek način je to zanimiva teorija. A kakor vse teorije, je primerna za tistega, ki jo zagovarja, za nasprotno stalipče pa zmotna. Kot v vsem lahko trdimo, da ,,vsak učitelj s svojo knjigo" (cada maestri-to con su librito). Ne bodo se zedinili.
Posledice. Odsev nove smeri v konkretnem gospodarstvu bo le delno viden Ne smemo pričakovati nobene revolucije. Čeprav namreč nova minister meni, da povipanje plač ne povzroča avtomatično infla-
cije, se vlada boji, da bi se zahteve po zvipanju razpasle in bi nove stavke vnesle socialni nemir v družbo. Primer stavke v letalski družbi Aerolineas Argentinas, ki je hudo prizadela podjetje in ugled države, poleg tega da je povzročila udarec turizmu, doni kot alarmni zvonec v vladnih krogih. Ni edini dogodek ki postavlja vprapanje na vladni slavospev bližajoče se socialne dobe. Je pa zanimivo, da s to novo politiko vlada daje prav Cerkvi, ki je pred kratkim opozorila na rastoče razlike med bogatimi in revnimi. Tedaj je predsednik grobo reagiral; sedanje zadržanje pa nosi pečat pkofovskega opozorila.
Novi ministri. Že prej smo omenili, da je nova vlada domala po želji predsednika. Ni več ministrov, ki ne bi strogo soglapali s predsednikovo linijo. Še več, eden najbolj zvestih njegovih pristapev, minister za javna dela De Vido, je pridobil na oblasti. Gospodarsko ekipo, v kolikor je bila prenovljena, sestavljajo njegovi prijatelji in sodelavci. Zanimivo je, da je zadnji napad ministra Lavagna, ko je kazal na nepravilnosti v pogodbah za javna dela, letel prav na De Vida. Minister za zunanje zadeve je postal Jorge Taiana, dosedanji podminister. Na tem področju ni pričakovati nobenih sprememb. Tudi bodo stvari normalno potekale naprej na ministrstvu za socialno skrbstvo. Predsednikovo sestro Alicio, ki je odpa v senat, bo nadomestil zdravnik Juan Carlos Nadlich, ki je doslej kot poddirektor vodil ustanovo socialnega skrbstva za upokojence (PAMI). Zato pa je bilo presenečenje večje v obrambnem ministrstvu. Ne samo, da je bila tudi tja postavljena ženska (prva v zgodovini države); Nilda Garre izhaja iz bojevitih levih krogov peronizma. V letih 1970 je namreč bila aktivna članica mladinske veje peronizma (,,la gloriosa JP") in delovala v neposredni bližini skupin, ki jih je odplavilo v oboroženo vstajo. Kako se bo sedaj razumela z generali?
Oživeli radikali? Premike smo lahko opazili tudi v radikalni stranki. Za novega predsednika je bil izvoljen bivp mendopki guverner Roberto Iglesias. Zmaga je pomembna, ker je z njim v stranki prevladala skupina, ki zavzema do vlade kritično stalipče. Še več, po zmagi je Iglesias zatrdil, da ,,samo radikalizem predstavlja resno zavoro hege-moničnemu projektu Kirch-nerja". Radikali imajo trenutno v oblasti pest provinc in so prva manjpina v parlamentu. Z upanjem gledajo na leto 2007 in marsikdo že sanja o zanimivem predsednipkem kandidatu: bivpem ministru Lavagni.
Občutki so pač občutki
Ob razstavi Cecilije Grbec: Plameni iskanja
(Od na pega dopisnika)
Pravijo, da se je v petnajstih letih preselilo čez 400 oseb iz Argentine v Slovenijo. Malokdo je doživel preselitev na enostaven, naraven, netravmatičen način. Ja, v očetnjavo, domovino naph starpev, starih starpev, a tudi tu si je treba najti streho, zaslužek — torej usidrati se, preskrbeti si eksistenco, kot je temu pravila napa stara mama Cika.
Teh naporov nikakor niso obvarovani ustvarjalci, umetniki vsakovrstnih strok in panog. Cecilija Grbec je ena izmed teh. Mlada slikarka je imela že vrsto razstav svojih del tako v Argentini in tudi v Sloveniji. Z razstavami del, ki jih ustvarja, si tudi ona ipče svoj prostor, usidranje v ta slovenski danes in tukaj.
Glavni urednik me je že pred časom naprosil, naj bi napisal o razstavi njenih del v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, kjer je imela skozi ves mesec november razstavljenih 32 platen. Ker je galerija odprta le med delovnim časom in ker se je mesec november neverjetno zakompliciral, sem komaj ujel zadnji dan razstave in si ogledal njena dela. Kaj pomaga poročilo ali zapis razstave, ki je že raz-stavljena? Le toliko, da jo zabeležimo, pa tudi, da napovemo naslednjo, ki je bila odprta 3. decembra (in bo odprta do 12. januarja) v Domu v Tinjah na Koropkem. Če ravno te dni hodite tam okoli ...
Plameni iskanja. V naslovu je najbrž skritega veliko več, kot le rumena barva, ki sije z naslikanih sončnic (več platen) in ličnega vabila. Pravzaprav pa kaj naj o slikarstvu napipe nekdo, ki se priznava za nepismenega, analfabeta na tem polju, ki pozna čopič le takrat, ko je treba prepleskati sobo? Kritike ali kritične analize barvnih kompozicij, pa kompozicije slike kot take in njeno perspektivnost in pe ne vem kaj — prepupčam stroki (,,le čevlje sodi naj kopitar"). Posredujem vam svoje občutke, ki so le to in ki niso obvezno občutki slikarke, ker za občutke umetnosti ni meril (pa spet se spupčam v nepismenost, to pot v filozofiranju).
Slike so nastale v zadnjih treh letih, razdelil bi jih v tri skupine: portreti, rože, pokrajine. Sicer bi lahko razdelil dela tudi po drugih merilih: oljnate ali akrilne barve, po letnicah nastajanja, po marsičem drugem, ki mi prihaja na misel.
Vse slike so nastale v zadnjih treh letih v Sloveniji. Iz njih diha slovenska pokrajina, vendar razstavo zaznamuje tudi močni argentinski sestavni del, ki jo izžarevajo portreti. In to so večinoma obrazi domačinov z indijanskimi potezami, polni močnih, rjavih barv. Zanimivi izrazi, zelo prepričljivi; rekel bi, da so pravi, avtentični, da se za njimi skriva ime in priimek nekoga. Ker jih sam ne poznam, moram iskati indirektnih dokazov. Odkrijem jih v portretu njene pokojne stare mame, naslikane kar nekaj let po njeni smrti, ki sem jo že od daleč spoznal.
Prikazane pokrajinske slike dihajo mir, spokojnost, milino (kot je tudi naslov eni izmed njih). Sprehajalipče ob Trnovskem pristanu, vrbe, pa obrežja Ljubljanice, človeka spomnijo na to, da je lahko tudi sam občutil nekaj podobnega. Ni črt ločnic, so odtenki barv, ki nas prestavijo z enega sestavnega delca narave na drugega. Vse se prepleta, preliva.
Pa ne vse. Nekaj slik, ki je nastalo na piranski
obali, se razlikuje ravno v tem, da obstajajo črte ločnice, da ni prelivanja, ampak so prerezi. Toni barve so pe kolikor toliko podobni ali blizu tistim prejpnjim. Ustavljam se ob tem, ker hočem omeniti pe sliko gorske vasi (Slovenski kraj), kjer je občutek popolnoma drugačen: ni miline, črte so grobe, debele, barve so drugačne, trde. Poezija narave se izraža na različne načine.
Iz do sedaj omenjenega se mi utrne misel, da se je Cecilija - vsaj po razstavljenih delih sodeč - že vrasla v slovensko geografsko okolje, da ga je sprejela za svojega, saj lahko iz njega in v njem živi. Vendar je njena človepka povezanost ali povezanost z ljudmi na oni strani luže pe zelo močna, močnejpa od teh, ki jo obkrožajo. Slika slovenske pokrajine, a portreti pripadajo osebam, ki so ostale tam (geografsko) daleč, so ji pa intimno pe vedno zelo blizu. Naj ponovim: po razstavljenih delih sodeč.
Umetnik s svojim delom lahko obuja različne občutke ljudem, ki opazujejo, gledajo, se vživljajo v njegovo stvaritev. Cecilijine slike imajo dodano vrednost, pe drugačen izziv spoznavanja, kaj se skriva za njenim ,,iskanjem". Slike imajo svoje ime in to celo v dveh jezikih. Pipem: v dveh jezikih, in ne: dvojezično ime. Namreč v nekaterih slučajih se imeni ne sklapl-jata (ne ,,ptekata", v domači slovenpčini). Slika ženske-domačinke, ki ima prevezano ruto oziroma culo čez ramo, z nasmehom na obrazu, nosi ime: Pogrepana/ Extraviada. Ko sem sliko pogledal s slovenskim imenom, sem imel določen občutek; v kasteljanpčini se mi je čisto spremenila, kot tiste slike, ki z leve strani vidip eno osebo, z desne pa drugo. - Ravno tako pri popku sončnic v vazi sredi mize: Tvoj dar/Tu entrega. V prvem sem videl pač enostavno darilo, pozornost, v drugem pa izraz popolne predanosti tistega, ki je popek prinesel.
Občutki so pač občutki. Ker pa Cecilija obvlada oba jezika, imam (spet) občutek, da nas je z naslovi v dveh jezikih hotela obogatiti z dodatnim razmipljanjem, spoznavanjem slik. Torej na razstavi ni bilo le 32 platen, ampak nekaj več, kolikor jih je vsak hotel ali mogel videti.
GB
Dr. Milan Komar častni senator Univerze v Ljubljani
VEČER SKA
Identiteta in politika v Južni Ameriki
V soboto, 19. novembra je pri Slovenski kulturni akciji dr. Andrej Fink imel predavanje z zgodovinsko
—	družbenega področja pod naslovom Identiteta in politika v Južni Ameriki. Predavatelj in prevajalec dr. Andrej Fink je dobro poznan v napi skupnosti in v argentinskih krogih, ki se zanimajo za mednarodno javno pravo.
Tema teh izvajanj sega v prve dneve ppanske in portugalske osvojitve ameripkih ozemelj do aktualnosti. Dogajanja iz preteklosti so pereča problematika sedanjosti. Pogled nazaj na odvijanje zgodovinskih dogodkov nam osvetli in razloži v marsičem sodobno južnoameripko družbeno, kulturno in politično življenje.
Predavatelj se je najprej dotaknil bistvenih načel mednarodnega prava, ki v kolikor je možno dovoljujejo obstoj civilizirane družbe in stike med državami. Da bi glavni del predavanja bil publiki jasnejpi, je nato dr. Andrej Fink nanizal nekaj bistvenih misli o tem, kaj pojmujemo pod besedo kultura, kaj naj bi bila identiteta nekega naroda, ideja
—	morda predsodki o tako slabo imenovanih ,,nižjih" in ,,vipjih" kulturah, o stikih in konfrontacijah med kulturami.
Ob bežnem pogledu na osvojitev Amerike s strani Španije in Portugalske je razložil različno mentaliteto portugalskih in ppan-skih osvajalcev. Primerjal jih je tudi z anglepkim pogledom na osvojitev severnih krajev Amerike in na njihov odnos do domačinov.
V svojem govoru je dr. Andrej Fink predstavil kot zgled pravilnega načina stika dveh kultur: evropske in indijanske, metodo, ki so jo uporabljali jezuiti v svojih znanih misijonih. Predstavil je ta vzorec kot edinstveni primer v zgodovini. Namen jezuitov je bil dvigniti indijansko kulturo, približati indijance katolipki veri, a brez nasilja in z velikim spoptovanjem do indijanske omike in navad; prekvasiti jo, ne uničiti! Želi so velike uspehe, dokler portugalske in liberalne spletkarije niso dosegle izgon jezuitskega reda iz ppanskih kolonij. Frančipkani, ki so jih nadomestili, niso bili kos podobni civilizacijski akciji in tako se je pričel na neki način začetek konca ko-losalnega jezuitskega misijonskega — civilizacijskega načrta.
Dr. Andrej Fink ugotavlja, da je kot posledica nerepene situacije med obema kulturama (ppansko
evropske in indijanske) in že po južnoameripki osvojitvi nastal neki socialni prepad med preprostim ljudstvom in voditelji - ,,caudil-los", ki so se obnapali kot srednjevepki grofi lastniki province, kateri so načeljevali. To je zaznatno pe danes. Politične in državne ustanove so krhke, ne služijo svojemu namenu, med ljudstvom in vodstvom je prepad nesoglasja namesto sodelovanje.
Sprememba te situacije, pridobitev identitete v teh državah Južne in Srednje Amerike bo dolgotrajna in potrpežljiva naloga, za katero pa se politični voditelji ne zanimajo.
Zanimivo predavanje je bilo bogato, prepleteno s ptevilnimi idejami in zaključki, zato se je po njem razvila dolga in zanimiva debata.
Na podlagi ideje vodje likovnega odseka prof. Andrejke Doli-nar Hrovat že več kot eno leto ob vsakem predavanju in da je vzdupje pe bolj prijetno, dvorano na zadnji steni ob vhodu krasijo slike. Tokrat so bili razstavljena ptiri olja umetnika Branka Zavrta-nika s slovensko in argentinsko tematiko.
KC
V	tednu Univerze v Ljubljani je bila osrednja prireditev slovesna seja univerzitetnega senata. Na njej je častni senator univerze je postal prof. dr. Milan Komar iz Argentine, naziv častne doktorice univerze pa so podelili flavtistki Ireni Grafenauer.
Naziv je v ponedeljek, 2. decembra, v imenu prof. Komarja dr. sprejel Matija Ogrin.
Dekan teolopke fakultete je na podelitvi v svojem govoru takole utemeljil odlikovanje dr. Komarja:
,,Prof. dr. Milan (Emilio) Komar se je po 2. svetovni vojni znapel v reki beguncev, ki so morali zapustiti svoje rodne domove in si ustvariti nov dom v tujini. Rodno Primorsko je po 1. svetovni vojni pred italijansko okupacijo zapustila že njegova družina, ki se je naselila v Ljubljani. Tu je Milan Komar naredil gimnazijo in se vpisal na pravno fakulteto. Že v ptu-dentskih letih se je močno zanimal za filozofijo. Nanj sta pomembno vplivala akademik Alep Upeničnik in prof. Josip Turk, predstavnika novotomizma na Slovenskem, najbolj pa Evgen Vasiljevič Spektorski, ruski emigrant, zadnji nekomunističi rektor kijevske univerze, ki je na ljubljanski pravni fakulteti predaval sociologijo. Spektor-ski ga je navdupil za ptudij Valvasorjevega sodobnika, kranjskega državoslovca, juri-sta in pravno-političnega filozofa Franca Alberta Pelzhof-ferja, obenem pa tudi za Christiana Wolffa, nempkega filozofa iz obdobja racionalizma. Študij je končal leta 1943 na filozofski fakulteti salezi-janske univerze v Torinu z doktoratom na temo Pravična vojna pri Vitoriji in Suarezu
Pot je Milana Komarja po 2. svetovni vojni odvedla v Argentino, kjer se je najprej preživljal z ročnim delom in nadaljeval ptudij filozofije in pedagogike. Postopoma je začel na raznih visokopolskih ustanovah poučevati humanistične predmete, zlasti klasične jezike in filozofsko antropologijo. Leta 1963 je postal redni profesor za novovepko filozofijo in leta 1971 za filozofsko etiko na novo ustanovljeni Argentinski katolipki univerzi v Buenos Airesu. Tam je učil do upokojitve leta 1998, s svojimi predavanji pa je bil tudi reden gost na mnogih drugih visokopolskih ustanovah.
V	svojem raziskovalnem delu se je Komar posvečal predvsem misli Tomaža Ak-vinskega in Christiana Wolffa, 'najbo j sistematičnega predstavnika racionalizma'. Raziskave so ga privedle do sklepa, da je sodobna filozofija Akvinca po krivici obdolžila racionalizma. Tako je Komarju na svojevrsten način uspelo rehabilitirati Tomažev realizem, kar je odmevalo
tudi v mednarodni strokovni javnosti,
Sam sebe ima za predstavnika realizma in s tega vidika je odgovarjal na različna filozofska vprapanja. V nasprotju z novovepko filozofijo, ki je svojo zgodovino razumela kot vedno večji obrat misli k sami sebi, je Komar filozofijo razumel kot mipljenje, usmerjeno k stvarnosti. S tega vidika je prevrednotil zgodovino filozofije, na tomistični realizem pa je postavil tudi antropologijo in etiko. Ko je Urad za dupevno zdravje pri OZN organiziral filozofske tečaje za psihiatre in psihologe, je to nalogo zaupal Komarju in njegovemu razumevanju človeka.
Najodmevnejpe poglavje v Komarjevem delu zavzemajo njegovi tedenski filozofski tečaji. Več kot ptirideset let je z njimi privabljal piroke kroge poslupalcev in jih po sokratsko usposabljal za družbeno-kritič-no in filozofsko dosledno mipljenje. Med stotinami tečajev, med katerimi so mnogi trajali po celo leto, najdemo naslove, ki posegajo v samo jedro družbene problematike. Teh tečajev Komar ni namenjal le ppansko govorečim poslupalcem, ampak je z njimi prihajal tudi v ptevilčno skupnost Slovencev v Argentini. Množična obiskanost tečajev govori o aktualnosti in vablji-vosti Komarjevega sloga filozofiranja.
Komar ni le mislec, ampak tudi pesnik. Poleg svojih pesmi je objavil nekaj pesnipkih prevodov in zapisov o pomembnih slovenskih kulturnikih. Njegov pretanjen odnos do slovenskega jezika se kaže tudi v njegovi filozofski terminologiji in slogu.
Za svoje delo je bil Komar že odlikovan z najvipjimi argentinskimi državnimi odlikovanji, papež Janez Pavel II. pa ga je leta 1992 odlikoval z redom komandatorja vitepkega reda sv. Gregorja Velikega. Je tudi edini Slovenec, katerega ime je od leta 1963 mogoče zaslediti v argentinskem Kdo je kdo?
Prof. dr. Milan Komar, nekdanji ptudent ljubljanske univerze, je dolga leta svojega življenja v tujini na vrhunski način zastopal slovenskega znanstveno-akademskega duha. Velik je tudi njegov prispevek h kulturnemu življenju slovenskih zdomcev v Argentini. Zato je Senat Univerze v Ljubljani sprejel sklep, da mu za njegovo življenjsko delo podeli naziv 'častnega senatorja' Univerze v Ljubjani."
Na slovesnosti je 16 profesorjev dobilo naziv zaslužni profesor.
Podelili so tudi osem zlatih plaket, plaketo Pro universitate labacensi sta prejela Igor D. Gregorič in Kuratorij Knafljeve ustanove, svečano listino mladim visokopolskim učiteljem pa je prejela Sabina Jelenc Krapovec.
50. SLOVENSKI DAN
PRIČEVANJE V ZVESTOBI
Največja družabna prireditve, ki jo vsako leto organizira krovna organizacija Zedinjena Slovenija: to je Slovenski dan, ki je bil letos že petdeseti po vrsti. Pokazal nam je, da pe živimo, da je aktivni zagon med nami prisoten in smisel za skupnost dejavna in močna.
MALO ZGODOVINE
Prvi Slovenski dan smo argentinski Slovenci izvedli že 22. aprila 1956, v organizaciji tedanjega Druptva Sloven-
poteklo deset let od jenci so bili razkrop-
cev in sodelujočih ustanov. Še ni množične naselitve in slovenski nase ljeni po vseh predmestjih ogromnega Buenos Airesa. Prireditev jim je nudila možnost, da se sovapčani, znanci in prijatelji srečajo, drug drugemu povedo, kako jim poteka življenje in se razveselijo v prijetni družbi, ob domači glasbi. Tudi pijače in tradicionalnih slovenskih jedi ni manjkalo. Takratna prireditev je imela poleg tega pe solidarni namen pomoči potrebnim rojakom.
Slovenski dan je pripel v navado. Vsako leto ga je druptvo organiziralo na nedeljo po veliki noči, poznano kot belo nedeljo. Kraj srečanja je bila Slovenska pristava v Castelarju. Od prvotnih samo družabnih srečanj smo počasi prepli tudi na skromne kulturne programe.
Z leti je prireditev izgubila svoj prvotni namen, posvečen srečanju znancev, ki se že dolgo niso videli. Počasi je pričela nastopati nova generacija, ki je tej osrednji prireditvi dala nov pečat. Tudi kraj so zamenjali: od leta 1974 je Slovenski dan pričel ,,krožiiti" po raznih slovenskih sredipčih Velikega Buenos Airesa. Štiri od teh, ki imajo dovolj prostora da gostijo množico ljudi, od tedaj pomagajo organizirati ta srečanja. Pa pe ena sprememba je pripla: tudi tradicionalna bela nedelja je odpadla. Po sklepu Zedinjene Slovenije in Medorganizacijskega sveta, od leta 1994 Slovenski dan sovpada z obletnico krajevnega Doma, ki tisto leto gosti prireditev. Poseben poudarek pa je medtem dobil tudi kulturni del prireditve, z raznimi pevskimi in plesnimi nastopi, s sodelovanjem različnih skupnosti iz vse države.
DOPOLDANSKI DEL
Letopnji 50. Slovenski dan je potekal v nedeljo, 27. novembra v Slovenski vasi v Lanusu, napi najstarejpi krajevni skupnosti, na južnem delu buenosairepkega predmestja. Geslo dneva je bilo: „Pričevanje v zvestobi", saj letos poteka tudi 60 let napega begunstva in izseljenstva. Dan je bil krasen, sicer nekoliko vroč za pomlad, a veter je pomagal, da nismo obupali ob znani buenosairepki vročini in vlagi. Ko so gostje prihajali v Dom, so poleg dobrodoplice prejeli tudi nalepko dneva, pa ličen program,
ki ga ^je oblikovala Irena Žužek.
Dan se je pričel ob 11.30, ko je napovedovalka Veronika Rot	pozdravila
zbrane goste in razglasila tradicionalno dviganje zastav ob petju državnih himen. Zastavi sta dvignila na drog podpredsednik druptva Slovenska vas Peter Rot in predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj.
Za tem obredom so bili gostje povabljeni v bližnja cerkev Marije Kraljice, kjer se je pričela sveta mapa. Daroval jo je delegat slovenskih dupnih pastirjev, msgr. Jure Rode, ob somapevanju msgr. Francija Urbanije, ter lazaristov Jaka Barleta in Pavleta Novaka. Mapni nagovor dr. Rodeta je prepletala misel o pomenu in važnosti Slovenskega dne za življenje skupnosti. Mapo je spremljalo lepo vodeno ljudsko petje, katerega je na orglah spremljala prof. Lučka Marinček Kastelic.
Po končani mapi so se gostje ponovno podali v prostore Hladnikovega doma, kjer so že čakale pogrnjene mize.
Prijateljsko kosilo, med in po katerem je bilo dovolj priložnosti za razgovor prisotnih rojakov, je dopolnilo prvo obdobje pričakovanja popoldanskega programa. Med tem so nekateri napi domovi tudi že pripravili tradicionalne ptante. Poleg krofov in slovenskega peciva so važen del zavzele knjige, od starih izdaj nape skupnosti, do sodobnih v Sloveni-
ji, pa zgodovine nape skupnosti in napo zadnjo knjigo ,,Moja zgodba" pristavskih mater in žena.
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
Kulturni program se je začel ob petih popoldan. Kar na prostem je bil postavljen velik oder, ki je s sceno nazorno pokazal idejo letopnjega gesla: po 60 letih izseljenstva in 50 slovenskih dneh pe vedno ohranjamo narodna in verska izročila. Tej ideji je pripomogla tudi čudovita scena, ki je simbolizirala usodo in razvoj skupnosti. Na desni strani je bila tipična slovenska vas: cerkev in kmečke hipe. Na levi strani Buenos Aires: znameniti obelisk in velemestne stolpnice. Med njima pa vsi grbi sodelujočih skupnosti, pod grbom krovne organizacije Zedinjene Slovenije. Kar sedem skupin iz sedmih različnih Domov je sodelovalo, tako je osem grbov krasilo ozadje odra.
Napovedovalka Veronika Rot je pozdravila častne goste in navzoče zastopnike skupnosti: začasno odpravnico poslov veleposlaniptva Republike Slovenije, gospo Jano Strgar s soprogom; častnega konzula Republike Slovenije v Argentini, gospoda Hermana Zupana in gospo; predsednika nape krovne organizacije Zedinjene Slovenije, Lojzeta
Veronika Rot
Folklorna skupina iz Rosaria
Nad. na 5. str.
Najboljpe jamstvo^
Nad. s 1. str.
sov in druptev nastal tudi ta Slovenski dan kot nap poseben praznik na tujem.
Ob tem ustvarjanju novega življenja je pa plo pe za nekaj več. Šlo je že v začetku za takrat pe neizdelano in nedoločeno smer in pot, ki pa se je javljala ob vsaki stvaritvi. Korak za korakom je nastajala in se izoblikovala, dobivala obrise in vedno bolj profilirane oblike. Z vsakim srečanjem, z vsako prireditvijo ali dosežkom se je ta pot daljpala in slika jasnila. Sedaj po pestdesetih letih zdomstva vidimo, da ta pot ni bila prehojena zaman. Napa skupnost je živa in dejavna. Dala je že mnogo sadov in jih bo pe. Ta pot nas na poseben način povezuje s slovenskim življenjem povsod po svetu in s svojimi deli prispeva k slovenskemu svetovnemu mozaiku, da je bolj bogat in pester.
Ta pestrost nam je lahko v spodbudo, ko se danes, prav ob tem petdesetem slovenskem dnevu ponovno sprapujemo o tem, o čemer se je v svojem bivanju sprapeval človek vso zgodovino človeptva: o smislu, o temeljih in o vrednotah. Če pravim, da se sprapujemo, ne mislim s tem na nobeno pomanjkanje niti enega, niti drugega, niti tretjega, saj je očitno, da smo uspepno pripli do tega lepega in bogatega jubileja prav zato, ker je Slovencem v tej deželi bilo vse troje dovolj jasno. Toda sprapujemo se to lahko venomer, ko opažamo, da se generacije menjavajo, spreminjajo, s tem pa se lahko vsaj delno
spreminjajo tudi odgovori na temeljna vprapanja, ki si jih postavlja vsak normalen človek. Danes se lahko ponovno vprapamo: Zakaj smo danes tukaj? Zakaj po pestdesetih letih pe vztrajamo v ohranjanju slovenske identitete? Kam nameravamo s tem priti oziroma kaj doseči? Primeren odgovor na ta in pe na mnoga druga s temi povezana vprapanja nas bo utrjeval in bo odstranjeval možne negotovosti, ki se v takih in podobnih problematikah lahko pojavljajo tistim, ki nimajo dovolj jasno pred očmi poslanstva, ki ga običajno imajo vse, posebno pa nekatere človepke skupnosti v zgodovini.
Najprej lahko z veseljem ugotovimo, da je poslanstvo nape skupnosti bilo delno dovrpeno s tem, da smo prispevali k zrupitvi morečega komunističnega sistema v matični Sloveniji. K temu je napa skupnost prispevala z mnogimi velikimi in majhnimi konkretnimi dejanji. Prispevala pa je gotovo in najprej s tem, da je bila v svetu izpostava nečesa, kar v dupečem vzdupju v domovini ni moglo bivati. Predvsem se duhovne in kulturne stvaritve, ki jih je napa skupnost doprinesla slovenskemu življenju, pele začenjajo prav javljati in komaj ocenjevati. Nikar ne mislimo, da je napa skupnost v tem oziru že vse dala in dovrpila. Duhovni in moralni napor in v pestdesetih letih zbrana energija je tolikpna, da bo pe naprej pobujala nove stvaritve ter krepila in utrjevala že obstoječe, od katerih vsaj nekatere pe niso postale očitne. Niti mi sami se jih morda ne zavedamo, ker smo, kot v začetku rečeno, pe v vrvežu vsakdanjega napora. Vsekakor
pa bo to pe naprej odkrivala in spoznavala slovenska javnost v domovini, ki ji bodo te stvaritve in tukaj zbrana energija dajale zavest pirine in morda občutek prej neslu-tene moči in veljave. Tudi dejstvo, da smo dočakali ne samo svobodo, temveč tudi državnost Slovenije, nas pe danes, ptirinajst let po tem, navdaja z veseljem, saj se je tako napa identiteta kot narod zaokroženo izkazala tudi na zunaj z lastno državo. S tem seveda ne zahajamo v samohvalo. Če pa že o hvali govorimo, je hvalo ob tem treba dati in zahvalo izreči prejpnjim generacijam zvestih Slovencev, ki so pred pestdesetimi in petdesetimi leti v izredno težkih razmerah ohranjali slovenstvo daleč od rodne zemlje in dan za dnem gojili ter ustvarjali nove vrednote.
Če smo torej lahko srečni zaradi vsega doseženega v preteklosti, pa nas sedaj nujno zanimajo smisel, temelji in vrednote za nadaljnjo pot, za nadaljnje vztrajanje v slovenstvu. Če smo v preteklosti imeli in čutili neko določeno poslanstvo, ki naj bi ga že izpolnili, pa je naravno, da se sprapujemo o svojem poslanstvu za naprej. Sprapujemo se o nadaljnjem prispevanju k usodi najprej napega naroda v domovini, pa tudi te dežele, v kateri živimo, in končno k usodi človeptva. Pri tem vemo, da z mislijo na druge najbolje skrbimo tudi zase. Prehojena pot nam osvetljuje pogled naprej. Iz življenja spoznavamo, kako se mnogokrat na skrbi temelječa nejasnost razblini in iz nje izide svetel trenutek ali dogodek, ki ga nismo pričakovali. Takrat pele z zadopčenjem dokončno spoznamo pomen velikega napora in žrtev, ki smo jih
v ta namen doprinesli. Zakaj smo torej pe naprej tukaj? Najprej enostavno zato, ker nam je tako bilo dano. Po nedoumljivem božjem načrtu smo bili postavljeni v ta kraj, da prav tukaj, temu kraju, pa Sloveniji in svetu nekaj doprinesemo. Tukaj smo pognali korenine, tukaj rasli in se razvijali, tukaj gojili slovensko kulturo. Vse to torej tukaj. Pred nekaj meseci nam je slovenski biseromapnik v svojem jubilejnem nagovoru dejal: ,,Cveteti morap tam, kjer si". Napa skupnost v tej deželi je pognala že mnogo cvetov. Nape cvetenje je pa svojevrstno. Mi smo Slovenci na poseben način, a smo tudi Argentinci na poseben način. Kot Slovenci z ohranjanjem svoje identitete pirimo slovenski svet in ga pomagamo bogatiti, da je bolj viden, prepoznaven in cenjen. Kot pripadniki te dežele pa temu okolju prispevamo slovenske vrednote, da je tudi z njimi in zaradi njih bogatejpe. Nape posebno cvetenje se pa izraža tudi v vseh tistih, ki so nap ponos, ki so izpli iz nape srede in danes žive v Sloveniji ali drugod po svetu. Med njimi so v prvi vrsti misijonarji, s katerimi smo neprestano duhovno povezani. Njim pa sledijo vsi tisti, ki delujejo na različnih področjih in tako ali tako od drugod spremljajo nape življenje. Vsi smo med seboj povezani v posebnem občestvu in danes skupaj praznujemo ta petdeseti slovenski dan. Relativno majhna slovenska skupnost v tej deželi je dejansko veliko večja in pirpa, ker skupaj segamo vse do tja, kjer je kdo izmed nas, ki pričuje o zvestobi. Slovenski svet je danes odprt za vse. Slovenija prihaja k nam in mi se
Rezlja; sekretarja na veleposlaništvu RS Igorja Šefa; predsednike in odbornike narah slovenskih krajevnih domov: druptvo Slovenska vas, g. Franci Stanovnik in gospa;
Pozdravne besede rojakom
Folklorna skupina s Pristave
druptvo Slovenska Pristava, g. Edvard Kenda in gospa; Nap dom San Justo, ga. Mici Malavapč Casullo; Slompkov dom Ramos Mej^a, cont. Gregor Hribar in gospa; Slovenski dom Carapachay, g. Franci Znidar in gospa; Slovenski dom San
Folklorna skupina iz Slovenske vasi
Nad. na 6. str.
Najboljpe jamstvo^
Nad. s 4. str.
oglapamo v Sloveniji. Država Slovenija je danes za nas zaledje, ki ga pe pred kratkim nismo imeli in smo se zato morali zatekati k njenim duhovnim obrisom. Za danapnje generacije je vztrajanje v slovenstvu lažje, ker Slovenijo lahko otipajo, slipijo, vidijo in vsestransko spoznavajo. Velikega pomena je tudi dejstvo, da je slovenska država v definicijo svojega nacionalnega interesa vključila tudi nas. Izrecno je bilo povedano, da v nacionalni interes spada tudi to, da zdomci govorimo slovenski jezik, da gojimo in razvijamo slovensko kulturo ter da delujemo v slovenskih zdomskih organizacijah. V zdomstvu je to od nas vedno zahtevalo posebnega napora. Nikoli ni bilo in tudi danes ni lahko živeti neke vrste dvojno življenje. Vendar to zmoremo, ker črpamo moči iz prej omenjene duhovne energije, ki se nam neprestano ponuja, da jo uporabimo, da z njo nadaljujemo skupno pot.
Pesnik primerja slovensko usodo v najpirpem pomenu z usodo slovenske besede. Tudi ta je bila v slovenski zgodovini ena od najdražjih svetinj in so njej posvečene nekatere izmed najleppih napih pesnitev, izrekov in strani napega slovstva. V zdomstvu smo jo skrbno ohranjali, se je v slovenskih polah učili, jo gojili in ji z govorjeno in pisano besedo posvečali nepteto kulturnih stvaritev. Naj velja pesnikova propnja tudi za danapnji slovenski trenutek tu in tam: ,,Več ne zaidi nam! Sedaj in vekomaj, beseda, v molka noč zabresti nam ne daj! Zanos nam in obup, radost in bol, obsevaj z žarki svojih avreol, da vsak nap sen bo v tebi zlat, vsak duh bo nosil tvoj pečat!"
Prihodnost je zavita v nejasnost in zanjo ne moremo vedeti. Toda nekdanji začetniki tudi niso mogli vedeti za petdeset in pestdesetletnico, ki ju pa kljub temu mi danes praznujemo. Nekdaj ideja — danes dejstvo! Prav zaradi jasnosti v idejah smernicah, ki so temeljile na krpčanskih in slovenskih idealih, lahko danes praznujemo ta jubilej. Ustanovitelji so nam dali zgled in so tudi s tem poznejpim rodovom zagotovili prihodnost. Življenje nikoli ni bilo lahko, a je očitno, da nape v tej dobi postaja vsestransko nekoliko težje. Zato se pe naprej in pe močneje oprimimo vrednot krpčanstva in slovenstva, ki sta se prva v dveh tisočletjih in druga v poldrugem tisočletju izkazali za trajni in neomajni. Mnogi drugi dozdevni ideali so se v kratkih desetletjih razblinili, medtem ko sta omenjena ideala danes prav tako veljavna kot vedno. Skrbimo, da jima bomo pe naprej zvesti, pa bomo v tem imeli najboljpe jamstvo za prihodnja desetletja.
FRANCI STANOVNIK PREDSEDNIK DRUŠTVA SLOVENSKA VAS
V imenu druntva Slovenska vas pozdravljam vse državne predstavnike slovenskega naroda; predsednike in predstavnike slovenskih druntev v Argentini; slovensko dupno pastirstvo, katehete, odbornike, učitelje in učiteljice slovenskih pol; vse požrtvovalne sodelavce; z eno besedo, vse ljudi dobre volje.
Dragi prijatelji: Danes slavimo 50. Slovenski dan.
Ob takih jubilejnih trenutkih se misli zazrejo na prehojeno pot, včasih bridko in otožno, drugič veselo in vzneseno. Na tej poti ni manjkalo stisk, ovir in odpovedovanja, potreben je bil pogum in trdna volja, predanost in požrtvovalnost, modrost in delovna vnema.
Prehojena pot nanih prednikov nam je zgled trdnega, požrtvovalnega, vztrajnega in nesebičnega dela. Pot vere in ljubezni. Pot ljudi ki so imeli začrtane jasne cilje.
To moramo tudi mi danes z zgledom posredovati nanim mlajnim rodovom.
Zato uresničujmo v sebi najlepne mamene. Naj bo prijazna beseda, prijateljski nasmeh, topel stisk roke, odsev iskrene na-klonjenos-ti.
To naj nam bo popotnica in geslo za prihodnja leta.
Z e l i m vsem da bi preživel i res lep dan v družbi
prijateljev in znancev. Bog vas živi.
En mi caracter de presidente de la sociedad civil Villa Eslovena, la cual hoy es sede de la celebracion de los 50 anos del Dia del encuen-tro de los Eslovenos, tengo el agrado de saludar a todos los amigos de habla hispana a quienes doy la bienvenida, y les agradezco de todo corazon que compartan con no-sotros este hermoso encuentro.
Este ano ademas, se cumplen 60 anos del exilio de nuestros padres y abuelos, y de muchos de los que hoy comparten esta fiesta con no-sotros.
Recordamos tambien, los 40 anos del fallecimiento de monsenor Juan Hladnik, quien en su momento logro que el presidente Peron autor-izara la llegada de los eslovenos a nuestra querida patria Argentina.
A todos les deseo que participen con entusiasmo de esta fiesta, y que los lazos que nos unen en la frater-nidad y amistad se consoliden aun mas, bajo la maternal proteccion de nuestra madre Maria Reina.
LOJZE REZELJ, PREDSEDNIK ZEDINJENE SLOVENIJE
S ponosom stopam pred množico slovenskih rojakov, zbranih na danannjem praznovanju 50. Slovenskega dne. Zbrali smo se tudi ob 60. obletnici begunstva, pod geslom „Pričevanje v zvestobi". Ze drugi in tretji rod danes pričata, da čeprav
majhen in vedno teptan slovenski narod, kljub trditvi, da v Argentini ,,sramota umira počasi", ne vedno s ponosom dokazujemo ravno nasprotno. Zivimo, delamo in s ponosom poslupamo napo mladino, ko pred nami nastopa v materinpčini, katera je najdražja dota, ki smo jo prejeli od starpev.
Otrokom in vsem, ki dorapčajo, se lepota slovenskega jezika razodeva v lepem slovenskem družinskem vzdupju. Ponosna je vsa napa skupnost na vas, mlade. Z občudovanjem poslupajo rojaki v domovini, kako slovenska mladina v Argentini čuti, dela in govori slovensko. Dobro se zavedamo, da je povezanost vseh Slovencev po svetu edino sredstvo za ohranitev verskega in narodnega življenja.
Mislimo danes na mladino, ki dorapča in ki je že povsem vključena v okolju v katerem živi. Za njeno narodno ohranitev moramo poskrbeti sami. Naj mladina med nami občuti pravo slovensko bratstvo, pirokogrudnost, medsebojno razumevanje in spoptovanje. Vse delo izhaja iz predanosti slovenstvu in iz želje, da bi slovenski narod živel in bi bili vsi Slovenci deležni svobodnega življenja v napi Sloveniji.
Tudi mi tukaj, pod južnim križem, smo del slovenskega naroda. Zato smo veseli, zato smo ponosni, da smo dobili nazaj ime in postali slovenski državljani.
Praznujmo ta nap slovenski dan ponosno in z veseljem. Naj bo to dan slovenskega upanja in zaupanja, ki raste iz božje in človepke zvestobe. Vsa napa dejanja, storjena iz ljubezni do skupnega naroda, četudi daleč od rodne grude, pomagajo graditi skupno slovensko prihodnost.
Ohranimo vsi pričevanje v zvestobi !
JANA STRGAR ODPRAVNICA POSLOV VELEPOSLANIŠTVA RS
V čast in veselje mi je prisostvovati na vapi prireditvi in vam imenu Veleposlaniptva in Vlade Republike Slovenije izražam iskrene čestitke ob praznovanju 50. Slovenskega dne v Slovenski vasi.
Čeprav že vsi vemo, ni odveč ponovno poudariti velikega dosežka Slovenije, namreč njeno polnopravno članstvo v Evropski uniji. Od njenega članstva dalje je Slovenija aktivna v ustanovah Evropske unije, v Konvenciji, v Medvladni konferenci, v Svetu Evrope in v Evropskem parlamentu. Od julija 2004 imamo tudi svojega komisarja v Evropski komisiji. Slovenija si prizadeva za okrepitev evropskega duha, ki so ga zagovarjali ustanovitelji Evropske skupnosti in Evropske unije od Mon-eta naprej. Nacionalni interes Slovenije je tudi dinamično uveljavljanje Slovenije v mednarodni skupnosti, v zdravem tekmovanju in sodelo-
vanje v naglih tokovih. Z letopnjim predsedovanjem Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi si je Slovenija po besedah zunanjega ministra dr. Rupla odprla možnost za aktivnejno politiko na območjih stratepkega pomena, odprla je tudi vrata slovenskemu gospodarstvu in služila kot dobra priprava za predsedovanje Evropski uniji leta 2008.
Na Veleposlaniptvu si po svojih močeh prizadevamo za kulturno in tudi sicerpnjo prepoznavnost Slovenije v Argentini. En mesec je minilo odkar je slovenski godalni kvartet Tartini zaključil uspepno in izredno odmevno turnejo po Argentini. Dne 8. novembra smo skupaj z lektoratom slovenskega jezika na Univerzi v Buenos Airesu organizirali literarni večer z naslovom ,,Iz slovenpčine v druge jezike", ta teden pa bomo v francoskem kulturnem centru ob 100. letnici slovenskega filma skupaj z lektoratom in s pomočjo Centra za slovenpčino kot drugi/tuji jezik predstavili ptiri slovenske filme.
Potujoča razstava o slovenskih priseljencih v Argentini je bila na ogled že v Ituzaingu, Rosariu, Parana, Mendozi, Malargue, Bar-iločah, v Ljubljani in je trenutno na ogled v mestni hipi v Montevideu. Razstava je pe en dokaz več o pomembnosti slovenske skupnosti v Argentini in njenih dosežkih.
Slovenija se prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu posveča tesnej pemu sodelovanju s Slovenci po svetu in jih podpira pri ohranjanju njihove nacionalne in kulturne identitete, saj se zavedamo, da so ravno rojaki dragocen člen pri tkanju gospodarskih in kulturnih, preko njih pa tudi političnih stikov z državami, v katerih bivajo. Slovenski izseljenci predstavljajo svojevrsten most med Slovenci in svetom, ki se pospepeno globalizira.
Ob zlatem jubileju slovenskega dne mi je v čast in zadovoljstvo, da lahko slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija in g. Lojzetu Rezlju kot njenemu sedanjemu predsedniku ob dolgoletnem neprekinjenem delovanju in za neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske skupnosti z vsakoletno organizacijo Slovenskih dni v Argentini izročim priznanje in zahvalo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Priznanje in čestitke gredo vsem neutrudnim predsednikom in prizadevnim članom druptev in domov za prehojeno pot, za trud in delo, za vso predanost slovenstvu, za ohranjanje tradicij, kulture in slovenskega jezika. Obenem pa mi dovolite, da vam ob čestitkah izrazim tudi globoko prepričanje, da boste tudi v bodoče delovali tako uspepno kot doslej in da boste pe naprej ponos slovenski domovini.
Še naprej vam želim prijeten večer in praznovanje te pomembne jubilejne obletnice 50. Slovenskega dne z naslovom „Pričevanje v zvestobi".
50. SLOVENSKI DAN
Nad. s 5. str.
Mart^n, inž. Tone Podržaj in gospa; Slovensko druptvo Triglav iz Rosaria, g. Marjan Jeriha in gospa in za druptvo Triglav iz Parana, Entre Rios g. Carlos Cesar Bizai in gospa. Pozdravila je nato predsednike in zastopnike kulturnih, gospodarskih, političnih, mladinskih, borčevskih in dobrodelnih ustanov in organizacij, družbenih občil, ter vse učiteljice, učitelje in profesorje družine slovenskih pol v Argentini. Pozdravila je pb delegata slovenskih dupnih
Slovenski pevski zbor iz San Martina
pastirjev v Argentini prelata dr. Jureta Rodeta in vse dupne pastirje in katehete. In končno vse, ki so iz raznih krajev ne le Velikega Buenos Airesa temveč vse Argentine prihiteli na slavje.
Pozdravne besede so nato izrekli predsednik druptva Slovenska vas, Franci Stanovnik, predsednik Zedinjene Slovenije, Lojze Rezelj in odpravnica poslov RS ga. Jana Strgar. Njihove besede objavljamo posebej. Gospa Jana Strgar je tudi izročila posebno priznanje, ki ga je Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu podelil Zedinjeni Sloveniji ob tem 50. Slovenskem dnevu. Sprejel ga je in se globoko ganjen zahvalil predsednik Lojze Rezelj.
Slavnostni govornik je bil letos dr. Andrej Fink ki je nanizal vrsto misli ob pojavu slovenske emigracije v
Plesna skupina Slompkovega doma
in San Martina, pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic; naslednja je bila folklorna skupina „Maribor" iz Carapachaya, pod vodstvom Ani Resnik; ni moglo manjkati otrok, ki jih je zastopala folklorna skupina Napega doma iz San Justa, pod vodstvom prof. Mirjam Mehle Javorpek, Lučke Groznik in Bernarde Juhant; za konec pa pb mladinska plesna skupina Slompkovega doma, ki jo vodita Tatjana Panaino in Natalia Re. Iz Mendoze je druptvo poslalo pozdravno pismo. Od tam, kakor iz Bariloč jim je bilo nemogoče udeležiti se slavja.
Ta je bil najlepp in najbolj prisrčen del dneva. Na odru so se zvrstili dolenjski, gorenjski, belokranjski, ptajerski in ljubljanski plesi. Donela je narodna pesem, pa tudi moderna slovenska glasba. Najbolj razveseljivo je, da so nastopajoči pripadali drugemu, pa tudi že tretjemu rodu slovenskih naseljencev v Argentini. Še živimo, pb plepemo, pb pojemo, pb čutimo slovensko!
Končno so se znova vsi skupaj zbrali na odru, in v tem mogočnem okviru je igralec Blaž Miklič občuteno podal
Prepernovo Zdravljico. Za konec pa so vsi zbrani stoje zapeli izseljensko himno, Kremžarjevo „Slovenija v svetu", ki v svojem refrenu trdi:
,,Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj, kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija!"
Ob zvokih evropske himne so skupine zapupčale oder, medtem ko so roji balonov ponesli proti nebu narodne barve obeh naph domovin.
Za konec seveda ni manjkalo zahvale nastopajočim in sodelujočim. Poleg že omenjenih skupin in voditeljev, se je napovedovalka poimensko zahvalila pb graditeljem odra in scene (Damjan^ Rozina in sodelavci: Ale Berčič, Fede Cerar in Damjan Črnak), za izdelavo kulturnega programa (Martin Supnik in sodelavci), oskrbo luči in zvoka (Pavle Malovrh in sodelavci) ter pb vsem zakulisnim delavcem, vidnim in nevidnim pomagačem. Nepteto jih je bilo: vsakemu posebej in vsem skupaj želja: Bog vam povrni!
Potem pa se je razvila prosta zabava ob zvokih Slovenskega inptrumentalnega ansambla. Pozneje je sodeloval pe ansambel Charlies T. Tudi zavrteli so se najbolj navdupeni. Ni manjkalo ne jedače ne pijače v režiji Hladnikovega doma.
Lepo je bilo in veselo. Morda bo kdo izrazil kakpno kritiko ob organizaciji, vrstnem redu nastopov, izbranimi točkami. Zavedamo se, da je vse nape delo do neke mere pomanjkljivo. Vemo pa tudi, da moramo gledati z optimizmom, in če s čim nismo zadovoljni, sami bolj sodelovati!
Mi smo ponosni: kje na svetu je pb emigrantska skupnost (in ne samo slovenska), ki po pestdesetih letih deluje s takim zagonom, prepričanjem, nesebičnostjo in predajo? Celoten program in vse praznovanje letopnjega Slovenskega dne nas je utrdilo v veri, da bo slovenstvo pb dolgo živelo v Argentini, tej daljni deželi pod južnim križem.
-e. -t.
Zaključni prizor z vsemi nastopajočimi, med katerim Blaž Miklič recitira Zdravljico.
MENDOZA
Pomemben koncert
NASA SKUPNOST ŽIVI
Folklorna skupina Maribor iz Carapachaya
Argentini in njenem delu. Njegovo razmipjanje objavljamo na uvodnem mestu.
Sledili so nastopi. Najprej so na oder pripi vsi nastopajoči: prihajali so iz desne strani, prav iz vasi, ki je predstavljala Slovenijo, nap izvor. Potem pa so se razhajali na različne smeri — na kraje po vsej Argentini, kamor jih je popeljala usoda ali globoka želja.
Ko je oder ostal ponovno prazen, je napovedovalec zaporedoma predstavil kratko zgodovino, razvoj in delo vsake krajevne skupnosti, nakar so nastopale skupine omenjenega Doma.
Najprej je nastopila folklorna skupina ,,Vesel slovenski duh" Slovenskega druptva Triglav iz Rosaria, ki jo vodita Leandro Barba Palacios in Cristian Ferrari; sledil je nastop folklorne skupine Slovenske Pristave, pod vodstvom Adriane Ahčin; nato mladinska plesna skupina Slovenske vasi, ki jo vodi Bogo Rozina; lep pevski del je bil na skrbi zbora
Otro pka folklorna skupina iz San Justa
V soboto 12. novembra je bila v dvorani Univerzitetnega teatra, za Mendozo krstna predstava Honegger-jevega sinfoničnega psalma ,,Kralj David". Nastopil je sinfonični orkester univerze Nacional de Cuyo. Za zborne dele pa so sodelovali skupno trije pevski zbori, mendopki slovenski pevski zbor in mladinski zbor zavoda Mart^n Zapata, ki ju vodi Diego Bosquet, ter pe zbor AMICANA. Pri skladbi so tudi trije solisti, sopran, mezzosopran in tenor. Na sceni sta pa pe dva igralca, eden je napovedovalec, druga pa nastopa kot čarovnica. Kot dirigent je pa to pot gostoval Nicolas Rauss, ki je tudi Švicar kot Arthur Honegger.
Honegger se je rodil leta 1892 v francoskem pristanipču El Havre vendar je po starph bil vedno Švicar, tudi svojo prvo glasbeno izobrazbo je prejel na Konzervatoriju v Zurichu. Leta 1921 je napisal svoje mojstrsko delo, ki je orato-rij ,,Kralj David", ki mu je razsežno odprla vrata v svetovni sloves in priznan-
je. Tej so sledile pe druge tovrstne skladbe, namreč sinfonično koralne v dra-matski predstavitvi. Verjetno je najbolj poznan njegov oratorij na besedilo Paul Claudela, ,,Devica orleanska" (fr. Jeanne D Arc on boucher).
Koncert je izvrstno uspel in je bil važen dogodek za mendopko kulturno življenje, predvsem ker ni pogosto da se glasbene skupine lotevajo tovrstnih skladb in pa ker je bilo občinstvo popolnoma zadovoljno z dosledno dovrpenimi nalogami vseh ki so sodelovali orkester, pevski zbori, solisti in seveda tudi dirigent.
Za napo skupnost je pa posebej pomembno, da se nap pevski zbor tudi loti zahtevnejpih skladb, za katere je nujno dokaj ptudija in požrtvovalnosti, kar nekako uvrpča nap pevski zbor v bolj poklicno zborovsko skupino, ki počasi raste v razpoznavnosti in ugledu v mendopkem kulturnem prostoru.
MB
V	soboto, 26. septembra je Andrejka Dolinar v mali dvorani Slovenske hi pe razstavljala olja, akrile, risbe in grafike. Isti večer je bila na ogled in na voljo knjiga ,,Temno zelenje", kateri je napisal Vinko Rode in je izpa pri celjski Mohorjevi družbi. Prireditev je bila pod okriljem Slovenske kulturne akcije.
V	nedeljo, 27. novembra je bil v Hladnikovem domu v Slovenski vasi 50. Slovenski dan pod geslom „Pričevanje v zvestobi". Začel se je z dviganjem zastav in sveto mapo v cerkvi Marije Kraljice. Po s avnostnem kosilu se je popoldan izvedel kulturni program. Slavnostni govornik je bil dr. Andrej Fink. Sodelovali so vsi krajevno domovi s folklornimi plesi in pevskimi nastopi. Zvečer je bila prosta zabava s sodelovanjem Slovenskega instrumentalnega ansambla.
V	sredo, 30 novembra je bil na pristavi farnega kolegija Marije Kraljice v Glewu duhovnipki sestanek.
Isti dan dopoldne so članice Zveze slovenskih mater in žena pripravile v Slovenski hipi 83 velikih zavojev s prehrano za nape potrebne rojake. Darilo je finančno omogočila družina Zupan. Vodila je Pavla Škraba.
V	soboto, 3. decembra so bili v Jurčičevi poli v Carapachayu, v Prepernovi poli v Castelarju ter v Rožmano-vi poli v San Martinu zaključki pole. Zvečer je bilo miklavževanje.
V	nedeljo, 4. decembra je bilo v Rožmanovem domu tradicionalno srečanje. Najprej je bila sveta mapa, nato pa skupno kosilo.
Isti dan je bila v Balantičevi poli v San Justu tudi zaključek pole. Najprej je bila zaključna sv. mapa, nato prireditev, zvečer pa je „pripel sv. Miklavž".
Druptvo Zedinjena Slovenija tudi letos organizira polsko počitnipko kolonijo v domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih gorah. Kolonijo bo vodila Ani Klemen s sodelavci.
D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NAGRADA FRANCU BOLETU
Schwentnerjevo nagrado za prispevek k razvoju založniptva in knjigotrptva ter za prispevek k razvijanju bralne kulture v Sloveniji ter med Slovenci zunaj meja domovine je letos prejel direktor založbe Ognjipče Franc Bole. Nagrado so mu podelili na odprtju 21. knjižnega sejma v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. - Slavnostni govornik je bil Boris Pahor, ki je spomnil na Kosovelovo misel, da so zavzemamo za evropskega človeka, vendar moramo ohraniti svoje lastne obraze. Zadnje čase je bil sam na več sejmih, ki so potrdili upanje in pomenili zadopčenje za primorski živelj, ki mu je bil v preteklosti odrezan "jezik in knjiga".
NAJBOLJŠE PODJETJE V LETU 2004
Na prvo mesto lestvice najboljph podjetij v letu 2004 se po podatkih Delove posebne priloge Slovenski superpr-vaki uvrpča Adria Mobi (avtodomi in prikolice) iz Novega mesta, ki je odličen rezultat pokazala predvsem pri izvozu, saj je z izvoznimi kazalci zbrala skoraj polovico vseh točk. Trenutni tržni delež na evropskem trgu je 6,5-odstoten, cilj pa je ta delež pe povečati.Na drugo mesto se je uvrstilo podjetje Hit (hotelske in igralniüke usluge) iz Nove Gorice, na tretje pa pkofjelopki TCG Unitech.
TRETJIČ ZNIŽANJE CEN V LETU
V	Sloveniji so se cene življenjskih potrebpčin novembra že tretjič letos znižale. V primerjavi z oktobrom so bile nižje za 0,5 odstotka. Inflacija na letni ravni je znapala 2,1 odstotka, povprečna letna inflacija pa 2,6 odstotka. Novembrska deflacija je predvsem posledica nižjih cen blaga.
PROBLEMI REŠEVANJA V GORAH
V	slovenskih gorah se je letos zgodilo manj nesreč, vendar jih je bilo več s smrtnim izidom, je na časnikarski konferenci povedal načelnik podkomisije za analize in informiranje pri Planinski zvezi Slovenije Janez Kosec. Gorska repevalna služba (GRS) sicer v primerjavi z lanskim letom beleži porast repevanja tujcev, saj je bil letos vsak tretji ponesrečenec tujec. Po mnenju Kosca je zaskrbljujoče, da je bilo od dosedanjih 16 smrtnih žrtev kar devet tujcev.
PO SVETU
KDOR NI Z MENOJ ...
Pred odhodom na evropsko turnejo je vodja ameripke diplomacije Condoleezza Rice dejala, da naj se evropske države in njeni državljani sami odločijo, ali želijo preprečiti teroristične napade na svoje in druge države. Povedala je, da ZDA niso nikoli prevažale domnevnih teroristov v države, kjer bi jih mučili. Ni pa natančno povedala, ali ZDA dejansko prevažajo osumljence terorističnih dejanj prek Evrope ali ne. Prav tako se tudi ni dotaknila vse glasnejph obtožb, da ima ameripka obvepčevalna služba CiA v vzhodni Evropi tajne zapore, kar je v zadnjih tednih dvignilo precej prahu. Kot je povedala, so podatki ameripke obvepčevalne agencije preprečili teroristične napade v Evropi in drugod.
Tudi zato je evropske zaveznike pozvala, naj sodelujejo v obvepčevalnih operacijah združenih držav.
VIHARNA VENEZUELA
V	Venezueli so preteklo nedeljo potekale parlamentarne volitve, na katerih je prepričljivo zmagal tabor okoli predsednika države Huga Chaveza, ki velja za latinskoameripkega upornika proti ZDA. Njegovo vladna kolaicija je prejela vseh 167mest v parlamentu. Opozicija, je namreč napovedala bojkot volitev, katerih se je udeležila komaj četrtina volilnih upravičencev.
NEMČIJA IN POLJSKA
Nempka kanclerka Angela Merkel je ob zaključku svojega prvega uradnega obiska v Varpavi ocenila, da so bili pogovori s predstavniki poljskih oblasti ,,zelo dobri". Po njenih besedah sta Nemčija in Poljska dosegli napredek pri njunih spornih vprapanjih, med drugim glede projekta izgradnje plinovoda iz Rusije v Nemčijo. Obenem naj bi se nadaljevali tudi pogovori znotraj ,,Weimarskega trikotnika", kjer ob obeh državah sodeluje pe Francija.
ŠE PTIČJA GRIPA
V	laboratorijih Svetovne zdravstvene organizacije v Hongkongu so potrdili, da je 25-letna žena, ki je umrla minuli teden v bolnipnici v Džakarti, osma smrtna žrtev okužbe z virusom ptičje gripe v Indoneziji. Z nevarnim virusom v Indoneziji poleg tega okužilo pe pet ljudi, ki pa so preživeli. Zaradi okužbe je od leta 2003 v Aziji umrlo najmanj 69 ljudi, največ v Vietnamu. Skoraj vsi primeri okužbe s ptičjo gripo pri ljudeh so posledica stika z okuženo perutnino in pticami.
AMERIKANCI IN IRAK
Razprave o Iraku postajajo vedno bolj burne tudi v
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok s področja Vel. Buenos Airesa je bilo v nedeljo 4. decembra t. l. v Ramos Mej^a. Mapo za Slovence je imel ob 7. uri zjutraj č. g. France Novak. Med njo je prejelo prvo sv. obhajilo 53 slovenskih otrok, ki so bili po cerkvenem opravilu tudi pogopčeni.
Sv. Miklavž je tudi letos prispel med Slovence, ki žive na področju Velikega Buenos Airesa. Že v soboto se je s svojim spremstvom ustavil na slovenski Pristavi v Moronu. Na propnjo mladinskih organizacij SDO in SFZ je prihitel med slovensko mladino, jo pohvalil za njeno delo za slovensko skupnost in ji dal lepih napotkov za življenje.
V	nedeljo se je Sv. Miklavž mudil v pensionu Ilirija v Ramos Mejia. Ob pol pesti uri popoldne je pripel na povabilo Gospodarske zadruge in obdaroval pridne otroke. Pripeljal se je z angeli v dveh limuzinah. Pridnih otrok je bilo toliko, da je za razdelitev daril rabil polni dve uri. Ob pol devetih zvečer je bilo v istih prostorih veselo miklavževanje za odrasle.
V	San Justo je tudi močna slovenska naselbina. Je tam tudi dosti slovenskih otrok. Sv. Miklavž jih je obiskal in jim delil darila v sredo zvečer.
Slovence v Floridi bo pa na propnjo tamopnjega Krajevnega odbora Druptva Slovencev obiskal v soboto 10. decembra ter bo ob 7. uri zvečer pri Žužkovih delil darila pridnim otrokom.
OSEBNE NOVICE
+ Marija Perharič. Iz Ljubljane je prispela žalostna novica, da je meseca novembra umrla ga. Marija Perharič. Pokopali so jo pri Sv. Križu v Ljubljani. V Argentini žaluje zanjo njen sin g. Janez Perharič z družino, kateremu izrekamo iskreno sožalje, rajna pa naj v miru počiva v slovenski zemlji.
SAN MARTIN
Elizabetna konferenca je že pest let vsako leto pripravila miklavževanje za slovensko mladino. To je storila tudi v nedeljo 4. t. m. Miklavžev večer je bil v župnijski dvorani K. A. Spored je bil lepo sestavljen. Izvajali so ga otroci tuk. slovenskega tečaja. Obsegal je pevske točke, deklamacije, zborne recitacije in rajanje deklic ob zvokih harmonike. Ljubek je bil tudi nastop triletne Anice Pavlovčičeve, ki je v preprosti pesmi prosila angela varuha, naj jo varuje pred parklji in srečno pripelje k sv. Miklavžu.
V	govoru je bil nato slovenski mladini prikazan Miklavžev večer v domovini v že zimskem večeru. Govornik je poudaril veliko korist gojitve domačih navad za emigrantsko mladino, ki vsega tega ne pozna.
Nastop sv. Miklavža s spremstvom je bil zelo posrečen. Nebepki dobrotnik je bil letos zelo radodaren. Otroci slovenskega tečaja so vsi dobili lepa praktična darila. Pred nasilnimi peklenpčki je otroke varno vodil k sv. Miklavžu g. duh. svetnik Škulj.
Miklavžev večer je bil zelo dobro pripravljen, za kar gre zasluga učiteljici gdč. Francki Miklavčič, gospem Rezljevi, Duhovi in Bodnarjevi, zlati pa g. Lojzetu Rezlju.
Otroci slovenskega tečaja so tokrat prvič nastopili javno. Upamo, da bodo temu nastopu sledili pe drugi.
Svobodna Slovenija, 8. decembra 1955 - pt. 47.
SLOVENCI IN ©PORT
ameripkem parlamentu, medtem pa skupa predsednik George Bush pridobiti podporo ameripke javnosti. Zadnja anketa televizijske hipe CNN je pokazala, da 55 odstotkov Američanov ne verjame, da ima predsednik Bush resnično načrt za zmago v Iraku; 41 odstotkov državljanov pa mu glede tega zaupa.
Kljub temu pa skoraj 60 odstotkov Američanov nasprotuje umiku iz Iraka dokler ne bo dosežen napredek; medtem ko si 35 odstotkov vprapanih želi takojpnjega umika ameripke vojske.
NI NOGOMETA! KAJ PA ZDAJ?
Z vodstva 1. slovenske nogometne lige Si.mobil Vodafone so sporočili, da je preostanek državnega prvenstva zaradi snežnih razmer prestavljen na pomlad. Zaradi slabih vremenskih pogojev na večini stadionov po Sloveniji (sneg, blato, voda) je prvenstvo prekinjeno, vse neodigrane tekme 19. kroga, 17. in 20. krog pa bodo na sporedu spomladi 2006. Tekme državnega prvenstva se bodo tako nadaljevale 25. februarja ali 4. marca, o točnem datumu bodo pristojni organi odločali v prihodnih tednih.
DOBRO PLASIRANE BIATOLONKE
V pvedskem Oestersundu so izvedli ptafetni tekmi svetovnega pokala v biatlonu. V mopki preizkupnji na 4 x 7,5 km so slavili Norvežani pred Rusi in Francozi, pri ženskah pa je zmaga prav tako odpa na Norvepko. Slovenke v postavi Teja Gregorin, Andreja Mali, Dijana Grudiček in Tadeja Brankovič so zasedle četrto mesto in s tem izpolnile olimpijsko normo. Daleč od nje so bili tokrat njihovi kolegi, saj so končali pele na 15. mestu.
ZMAGOVIT POVRATEK
Po dolgi seriji neuspehov so pri KK Union Olimpija mogli zapisati, da je novi trener ljubljanskega evroligapa postal Zmago Sagadin ob pomoči Sapa Filipovskega, ki sta takoj opravil prvi trening z ekipo. Union Olimpija je v sporočilu za javnost zapisala: "Danes dopoldan so zasedali predsednik kluba Andrej Lah, podpredsednik kluba Jože Mermal, minister za pport Republike Slovenije Milan Zver, Dimitrij Kovačič in Jože Zagožen ter razpravljali o trenutni situaciji in dologoročni strategiji KK Union Olimpija. Izražena je bila podpora klubu in volja, da se poipče izhod iz neprijetne situacije.
Skladno z zaključni sestanka in soglasjem predsedstva ter večine članov OI kluba je vodenje in pripravo prve ekipe KK Union Olimpija na večernem treningu prevzel Zmago Sagadin." Na seji izvrpnega odbora IO so z mesta direktorja kluba razrepli Gregorja Frica, na njegovo mesto začasno imenovali Jako Daneva, glede prihodnjega sodelovanja s stratepkim partnerjem Modul groupom pa so mnenja, da je uspepno in vredno nadaljevanja. — Kot se spodobi in je nepisana tradicija, sta priznana trenerja slavila zmago na prvi tekmi: koparkarji Union Olimpije so v 5. krogu evrolige (skupina A) premagali AEK Atene z 81:72 in tako v letopnji sezoni vknjižili prvo zmago v tem tekmovanju.
OSEBNE NOVICE
Poroki
V	petek, 25. novembra, sta se poročila v kapeli San Manuel, v Pilarju, Veronika Senovrpnik in Silvio E. Ledes-
ma. Za priči sta bila ga. Dora Lovatto de Ledesma in g. Jože Senovpnik. Poročal je ženinov bratranec, č. g. Hugo Lovatto.
V	Sao Paulo -^Brazilija sta se dne 3. decembra poročila Helena Monika Žužek in Nativo Mallmann Arenhardt.
Novoporočencem čestitamo in želimo obilo sreče!
Novi diplomanti
Na zobozdravnipki fakulteti državne univerze v Buenos Airesu je maja dokončala ptudije in diplomirala kot zobozdravnica Romina Valeria Golob.
Na državni univerzi v Buenos Airesu je meseca septembra dokončala ptudije in prejela naslov kot ,,disehadora grafica" Mar^a Alejandra Golob.
Na pravni fakulteti univerze v Moronu je novembra dopolnila ptudije in diplomirala kot pravnica Ana Cristina Farreras-Kočar .
Na državni univerzi v La Matanza je diplomiral kot ingeniero en computacion, Niko Nicolas Dempar. Čestitajo mu starp, Franci, Marita, ter stara starpa Nacha in Carlo.
Vsem diplomantom čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Umrli
V	San Justu je umrl g. Marjan Bogataj (77). Naj počiva v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Katica Cukjati, Marko Bajuk, Pavlina Dobovpek.
Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 1 5-4409-4437.
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljna okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
6. decembra 2005
1 EVRO 1 US dolar
239,6SIT 204,8SIT
Otro pka počitni pka kolonija
Zedinjena Slovenija tudi letos organizira polsko kolonijo v počitnipkem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih. Kolonijo bo vodila Ani Klemen s sodelavci.
Kolonija bo potekala od nedelje, 1. januarja (odhod iz Buenos Airesa), pa do sobote, 14. januarja (prihod v Buenos Aires).
Starpe vabimo, da otroke vpinejo v to lepo dejavnost. Cena je 635.- pesov in vključuje potovanje, nastanitev in hrano, izlete v Cordobi in gradivo za različne dej avnosti.
Prijave v pisarni Zedinjene Slovenije. Ob vpisu je treba plačati polovico celotnega zneska. Zaradi rezervacije prevoza je rok za vpis brez izjeme do petka 23. decembra ob 19. uri. Vendar pohitite, ker je ntevilo otrok omejeno.
Dru pivo Zedinjena Slovenija
Na Izrednem občnem zboru Mutuala Sloge dne 4. 12. se je med drugim sklenilo, da se razdeli med vse člane Mutuala, enak delež prihrankov kot tistim, ki so presegli 80 let starosti. Zato prosimo člane, naj stopijo v stik na Tel. 4658-6574 in 4464-5357. V kratkem bo objavljeno tudi poročilo Občnega zbora.
Etimolo pki slovar (S-Ž)
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) in Inptitut za slovenski jezik Frana Ramovpa pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU sta izdala četrto ^knjigo Etimolopkega slovarja slovenskega jezika z gesli od Š do Z. Knjigo, s katero se je vsebinsko zaključil projekt izdaje tega slovarja, so na SAZU predstavili akademik Janez Orepnik ter soavtorja gesel dr. Marko Snoj in dr. Metka Furlan.
Prof. Orepnik je obudil spomin na leta 1993 umrlega akademika Franceta Bezlaja, dr. Furlanova pa je povzela zgodovino projekta, katerega zametek je bil leta 1942 sprejeti idejni načrt za slovar Frana Ramovpa z 20 vzorčnimi gesli. Fran Ramovp je pred svojo smrtjo leta 1952 skrb za pripravo in izdelavo slovarja predal prof.
Francetu Bezlaju, ta pa je leta 1963 v posebnem zvezku s 139 vzorčnimi gesli predstavil svoj koncept slovarja.
Prve tri knjige Etimolopkega slovarja slovenskega jezika so izpe v letih 1976 (A-J), 1982 (K-O) in 1995 (P-S). Vse ptiri knjige slovarja imajo na skupno 1349 straneh 9728 gesel. Vse obravnavano slovensko besedje in vse tujejez-ično besedje bo razvidno v peti knjigi indeksov, ki bo izpa leta 2006. Bibliografija slovarja obsega več kot 1300 enot.
Slovenska folklorna skupina Pristava vas vabi na
XVI. VESELICO NARODNIH PLESOV
v soboto, 10. decembra ob 20.30 uri.
Vstopnina $ 7.-, do 12. leta brezplačno
Pričakujemo vas!

i ■■■ f J

Presveta noc pozdravljena, ker dala si nam Jezusa.
Pevski zbor San Martm in Otroško - Mladinski zbor
Vas prisrčno vabita na božični koncert v nedeljo 18, decembra ob 19. uri
v l^apeliizavoda Presvetega Srca.
iRaiTi6Ti CaiTlIlo J349 " San Martin
Pripravimo se na Gospodovo rojstvo!
QUINTA SLOGA
Začetek sezone bo prihodnjo soboto, 10. decembra. Blagoslov bazena ob 12.30 uri.
Novosti letopnje sezone
Quinta po odprta od torka do nedelje od 10. do 21. ure.
Ob sobotah in nedeljah bo od 15. do 18. ure preskrbljeno za varstvo otrok do 5. leta starosti.
Od torka do petka bo potekala kolonija ,,Zamorček" od 9. do 13. ure, pod vodstvom Toneta in Kristjana Vivoda. Pojasnila in prijave na Tel. 4696-8843; 155257-6800; 155-107-6287 in 156-131-1732
Cene vstopnine in uporabe bazena so sledeče:
VSTOPNINA 2005/2006
V		CLAN I			NE CLANI	
UZ.	M. TED.	S/N/P	MESEC	M. TED. S/N/P		MESEC
1	$ 0	$ 4	$ 30	$ 7	$ 15	$ 190
2	$ 0	$ 6	$ 45	$ 13	$ 28	$ 340
3	$ 0	$ 10	$ 75	$ 19	$ 39	$ 490
4	$ 0	$ 12	$ 90	$ 24	$ 52	$ 660
5	$ 0	$ 15	$ 113	$ 30	$ 65	$ 820
6	$ 0	$ 18	$ 135	$ 35	$ 80	$ 1.000
PRILOŽNOST DODATNEGA ZASLUŽKA
za Slovence v Argentini
Mednarodno podjetje izbira za začetek delovanja v Sloveniji poslovne partnerje s strokovnimi, poslovnimi ali osebnimi stiki v Sloveniji in Argentini. Za dodatne informacije pipite na poslovpartner@yahoo.com.ar
OBVESTILA
ČETRTEK, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo slovenskih otrok, ob 10. uri v cerkvi Marije Pomagaj.
SOBOTA, 10. decembra:
Tradicionalna veselica narodnih plesov na Slovenski pristavi ob 20.30.
Zaključna seja odbora SDS, Slovenske demokratske stranke, ob 17. uri bo v Slovenski hira; ob 19. uri mapa za pok. člana Marjana Bogataja in za žive in rajne člane SDS.
Koncert Mendo pkega okteta, ob 20. uri v Slovenski hira.
Likovna razstava Andrejke Dolinar bo odprta od 19. ure dalje v mali dvorani Slovenske hipe.
NEDELJA, 11. decembra:
Na Napi Domačiji blagoslovitev vode in asado, ob 12.
Sklepna prireditev Mladcev in mladenk s Pristave po mara.
Božičnica na Pristavi ob 19. Sodeluje Zarja Mladosti in Milina pod vodstvom prof. Marjane Jelenc. Vabi krajevna Zveza mater in žena.
TOREK, 13. decembra:
Seja Zveze slovenskih mater in žena, izjemoma ta dan ob 15. uri. Po seji razgovor.
ČETRTEK, 15. decembra:
Zveza slovenskih mater in žena — San Martin bo imela svoj redni mesečni sestanek ob 16:00 uri. Ker se bližajo prazniki bomo imele Božičnico.
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje darovalcem v dobrodelni sklad: N.N. Capital, 400.-pesov; ga. Milena Drobnič Rebozov, 200.- pesov; arh, Monika Dobovpek Marx, 100.- dolarjev. V Bariločah pa so darovali sledeči: N.N. 1.000.- dolarjev; N.N. 100.-pesov; Boris Kambič, 100.-pesov; Grohar Marjan, 100.- pesov; ga. Milena Arko, 100.- pesov, družina Eiletz, 100.- pesov. Vsem dobrotnikom Bog stotero povrni!
Za slovensko zavetipče ,,Rožmanov dom" je Minka Kralj darovala 100.- pesov ob 40 obletnici očeta Andreja Lampreta. Bog plačaj!
Zveza slovenskih mater in žena — San Mart^n se
prav iskreno zahvaljuje vsem rojakom iz San Martina, ki so sodelovali pri mesečnih nabirkah hrane in nam denarno pomagali pri napem socialnem delu. Bog vsem povrni!
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena — Ramos Mej^a je NN daroval 20.- pesov. Iskrena hvala!
17. marca 1917 23. oktobra 2005
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 23. oktobra 2005 umrl
DR. FRANC ZUPANC
in ga priporočamo v molitev.
Zahvaljujemo se dr. Juretu Rodetu za sveto mapo, slovenski skupnosti za molitve in petje, in vsem, ki so ga pripi kropit in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči:
sin Janez s soprogo Silvijo, hčerka Lučka,
sin Marko s soprogo Nancy, svak Gabriel in družina, vnuki Andreja, Janez Pavel, Marjan, Matija in Candela,
nečaki in nečakinje ter ostali sorodniki.
Buenos Aires, Neuquen, Oklahoma, Krka, Ljubljana
Sporočamo Vam, da nas je pri 91 letih starosti zapustil v Miramaru 29. oktobra
TONE PREŠIČEK
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pripi kropit in ki ste ga obiskovali v njegovi dolgi bolezni; pe posebno g. Juretu Miheliču za obhajila, g. Juanu Paulu Cayrolu in g. Viktorju Demparju za molitve in besede na tej zadnji poti.
Žalujoči: žena Majda,
hčerki Mari in Dani z družinama sestra z družino družina Žurga