Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLA* »M »hli »te, 'JHbl V*0t Uredništvo: VVolfova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: Marijin trg S. Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. Naša vojska ie pripravljena ob albanski meji. * Beograd, 4. okt. (Izv.) V vojnem ministrstvu se je danes vršila pod predsedstvom vojvode Bojoviča več ur trajajoča konferenca, kjer se je po zaslišanju vojaških strokovnjakov sklenilo, da se naše meje proti Albaniji in Madžarski kar najmočneje zavarujejo. Ministrski svet je nato v svoji seji odobril vse sklepe konference v vojnem ministrstvu. Rim, 4. okt. Jugoslovensko poslaništvo naznanja, da so se ojačile ju-goslovenske garnizije ob albanski meji in sicer zaradi eventualnega gibanja albanskih čet. Rim, 4. okt. (Izv.) Izjava jugoslovanskega poslaništva, da so bile garnizije na albanski meji radi zadnjih dogodkov ojačene, so zbudile v Rimu veliko razburjenje. Ital. zun. minister je tozadevno konferiral z jugosl. poslanikom. Ofi-cijelna »Tribuna« označuje navedeno izjavo kot slab predznak za bodočnost. Beograd, 4. okt. Po vesteh iz Skop-Ija se poroča, da se ob vsej albanski meji z vsakim dnem razvrščajo čete tiranske vlade. Na araški fronti so se obstreljevale naše in albanske izvidne patrole. Opaža se gibanje topništva na albanski strani Ugotovilo se je, da je municija za topništvo in puške italijanskega izvora. To trdi tudi veliko število ujetnikov, granate pa, ki niso eksplodirale, nosijo italijanski žig. Albanske čete so večinoma oblečene v francoske uniforme, glede katerih trdijo ujetniki, da so jih dobili od Italijanov. Pri ujetem častniku tiranske vlade Aliju Prištincu so našli pismo albanskega vojnega ministra iz Tirane, s katerim se odreja Albancem, naj napadejo naše postojanke in naj zavzamejo mejo iz L 1913. Beograd, 4. okt. Tiranska vlada noče čakati odločitve veleposlaniške konference in napada neprestano našo mejo. Ponoči na 2. t. m. okoli polnoči so Albanci napadli našo postojanko pri radimorskem potoku. Ker so na padli z vseh strani, se jim je posrečilo prekoračiti potok z enim vodom. Kasneje so naše čete zavrnile sovražnika in ga potisnije naza;. Na albanski meji se opaža zadnje dni zelo živahno gibanje albanskih čet. Cuje se tudi topovski ogenj. Albanska oblastva nastopajo zelo kruto proti našemu življu. Ubojstva so na dnevnem redu. II Ufll se vrni Beograd, 4. okt. Pododsek zakonodajnega odseka, ki se je sestal danes dopoldne, je pretresal zakon o centralni upravi. V 1. členu, ki govori o številu in pristojnosti ministrstev, je bila iz-premenjena poslednja točka, ki se glasi: »Pristojnost ministrstev se določa z zakonom.« čl. 2 se glasi: »Nova ministrstva se ustanavljajo z zakonom.« V vladnem načrtu sta bili vstavljeni namesto »zakona« besede »s kraljevo na-redbo«. Pri čl. 4, ki govori o ministrskih sejah, je bila odgodena naredba, da podtajniki prisostvujejo ministrskim sejam, ker se o tem sklepa v čl. 10 iste zakoschc predloge. Glede čl. 5 se je rršila daljša razprava in je bilo radi točnega razumevanja sklenjeno, da se doda poleg besedila v oklepaju »čl. 24 ustave, 2. oddelek«, ker se člen nanaša na določila, omenjena v tem členu ustave. Izpustilo se je določilo, da vodi zapisnike ministrskih sej stalni tajnik, ker bi mogel izrabljati svoj položaj za to, da bi izdajal državne tajnosti tujim državam. Glede predmetov, ki morajo priti pred ministrski svet, je sklenjeno, ie treba naznačiti, da je ministrski svet »na to pristal« in ne da je »zaslišal*, kakor je bilo prej. Zakone morajo Podpisati vsi ministri, naredbe z zakonito veljavnostjo (člen 95 ustave, 2. odstavek) pa morajo podpisati oni ministri, ki jih imajo izvršiti, kakor tudi minister za pravosodje, ki pritisne nanje državni pečat. V čl. 9 se je črtalo, da se delokrog podtajnikov določa s kraljevo naredbo. V čl. 10 je vstavljeno, da morejo podtajniki prisostvovati sejam ministrskega sveta-. Pri razpravi se J* omenilo, da se bo v prehodnih na-redbah določilo, da morejo državni podtajniki podpisovati zaključene proračune, kakor tudi, da se bo odgovornost državnih podtajnikov določila v zakonu o odgovornosti ministrov. Pri čl. 12 se je razpravljalo o glavnem načelniku, ki je predstojnik pisarne. Na koncu je govora o ustanovitvi mesta glavnega načelnika. Pri čl. 14 se je razpravljalo o tem, ali mora načelnik pod- pisavati akte svojega predstojnika, ako se tičejo njegovega oddelka. To vprašanje se je odgodilo na kasnejši čas. Najdaljša je bila razprava o čl. 15. ki govori o osebnih kabinetih ministrov. Razprava se je odgodila na pozneje, ko pridejo na vrsto prehodne naredbe. Bilo je tudi govora, da se mora v vsakem ministrstvu ustanoviti pravni oddelek. Seja se je končala ob 13. Prihodnja ie. napovedana za 8. ob 10. dopoldne. Beograd, 4. okt. Danes je imel od 16. do 19. odsek za poslovnik sejo, na katerem se je razpravljalo o I. poglavju predloženega poslovnika. V tem poglavju poslovnika se govori o volitvah in delu fetifikacij* skega odseka. Ako se pri volitvah tega odseka sporazumejo vse stranke za skupno listo, sklepa narodna skupščina o tej listi z resolucijo. Ako pa se ne doseže sporazum, potem dobi lista z absolutno večino glasov 12 mandatov od predpisanih 21 mandatov. Ostalih devet mandatov se razdeli med ostale kandidatne liste. Pri razdelitvi preostalih mandatov sodeluje tudi lista z absolutno večino z ozirom na ostanek preko absolutne večine. Ako ne dobi nobena lista absolutne večine, potem dobi lista z relativno večino glasov sedem mandatov, prestali mandati pa se raz-dele med ostale liste. Pri razdelitvi sodeluje tudi lista z relativno večino s celipi številom svojih 'glasov. Verifikacijski odsek sklepa o nespornih poslanskih mandatih takoj, o spornih pa morajo sklepati najdalje v roku treh mesecev. — Odsek nadaljuje svojo sejo jutri ob 8. dopdldne. Beograd, 4. okt. Danes dopoldne je bila seja prvega pododseka fin. odseka. Razpravljalo se je o poročilu poslanca dr. Dulibiča glede uredbe o organizaciji finančnega ministrstva, o državnih posojilih in državnih imetjih. Uredba o organizaciji finančnega ministrstva je odgodena, dokler se ne predloži zakon o upravni razdelitvi države. » Češko stališče glede Burške. Praga, 4. okt. (Izv.) Češkoslovaški listi se obširno bavijo s. komedijo predaje Burske medzavezniški komiki v Eggenburgu ter posebno opozarjajo na dejstvo, da niso Madžiri do-s*ej se ničesar ukrenili, da bi izpraz-J1'1* ozemlje insurgentov ter da je ostaja situacija po preteku ultimata ista. zak°ršfta i? bila prej. Posebno kriti-z,,ajo ij, idržanje antantnih gene- FINANC; v POGODBA S ČEŠKO-SLOVAŠKO. čiS^nrfn4' ^zv-) v najkrajšem z ]ueo? »vdS?la v Pragi P°gajanja Fina« ° ml delegati'v zadevi finančne pogodbe s Češkoslovaško. SESTANEK DR BENESA Z »UIOBROM. *?£«■ 4 Drugi sesta- zvm! if! S f dr- Beneša z se h« >anc,e,ar-ien; dr. Scbobrom rL J , Sil *ftIe po beneški konfe-oW, bodo na tem sestanku 1,Poravna val e zelo aktualne stvari. ralov, ki ignorirajo dejstvo, da se je Friedrich polastil Burskega in s tem pripravlja sprejem za ekskralja Karla. »Narodni listi« pišejo v uvodniku, da ni le zadeva Češkoslovaške, ampak tudi Jugoslavije, Romunije in entente, da Madžarsko pouči, da ni kar dovoljeno kršiti trianonsko mirovno pogodbo. Ce se v zadevi burškega vprašanja izjalovi italijansko posredovanje, bo prevzel posredovalno akcijo zopet dr. Beneš. Praga, 4. okt. (Izv.) Kakor javlja »Češko Slovo« se avstrijski kance-lar dr. Schober ne bo udeležil avstro-ogrslce konference v Benetkah. NORVEŠKA delegacija v PRAG F. Praga, 4. okt. (izv.) V Prago pride v kratkem norveška delegacija na trgovsko - politično konferenco. Iste se bo najbrže udeležilo tudi zastopstvo iz Berlina. UPRAVNA RAZDELITEV DRŽAVE. Beograd, 4. okt. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 16. do 20., je podal ministrski predsednik Nikola Pašič ekspoze o albanskem vprašanju. Po razpravi tega vprašanja e je pretresal zakon glede upravne razdelitve države ter se ie izvolil poseben odbor ministrov dr. Triikoviča, Svetozarja Pribičeviča, dr. Melmieda Spahe in Puclja, ki bodo to vprašanje proučili. Razpravljalo se je tudi o proračunu ter je bil odobren proračun ministrstva za socijalno politiko. Razprava o proračunu se je nadaljevala danes ob 10. dopoldne. POGAJANJA MED RADIKALCI IN DEMOKRATI. Zagreb, 4. okt. »Jutarnjl List« poroča iz Beograda, da se v parlamentarnih krogih govori, da bo vprašanje programa Pašičeve vlade rešeno na eni izmed bodočih sej demokratskih in radikalnih delegatov, na kateri se bo tudi odločilo glede izpremembe oseb na ministrskih sedežih. Demokratski klub bi ne bil nasproten, če se ministrstvo za notranje stvari prepusti radikalcem, zato pa bi demokrati zahtevali zase ministrstvo za zunanje stvaii in ministrstvo za agrarno reformo. KONGRES RADIKALNE STRANKE. Beograd, 4. okt. Dne 22. novembra t. 1. bo v Beogradu kongres radikalne stranke za vso državo. Program še ni določen. URADNIŠKI DELEGATI PRI PA$ICU. Beograd, 4. okt. Danes so delegati udruženja državnih uradnikov posetill ministrskega predsednika Pašlča ter mu obrazložili svojo zahtevo glede moralnega in materljal-nega stanja državnih uradnikov. Ministrski predsednik je obljubil, da bo podpiral uradniške zahteve, v kolikor so upravičene. ZAHTEVE POŠTNIH IN BRZOJAV-NIH NAMEŠČENCEV. Beograd, 4. okt. Poštno in brzojavno osobje je poslalo zakonodajnemu odseku spomenico, v kateri zahteva, naj se poštni organizem razpravlja kot posebna avtonomna ustanova. ŠOLSKI ZAKON. Beograd, 4. okt. Ministrstvo za prosveto je končalo razpravljanje o zakonu glede vseučilišč ter srednjih in osnovnih šol. NOVI VOLILNI ZAKON. Beograd, 4. okt. Minister dr. Trif-kovič je izdelal načrt volilnega zakona. ODDELEK ZA PRAVOSODJE V ZAGREBU. Zagreb, 4. okt. (Izv.) Današnje »Narodne novine« prinašajo odredbo ministrskega sveta, s katero se odpravlja samostojni oddelek za pravosodje v Zagrebu. REŠKA KONSTITUANTA. Zagreb, 4. okt. »Riječ« poroča 2 Reke, da se jutri sestane reška kon-stituanta. Med prebivalstvom vlada zaradi tega veliko zadovoljstvo ter se za otvoritev konstituante pripravljajo velike manifestacije. Sodijo, da bo takoj došlo do sestave vlade, na čelu katere bi ostal Riccardo Za-nella. SVET ZVEZE NARODOV. Pariz, 4. okt. (Radio Grič.) Svet zveze narodov je poveril Amerikan-cu Pestu nalogo, da naj poskrbi v Carigradu za to, da se vrnejo v domovino ženske in otroci, ki so bili za vojno s silo odpeljani iz Male Azije. Svet zveze narodov se je nato v daljši seji bavil tudi z vprašanjem zaščite manjšin v Albaniji in Finski. TRGOVINSKA POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN NEMČIJO. Berlin, 4. okt. Kakor doznava ■ »Berliner Tageblatt«, so se trgovinska pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo zopet pričela dne 2. t. m. ČEŠKOSLOVAŠKI PARLAMENT. Praga, 4. okt. (Izv.) Češkoslovaški parlament bo sklican k < zasedanju 18. oktobra ter bo v seji ministrski predsednik dr. Ben^š razvil svoj eks-poze. ORKAN V KANADI. London, 4. okt. V Kanadi je divjal strašen orkan. V Ontariir in Que-becku je razkril mnogo hiš in potrgal telefonske in brzojavne zveze.* Mnogo oseb ie bilo ranjenih. Z zapadne ruske mele. Na državnih mejah v vzhodni polovici Evrope nočejo zavladati tnlnia razmerja. Zdaj zarožlja na enem, zdaj na drugem koncu, razburjeno napeto razpoloženje se ne more poleči. Zadnji čas prihajajo vznemirljive vesti z romunsko-ruske meje. Rumuni javljajo, da se boljševiki »pripravljajo« in zato koncentrira rumunska vlada čete ob Dnjestru. Istočasno pošilja Varšava ultimativne zahteve v Moskvo, očitajoč sovjetski vladi, da ne izvršuje določb riške mirovne pogodbe. Svoj čas smo ob priliki sličnih alarmantnih vesti z rusko-poljske meje izrazili bojazen, da morda Poljska pod pretvezo ruske vojne nevarnosti pripravlja sama napad proti Rusiji, da izrabi desolatno notranjo situacijo v državi sovjetov v svoj prid. Takrat nam je poljski konzulat zagrebški poslu izjavo, da so vse vesti o agresivnih namenih in pripravah Poljske brez podlage. In res odtlej ni bilo več slišati bojevitih vesti iz slovanskega severovzhoda. Tudi danes smo ptepričani, da Rusija nima v načrtu nikakih ofenzivnih priprav proti Poljski ali Rumuniji. Ne morda, da >ne bi imela v načelu agresivnih tendenc napram sosedom. Nasprotno; mi si prav lahko predstavljamo, da bi sovjetski komisarji raje danes ko jutri z vojsko prekoračili meje svoje države, saj bi to odgovarjalo njih dsnovnim težnjam o zapalitvi svetovne revolucije. Toda to je neizvršljivo, ker se je izkazalo, da Rusija ne more voditi zmagovite vojne v ofenzivne svrhe. 2e lansko leto se je to očitno pokazalo v spopadu s Poljsko, v tem večji meri velja za letos, ko je katastrof (dna lakota v zvezi z epidemijami notranje težave še bistveno povečala. Na podlagi tega smo trdno prepričani, da se Poljski in Rumuniji bolj• ševiškega napada ni bati, vsaj v sedanjosti in bližnj bodočnosti ne. Če bi se torej danes v resnici pripravljali na vojno, bi si morali misliti, da imata agresivne namene, izrabiti nemoč ruskega soseda. Kaj druzega pa je, če hočeta biti protiruski zaveznici pripravljeni zn vsak slučaj. Povdarili smo že zgoraj, da jima je sovjetska vlada v načelu prav gotovo sovražna, in da bi prav gotovo, ako bi le mogla, porabila pi . 0 priliko, da ju »sovjetizira«. V tem slučaju seveda naše simpatije nikakor ne morejo biti na njeni strani, ker se kot trezni politiki dobro zavedamo, da hi pomenil zmagoviti boljševizem na naših vzhodnih mejah — našo najveao državno in narodno nesrečo. Pri tem pa zopet povdarjamo, da bi se položaj isti trenutek spremenil, ko bi zavladale v Rusiji narodne stranke; to možnost pa pač lahko zaenkrat pustimo popolnoma iz vidika. Z opisane perspektive motrimo nova poročila z zapadnih ruskih meja. Da pravilno presojamo položaj, nam bo brez dvoma pokazala že blimju bodočnost. Popolni grški poraz v Mali Azili. Carigrad, 4. okt. Vest iz Aten javlja, da bo grška vlada v kratkem izdala proglas, kjer bo poudarjala, da je Grška pripravljena pričeti mirovna pogajanja. V proglasu se. bo tudj izjavilo, da se takoj ustavi mobilizacija grške vojske. Angora, 4. okt. Uradno vojno poročilo z dne 2. t. m.: Naše čete so napadle fronto vzhodno Eski Sehirja. Grki so se morali umakniti proti vzhodu. Rim, 4. okt. Po vesteh iz Carigrada se gibljejo kemalistične čete zlasti na iuinem krilu. Pod pritiskom zadnjih napadov so se Grki morali umakniti in zapustiti Cajbelevo. Kakor menijo strokovnjaki, se bodo morale grške čete še bolj umakniti. Pariz, 4, okt. Grki v Newyorku so na burnem zborovanju zahtevali odstop kralja Konstantina, ker je kriv neuspehov grških čet v Mali Aziji. Parit, 4. okt. Francoska vlada je s posredovanjem v Angori se nahajajočega delegata Franklina Bouillona dosegla, da bo vlada Kemala paše takoj izpustila na svobodo fr*uw«*ke ujetnike. Gladujota Rušila. Moskva, 4. okt. Po sporočilu urada za ljudsko zdravje znaša število gla-dujočih otrok v Rusiji 4,701.000. V guberniji Caricia se razširja legar. V gubernijah, kjer divja lakota, je zbolelo nd 60.000 oseb. Največ oseb je zbolelo na koleri, griži in trebušnem legarju. Moskva, 4. okt. »Pravda« piše, da prebivalstvo ob Volgi silno trpi vsled lakote. Posebno so prizadeti otroci gubernije Saratov. V tej guberniji je bolnih 822.679 otrok v starosti od enega do šestnajstih let. Bolnišnic«! in otroški domovi niso v stanu sprejemati toliko otrok, še manj pa„ da bi jih vzdržfevale. Prosjačenje je na dnevnem redu. Državne organizacije se herojsko trudijo, da bi odpomogle tem razmeram. Ves trud pa je zastonj, ker je lakota vse preveč razširjena. NOVINARSKA AFERA. Beograd, 4. oktobra. (Izv.) V Beogradu je vznikla zadnje dni novinarska afera z ozirom na našo politiko napram inozemskem časopisju Sef beograjskega dopisnega urada dal je dopisniku »Riječi« nalašč izmišljena poročila o francosskem poslaniku v Beogradu ter je te vesti nato pona tisnil v »Tribuni« v redakciji, v kateri se je sam nahajal. S tem postopanjem je šef beograjskega dopisnega urada hotel vplivati na merodajne kroge, da bi se na poslaniška mesta imenovale osebe, ki so njemu po volji. Pred približno enim mesecem je izdal dopisni urad poročilo, da francoski poslanik v Beogradu potuje z vohunskimi nameni po Jugoslaviji ter da stoji v zvezi s svojimi tajniki in agenti. Te vesti so potem prinesli pariški časopisi ter poročali o neraz-položenju jugoslovanske štampe proti francoskemu- poslaniku v Beogradu. Naravno je, da je slednji dozirni za povzročitelja navedenih lažnjmh vesti ter je za to pri Pašiču zahteval zadoščenja. Pričakuje se, da bo radi te afere, ki je vzbudila veliko senzacijo v Beogradu, dosedanji šef beograjskega dopisnega urada moral zapustiti svoje mesto. MEZDNA GIBANJA V ZAGREBU. Zagreb. 4. okt. Zasebni nastav-ljenci v Zagrebu so Izročili deloda- jalcem spomenico, v kateri zahtevajo povišanje mesečnih plač za 30— 40 odstotkov. V petek, 7., t. m. bodo imeli zasebni nastavljenci zborovanje, na katerem bodo razpravljali o svojih zahtevah. Nekatera podjelja so povišala svojim nagtavljencein plače za 25 odstotkov. Tudi zagrebški grafični delavci so imeli v nedeljo sestanek radi pogajanj 2 delodajalci glede določitve novih mezd. Zagreb, 4. okt. Devize: Dunaj 8.70 do 9, Berlin izplačilo 191.50—195, Budimpešta 34.50—35, Bukarešta 200—0, Italija izplačilo 940—950, London izplačilo 895—905, New York kabel 235—4), ček 232.50—233.50, Pariz izplačilo 16f5 do 0, Praga 253—255, Švica izplačilo 4012.50—0. Valute: Dolarji 229—230, avstrijske krone 12—14, rublji 13—17, češkoslovaške krone 0—260, napoleoti-dori 755—780, nemške marke 190—-192, leji 187—200, ital. lire 930—935. Praga, 4. okt, marke 77, švic. franki 1669, lire 374, franc, franki 673.50, šter-Jlngi 358, dolarji 94.50, -'ir.arji 154.75, leji 80.50, levi 62.25, avstr, krone 3.25, poljske marke 0.80, madžarske krone 13.22. Curih, 4. okt. Berlin 4.62, Holandija 184.25, Ne^ York 574, London 21.45, Pariz 40.75, Milan 22,80, Praga 6, Budimpešta 0.80, • Zagreb 2.50, avstrijske krone 0.24.. SfFSTT 2. ........... i m Ravnateljstvo državnega statističnega urada je kdelal pocLjbuo statistiko o glavnih rezultatih ljudskega štetja v'januarju letošnjega leta, ki se sedaj objavlja (oficijelno") o časopisju. Tl podatki so še vedno malo porabni, ker se objavljajo s pridržkom, da že ne obsegajo celotnih pokrajin, da manjkajo navedbe še za cele okraje, občine in mesta, ne le iz Črne gore in Mace-dorvjje, marveč celo iz — bližnjega Banata n. pr. za mesti Veliki Bečkerek in Bola Cerkev. Vrhu tega ni še podatkov za ono ozemlje, kar so ga imeli ali ga . I1L Dunaj, 2. oktobra 1921. . Kakor je doznal Vaš dopisnik, je v najkrajšem času pričakovati na Dunaju strahovito podraženje najpo-trebnejšh živil. To neznosno podraženje se je pričelo z' dunajskim ve-lescmnjem ter se od takrat še stopnjuje, čeravno so tujci že davno odšli, za katere so bile navidezno cene povišane. Dunajčanom je ostala pretirana obremenitev, pod katero se morajo kmalu zgruditi. Ali se bo ta polom izvršil brez drugih resnih pretresljajev tega danes še ne moremo prorokovati. Najbližje podraženje bo obsegalo najpotrebnejša živila, kakor: mast, moko, sladkor, meso itd., nadalje pa tudi tobak, cestno železnico, cene za plin, elektriko, pošto, telefon, pletenine, perilo, čevlje itd. Najkrajša vožnja na tramvaju bo veljala 16 K, ker 17-000 uslužbencev cestniji že^-leznic zahteva velikansko zvišanje mezde. Dunajski trgovci razmišljajo, ali bi jim ne kazalo, da za nekaj časa zapro svoje trgovine, ker danes vse dere v trgovine, da se preskrbi z zalogami za podraženo bodočnost, kar pomeni za trgovce nesrečo, ker za nove nabave zalog morajo plačevati take cene, da nele ne morejo ničesar zaslužiti, temveč morajo celo doplačevati. Nesolidni trgovci, katerih je baš sedaj na Dunaju zelo mnogo, izkoriščajo priliko, agitirajo za zatvoritev trgovin, da po zopetni otvoritvi dvignejo cene svojim starim zalogam, katerih danes ne smejo drugače prodajati, kakor po cenah, ki jih določa urad proti vojnemu oderuštvu. Ako pa se bo padanje valute nadaljevala — kar je pač neizogibno — bodo mogli v par tednih svojemu blagu povišati cene za par sto procentov. Gospodarski položaj Dunaja in Avstrije sploh je dospel do kritične točke. Za odgovorne kroge nastopa naloga, da v zadnjem trenutku preprečijo katastrofo dalekosežnih po- sledic, kajti Dunaj in Avstrija sploh je pred polomom. R. W. -j- Letošnja sladkorna kampanja se je začela in bo beograjska tovarna sladkorja že; okoli 5. t. m. dala -svoje prve proizvode na trg. Računa se, da ta sladkor ne bo dražji kot po 44 K za kilogram. Kvaliteta letošnje sladkorne repe je izvrstna. 4- Konferenca tvorničarjev sladkorja in špirita. Dne 3. oktobra se jt vršila pri ministrstvu, za trgovino in industrijo konferenca tvorničarjev sladkorja in špirita, na kateri se je razpravljalo glede cen in prometa s sladkorjem in špiritom. + Izvoz divjega kostanja prepovedan. Trgovinsko ministrstvo je prepovedalo izvoz divjega kostanja, ker se rabi za strojarne kož. -j- Kako propada narodno gospodarstvo na Ruskem. »Ekonomističe-skaja Zizn« objavlja material, ki jasno označuje stalno naraščajoče propadanje obrtnega ruskega življenja. V imenovanem časopisu je popisano delovanje v juliju v Podmorskovni kotlini. V tem okolišu so dvignili 1,380.000 pu-dov v starih premogovnikih ter 208.000 pudov v novih premogovih jamah, skupaj 1,588.000 pudoy, t. j. za 78 % manj nego znaša množina premoga, nakopanega v doneškem okolišu, ter za 58:5 % manj kakor so ga dvignili v juliju 1920 in za 8:49 % več kot v juliju 1919. Ti rezultati se čisto malo razlikujejo od pridelka v juliju 1919, saj pomeni to leto razpad vse ruske obrti. Konzumentom so ga dobavili 1,105.000 pudov, t. j. 916 tisoč pudov manj kakor v juniju. Premogovnik ga je porabil za svoje obratovanje 575 tisoč pudov, t. j. 47 % vsega premoga, kar se ga je dvignilo". Ta pičli pridelek je posledica omejenega števila delavstva (v juliju je bilo 17-435 delavcev, v juniju pa 18.673) in se ti, kateri so hodili na delo, so bolj malomarno kopali. Delavci so v premogovnike tako malo hodili, da je uprava sklenila dati delavstvu 14 dnevni dopust, da ga ni bilo treba zalagati z živili. Istotako je bilo v uremskovskem premogovniku. Tudi v teh premogovih rovih je bila samo polovica normalnega * delavstva zaposlena. , + Ameriški zlati zaklad. Zakladni urad Zedinjenih držav javlja, da ima zalogo zlata v vrednosti tri milijarde dolarjev. Pred vojno ni bila zaloga zlata cenjena niti 1900 milijonov dolarjev. Potemtakem je danes v Washngtonu tretjina vsega zlata, kar ga je na svetu. Kar se je vnela svetovna vojska, je zlata kar lilo v Zedinjene države. L. 1915 je bilo odposlano v Zedinjene države za 172 milijonov zlata, 1. 1916 za 494 milijonov ter 1. 1917 za 977 milijonov. L. 1918 pa je padel uvoz zlata na 125 milijonov, zakaj Afnerika je dovolila zaveznikom kredit in leta 1919 je prišlo v Ameriko samo še za 62 milijonov zlata. Zato pa je 1. 1920 pritok zlata zopet narastel na 152 milijonov ter v 1. 1921 na 650 milijonov. Tekom svetovne vojne se je pripeljalo v Zedinjene države zlata za 2.630,000.000 dolarjev. Uradni za-znami o uvozu zlata v Ameriko so se pričeli baš pred 100 leti. V vsem stoletju se je uvozilo zlata v Zedinjene države za 5016 milijonov ip, od tega zadnjih sedem let 52 odstotkov. Jasno je, da ni vse to zlato mrtvo ležalo v zakladnici Zedinjenih držav. Svojih lastnih zlatov (cekinov) ima Amerika za 530 milijonov dolarjev. Zlato pa nikakor ni vse, to dobro vedo Aineričanje in zato sc obrnili v tehnične in znanstvene namene, za kar so medvojno izdali zlata za 300 milijonov dolarjev. Vse drugo pa je ostalo v zakladnicah, da bi ga Imeli kakor rezervo za kritje papirnatega denarja. . .. -j- Carinski dohodki za mesec junij tega leta, katere objavlja tem potom generalna direkcija carin, so znašali skupno 18,396.111.83 dinarjev v zlatu in 37,130.376.21 dinarjev v srebru. Od te svote je čistih carinskih dohodkov 6,865.529.44 dinarjev v zlatu, a davka na poslovni obrt, in luksus 8,485,192.53 v zlatu in 3.649, 74846 dinarjev v srebru. Oklic! Zopet se oglaša tužno doneč »Gosposvetski Zvon«. Ušesa narodno zavednih Ljubljančanov naj ne preslišijo njegovega proseče-milega glasu. Raja na Koroškem obhaja, 10. oktobra t. 1. obletnico svojega nesrečnega po so^ vražnikovi zvijači, zgubljenega ple* biscita. Naj naši zasužnjeni bratje inj sestre, pa tudi njih sovražniki zvedo, da niso osamljeni, da i njimi čuti tudi narodno zavedna bela Ljubljana, Va* bimo toraj njeno prebivalstvo k alo* vesnemu shodu — manifestaciji t dvorano »Uniona« dne 10. oktobra ob" 7. uri zvečer, kjer bodo govorili znani gospodje: Arnuš, dr. Arnejc, župnik^ dr. Ravnihar i. dr. —• Obenem naproša »Gosposvetski Zvon« vse hišne posestnike, naj razobesijo istega dne črne zastave — ta znak naj svedoči, kje stanuje narodno čuteče srce, ki bi bilo tudi pripravljeno v bližnji bodočnosti nastopiti za odrešenje svojih trpečih bratov. Gosposvetski Zvon. Drl posojilo le najboljše štedenie! Karel Capck: R. U. R. delena: <\aj pa mladi? Domin: Mladi Rossum, gospodična, to je bil novi vek. Vek izde-!,>v;'Uja po veku spoznanja. Ko sl je ogledal človeško, anatomijo, je u:l; >j spoznal, da je to prekomplicirano in da bi napravil dober ircfir.T enostavnejše. Tedaj je pričel predelavati anatomijo in po- i -i; v tl, kaj se da izpustiti ali poenostaviti. Z eno besedo, gospodi: u Gloryjeva, ali vas to ne dolgočasi? Jfelcna: Ne, nasprotno, to je strašno zanimivo. Domin: Torej, mladi Rossum si je dejal: človek je nekaj, kar, recimo, občuti radost, igra violino, hoče iti na sprehod in dela sploh u*sl/roj stvari, ki so — pravzaprav odveč. želena: Oho! D Domin: Čakajte. Ki so odveč, če mora tkati ali seštevati. Bencinov motor ne rabi obeskov in okraskov, gospodična Gloryjeva. A izdelovanje umetnih delavcev je enako izdelovanj^ bencinovih motorjev. Izdelovanje naj bo čim najenostavnejše, a izdelek praktično najboljši Kaj mislite, kakšen delavec je praktično najboljši? Helena: Najboljši? Morda tisti, ki — ki — Ce je pošten — in ydan. Domin: Ne, temveč tisti, ki je najcenejši. Tisti, ki ima najmanj potreb. Mladi Rossum je iznašel delavca z najmanjšimi potrebami. Moral ga je poenostaviti. Zavrgel je vse, kar ne služi naravnost delu. Na ta način je pravzaprav zavrgel človeka, a naredil Robota. Draga gospodična Gloryjeva, Roboti niso ljudje. Mehanično so popolnejši od nas, imajo silno inteligenco razuma, a nimajo duše. Da, gospodična Gloryjeva, inženirski izdelek je tehnično bolj dovršen kot izdelek prirode. Helena: Pravijo, da je človek božje delo. Domin: Tem huje. Bog ni imel niti pojma o moderni tehniki. Ali verujete, da se je ranjki mladi Rossum igral Boga? _ ™ Helena: Kako, prosim vas? Domin: Začel je izdelovati nadrobne. Delavce — velikane. Poskusil je to' s štiri metre visokimi postavami, toda vi ne bi verjeli, l^kn ^0 |« ti mamuti lomili. Helena: Lomili? Domin: Da. Kar na lepem se jim je zlomila noga ali kaj druzega. Naš planet je očividno malo premajhen za velikane. Sedaj izdelujemo samo Robote naravne velikosti, z jako čedno človeško zunanjostjo. ■ Helena: Videla sem prve Robote pri nas. Občina jih je kupila, ... hočem reči vzela v službo — Domin: Kupila, draga gospodična. Roboti se kupujejo. Helena: — najela za cestne pometače. Videla sem jih, kako so pometali. Tako so čudni, tako tihi, — Domin: Ste videli mojo strojepisko? Domin (pozvoni): Veste, akcijska tovarna Rossumovih Univer-salnih Robotov doslej ne izdeluje enotnega blaga. Imamo finejše in grobejše Robote. Finejši bodo živeli morda dvajset let. Helena: Potem poginejo?, Domin: Da, izrabijo se. Domin: Sulfa, (Sulla vstopi) pokažite se gospodična GIoryjevi. Helena (vstane in ji poda roko): Me veseli. Gotovo vam le grozno pusto, ker živite tako daleč od sveta, kajne? Sulla: Tega ne vem, gospodična Gloryfeva. Prosim sedite. Helena (sede): Odkod ste gosp^dičn^ Sulla: Odtod, iz fabrike. Helena: Ah, ste tu rojeni? Sulla: Da, tu narejena. Helena (plane kvišku): Kaj pravite? Domin (se smeje): Sulla ni človek, Sulla je Robot. Helena: Oprostite, prosim. Domin (Položi Sulll roko na ramo): Sulla se ne jezi. Poglejte gospodična, kakšno kožo izdelujemo. Potipajte ji lice. Helena: O, ne, ne! Domin: Ne spoznali bi, da je iz druge tvarine kot mi. Prosim, ima celo tipičen mah blondink. Samo oči so nekoliko — Zato pa lasje! Obrnite se Sulla. Ilalena: Nehajte vendar! Domlm Zabavajte sa z gostom Sulla. To Je izreden obisk. Sulla: Prosim, gospodična sedite. (Obe sedeta.) Ste se dobro vozili? Helena: Da, go — gotovo. Sulla: Ne vračajte se z Amelljo, gospodična GloryJeva, barometer močno pada; na 705. Počakajte »Pensilvanije*, je jako dobra, močna ladija. Domin: Koliko ima? Sulla s Dvajset vozlov na uro. Dvaj§eftlso8 ton. Domin (se smeje): Dovolj, Sulla, dovolj. Pokažite nam, kako znati francoski?. Helena: Vi znate francoski?! Sulla: Obvladam štiri jezike. Pišem: Dear Siri Monsieur! Ge-ehrter Herr! Cenjeni gospod! Helena (plane kvišku): To je hum bug. Vi ste šarlatan. Sulla ni Robot. Sulla je dekle kot jaz. Sulla, to ni lepo — zakaj igrate takšno komedijo? Sulla: Jaz sem Robot Helena: Ne, ne, lažete! Ah, Sulla, oprostite, vem — prisilili so vas, da bi jim delali reklamo! Sulla, vi ste dekle kot Jaz, kajne! Recite vendar! Domin: Obžalujem, gospodična Gloryjeva, Sulla Je Robot Helena: Lažete! Domin (se zravna): Kako? (Pozvoni.) Oprostite gospodična, potem vas moram prepričati. (Marius vstopi.) Domin: Marius, peljite Sullo v anatomično dvorano, tam na] Jo odprp. Hitro! Helena: Kam?' Domin: V anatomično dvorano. Ko bo razrezana, si jo pojdete ogledat. Helena: Ne ppjdem. Domin: Pardon, govorili ste o laži. • Helena: Vi bi jo hoteli dati ubiti?. Domin: Stroji se ne ubijajo. . 1UL1 .(Gali« prtfiedoW, - f.* ''Strani , Dnevne vesti. .... Vsem naročnikom smo danes prllo-zlil položnice, • *• m- na do* *« Pozabil podpisati „ naročnine, a “Pravnlštvu. * ,avl sv°Je ime ~ I. ii. iiisrati! ko ne izide noben drug dnevnik zjutraj, kakor edino »Jugoslavija« je povpraševanje po »Jugoslaviji« silno veliko iri je vsaka Številka, dasi se tiska v močno povišani nakladi, redno razprodana. Zato je oglaševanje v pon-deljski številki »Jugoslavije« še uspešnejše kakor ob navadnih dnevih. Vabimo torej vse p. n. inserente, da narode oglase za pondejjske številke »Jugoslavije«. Cena je vkljub mnogo dražjemu nedeljskemu delu ista kakor ob ostalih dneh. Naročila sprejema uprava »Jugoslavije« v Ljubljani ter vse njene podružnice. Ljubljana. = Ljubljanska bolnica se razširi. Ministrski svet Je sklenil kupiti od »Kranjske hranilnice« posestvo na Stari poti (zavod za slepce) z vsemi poslopji, inventarjem in zemljišči za vsoto 18 milijonov kron, ki se plačajo v 9. letnih obrokih po 2 milijona kron. S tem se razširi bolnica ter se ustanovi ginekološki oddelek z moderno poro-dišnico. — Poročil se je član opernega zbora g. Albin Erklavc, s članico opernega zbora gdč. Pavlo Šifrerjevo. Oba sta vneta izvršujoča člana pevskega zbora »Ljubljanskega Zvona«. Naj Jima bo zakonski jarem »sladko« breme. Živela! = Opozarjamo m veliko plesno zabavo, ki jo priredi Športni klub »Primorje« pod pokroviteljstvom in s sodelovanjem »Kluba Primork« dne 16. oktobra t. 1. v vseh gorenjih prostorih Narodnega doma. = Plesni odsek »Družabnega kluba uradmštva« prične v kratkem s svojimi plesnimi tečaji. Vsi, ki se za te tečaje zanimajo, naj se čimpreje prlglase v društveni pisarni Cesta na Rudolfovo železnico (poleg restavracije »Novega sveta«) št. 6, in sicer ob torkih, četrtkih in sobotah od 14. do 15. ure. Priglasi se tudi lahko pismeno. = Odvetniška zbornica vabi vse gg. odvetniške kandidate na sestanek dne 5. oktobra t. 1. ob 20. uri v hotelu »Union«, srebrna dvorana. — Prelahek kruh. Neki pekovski mojster Je bil naznanjen, da prodaja kruh, ki nima predpisane teže. In res se je potem pri peku ugotovilo, da je štruca, ki bi morala tehtati 1 kg, tehtala le 80 dkg, štruca, ki bi morala tehtati pol kg, le 40 dkg, hlebček, ki bi moral tehtati četrt kg, je tehtal le 20 dkg. Prizadeti pek pa se je razkoračil in rekel: »Pomočniku sem moral zvišati plačb, poskočila je cena moki, delo Je brez dobička, pekarno bom zaprl, da se ne bom za prazen nič trudil.« — Vkljub temu pa pekarne le ni zaprl. = V Zvezdi zaspal. Jakob G. Je šel precej sladko ginjen iz Vodmata domov. Da bi se nekoliko odpočil, se je v Zvezdi vsedel na klopico. V tem pa je zaspal in spal spanje pravičnega od 7. pa do 9. ure. Ko pa se je prebudil, je na svojo veliko žalost zapazil, da mu je nekdo pofulil uro In verižico. v skupni vrednosti 3000 kron. Maribor. Ustanovitev podružnice »Narodno-soci-jalne zveze« v Mariboru. V nedeljo, dne 1. oktobra se Je vršil v Mariboru ustanovni občni zbor Narodno-socijalne zveze. Obširni prostori restavracije v »Narodnem domu« šo bili polni zavednih slovenskih delavcev iz Maribora in zastopnikov mariborske okolice. Zborovanje je vodil tov. Anton Jerič, Ki Je 'v uvodnih besedah povdarjal važnost ustanovitve strokovne organizacije za Maribor In okolico. Predsednik osrednjega vodstva NSZ tov. Juvan iz Ljubljane nam je v enournem govoru razvil strokovni program NSZ. Pojasnil Je razliko med lnternacijonal-ulmi organizacijami In NSZ in dokazal važnost narodnih stanovskih organizacij. Za svoja stvarna Izvajanja je žel splošno odobravanje. Tov. Selinšek se je dotaknil vprašanja delavskih zbornic, zavarovanja za starost ln onemoglost in delavskih dopustov. Prav obširno se je pečal z izobrazbo delavstva. Zel Je takisto splošno pohvalo. Govorili so še zastopniki raznih strok, nakar se je Izvolil sledeči odbor: tov. Anton Jerič, predsednik; Mejovšek, podpredsednik; odborniki; tov. Lešnik, Drofenik, Waldhauscr, Sulc, Verlič, Klemenčič, Roza Hvalec In Anton Kumar. Podružnica NSZ v Mariboru šteje že danes nad 300 članov in upamo, da bo po velikem zanimanju, ki vlada v Mariboru, kmalu ena najmočnejših strokovnih organizacij. Uspeh I. obrtne razstave v Mariboru. Razstavo je obiskalo od 8. do 25. septembra 1921 skupno 9757 oseb (vključno vabljeni gostje pri otvoritvi razstave, šole s prosto vstopnino, šole z vstopnino 50 para, dijaki z vstopnino 1 dinar in korporacije s prosto vstopnino). Prodalo se je na razstavi za nad 650.000 K raznih razstavljenih predmetov. Pojasnil in podatkov o razstavljenih predmetih se je dalo. v celem času razstave 931 strankam. Prireditelji (Slov. obrtno društvo) so dosegli brezdvomno velik moraličen uspeh, kateri daje povod in zagotovilo, da se v bodoče take razstave lahko ponavljajo. Za prihodnje leto, je projektirana »Pokrajinska obrtna razstava«, h kateri se pritegnejo tudi pomočniška in vajeniška dela, kar bo za naš obrtno-gospodarskl razvoj gotovo velikega pomena. Za razstavljalce obrtnike se je razstava tudi gmotno dobro obnesla, kajti dobil je skoraj vsak večja ali manjša naročila. Na tej razstavi se je marsikaterega obrtnlka-razsts^ljalca zmožnosti občudovalo, o katerih pred razstavo ni nlkdo vedel. Obrtnlki-razstavljalči so sl naredili na obrtni razstavi brezdvomno neprecenljivo reklamo. G. profesor Iv. Faval nam je poslal sledeče pojasnilo: »Vest, da sem odpuščen iz državne službe, ni resnična, ker se ml doslej še ni nikjer dokazalo, da sem kedaj komunistično ali kako drugače hujskal proti državi. Sploh se že eno leto politično ne udejstvujem, niti javno, niti tajno.« Prvo obrtno razstavo, ki je bila v Mariboru od 8. do 25. septembra t. 1., je pose-tllo skupaj 9757 oseb. Prodanih je bilo na razstavi za 650.000 kron raznih predmetov, vendar pa so prejeli obrtniki tudi razven tega številna naročila. Za prihodnje leto je nameravana obrtna razstava kot pokrajinska prireditev v mnogo širšem obsegu ter bodo na sodelovanje vabljeni (udi vsi obrtniki Iz bivše Štajerske, oziroma vse mariborske oblasti. Razstavila se bodo tudi razna pomočniška in vajeniška dela. V sled ukaza, s katerim se častnikom naše armade prepoveduje uporaba nemškfr- ga. Italijanskega ali madžarskega jezika v zasebnem občevanju, bo moralo precejšnje število v Mariboru nahajajočih se bivših av-stro-ogrskih častnikov obmolkniti, ker se ie dogajalo, da so celo v službi (Dravska vojašnica) govorili med seboj nemško. Zaplenjena je bila včerajšnja »Straža« radi nekega članka, naperjenega proti vojaštvu. Peka kruha. Ker jp pokrajinska vlada Izdala naredbo, da prične delo v pekarnah ob 5. zjutraj, se bo jutranja izdaja peciva odslej nekoliko zakasnila. Na »Obrtni nadaljevalni šoli« v Mariboru se prične pouk dne 6. t. m. Poziv. Okrajno glavarstvo v Mariboru vabi oni dve osebi, ki sta bili (kakor smo poročali) v pondeljek ogrizeni od nekega črnega psa, da se javita v svojem lastnem Interesu pri okrajnem zdravniku na okrajnem glavarstvu. Celie. Shodi NSS. Narodno-socljalistlčna stranka za celjsko okrožje je priredila več jdv-nih shodov, ki so vsi dobro uspeli. V soboto zvečer Je bil shod v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Poslušalci so z zanimanjem sledili poročilu poslanca Brand-nerja o notranjepolitičnem položaju. Padanje naše valute je najboljši dokaz, da imamo slabe gospodarje. Želeti moramo v interesu naroda in države izpremembo režima, ki je na vidiku, zakaj sedanja strankarska vlada ni kos svoji nalogi. Shod je vodil podžupan D. Žabkar, ki je v svojem govoru zahteval, da se nemudoma skliče občinski svet, ker je mnogo važnih vprašan), ki čakajo rešitve. — V nedeljo zjutraj po prvi maši se je vršil shod NSS v gostilni Vedenik v St. Pavlu. Shodu je predsedoval predsednik krajevne organizacije J. Zaveljcina, poročala pa sta poslanec Brandner in predsednik litijske na-rodno-soc. organizacije J. Bizjak. Popoldne istega dne se je vršil shod v Ternavi v gostilni Fonda. Predsedoval je shodu obč. tajnik Derčar, poročala pa sta ob velikem navdušenju zbranih kmetov podžupan mesta Celje Žabkar In poslanec Brandner. V oon-deljek zvečer je bil v Žalcu v gostilni gosp. Piki. Tudi ta shod, ki mu je predsedoval trgovec Urek, je lepo uspel. Prvi je poročal posl. Brandner, ki je med drugim tudi priporočal podpisovanje državnega posojila, a Istočasno kritiziral bogataše, ki ničesar, ali prav malo podpisujejo, ker jim špekulacija nese višje obresti. Na te naj bi država pritiskala. Not. kandidat Dobovišek je razvil program NSS. Sklenjeno je bilo, da se v kratkem ustanovi za Žalec in okolico krajevna organizacija narodno-soci j alistlčne tranke. Shod poslanca Brandnerja v Celju je obiskalo, kakor poroča »Jutro«, 30 poslušalcev. Recimo, da ta številka odgovarja tes-nici. 30 je bilo še zmiraj več kakor 18, kajti shoda ministra Kukovca v Sevnici, o katerem je »Jutro« , previdno molčalo, se je udeležilo 18 oseb, izmed katerih je glasovalo za zaupnico ministru 8 oseb. Take ola-maže Brandner še ni doživel. »Jugoslavija« je takrat v svojem prvem poročilu naglasila, da je bilo na shodu 24 oseb, šele -pozneje, ko so prišla točna poročila, je to številko morala znižati na 18. Za koliko bi moralo zvišati »Jutro« število 30, ako bi bilo pošteno? Kdo je torej bolj velikodušen, »Jutro« ali »Jugoslavija«? Mestno gledališče v Celju. V četrtek dne 6. oktobra ob 20. url se vprizori trlde-janska rimska komedija »Androklus In lev«, spisal Shaw. Pri tej predstavi bo popolnoma nova scenerija, sestavljena samo za to Igro. Predstava se vrši za abonement. i Državno posojilo. Pri celjski podružnici Ljublj. kreditne banke se je podpisalo 250 tisoč dinarjev. — Pri »Posojilnici« v Celju pa za 814.000 K. Ruski koncert v Celju. Trideset pevk In pevcev ruskega pevskega zbora Iz Strnlšča, ki je že z velikim uspehom koncertiral v Mariboru In Varaždinu, nastopi v soboto 8. t. m. ob pol 9. url zvečer In v nedeljo 9. t. m. ob 3. url popoldne v veliki dvorani hotela »Union«. Na programu so ruske nabožne pesmi, ruske narodne pesmi, ukrajinske narodne pesmi ter ruski narodni in ukrajinski ples. Vstopnice se bodo dobivale v predprodaji 5., 6., 7. ln 8. t. m. v trafiki gospe Kovač v Aleksandrovi ulici in vsakikrat eno uro pred začetkom koncerta v veži unionske dvorane. »Samopomoč«, gospodarska zadiuga javnih nameščencev in upokojencev v Celju, Je spremenila svoje ime v »Nabavljalna' zadruga lavnih nameščencev ln upokojencev v Celju«. Vinarski inštruktor XI. čin. razr. Andrej Rečnik v Celju Je Imenovan za vin. Instr. v X. čin. razredu. Srelolov, katerega je priredilo »Kolo jugoslovanskih sester v Celju« dne 25. sept. v prid ubožnim akademikom v Ljubljani In ruski deci v Strnišču je vrgel 18.000 kron čistega. Umrla je v pondeliek, dne 3. t m. v Spodnji Hudinji v celjski okolici gospa Terezija Riipschl, mati soproge Petra Majdiča, v 80. letu starosti. Ptul. Pri občnem zboru nabavljalne zadruge lavnih nameščencev, kf se je vršil dne 30. septembra Je bil Izvoren sledeči odbor: predsednik nadučitelj Serona', odborniki: Gorjup, Cajzek, Bambič, Zorman, Vuk, dr. Krapež ln Šubic. Odbor je izvoljen izmed uradnlšfva vseh strok. Pričakuje se, da se bo začelo kmalu z resnim delom, zlasti s preskrbo najnujnejših življenjskih potrebščin, katerim so cene zadnji čas poskočile na dvojno poprejšnjo ceno. »Avstrijska slava« odlikovana! Kdor je bil prej avstrijski patrljot, ta Je tudi sedaj velik jugoslovanski patrljot. — To načelo se je izkazalo že v več slučajih, a najlepše pri gosp. šolskemu nadzorniku Pavlu Fle-retu v Ptuja Ta gospod Je za časa, ko so drugi delali In trpeli za Jugoslavijo spisal knjigo »Avstrijska slava«, v kateri je poveličeval pok. Avstrijo. — Sedaj smo doživeti, da Je ta gospod odlikovan. Tisti, ki so trpeli po ječah, žrtvovali vse za Jugoslavijo, so potisnjeni vstran In narobe tisti, ki so delali In pisali proti, so povišani In odlikovani. Kje hočete večje Ironije! Tako Je bil gosp. nadzornik Flerč odlikovan z redom sv. Save. Vsak, ki tega gospoda pozna, se Je vpraševal, za kaj Je dobil to odlikovanje, ker druzega ni storil, kakor to, da je napisal knjižico »Avstrijska slava«. Kaj Je še drugače dobrega storil ta gospod, bo najboljše vedel njegov svak dr. Pirkmajer, ki ga je Predlagal za to odlikovanje. — Gospodom poslancem priporočamo, da se malo potrudijo in zahtevajo pojasnila, zakaj ln na kak način je dobil ta gospod odlikovanje. Naročajte „jugosiavijo“ ( Sokolstvo. Sokol II. Zabavni večer v nedeljo, dne 9. oktobra se vrši v vseh gornjih prostorih Narodnega doma in obeta biti povsem pri-jetna in domača notranja zabava. Vse sokolsko čuteče občinstvo je uljudno vabljeno in prosimo, da poseti ta večer v obilnem številu, posebno, ker gre prebitek v korist našemu agilnemu godbenemu odseku in kateri je takorekoč tudi duša te prireditve. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 2 din. Več povedo lepaki. Isti dan dopoldne je cvetlični dan ravnotako v korist naši godbi. Prispevajte marljivo! Gledališče in glasba. Drama. Včasih je bilo tako: Prišla je jesen in Izpraševali smo se,'ali bo, ali ne bo! Teater je v tistih časih baziral na brezupnih deficitih ... Zadnja leta nimamo teh skrbi. Odlični kulturni zavod nam je zagotovljen in veseli smo tega. Naša pot gre navzgor. Sodeč po gledališkem listu, ki ga ureja letos g. Pugelj, bo sezona begata na zanimivih uprizoritvah, in sodeč po obeh otvoritvenih predstavah v drami, na višini, ki e vredna vsega spoštovanja. Požar strasti: Drama v štirih dejanjih. Spisal Josip Kosor. Preložil Ivan Zorec. Režiser: Rogoz. Drama zaigra takoj po prvih taktih na veli klaviaturi. Kmet Ilarija, tip, ki je vreden figure v romanih velikih Rusov in njegov sin Elija na eni strani, Guša Rigolin in sin Ada na drugi. Pravdajo se za zemljo — samo za par kosov zemlje — in sovraštvo med njimi raste, dokler jih končno ne ugonobi. Kot neugnan val se takoj v začetku vspne drama in doseže svoj prvi višek koncem drugega dejania. Razpaljen neugnanega sovraštva prihiti Guša Rigulin domov in pove, da je pravica — paragraf na strani nasprotnika. Guša je zažgal sosedov dom. Tretje dejanje so razgovori in dejanje pada. Zato pa pripravlja avtor finale četrtega dejanja s skoraj proračunje-no grozoto. Nastopajo svatje, prideta llija in Ruža in vse naokrog je ena sama pesem veselja in sprave. Tudi Guša je vahjjen. Mrak nastaja, a Guše še ni in vse je že pozabilo, da irtia priti. Vendar nenadoma se prikaže, vendar ne kot povabi ijenec, ampak kot stari sovražnik, ki brezobzirno izlije ves svoj žolc in vse žalitve. Naenkrat sl stoje nasproti samo stari sovražniki: Ilarija proti Guši, llija proti Adi. — Zgrabijo se. Guša in Ada obležita zadavljena. Strastno sovraštvo je zadostilo svoji zadnji možnosti. Ne mislim pisati literarne'ocene, a zdi se mi, da je izgubila drama v slovenskem prevodu marsikak karakterističen ton. — Premiera drama je dosegla v soboto kot otvoritvena predstava izredno lep uspeh. V stilizirani obliki podan okvir, je režiji gospoda Rogoza v vso čast. Rogozov Guša jc samonikla kreacija in scena koncem drugega dejanja kabinetna. Presenetil je g. Gabršek v ulogl Ade in g. Gregorin kot gozdar. Oba sta se dvignila nad povprečno višino kreacij in podala živ, resničen košček življenja. Ilarija g. Danila omenim s posebnim, veseljem G. Danilo morda ne ve, kako sposoben ln dragocen je, če zna tekst. Kof Ilarij je g. Danilo pokazal, da zmore mnogo, zelo mnogo. Dvojica pijančkov ( g. Plut in Kuratov) je bila docentna, Jrar štejem v izredno dobro njima in režiserju. Zenske vloge ni obdaril avtor tako bogato kot moške, zato ostanejo vse na drugi črti, iz-vzemši Stano ga. Danilova, ki se povspne v drugem dejanju s ciganko (ga. Juvanova) do neke višine. Predvsem težko ulogo je „ imela ga. Juvanova s ciganko, ki jo je lepo podala. Omenim še Illjo g. Drenovca in Mirka g. Pečka !n go. Borštnikovo, g. Železnika in gdč. M. Danilovo, ki so gotovo z ljubeznijo In razumevanjem črpali iz svojih vlog. , Predstava je bila otvoritvena in vsakdo bi sl mislil, da bo gledališče nabito polno. Vendar gledališče je bilo prazno in žal ml je bilo Igralcev, žal stroškov, ki jih jc imela uprava. Pravijo, da je bil tisti večer cirkus nabito poln. Komedija zmešnjav. Veseloigra v petih dejanjih. Spisal Wll!am Shakespeare. Prevel Oton Zupančič. Karakteristiko te nadvse mične komedije je podal Oton Zupančič v gledališkem listu, ko Je dejal: »Dečki,,ta komedija mora zdrkniti gledalcu mimo. oči; ne dajte mu niti za hip prilike, da bi prišel do sape... Zamenjava prihaja v zamenjavo, zmeda v zmedo, že prevladuje obup in vendar zaključi vse skupal svatovska koračnica. Včasih smo se bali iti v gledališče, če se je igral Shakespeare. Pač nismo Imeli ne prevoda, ne stila, ne opreme in še manj pa razumevanja. Vprizoritev »Komedije zmešnjav« se mi zdi razveseljiv dogodek, ki priča, da so tla za Sakcspearla tudi pri nas prav tako ugodna, kot drugod. Le časa, potrpljenja in volje je treba. In prav to so pokazali vsi v naj višji meri, ki so sodelovali pri komediji. Komedijo je režiral g. Šest, ki je že lansko leto podal »Sen kresne noči« v odlični obliki. Uspeh komedije je v pretežni meri odvisen od rezlšerja in priznati moramo, da je g. Šest dokazal zopet svoje izredne režiserske kvalitete. Tu je res: Dečki, ta komedija mora zdrkniti... Vse hiti, se grupira, slike so žive, kipe in aparat dela s polno paro. ' Dvojčke sta Igrala g. Kralj in, g. Sest z lahkotno bravuro. G. Plut in Dineš sta črpala bogat humor Shakespearja in dosegla v finalu prisrčen višek. Ga. Danilova — Adrljana In gdč. M. Danilova — Lucijana, sta srčkano diferencirali razmerje Žene in dekleta in gdč. Bergantova — Miranda, je vkljub majhnemu tekstu prinesla tip krčmarice posrečeno ln lepo. Prav dober je bil Stlb g. Pečka, figura —■ marijonetka, Izklesana in groteskno pobarvana. Pri vseh nastopajočih, nelzvzemšf g. Gregorina, g. Ltpaha In Kuratova, je bilo opaziti lahkotni stil, ki ga potrebuje Shakespeare. Celo one figure, ki ne govore, so živele in niso samo statlrale. Shakespeare bodi ognjišče vsakega resnega gledališča. Prav je, da je tudi pri nas veliko razumevanja za Shakeapearja. —aa— Umetniški uspehi godalnega kvarteta Zika na Češkem. Koncem lanske gledališke sezone se je v naši glasbeni javnosti govorilo mnogo o izstopu Zikovcev iz orkestra kraljeve opere v Ljubljani. Na različne načine so tolmačili ta izstop, vendar menimo, da je bil glavni vzrok j« i«, da so aklenili Zikovci pooo.auiua ui izključ- no posvetiti komorni glasbi. Po mcp ralno izvrstnem uspelem koncertiranju v Rogaški Slatini so šli na oddih’ na Češko. Bivali so na gradu Lončen (blizu Nymburka), ki je last veleposestnika Aleksandra Thurn-Taxisa, kot gostje onega češkega mecena, ka teremu je Bedrich Smetana poklonil svojo skladbo za gosli in klavir »Iz moje domovine*, kot gostje onega podpiratelja umetnosti, po čigar inici-jativi je prvič stopil v svet in začel svojo umetniško zmagoslavno kari-jero slavni češki kvartet (Hoffmann, Suk, Herold in Zelenka). Kvartet Zika je torej pri Thurn-Taxisu prebil vse počitnice, užival vse udobnosti gostoljubja ter se je pridno vadil Me-cenaški gostitelj je podaril violistu Černyju krasno italijansko violo, kei je do danes mpral zbog neupoštevanja slovenskih magnatov igrati na izposojen inštrument. Po zaslugi že prej imenovanega »Češkega kvarteta« so Zikovci nastopili dne 26. septembra tega leta pred vso zbrano praško kritiko v »Umelecki besedi« v Pragi. —■ Prednašali so 1 klasičen in 1 moderen komorni kvartet. Kritiki so z velikim zanimanjem sledili izvajanju in so se potem Zikovcem zahvalili za umetniški užitek. »Umelecka beseda« jim je v znak priznanja poklonila prvi tiskani izvod Dvorakovih pesmi, od Suka prirejenih za godalni kvartet. — Posvetilo t sta podpisala kritika Ne-buška in Šourek. — Jako pohvalno sodbo je izrekel o igri Zikovcev tudi Češki kvartet, ki je izjavil, da jih smatra svojim naslednikom in jim pro-rokuje veliko bodočnost. »Komorni spolek Umelecke besede« je pa Zi-kovce povabil, da na svojem jesen skem umetniškem potovanju pridejo koncertirat tudi v Prago, kjer sta do danes nastajala le Češki in Ševčikov kvartet. Kako velik uspeh je kvartet Zika dosegel v Pragi, je razvidno iz do danes sem došlih kritik praških! listov vVenkov« in »Narodni listi«, ki so mu'nadeli naslov »Čehoslovaški kvartet«. Ko izidejo poročila tudi v ostalih listih, jih bomo priobčili, da pokažemo našemu občinstvu, kako sodijo češki priznani glasbeniki o Zikovcih, katerih umetniškega strem« ljenja in idealno navdušenje za goji« tev komorne glasbe so našla pri na* tako malo umevanja in upoštevanja. Člani kvarteta Zika so se vrnili zopet v Ljubljano in si so izbrali mirno bivališče na Vrhniki, kjer bodo študirali in se pripravljali za koncert« no turnejo po vseh večjih mestih Ce4 hoslovaške in na Dunaju. — Idealnim umetnikom na uspehu v Pragi našflj naiskrenejše čestitke! S. L. Pokrajina. Poljčane. Mesto venca na krsto umrle** člana g. Alfreda Generja je darovala tu« kaiišnja »Čitalnica« 200 kron za šolsko ku> hinjo v Poljčanah. Drobiž. * Madžari proti Zidorij. Magistral glavnega madžarskega mesta Budim« pešte je odslovil židovske strokovni učitelje in učiteljice, degradiral Židov« ske šolske ravnatelje ter premestil ži* dovske profesorje trgovskih šol pa meščanske šole, ne da bi povedal, iz kakšnega vzroka, število prizadetih znaša 400. Zadnje dni je priredila de-l mokratična stranka občinskegd zastopa proti tej naredbi protestni shod, na katerem je govoril bivši minister! Gabriel Ugron ter posl. Po!onyi. Povedala sta, da v tem vprašanju ne gie za židovsko zadevo, ampak za madžarsko narodno čast. —. Slovenci se pač ne moremo meriti z Madžari, kr.i se tiče narodne zavesti. Madžarom je najvišji zakon blagor domovine, našim slepim stranknrjem strankarski boji, ker ne poznajo starega slovenskega pregovora: Sloga jači, nesloga tlači. * Hitrostni svetovni rekord v letanju je prekosil letalec Sadi Lecoirtte, ko je preplul en kilometer dvakrat v obeh smereh s povprečno hirostjo * uri. 330 km 275 metrov. * Kitajci in vest. Na idejo, s katero se pripravi človeka, da zopet za-dobi čut vesti, so prišli na prav originalen način Kitajci, ki priporočajo naslednje metode: Ako n. pr. šofer povozi in usmrti kakega človeka, se priporoča izdelati faksimile ponesre-čenčevega obraza in ga obesiti v šoferjevo sobo tako, da mu je nesrečnik vedno pred očmi. Gotovo je, da bo ta metoda tudi v najsurovejšem človeku vzbudila glas vesti. Pri nas je pač navada, da mora šofer .v takih slučajih plačati denarno globo, ali pa se ga kaznuje z zaporom. Nikdar pa ne računamo na tako fantastična sredstva, kakor iznajdljivi Kitajci. * Velik češki človekoljub. Ameriški Ceh V. F. Severa je daroval 50.tisoč dolarjev, da se zgradi zavetišče za sirote in siromašno mladino v češkoslovaški republika. Rečeni zavod naj bi bil v Pragi ali pa v Brnu. 1:1 General — trafikant. Vsemogočni avstrijski vojskovodja v svetovni vojni general Kovesz je zaprosil madžarsko vlado za trafiko tet jo tudi <1oh bil. Sic transit,,, 'yr V V' . - . -'vi' Olleschau, Abadie, itd. Stročnice štev. 2 in 3. Svilen in krep papir. Venci in šopld za neveste. Perie za rože. Pratike Družinske in Blaznikove. Razpošilja po nizkih cenah Uran - Papirnica Ljubljana, Mestni trg U. Obvestilo. linjtm v zalogi vso sokolsko potrebščine, kroje, telovadno obleke, čevlje, ovratniku gumbe za člane (n članice. Ceniki na razpo!ago! PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S. S. tehničnih predmetov! Tehnična pisarna dipl. inž. Milosavljeviča in Popoviča prejšnjih načelnikov Ministrstva išče zastopništvo slovenskih domačih proizvodov tehnične stroke in sprejema ista tudi v komisijsko prodajo en gros. Kataloge, vzorce in pogoje poslati BEOGRAD, Kotorska ulica Stav. 57. sprejme v službo pomolnega jamomerca Sprejemni pogoji so sledeči: Dovršitev rudarske šole, popolno Znanje jamomerstva s »Teodolltc-om in jamskim kompasom, doper risar ter popolno znanje slovenskega jezika. Samci imajo prednost. Ponudbe je nasloviti z navedbo plačilnih zahtev, starosti, stanom (samec ali poročen) ter s prepisi spričeval, ki se n* vrnejo, na rudniško ravnateljstvo Zagorje ob Savi. M. Kuštrin Najnižje cenel Najnižje cene! Nasnaral© Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne VValter Martin y. — Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 to- .....—- vornih automobllov. - Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c. 20. Jurčičeva ul. 9. Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. št. 133. ulica 3. tvornica gumijevih izdelkov v Kranju Podpisani vljudbno naznanjam da sem otvoril na Gline?h št. 230 krznarsko delavnico in barvarnico kož. Sprejmem vsa z to stroko spadajoča dela, katero^ izvršujem po želji v najrazličnejših modernih oblikah' po najnižjih cenah. Dela prevzamem, Gradišče št. 10. Slavnemu občinstvu zagotavljam tečrjo in solidno postrežbo ter se priporočam Centrala: Ljubljana, Rimska cesta 2. izdeluje prvovrstne podpetnike Prostovoljna sodnifska lavna dražba posestva v Celju. Pri okrajnem sodišču v Celju odd. IV. se bode dne 7. t. m. ob 9. uri dopoldne žlicitiralo: Dve hiši z ca. 2 */# orala travnikov in njiv z vzklicno ceno 200-000 K kavcija v znezku 40.000 K se mora pred licitacijo vložiti. Natančnejše v pisarni g. dr. Hrašarja, ali dr. Znuggerjn v Celju, Čisto domače podjetje! Nalvetia izbira prej A. Zanlk sinovi. Razpis ponudba! naj novejših, naj finejših in naj cenejših oblek za gospode, dame in otroke Trboveljska premogokopna družba namerava ponudbenim potom prikriti del svoje letne potrebe v jamskem lesu za leto 1922. Cenjene pismene, kakor tudi ustmene ponudbe na delne dobave se prosi na naslov: Trboveljska premogokopna družba, oddelek za ; les, Ljubljana, Knafljeva uh 13. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad, Brzojavi: merski. Ljubljana. - Telefon 64. - Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost. Barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate,- mavec (Gips), mastenec (Federvveill), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MEKAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! Zahvala. Za Številne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubega in nepozabnega sina, oziroma brata, svaka in strica Aiolzila Presnik-a se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Obenem se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so spremili nadebudnega „Lojzeta“ na zadnji poti, ter vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ZDOLE PRI BREŽICAH, dne 30 septembra 1.921. Žalujoči ostali. Naročajte in Urile -fuflostavilo LJUBLJANA ponov. nakazila v tu- in inozemstvo, sate-deposhs i Tiska »Zvi lzdaia konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Michel Zevaco: ..NOSTRADAMUS." »Pusti me govoriti — spoznaj svojega očeta! Jaz, pravim, ki sem tajil ljubezen in prijateljstvo, jaz, ki sem. zrl na ves svet . z enakim zaničevanjem, jaz, ki mi je bila sleherna človeška stvar sovražnik, katerega je trebalo preganjati in uničiti — jaz sem vzljubil tebe! ... Oh, izprva sem se ustavljal temu čuvstvu. A ti si bila močnejš... Bilo je nekega večera ... ti se gotovo i.w spominjaš, kdaj... nekega večera, ko sem se pravkar vrnil izned vešal. Ves mrk in truden od moritve sem sedel, da bi se spočil. Ti pa si prišla k meni, splezala si mi po nogah sedla mi na kolena... in si se jela smehljati, vsa rožnata in zlatolasa ... tako da sem se razjokal... Tisti večer sem spoznal, kaj pomeniš zame. Jel sem te ljubiti s strastnim oboževanjem. Ti, Floriza, si bila nebeški žarek, ki je prisijal v pekel mojih misli; bila si angel, ki je s samim svojim pogledom tolažil mene, prekletega ...« »Dragi oče!... Vsa hočem živeti tvoji utehi...« »Saj si vsa moja uteha! Do te minute sem mislil, da je moje čas;i-hlepje enako moji ljubezni. A motil sem se, Floriza. Ljubim te i olj nego to oblast, ki sem si jo zgradil poč J, z dolgotrajnim podzemeljskim de- lom. Odrečem se ji, z gnevom v duši, a tudi z vzvišeno, radostjo. Molči. Ti me ne moreš razumeti. Preveč čista si. Poslušaj me samo. Možitve z Rolandom de Saint-An-drejen. te je groza. Dobro: te možitve ne bo. A v to imava samo eno sredstvo: ostaviti morava dvor in Pariz, Odložil bom svoje dostojanstvo. Izpostavim se vsemu — jaz bom samo tvoj oče, ti boš samo moja hTi. Pripravi se, Floriza. Še jutri odpotujeva — še jutri morava bežati.« »Bežati?... Oče — oče! Zakaj morava bežati? Kaj nama preti?.. Ronchcrolles si je obrisal znoj, ki mu je curljal po čelu. Ta znoj je bil leden. Nikoli še, odkar se je zavedal samega sebe, ni čutil v srcu tolike raztrganosti. »Pravim ti, da je treba bežati! Ali ne razumeš, kako strašna nevarnost ti mora groziti, da sem se sploh odločil izgubiti te in te dati Rolandu za ženo? In da sem zdaj pripravljen opustiti svoje visokoleteče sanje in prelomiti svoje življenje ter ga zadušiti v neznatnosti?« »Nevarnost?« je vztrepetala FJp-riza. »Kakšna nevarnost? ...« »Ne morem ti povedati!« »A jaz hočem vedeti!...« »Hočeš?« je kriknil Ropcherolles in obraz mu je vzplamenel. »Hočeš? Sama hočeš ved..ti, zakaj morava bežati? ...« »Da, oče,« je rekla Floriza z glasom neizrekljivega ponosa. »Vedeti moram, drugače se utegnejo poroditi v meni sumnje, ki bi vam delale krivico.« »Dobro! Cuj tedaj strašno skrivnost, ki me razjeda in mori — skrivnost, ki dela, da ječim v onemoglem gnevu, ker ne morem z eno samo besedo, z enim mahom zdrobiti prestola v prah in uničiti kralja, ki sedi na njem!« »Kralja? ...« je zaječala Floriza, čuteč, kako se oblikuje v njenih možganih strašna misel. »Kralja!« je divje zarohnel pro-fos in dodal psovko, ki bi ga bila spravila na morišče, da jo je izrekel pred pričami. »Groza me obhaja!...« se je iz-vilo Florizi. »Kralja, nesrečnica! Razumeš? Kralja! Podlega kralja, zaradi katerega sem si nakopal sovraštvo tri-stotisoč Parižanov! Kralja! Zato, ker te ljubi!...« Floriza se je vzravnala. Nobene besede, nobenega vzklika ni bilo iž njenih ust. Le ustnice so ji drgetale. »Ljubi te! Hoče te imeti! Da te dobi, me je pripravljen poslati na morišče, ako tTeba, in če bi vedel, da^se dam podkupiti, bi mi dal prestol zate! On hoče, da postaneš njegova ljubica! Ti! Ti! Moja hči!,.. Ta človek hoče, da postaneš nizko orodje njegove pohote! On kani še to novo sramoto! Kaj pa je njemu do tega? Ali ti ni namenil slave, da ti dovoli sedeti nekaj dni ob strani Diane Poitierske? O hči, beživa, ker se braniš moža, ki bi te otel oneča-ščenja! ...« Proda se: PO CENI 2 moška površnika, 2 mizi, 1 otročji stolček visok in več slik se proda. Poizve se na Dunajski cesti št. 25. 2023 lepo Posestvo v vasi poleg železniške postaje, odaljeno 10 minut od cerkve in šole. Posestvo meri 10 oralov njiv in travnikov, ter 4 in pol orala lepega gozda. Proda se z vso premičnino. Cena 260.000 kron. Ponudbe pod »Travnik« na upravo lista. 2026 SPALNA SOBA, naslonjači, gostilniška oprava (točilna miza s predali, stoli, okrogle in dolge mize, posoda itd.),kredence, sodi, hlevi za zajce itd. Poizvedbe v odvetniški pisarni dr. Po-ček, Ljubljana, Sv. Petra cesta 11. 3106 Službe: SPREJMEM TAKOJ v službo enega mladega poštenega mlinarskega pomočnika. Mesečna plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši. Anton Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu. 2018 IŠČEM MESTA kot kontoristinia ali blagajničarka v mestu ali na deželi in sicer kot začetnica. Cenjene ponudbe je poslati na upravo lista katera pove naslov. 1998 TRGOVSKI POMOČNIK starejša moč dobro izvežban v manufa-kturni in špecerijski stroki, zmožen voditi samostojno podružnico se sprejme takoj, če mogoče nastop 15. oktobra. Alpjz Remic, Dravograd, Slovenija. 2017 DVA STAREJŠA POMOČNIKA manufakturske stroke se takoj sprejmeta t>ri tvrdki Anton Mohorič, Ptuj. SPREJME SE KONTORISTINJA samostojna moč. Plača po dogovoru, ter vajenec iz boljše hiše. 2029 PRODAJALKA izvežbana v mešani stroki z večletno prakso, vajena v aranžiranju izložbenih oken se sprejme. Ponudbe če mogoče z sliko (katera se vrne) pod šilro »Ljubliana« na upravništvo lista. 2027. ZA VINSKE TRGOVCE SE PRIPOROČA POTNIK IN AGENT za vino po Ljutomerskem in Ormožkem okraju in kupuje tudi vino po dnevni ceni. Naslov v upravništvu. 2025 Mazno: REZANJE DRV z motorno žago, ter dobavo drv Vsako množino dostavljeno na dom priporoča Lud. Ilešič, Ahacljeva cesta 10. Tramvajska postaja, Sv. Pe.tra cerkev. 1996 ENGLISH LESSONS. Miss Farler resumes her lessons. Courses will be given. Interviews. — Mondays Wednesdays & Fridays 5 to 6 o’clok. 2028 ODDAM V NAJEM HIŠO, nekaj vrta in nekaj polja, pripravno za trgovino ali drugo primerno obrt. Poizve se pri A. Frelih, gost. Brezje, Gorenjsko. 2022. Spolna soba za 1 dinar! Kje? Kako? £,e Ce kupiš tablico za dobrodelno javno tombolo Sokola H. v Ljubljani, ki se vrši v Oddeli© 9. ©k-tobra ob 15. urf na Kongresnen trgu. Zraven tega Še veliko lepih dobitkov. Soliti miki, lastna zaloga L 1, L 2, L 3, L 4, L 5, (L 6, za cirilico) 8 listov, 100 kom. K 110'—. Nadalje od 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 80, listov male in velike. Vse šolske potrebšine. Cigaretni papir, Polyglott prestavlja iz vseh na vse jezike, -prepisuje rokopise na stroj, prevzame pisarniška dela. Uradne ure: od 15 do 18 ure. liij«, Karlovška testa 24.1 Večja množina odpadkov belega papirja se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista. 5 vagonov zimskega sadja 2 vagona kostanja proda Oskar Moses, Ptuj. Industrij aleem