455. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*DAN“ lzha]a vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj: v -■'»ndeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša; v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10*—, četrtletno K 6"—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina so pošilja upravništvu.	a
V Ljubljani, sreda dne 2. aprila 1913.
Leto II.
IS
n:
Telefon številka 118.
nt
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna Številka 6 vinarjev.
K	Uredništvo In npravnlštvo:	ta
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica It. 6.
Dopisi so poSflJajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ae plačat petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana *n Eahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju io «k pust. — Za odgovor je priložiti menili o. e:	Telefon Številka 'IR.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
„DA N
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18*—	Četrt leta	.	K	4*50
Pol leta	.	K	9-—	En mesec	.	K	1*50
V upravništvu prejeman na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20*—	Četrt leta	.	K	5*—
Pol leta	.	K	10*—	En mesec	.	K	1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
Oboroževanje.
Padec Drlnopolja splošnega položaja v Evropi ni poboljšal — ampak poslabšal — kajti naravno je bilo, da se s tem pomakne boj zopet za neka! kilometrov bliže — Carigradu. Ako ie general Dimitrijev re» kel, da Bolgari sedaj še ne mislijo iti na Carigrad, s tem ni rečeno, da ni Carigrad sedaj že — važno vprašanje. Od dne do dne se bliža požar z Balkana k Bosporu — od dne do dne so sl velesile bolj nasprotne. Ob Bosporu leži sod s smodnikom, je pisala v nedeljo »Reichspost«, ko pride vojna, do tja — se sod razleti. To ni šala — položaj je zelo resen.
človeku se zdi, da je Evropa naenkrat izpremenila svoje lice. Vsa resna politika je stopila v ozadje, vsi diplomati so izgubili vero v zmago miru — vse hiti oboroževatl...
Zdi se, kakor da je stara miroljubna Evropa odgrnila z lica pajčolan, ki jo je pokrival in zagledali smo njen bojeviti obraz — oči po krvi hrepeneče — maščevanja polne misli — furija, ki hoče zadivjati in zaplesati preko sedanje evropske kulture.
Skader je danes kakor gumb. na katerega se pritisne In avtomatično *e zganejo oborožene čete Evrope.
Oboroževanje — to je edina parola, ki spremlja vse mirovne konference.
Nemški vojni bog ie zadivjal z največjo silo. Milijoni, da, milijarde, pojdejo za vojaštvo. Oboroži naj se zemlja, voda in zrak. Nemci se boje Angležev in Francozov. Angleži ne-čejo vojne — toda z morja se ne dajo izpodriniti — zato oborožujejo. V Franclji je z vso silo vzrastla narodna Ideja. Beseda »domovina« je zo-
pet dobila vrednost. Alzacija-Lota-ringija sta kot žrtvi, ki kličeta po maščevanju. Francija oborožuje.
Tudi Avstrija se je pripravila. Vsled rastoče ruske moči — tako se pravi — in vsled razmer na Balkanu mora pomnožiti svoje čete.
»Češke slovo« prinaša z Dunaja poročilo, da bomo zvišali armado za
50.000 mož.
Do leta 1912. smo imeli letno
103.000 mož — lansko leto smo zvišali na 159.000 mož — zdaj pa je že vse pripravljeno, da pomnožimo armado še za letnih 50.000 mož.
Seveda bo treba za tak predlog dvetretjinske večine v parlamentu toda pri nas gre danes vse lahko ...
Ta poročila oznanjajo hude aprilske vihre.
Vojna.
BREZ NASLOVA.
_ Zgode se stvari in napišejo se reči.^ ki jim je težko dati primerne označbe, zato se jih sploh ne na-slovlja, ter se prepusti dejstvom samim, da sami sebe označujejo. Eno takšnih dejstev je pisarija dunajskih židovskih listov, ki se ne sramujejo falzificirafi niti zgodovine, samo da dokažejo neopravičenost zahteve Črnegore po Skadru. Tako piše sinočnja »Preša«, da niti zgodovina niti tradicija in niti legenda ne govori za črnogorsko zahtevo. To je pobalinstvo prve vrste. Seveda se pa od Prešinega šmoka ne sme zahtevati, da bi vedel, kaj govori srbska narodna pesem stoleti in stoleti izraz mišljenja in čuvstvovanja srb-sko-črnegorskega naroda, pesem, ki govori o zidanju mesta Skadra. čigar zidovi niso preje obstali, dokler ni bila v nje zazidana srbska kraljica; in dalje pripoveduje zgodovina o Skadru kot glavnem mestu srbske države Žita. odkoder so po zavzetju Balkana bežale srbske rodbine v Črnogoro. da si ohranijo samostojnost in ono izseljevanje je trajalo par stoletij. Srbski element je bil Izzod-rinjen od turškega In albanskega. Kaj ve judovski šmok o hrepenenju naroda, o katerem misli, da se mora vsak dan destkrat pokazati. O vsem tem ne ve ničesr. vendar pa piše in pije in govori pobalinske besede, da se za črnogorsko sentimentalnostjo skriva grabežljivost. Ne! O herojstvu dunajski Nemec nima pojma: Kaj druzega dokazuje pogumni, neverjetno predrzni korak Črnegore, kljub protestu cele Evrope Izvojeva-tl Skader, kaj druzega to pomeni, kot da je Črnagora do dna duše prepričana o upravičenosti svojih zahtev. in da hoče raje umreti, kot se odreči onemu, kar je bilo in tudi ie njeno. In takšno prepričanje se ne narodi čez noč, ne vstvari ga »Stim-mungsmacherei« — (pa če bi jo na-
pravljali tudi dunajski listi) — takšno prepričanje stvari in vzdržuje le zgodovina in tradicija.
Preša govori o pohlepu in grabežljivosti. Nevedneži! Govore, kot bi narod hotel to. kar hoče »grabežljivi« in pohlepni kralj, govori kot, da je narod le orodje v rokah kralja
—	ne, ne gospoda: narod, celi junaški narod hoče in vlada mora hoteti, ker ga ni komandanta, ki bi se upal za naskok Pripravljeni črnogorski sokolski armadi dati povelja, da se umakne Izpod zidovja skaderskih utrdb, da se umakne s polja, kjer leži tisoče in tisoče hrabrih, požrtvovalnih junakov skalne Črnogore, kri njihova, za Skader prelita je oporoka za živeče. In oporoka ie sveta. In se glasi: Zavezniki, osvojite In osvobodite Skader Iz rok zakletega sovražnika In njegovih pomagačev!
Sest velesil proti črni gori.
Poslaniška konferenca je baje soglasno pristala na demonstracijo velesil proti neupogljivi Črni gori. Že smo videli pluti velike bojne ladje vseh velesil proti Črnogorski in albanski obali — na Dunaju so že vriskali — toda vriskali so prekmalu. Ne moremo reči. da ne bo povoda za vriskanje, toda dosedaj ga še ni. Današnja poročila glede demonstracije se zelo lepo glasi: Se danes ni gotovo. kdaj in na kak način se izvrši demonstracija. Zlasti iz Pariza se poluradno poroča, da se Francoska demonstracije ne udeleži. Tudi glede Italije je še negotovo, kako bo. Baje si prizadeva, da bi bila demonstracija kolikor mogoče nedolžna. Nemčija se demonstracije zato ne udeleži, ker nima nobene vojne ladje v Jadranskem morju. (Seveda to ni resnica!)
Danes je le glede Avstrije gotovo, da bo demonstrirala, da še več: zasede z vojaštvom vse dohode v Črno goro. V ta namen je že odplulo nekaj ladij z vojaštvom. Temu. da bi bilo zasedeno kakšno črnogorsko mesto, se pa protivi Italija.
Kaj pa Črna gora?
Črna gora se pa kljub vsemu temu ne umakne izpred Skada niti za ped — temveč energično obstreljuje utrdbe, ki so že pred predajp, ter osvojuje okop za okopom.
Skader pade v najkrajšem času.
črne gore Srbija ne zapusti; to pa zato, ker je osvojitev in osvoboditev Skadra častna dolžnost orožja srbsko-črnogorskega. Poleg tega je Skader posebne važnosti za Balkansko zvezo. Srbija Je poslala pred Skader zopet 12 bataljonov pehote in mnogo artilerije in konjenice.
Če Skader pade — čigav bo?
črnogorski politični krogi zatrjujejo, da ima Črna gora zagotovilo, če zavzame Skader, da ji tudi ostane.
LISTEK.
M. ZEV AKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Manfred Je spoznal, da Je njegov prijatelj nerešljivo izgubljen.
Toda energija njegovega značaja je bila tolikšna, da je vseeno sklenil poizkusiti kaj.
Kaj poizkusi, tega sam ni vedel.
Duša mu je zamirala, in ves zbegan nad bližnostjo usodnega dogodka, se je spuščal dolgi dve uri v načrte, ki jih Je zametaval po vrsti, kakor so se mu porajali.
Prišel je večer.
Manfred niti ni vedel, v kateri ječi je Lantnč zaprt.
Prehodil je še enkrat vso zjutra-njo Kokarderjevo pot, a tudi njemu ni bila sreča mila.
Kmalu Je napočila noč...
Le par ur je še ostajalo Lant-nčju do trenotka, ko ga povedejo na
morišče...
In tako se je Manfred spomnil krvnika.
Da! če je mogel kdo na svetu dati gotovo pojasnilo, ga Je mogel dati krvnik!...
Manfred ni tratil časa s tem, da bi bil tehtal svojo misel, ko se mu Je zasvetila v možganih. Povedal Jo Je takoj Kokarderju in Fanfarju, ki se nista genila od njega.
In tako se je zgodilo, da so proti polnoči vsi trije potrkali na vrata mojstra Leduja.
Kakor hitro jih je spustil v veliko sobo, se je obrnil Manfred h krvniku.
»Mojster«, mu je dejal, »pred vsem vam moram povedati, da sem vas nalagal, samo da ste nam odprli vrata. Nič ne preti vaši službi; in če ji kai preti, je meni neznano ...«
Čudna reč! Namesto da bi se stemnilo ob teh besedah, se je krvnikovo obličje razjasnilo — kolikor se pač more razjasniti tak temen obraz. Mojster Ledu se je bal, da preneha biti pariški krvnik; in gotovost, da so ga varali, mu je olajšala srce.«
»Ako bi imeli čuteče srce, bi dejal, da sem prišel z namenom, da ga poizkusim geniti... tako pa vas rajši opozorim na vašo korist... V dveh urah zberem lahko tisoč Srebrnjakov. Ponujam vam Jih.«
»Za kaj?«
»Za to. da mi poveste, v kateri pariški ječi se nahaja mož, ki ga imate obesiti Jutri zarana... čez par ur,«
»Lantnč?«
»Da, Lantn6.«
Krvnik Je ostal resen.
»Ni mi potreba denarja,« je dejal. »Saj ne porabim niti četrtine tega, kar zaslužim.«
Manfred je prebledel.
Videl je, da se krvnik ne da podkupiti.
Neplačan račun.
Njegova poslednja nada se je rušila v nič.
»Torej,« je rekel, »vi ne marate ...«
»Smešni ste,« je dejal krvnik naglo in osorno. »Radi bi izvedeli, kje sedi človek, ki je obsojen na ve-šala. In radovedni ste zato, ker ga hočete rešiti. A v ta namen se obrnete — do mene!«
Z bladnimi očmi je pomeril Manfred krvnika.
Ledu je šel brez naglice k steni, snel eno svojih sekir in rekel nato:
»Ne bojim se vas, niti če bi vas bilo deset namesto treh. In tudi če bi se vam posrečilo, zvezati me in bi me položili na natezalnico, ne bi zinil besedice, ako bi hotel molčati... Samo enkrat sem se dal zapeljati dobičku! Le enkrat sem se izneveril svoji dolžnosti! ...In trpel sem preveč, da bi storil ta greh še enkrat.«
Vse obličje krvnika se je izpre-menilo med temi besedami. Kakor mračno in živinsko je bilo sicer, tako čudna bolest in plahost ga je pokrila nenadoma.
In Manfred ga le slišal mrmrati:
»Oh, moje noči brez spanja!... Oh. kako me preganja slika ženske, ki sem Jo obesil... ne da bi imel pravico do tega... ker ni bila obsojena!...«
Manfred je slišal te besede, dasi so bile izgovorjene s tihim glasom,
Kakor blisk se Je posvetilo v njegovi glavi.
V	nagli sliki se je obnovil v nje-
Kršenje nevtralltete. — Predrzne zahteve.
V	tukajšnjih političnih krogih je povzročil včerajšnji skupni korak poslanikov, ki so zahtevali, da naj črna gora dovoli poslati Esad paši šifriran brzojav turške vlade v Skader, veliko razburjenost. Splošno smatrajo ta korak za kršitev nevtralnosti in za poseganje v srbsko-črno-gorske operacije proti Skadru. Vlada odgovori v kratkem na to zahtevo. Odgovor sicer še ni znan, ali po splošnem razpoloženju Je lahko soditi, kakšen da bo. Splošno mnenje Je to: Nikdar še ni videl svet, da bi kakšna vojska v boju dopuščala, da se puščajo šifrirane depeše sovražniku skozi njene vrste.
MIROVNA POGAJANJA.
Carigrad, 1. aprila. Nota, ki so jo izročili poslaniki velesil porti, pravi med drugim: Poslaniki velesil sporočajo otomanski vladi, da so se velesile zedinile predlagati vojujočim strankam tale temelj za mirovna pogajanja: 1. Meja otomanske države naj bo ravna črta od Midije do Enosa. Vse ozemlje, zapadno od te točke odstopi Turčija Balkanski zvezi, razen albanskih zemelj, o kateri bodo velesile same odločevale. 2. Vprašanje Egejskih otokov pridržujejo si velesile, da odločajo o njem. 3. Turčija izreka popolno desinteresiranje glede otoka Krete. 4. Velesile ne odo-brujejo zahtev Balkanske zveze po vojni odškodnini, pač pa priznavajo Balkanski zvezi pravico, da se po svojih zastopnikih udeleži sej mednarodne konference v Parizu, kjer se bo določilo, koliko državnega dolga prevzamejo balkanski zavezniki od Turčije. 5. Velesile zahtevajo, da se sovražnosti takoj ustavijo, čim voju-joče stranke sprejmo navedene pro-pozicije.
Snoči pozno večer se je vršil ministrski svet, ki se je posvetoval o odgovoru na noto velesil. Pričakuje
govih mislih prizor pod monfokon-skimi vešali: težki voz, ki se je pomikal pred njim, in ženska, ki je otepala v krvnikovem naročju in kričala od gro^e...
Storil je korak proti mojstru Le-duju, ki je stal ves zamišljen, kakor da gleda z izgubljenimi očmi nekaj daljnega ... morda ravno tisti strašni prizor!
»Mojster,« mu je dejal tik v obraz. »kako dolgo že niste bili na Monfokonu ? ...«
»Kdo govori tu o Monfokonu?«
»Jaz!« je rekel Manfred. »Jaz, ki sem bil na Monfokonu nekega mrzlega večera ob začetku zime... Glejte, mojster, bila je približno ista ura, kakor je zdajle...;
Krvniku se je izvilo zamolklo hropenje, ki je pri njem gotovo pomenilo stok. Ves prepadel Je pogledal Manfreda...
»NoČ je bila temna kakor oglje,« je povzel Manfred, »toda jaz imam dobre oči... Pripeljal se je voz, dospel trudoma na vrh griča in obstal pod vešali Z voza je stopil moški, vlekoč žensko za seboj...«
»Njo!« Je zahropel krvnik, tresoč se strahu.
»Obenem,« je nadaljeval Manfred, »pa je skočil voznik s svojega sedeža in prestregel žensko v naročje... In veste, mojster, kaj Je storil potem tisti voznik?«
»Ne! Ne vem! Nočem vedeti!«
»Pograbil je žensko ... lepo mlado žensko, vredno usmilienia.. ori-
se, da odgovri porta že danes ali jutri. Najbrže bo Turčija sprejela pro-pozicije, pridržala pa si bo pravico, da se vrše o podrobnosti še posebna pogajanja.
Odgovor Zaveznikov.
Sofija, 1. aprila. Odgovor Zaveznikov na mirovne predloge velesil bo danes izročen. Zavezniki bodo zahtevali več kot predlagajo velesile.
Slovenska zemlja.
Z Vinice.
Dne 26. marca so naš čača Ju-rič-kralj brali sv. mašo za zdravje cestnih odbornikov za Šterka in druge, da jim bode Bog dal srečno cesto narediti, in da bi jim vlada dodelila milost, da smejo cesto delati. Jurič-kralj je bil tudi vesel; pred ko ne, bo tukaj njemu štrukelj padel v žep. Delavcev se je prav dosti nabralo od vseh strani. Tako sta prišla tudi dva delavca iz kranjske dežele, France iz Ribnice in Matiček iz štreklevca, pa sta se tako menila: Veš, Matiček, kaj ti bom povedal (ker France iz Ribnice je bil zmerom unmejši, kakor Matiček iz Strek-levca), naš gospod poslanec Jarc je prešerne in prebrisane glave. Zakaj?
—	Poglej, gospod Jarc jim je podelil lepo cesto in se bosta Jurič-kralj in Jože Sterk po njej vozila, in midva bodeva zadaj tekala, čez dve ali tri leta bodo spet Jarca volili in se bode obljubila železnica za hvaležnost, da so ga spet potrdili za poslanca, potlej se bodemo peljali po železnici. Hudir, kaj ne bo to dobro? Zdaj pri cesti si bodeva zaslužila za čevlje, in pri železnici si bodeva zaslužila za obleko. — He — takšnih gospodov čc bi bilo več, bi imeli mi več zaslužka. — Ali kaj bo rekla deželna blagajna? Hudir, tam je de-
Jel jo sirovo in jo vlekel...«
»Molčite!... Molčite!...«
»Vlekel jo je, pravim. Nesrečnica je rotila in ihtela!... Toda peklenski voznik je moral biti brez usmiljenja, zakaj nesel jo je pod ve-šala in ji položil vrv okrog vratu!...«
»Milost!« je zaječal krvnik v blazni grozi spričo tega živega opisa.
»V naslednjem trenotku se je zibalo telo nesrečnice v zraku!... Nato je sedel moški nazaj v kočijo, voznik na svoj sedež, in voz je oddrdral v smeri proti Monmartrski vasi... Ali veste, kdo je bil tisti človek? ...«
»Ne! Ničesar ne vem!« je zarjul mojster Ledu in odskočil.
»Bil je Feron, pošten meščan pariški. In ona ženska je bila žena njegova!... Ali veste, kdo Je bil voznik? ...«
»Ne. ne!... Nočem vas slišati!«
»Voznik ste bili vi, mojster Ledu! Vi. zapriseženi krvnik, ste storili strašen zločin ... zakrivili ste umor, kakršnega ni imel na vesti nobeden izmed njih, ki ste Jih obešali po nalogu velikega prof osa!...«
Mojster Ledu Je padel na kolena.
»Milost!« Je zaječal. »Oh, če bi vedeli, koliko sem pretrpel od tiste strašne noči!... Da... resnica je! Prvikrat sem se pustil zapeljati... Kak tepec sem bil!... Kakor da bi bilo meni sploh mogoče, trositi zlato!...
(Dalje.)
narja tako dosti, da jih nobeden petelin ne bo pozobal. Ce pa ni denarja? 01 za tisto je lahko! Ni res
—	je res. Poglej! Ti in jaz, kar tukaj zasluživa, dava za žganje, in vino, in veš, na vinu in na žganju je največja štivra. Gospodje, ki ta špas gledajo, pravijo: dobro je imeti cesto, pa vendar, če bi deželna vlada še primaknila kakšnih 50.000 in se bi za enkrat naredila železnica (vsega 18 kilometrov) pa bi po njej vozili kmetje, in gospodje in blago, in bilo bi sigurno, boljše, kakor avtomobil. Avtomobil lahko poči, pa povozi kaka dva Juriča. Francoz pravi: avtomobil je a la jou-jou, je za tistega, ki ima obilo denarja. Če se dela kaj, naj se bi delalo kaj trdnega.
Zapreka pa je ta, da se boji Ju-rič-kralj, da se ne bi kdo pripeljal na Vinico, ker se strašno boji za svojo vlado in mogočnost, in Šterk se boji za svojo obrtnijo. da ne bodo njemu delala konkurenco, ker bi potem ne mogel trgovati, kakor zdaj.
Iz Nabrežine.
V	nedeljo dne 30. marca privedla nas je nekatere radovednost v prijazno vasico Gabrovico pri Komnu, v kateri se je vršilo zaključno leto, obrtne šole za zidarje.
Naša pot Je bila poplačana s popolnim zadovoljstvom, s katerim smo zapustili Gabrovico. Nepričakovano nas je iznenadil napredek rizbarskih del te mlade, šele drugo leto obstoječe, obrtne šole.
Priznati moramo, da so razstavljena dela služila v čast nadučitelju g. Mediču, kakor tudi vsem onim, kateri so delovali na tej šoli. Videlo se le, da so znali izkoristiti pouku odmerjeni čas in zadostiti svoji nalogi. O tem so nas prepričala 'dela prvega in drugega letnika. Oso-bito pohvalo pa zaslužijo dela, Kaučič Josipa in Švara Alojzija. Glede njih risbe, sodili bi. da so to učenci, 'državne obrtne šole — tu, v tej mali .vaški obrtni šoli!! Upajmo, da bodeta imenovana mladeniča nadaljevala to pot, ter tekom časa služila v čast in korist sebi in narodu.
Ta razstava nam Je pričala dvoje: dokazala nam je, da imamo vrednih, požrtvovalnih učiteljev, zmožnih, če le imajo polje, da morejo delovati. Prav tako, dokazala nam je. da med našim ljudstvom izginja mnogokateri nadarjeni mladenič, ker nima polja, ne prilike, ne sredstev, da se izpopolni.
Zato apeliramo na ljudstvo: ne sodite o šoli, da Je ta nepotrebna novotarija, ampak zahtevajte šole in naobrazbe. ker narod brez šole in pouka je narod brez dela, kruha, narod — brez bodočnosti! Merodajnim činiteljem pa polagamo na srce, bodite nam v pomoč, dajte nam. česar potrebujemo, da se povzdignemo in da bodemo drugim enaki.
Omenimo naj, da pri oficielnem zaključku, nismo bili navzoči. Smatralo se je, ta zaključek za notranjo občinsko zadevo in se ni javnosti o tem obvestilo. To pa ni prav. — Ljudstvo naj zye, prepriča naj se na lastne oči, zakaj nosi breme žrtev za šole. a poplača naj se z uspehi! Potem bo tudi spoznavalo vrednost šole, njenih zahtev in žrtev. Omenjamo to mimogrede z najboljšim namenom.
Z upanjem, da se s takim zadovoljstvom tudi drugo leto ločimo z razstave zaključnega tečala obrtne zidarske šole v Gabrovici. kličemo: Le tako naprej in šinila bode zarja, ogrejalo nas solnce boljših dni!
Varnost v Mariboru
se je imenitno pokazala pred par večeri, kot smo že kratko poročali y zadnji številki. Okrog polu 8. ure zvečer, se pripelje po Graški ulici izvošček Dernovšek od juž. kolodvora sem. Kar skoči k njemu na yoz bivši njegov hlapec in ga iz maščevanja petkrat zabode! Dernovšek je bil že davno doma, ko je prihitel stražnik, seveda prepozno, da bi bil prijel zločinca. Na najbolj živahni ob tem času silno obljudeni cesti, sredi mesta, se pač zamore kaj ta-cega zgoditi samo v Mariboru. Seveda, nemška mestna uprava ima denar za vse drugo, samo ne — kadar treba dati za varnostne odredbe. Zadnji čas bi že bil, da dobimo tudi v Mariboru državno policijo.
Na mariborski vadnici
je nastavljen provizorično neki učitelj Srnko, s katerim smo se tudi mi že večkrat bavili. Ta gospod je kot 'dijak bil še Slovenec in tudi v svoji materinščini z odliko maturiral. Ko pa je prišel v svet, ga je požrl rene-gatski moloh in danes je zagrizen slovenožerec. Skraja se sicer učitelj Srnko ni upal posebno izpostavljati, odkar pa je izvedel, da mu hočejo Spod. štajerski renegatje, v prvi vrsti »Volksrat« preko glav merodajnih faktorjev, pomagati na c. kr. [vadnico v Mariboru, mu je nacionalni greben mogočno zrasel in postavil |se je celo v vrste — političnih ovai-jalcev, Je tudi on namreč pomagal
pri sestavi ovadbe, Brezočnika radi veleizdaje. Če se nas kdo le malo zgane, ga naši renegatje takoj de-denuncirajo na zgoraj in mu nakopljejo disciplinarno preiskavo. Seveda. odpadnikom je vse dovoljeno; dobodo če treba že nagrade...
Štajersko.
Čudno dejanje. V Peklu pri Pol-čanah je v jedni pretečenih noči ustrelil pek veleposestnika in peka Hartnerja, iz nekega griča nad hišo svojega delodajalca, v spalnico Hart-nerjevo, a obakrat zgrešil. Vsa poizvedovanja so bila brezuspešna, dokler se ni javil tamošnjega organista sin, da je zlikovca videl. Pri aretaciji je mož svoje dejanje sicer priznal, ni pa hotel povedati vzrokov. ki so ga v to dovedli. Hartner je bil z njim zelo zadovoljen in govori o njegovem štiriletnem službovanju zelo pohvalno.
Posnemanja vredno. Pri Sv. Barbari v Halozah obstoji pletarski zavod, kojega vodstvo uraduje popolnoma slovensko. To seveda ne ugaja nemčurjem in še posebno slovenski pečat tega zavoda jim je trn v peti. Seveda, ker je ustanovila ta zavod država, moralo bi biti vse nemško, vsaj nemške stranke n&j bi bile nemško postrežene. Tako zahtevajo razni naši nemčurski petelini, ne premislijo pa pri tem, da sami nikdar ne izvajajo tega, kar zahtevajo od nas zase. Seveda, če bi naša slovenska podjetja bila vsa tako dosledna, kot je le to, bi se tudi naši sosedje naučili mode »Michl, bleib stili...!«
Zborovanje obč. zastopov. Dne 26. marca je bilo v Gradcu zborovanje delegatov malone y§eh okr. obč. zastopstev po Stajerju. Povod temu je dala velika denarna beda dežele, v katero Je padla vsled slov. klerikalne obstrukcije, ker so izostale vse podpore in doneski k vzdrževanju cest. Razun Slovencev, so se odzvali vsi povabljeni, le podnačel-nik okrajnega zastopa Ljutomera, se je kot slovenski delegat odzval vabilu. Iz Missijevega govora je bilo posneti, da je odločno proti vsaki obstrukciji. V nadaljnem je bila sprejeta resolucija dr. J. Schmčlzerja, odvetnika in načelnika okr. zastopa v Ljubnem, v kateri je izražena želja, da bi bila obstrukcija kmalu končana in dana mogočnost, nadaljnemu uspešnemu delu. To resolucijo so oddali v originalu drž. vladi v drugem spisu pa deželnemu odboru z pripombo, da jo !c nujno uvaževati. ker stoje nekatere največje štajerske občine pred — polomom.
Tudi nekaj. V Mariboru pripravlja tamošnja podružnica »Siid-marke« za dan 17. maja veliko slavje lOOletnice nemških vojsk proti Napoleonu I. 2e ko se je zvedelo za prve priprave, je prevladalo mnenje, da bo to le — pangermanska komedija in drugega nič. Vsem pa je danes znano, da bo imela vsa priredi tev le namen dražiti tamošnje Slovence in tega namena ondotni renegatje tudi prav nič ne prikrivajo. Javno priznavajo, da naj manifestira ta prireditev — nemški značaj Maribora. Kaj, ko bi tamošnjl Slovenci za oni dan priredili kot miren, a značilen odgovor zbirko v korist
C.	M. družbi? Vsak mariborskih Slovencev bi gotovo enkrat raje posegel v žep!
Kulturna slika. V noči na 31. marca je napadala v Mariboru rene-gatska fakinaža par tukajšnjih trgovin, mirne slovenske pasante in jih celo s kamenjem atakirala. Je to sicer pojav, ki v Mariboru ni nov, vendar, kličemo ga v spomin onim našim omahljivcem, ki so najti vedno tam, koder jih je najmanj treba Nemškim trgovcem pa. ki žive izključno od slovenskih grošev, pove.-mo na uho: »Čez sedem let vse prav pride...«
Slovensko gledališče v Mariboru. Naša gledališka sezona se bliža svojemu koncu. Uprizorite se še sa mo dve Igri in sicer 6. aprila ob pol 8. uri zvečer ruska ljudska igra »Naš župnik gospod Jakob« in 20. aprila »Rokovnjači«. Dramatično društvo upa, da bo s tema dvema igrama zadovoljilo občinstvo in da bo poset vsa) toliko povoljen, da mu ne bo treba zaključiti sezone z izgubo, kakor dosedaj že dve leti.
Dnevni pregled.
Narodnostno gibanje na Slovenskem. Včerajšnji »Slovenec« prinaša informativen članek sestavljen na podlagi zadnjega ljudskega štetja. Ze lansko leto je nam obrambna razstava pokazala stvari, ki jih »Slovenec« ali ni razumel ali mu jih je pa bilo težko priznati, ker se je videlo, da klerikalci niso popolnoma nedolžni, posebno na Koroškem. Danes »Slovenec« pripoznava umikanje na severni meji, kar Je čisto pravilno. Še lepše bi bilo, da bi se
klerikalna stranka, ki se smatra na Koroškem edino za slovensko, temu procesu postavila po robu in hotela doseči kak vspeh.
A11 so pravaši klerikalci. O tem prinaša temeljit članek Reški Novi ist. Pravaši po svojem programu niso klerikalci — ampak imajo v verskem vprašanju liberalen program kako bi se sicer zavzemali za bosanske mohamedance, ki niso niti katoliki niti kristjani.) Toda naši klerikalci hočejo, da postanejo pravaši čisti in pravi klerikalci kranjske sorte. Škof Mahnič v tem oziru ne pozna kompromisov. V Dalmaciji izhaja klerikalen list, ki nosi slučajno ime »Dan«. To je glasilo pravih pristnih klerikalnih Jugoslovanov v Dalmaciji. Ta list, ki je znan Po svojih idiotskih klerikalnih član-
dh,	je zadnje čase dokazoval, da morajo pravaši sprejeti klerikalni ali t. zv. katoliški) program. — Doslej v tem oziru torej še ni enotnosti. Klerikalno pravaška zveza ima za enkrat druge namene. V najkrajšem času jih bomo videli.
Odgovor klerikalcem In prava« šem prinaša »Riečki N. List«. Ta se glasi: Vsi so lahko zapazili, kako oprezno in ostro napadajo klerikalci našo mladino, za to ker se odločno drži brez razlike struj: mladohrv., napredna in nacionalna. Besede, ki so v komunikeju obsojajo mladino. Mi pa smo mnenja, da ravno ta mladina proti kateri se obrača komunike. je edina nada za boljšo bodočnost naroda hrvatskega, srbskega in slovenskega imena in da bo od te mladine odvisna vsa bodočnost naroda. To povemo zato, da označimo svoje stališče glede mladine, ki je pozvana, da odgovori, ako se ji zdi potrebno. — Tako »R. N. List«. Mi smo popolnoma istega mnenja in mislimo, da zaluži komunike od strani mladine najhujše obsodbe.
Nemška beseda o Črnogorcih. Ob času, ko cela Evropa nestrpno gleda na dogodke okoli Črne Gore, je treba, da se natančneje seznanijo s tem narodom oni, ki ga doslej še ne poznajo. Tako je mislil neki nemški šmok. ki je napisal pod imenom —h— članek v »N.W. Journal«. O Črnogorcih se je pisalo mnogo dobrega in slabega, ampak »N. W. Journal« je prekosil vse druge. To kar je prinesel v nedeljski številki pod naslovom:	»Fin Wort iiber
Montenegro« presega vse, kar se je doslej o kakem narodu pisalo. Takole piše šmok: Prebivalci so nevedni in surovi in znajo rabiti puške in še boljše — nože. Sovražnika napadajo iz zasede, kot roparji, ker si ne upajo iz oči v oči svoje življenje braniti. Ljubezni do domovine nimajo, rajši hodijo k sosedom krast. Ko je nastala vojna se je vrnilo nekoliko sto Črnogorcev domov, ker so upali, da bodo lažje ropali po novo osvojenih turških krajih. Črna Gora zdihuje pod žezlom Nikite. Ni-kita izsevava ljudi in zahteva od njih davkov — ker Črnogorci ničesar nimajo. gredo za davke krast. Nikita to dobro ve in podpira tatvino, ker ima od nle dobiček. Nikita si je napravil denar in je špekuliral na borzah. Ker mu je slabo kazalo, je dne 8. oktobra 1912 napovedal vojno. Nikitove špekulacije so torej pro-vzročile balkansko vojno. — V Črno Goro bi se sploh ne smeli pošiljati diplomati, ampak brezobzirni ljudje, ki bi Črnogorce znali ugnati itd. Tako piše šmok! Naš odgovor na take nemške nesramnosti naj bo ta, da odklanjamo take nemške liste in da širimo časopisje, ki varuje našo čast!
Dr. Rostoharju, ki je v praški »Union« kritiziral ilirizem, odgovarja dr. Vošnjak istotam na oster, toda ne preoster način. Na članek, ki ga je priobčil g. dr. Rostohar v »Dnevu« odgovorimo, kakor hitro konča »Edinost« svoja izvajanja.
Slovenski Branik vestnik naših pokrajin. Št. 4. našega izbornega »Branika« prinaša poleg lepih člankov — kakor po navadi — tudi krasne notice, iz katerih omenjamo sledeče *
Bolje se niso niogli označiti Nemci sami, nego z arnavtsko bratovščino. Na albanskem shodu v Trstu je dejal grof Taaffe, da so Nemci prišli na shod ne kot prijatelji. marveč kot bratje Arnavtov. Da. bratje Arnavtov so bili mnogi nemški grofi na Slovenskem. Stoletja in stoletja so prav po arnavtsko odirali, zasužnjevali in izkoriščali ubogo slovensko rajo — našega kmeta in oskrunili njegove žene in dekleta. Kar ni pobral in uropal Turčin, to so odnesli nemški valpti, Naša dobra vlada je hotela tudi v Bosni in Hercegovini uvesti nemščino za uradni jezik seveda zaradi tiste priseljene nemške navlake, ki se je pritepla v pristno hrvatske in v pristno srbske pokrajme s trebu hom za kruhom. Ali ni šlo! Doli ni tistih ponižnih Slovencev, ki jim žyižga že dvanajststo let nemški bič krog sužnjih glav, doli so odločni Hrvati in Srbi. ki ne poznajo šale.
Sarajevski sabor je soglasno odklonil nemščino kot uradni jezik na železnicah. Ne boš, Švaba! A dr. Mandič?
Kako je s cirilico v Slovencih?
Slabeje, nego leta 1848., ko so jo narodni ljudski učitelji negovali v šolah — slabeje, nego pred polsto-letjem, ko je Janežičev »Slovenski Glasnik« prinašal s cirilico pisane člančiče in pesmi (dne 1. sušca 1863 je objavil krasno srbsko pesem Popovičevo:	»Na polju Kosovu«) —
slabeje, nego pred 40 leti, ko je gojil in razširjal cirilico Majarjev »Slav-jan« s svojo prilogo »Srbska in ruska azbuka tiskana in pisana« pripomogel slovenskemu občinstvu k spoznanju cirilice. Sedaj je skoro neznana med nami. Kaj se je zgodilo pred nedavnim časom uredniku tega lista? Pisal je nekemu slovenskemu dijaku razglednico s cirilico sklepajoč z njegovega navdušenja za »S. B.«, da se zanima tudi za širje slovenstvo; a kako se je začudil spoznavši, da se je zmotil. Dijak mu je namreč vrnil s cirilico pisano razglednico s pripisom: Ne razumem.
Odrin v slovenski narodni pesmi.
Naša narodna pesem v Belem gradu je dobro znana. Manj znano utegne biti. da je tudi »Odrin« omenjen v slovenski narodni pesmi: Odrin’, odrin’ od kraja preč... Jugoslovanske puške in topovi so zagrmeli minuli teden Turčinu grozno pesem: Odrin’, z Odrina proč... Kdaj pride čas, da zapojemo tudi mi Schul-vereinu, Slidmarki, Legi:	Odrin’,
odrin’ z naših krajev proč!... Delajmo vztrajno, kakor so delali naši bratje in — zmagali bomo.
Slovensko gledališče v Gorici. Kakor že več let popreje bodo tu® letos priredili člani slov. deželnega gledališča v Ljubljani pod vodstvom g. Verovška po slovenskih pokrajinah nekaj predstav najboljše vrste. Prva bo solnčna Gorica, kjer se bo ustavilo naše gledališče. Dne 6. a-prila se bo uprizorila prva predstava in sicer 'velezanimiva burka: »Uboga para«, ki je doživela v Ljubljani velik uspeh in to po zaslugi igralcev. Repertoar gledališkega gostovanja v Gorici je zelo obširen in izbran. Sudermannova: »Tiha sreča«, francoska burka »Čokoladari-ca«; Hauptmannov: »Voznik Hen-šel«; Mollnerjev: »Vrag« ter Sem Benellijeva: »Ljubezen treh kraljev« v veleodličnem prevodu pesnika Al. Gradnika. Nadaljni repertoar se bo še pravočasno naznanil. Iz Gorice bodo hodili prirejat predstave v Tolmin, Sv. Lucijo, Prvačino. Daljni
cilj potovanja je Trst, nato Celovec ter zelena južna Štajerska.
»Zvonček« št. 4. prinaša bogato velikonočno vsebino za našo mladino. Posebno lepe so ilustracije, ki delajo čast temu našemu mladinskemu listu. »Zvonček« stane celo leto 5 kron in je najlepši časopis za našo mladino. Naroča se v »Učiteljski tiskarni*.
»Dlvadlo«. Revija za gledališka vprašanja prinaša v svoji 11. štev. poleg lepih člankov in slik tudi pre7 gled po sodobnem repertoarju. Med slikami najdemo tudi sliko Danila, o katerem čitamo laskavo oceno.
Spomini z balkanskega kongresa. Ko so bili Alabnci pri Hohen-loheju v Trstu na obedu — je začel neki Albanec jesti zobotrebnike. Ko ga je njegov sosed vprašal, kako mu tekne, je odgovoril:	»Hvala, prav
dobro — a preveč bi se jih ne smel najesti.«
Obesil se je. Kakor se iz Litije poroča, je prišel pred kratkim okrog šeste ure zvečer, v Osredku rojeni, v Šent Vid pri Zatičini pristojni in v Osredku stanujoči 191etni posestnikov sin Matija Omahen pijan iz Ja vorja domov. Doma se je s stariši sprl, na kar je zapustil hišo. Drugi dan na to ga je našel njegov oče obešenega na podu.
Aretacija. V nedeljo je orožni-štvo aretiralo v Tomišlju tri fante in jih izročilo deželnemu sodišču, ker so bili na sumu, ,da so v noči med 17. in 18. marcem pri tamošnjem trgovcu Antonu Sveteta vlomili.
Tatvina. Te dni so neznani ta tovi ukradli trgovčevi soprogi Kutinovi v Postojni iz sobe zlat prstan z dvema briljantoma v vrednosti 250 kron.
Tatinski berač. Dne 28. marca je izginila vrtn arju Karolu Marti-konu na Studencu iz odprte sobe srebrna ura z verižico. Na sumu tatvine je neki 601etni berač, ki je ob času tatvine tam prosjačil.
Smrtna nesreča. Ponesrečil se je Anton Kodrič iz Vinivrha, župnija Sv. Križ pri Kostanjevici. Padel je pod voz, naložen s palicami in bil na mestu mrtev.
Na sumu požigal Svoj čas sta bila aretirana Anton Treven iz La-niš in Alojzij Skrt iz Kala na Goriškem, ker sta bila na sumu, da sta zažgala neki hlev v šent Ferjanu na Goriškem, vsled česar je našel smrt v plamenih neki Miha Blažič in pri čemer je zadobil težke Mesne
poškodbe neki Jože Fratnik. Okraja no sodišče v Gorici je sedaj oba osumljenca obsodilo na šest mese-] cev strogega zapora, ker se jima 16 dokazal le prestopek proti telesni varnosti.
Amerikanski milijarder Morgan umrl. V Rimu je 31. m. m. umrl znani amerikanski milijarder Morgan. Njegovo truplo prepeljajo v Ameriko. Pi-epont Morgan je ustanovljal v Ameriki velikanske truste, med njimi tudi ekleni trust in trust paroplovnih družb kakor je tudi vodil trust ame-rikanskih železnic.
Neurje v Severni Ameriki. Kakor se iz New-Yorka poroča, se ja položaj v krajih velikanske vremen-' ske katastrofe deloma izboljšal, de-oma poslabšal. Poslabšal se je V delu Ohia, posebno v Zapadni Virginiji in državi Keutucky. kjer jd na tisoče poslopij pod vodo. Tudi trgovinska središča v Ohio je povodenj obiskala. V Hengtintonu vi zapadni Virginiji je 15.000 prebival-! cev brez strehe. Škoda se ceni na eden milijon dolarjev. Hiše celega trgovinskega okraja stoje do drugega nadstropja pod vodo. Coving-ton in Keutucky, kakor tudi Caird v Illinoisu so pod vodo. V Cincinnati se položaj ni prav nič spremenil. Tamošnja škoda se ceni na trf milijone dolarjev. V Louisville, kjefl se je povodenj te dni pričakovala* so vsi prebivalci zbežali iz mesta.
Velik požar v gledališču. V Oster-malm-gledališču v Stockholmu je dne 30. marca 1.1. okrog polnoči izbruhnil velik požar. Vkljub vsemi! rudu gasilcev se ni posrečilo ognjaj pogasiti. Celo gledališče je do tali pogorelo.
Velika nesreča v rudniku. V bakrenih rudnikih v Mitterbergu na Solnograškem se Je dne 30. p. m. pripetila velika nesreča. V neki rudniški jami se je utrgala cela plast! kamenja in je zasula veliko število delavcev. Rudarja Stadlerja so mrtvega potegnili izpod kamenja, drugi delavci so deloma težko, deloma lahko ranjeni.
Svoje Hublce gospodarja umoril. Veliko senzacijo je vzbudil umor, k( se je 30. p. m. izvršil v Brandy-su nad Labo na Češkem in katerega! žrtev je postal 62 letni veletržec Vincenc Janda, šef veletrgovine z žitom V. S. Janda, ki Je bil ederi izmed najuglednejših mož v Bran-dysu. Že več let je uslužbena pri Jandi njegova nečakinja, 37 let stara Helena Richterjeva. V poslednjem času se je razvilo med Richterjevo in med desetnikom Rudolfom V/oI-fom, ki službuje pri 14. tamošnjem dragonske polku ljubavno razmerje. To je postalo že neštetokrat vzrok razburljivih prizorov v Jandovi hiši. Pri neki taki priložnosti zgodilo se je to preteklo nedeljo_— je Janda odpovedal svoji nečakinji službo. Razburjena deklica je hitela takoj na to k svojemu ljubimcu, in mu povedala, da ji je Janda odpovedal. Desetnik Rudolf Wolf je hitel k Jandi. Med prepirom med Jando in Wol-fom je poslednji potegnil nož iz žepa in sunil z njim prvega petnajstkrat v prsa. Janda je vsled zadob-Ijenih ran na mestu umrl. Morilca so takoj prijeli in ga izročili sodišču.
Štirikraten umor z maščevanja. Dne 29. p. m. je pobegnil iz ljubljanskega zapora kaznjenec J ožet Braidach, ki se je peljal nato na Hrvaško v kraj Pindurice. Tam je vstrelil svojega prejšnjega gospodarja Vučiča, njegovo ženo, šestletno Vučičevo hčerko in nekega delavca, ki je stanoval pri Vučičevih. Otrok in žena Vučičeva sta bila na mestu mrtva. Oba moža sta kmalu nato umrla. Braidach je izvršil ta zločin z maščevanja, ker ga je svoj čas njegov gospodar Vučič naznanil radi nekega pregreška, vsled česar je orožništvo Braidacha aretiralo in izročilo sodišču. Braidach je pobegnil iz zapora z namenom, da izvrši umor.
Požar v skladišču za kemikalije.
V	skladišču za kemikalije firme Rohrbeck na Dunaju na Koroški cesti je izbruhnil dne 31. marca t. 1. ogenj, ki se je razširil na fosfor, natrij, kalij in na različne etre, ki so razširjenje požara še povečali. Prebivalci bližnjih hiš so se morali vsled nevarnosti zastrupljenja umakniti iz' svojih stanovanj.
Velika avtomobilska nesreča. Ravnatelj neke tovarne za avtomobile v Petrogradu šoslahovski se je dne 30. marca t, 1. peljal v svojem avtomobilu iz Petrograda. V avtomobilu je sedela tudi njegova žena in neki odvetnik s svojo soprogo. Vi bližini Petrograda pa se je avtomobil prevrnil. Ravnatelj je bil na mestu mrtev, ostale tri osebe so težko' ranjene.
Težka obsodba proti patru. Proti oskrbniku Poljskega doma In pošlo-! vodji poljskega šolskega društva na Dunaju patru Lukaskiewieczu se je vložilo te dni več tožb radi raznih defravdacij in ponarejanju listin, ki duhovnika dolžijo, da je od 1. 1907. do 1913. defravdiral okrog 30,000 K
denarja. Hišna preiskava je ostala prez dokazov. Preiskava proti patru Lukaskiewieczu se nadaljuje.
Velika tatvina. V hiši bogatega trgovca Paricleja Zarifija v Marse-ju se je izvršila v noči med 29. in 30. marcem t. I. velika tatvina. Tatovi so ukradli antiške dragocenosti
v	skupni vrednosti 150.000 frankov, fla sumu tatvine sta neki sluga in nišnik okradenega Zarifija. ki sta šele pred kratkim nastopila svojo Službo pri Zarifiju.
Grozen samomor. Ravno pred :ačetkom nabora v Briinnstadtu na Nemškem, ki se je vršil te dni. je zvršil 201etni sin tamošnjega stavbnega podjetnika Bacha grozen sa-nomor. Polil se je namreč ves s petrolejem in je nato obleko prižgal. Bil je naenkrat cel v plamenu Vsled zadobljenih opeklin ie še isti dan umrl.
Ljubljana.
— Vse naše naročnike opozar-iamo na našo notico o »Balkanski vpojni v karikaturah.« — Ako plačajo naročnino do 1. jun. dobe knjigo zastonj.
— Že v par dneh izide »Balkanska vojna v karikaturah«. Cela knjiga bo obsegala zanimiv zgodovinski pregled kako so se vršili dogodki na Balkanu od dne do dne — od začetka (vojne — do danes. Knjiga bo obsegala okoli 80 strani in bo bogato ilustrirana. Edina knjiga te vrste pri nas. prodajala se bo po vseh trafikah po 20 vinarjev. Oni naročniki, ki plačajo naročnino do 1. junija, dobe knjigo zastonj. Naročniki, ki imajo plačano naročnino do 1. jun. naj se priglasijo, 'da jim knjigo pošljemo. Kdor še ni poravnal naročnine, naj to stori čim preje in naj pripiše, da dobi »Balkansko vojno v karikaturah« brezplačno. (Vsak drug, ki želi knjigo dobiti, naj 'pošlje 30 vin. v znamkah. Prodajalce »Dneva« po deželi prosimo, da nam (čim preje javijo, koliko izvodov naj jim pošljemo.
— Ko so se včeraj prebudili Ljubljančani iz svojega mirnega spanja
—	so zapazili na ulici nove stražnike s pikelhavbami. Posebno lepe niso te pikelhavbe, posebno ker tako zelo spominjajo odkod so doma. Seveda moštvo ne more za to — in poslej bo Ljubljana živela varno svoje življenje pod senco pikelhavbe.
— K notici o zanimivi družbi v Ljubljani se nam poroča, da je imela 'družba fotografije, tako da so se lažje med seboj poznali. Fotografije so bile konfiscirane in tako članoy te družbe ne bo težko poloviti. Slike so na policiji. Nekaj jih je izpostavljenih zunaj, da jih lahko vsak vidi. Eden iz njih ima zelo dolg nos.
—	V spopolnenje informacij glede pomočnega uradnika Ivana Sajovica, ki je izginil z nekaj sto kronami tujega denarja, bi bilo dobro, če bi »Slovenec« hotel povedati. če je to tisti Ivan Sajovic, ki je bil v tajništvu Slovenske Ljudske Stranke?
— »Na starm tam trgu — pod lipo zeleno...« K vašemu včerajšnjemu poročilu o šolničku lepe Urške se mi zdi potrebno opomniti, da se po tem še nikakor ne da natančno določiti, kje se je vršil ples. Prešeren pravi, da je bilo pod lipo. Kje Je stala ta lipa na Starem trgu? Jaz se sicer v fizikalnih zakonih ne spoznam, ampak skušnja uči, da vsaka stvar, ki pade v vodo, ne pade takol na dno, ampak Jo voda nese nekaj časa naprej Tako je gotovo voda nesla tudi šolniček lepe Urške. Ako pomislimo,, da sta Urška in povodni mož dalje časa plesala — si lahko predstavljamo, da sta se nekoliko oddaljila od družbe in na ta način nam šolniček ne daje pravega sledu, kje je stala lipa in kje se je vršil ples. To pa bo gotovo za zgodovinarje stare Ljubljane zelo zanimivo. Po mojem mnenju bo treba iskati kraj nekoliko više od onega mesta, kjer se je našel šolniček, kajti voda je šolniček vsaj nekaj metrov s sebol nesla.	Filolog.
— Prvega ima vsak človek denar in dolžnost vsakega Slovenca je, 'da podpira slov. narodne in kulturne prireditve. Zato ne pozabite, da je že ta mesec srečkanje za umetniško loterijo in da si pravočasno kupite srečke.
— Odborova seja »Matice Slovenske« bo v četrtek, _dne 3. aprila 1913 ob 6. uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva. 2. Potrditev zadnjega zapisnika. 3. Tajnikovo poročilo. 4. Poročilo o glavni skupščini 1913.	5.	Volitev pjezidija, ostalih
funkcionarjev in odsekov. 6. Slučajnosti.
—	Občni zbor čebelarskega društva. Danes ob 10. uri se vrši v mali dvorani Mestnega doma občni zbor. Napravili so namenoma občni zbor na šolski dan, da se ga ja nobeden učitelj ne more udeležiti. Učiteljstvo ima za povzdigo čebelarstva poleg par drugih naprednih čebelarjev največ zaslug. Bivši napredni učitelj.
sedanji koritar HumeF ima' pač opravičen strah, da se občnega zbora ne udeleže tudi učitelji. Še bolj se pa menda boji poštenjakovič Zirkelbah, kojega so učitelji volili za tajnika in blagajnika omenjenemu društvu. Odbor mu je dal mastno nagrado, a on je še skrivaj dobival procente od Blaznikove tiskarne in tudi to je spravil v svoj žep. Gotovo bodo tudi tega koritarja zopet volili za blagajnika. Kaj pa notar Hafner. On je popolnoma sposoben za predsednika! Ker je odbor list dal v Katoliško tiskarno, bi poštenjakoviča Zirkelbaha vprašali, koliko ima pač sedaj procentov pri listu. Sramota, da se more tako koruptno postopati z društvom. Ni čuda, da pošteni čebelarji nočejo več stika imeti a takim društvom, Pa kaj klerikalcem mar, če čebelarstvo propade, samo da imajo oni strankarske koristi zraven.
— Slovensko gledališče. Benefi-ca slov. dramatičnega osobja! človek bi mislil: Gledališče razprodano
—	aplavz — na odru venec za ven-com. Nič takega ni bilo. Oledališče prazno — par vrst v parterju zasedenih, par lož in nekaj ljudij na balkonu. Venca nobenega — v blagajni deficit. — »Kakeršno gledališče kak narod zasluži, tako ima«. — Ko so imeli nemški igralci svojo benefico, je bilo nemško gledališče polno in dobili so 900 kron darov. Naši pa nič. Ne moremo dovolj obsoditi to slovensko brezbrižnost. »Gospod senator« je dobra burka, ki ima lepo misel in smejali smo se dovolj. Igralci so se kljub slabi udeležbi potrudili in so vsi dobro igrali. Imamo dobre sile, ki delajo čast našem odru, ampak naše občinstvo gledališču oz. sebi ne dela časti.
.	—; Druga beneflčna predstava
dramskega osobja slov. gledališča se vrši v četrtek dne 3. t. m. Vprizori se zabavna burka s petjem »On In njegova sestra«. Ta povsod tako priljubljena burka je pred leti tudi pri nas napolnila hišo in občinstvo izborno zabavala. Že dejstvo, da se vrši dejanje te burke v gledaliških krogih, tako, da vidimo v prvem 'dejanju naravnost za kulise, ko se ima vršiti na odru gledališka vaja, da prisostvujemo res pravcatemu gledališkemu škandalu, ko nastopajo v tret-iem dejanju igralci celo med občinstvom v ložah, v parterju in na balkonu, kakor tudi na kapelniškem stolcu, že to ima svojo privlačno silo. O vsebini burke rajši nič ne povemo, da ne skvarimo občinstvu zabave v naprej. Konstatiramo le, da Stojita sredi tega vsega burkastega dejanja premeten pismonoša in njegova sestra, ki s svojo prefriganostjo, s svojim nesramnim nastopom dosežeta, da ona uskoči pri predsta-
vi	za neko igralko, ki se kuja, da nima s tem nastopom velikanski uspeh, dasi je povzročil njen brat s tem, da je vzel taktirko v roko, ko je kapelnik iz intrige navidezno obolel, velikanski gledališki škandal, ki ga bo občinstvo, ki bo obiskalo v četrtek to predstavo v svojo veliko zabavo tudi samo doživelo. Glavne vloge so v rokah gospoda Jos. Povheta, gospoda Skrbinška in gdč. Vere Danilove. Sodeluje vse damsko osobje. Pri predstavi svira orkester slov. filharmonije. Predstava, ki jo režira gospod Jos. Povhe, se vrši v prid dramskemu osobju, torej izven abo-nemeta, za lože nepar. Upamo', da bo izkazalo občinstvo to pot našim marljivim igralcem s svojim obiskom v večji meri svojo hvaležnost, nego je to storilo pri tako žalostno obiskani terkovi predstavi.
— K notici o botru, ki je baje
vzel svojemu birmancu uro nazaj, smo dobili pojasnilo, da je bila stvar malo drugače. Med botrovo ženo in birmančevo materjo je nastal prepir. pri tem je birmančeva mati sama uro nazaj vrgla. Boter jo je potem prodal, denarja pa ni zapil — ampak je kupil zanj olje in ga daroval neki kapelici,
— Zadnja aretacija pri ljubljanski mestni policiji. Zadnjo aretacijo je izvršila mestna policija včeraj ob pol 1. uri ponoči, in sicer-; je bil zaradi postopanja aretovan brezposelni delavec Stefan Žagar, rojen 1874. leta v Zavratih ter pristojen v Sodražico, okraj Kočevje. Aretoval ga je stražnik Ovsec.
— Pojasnilo. »Dan,« št. 451 od 29. marca 1913, me napada moj sosed, D. Godec, da ni resnica, kar je pisala »Zarja« št. 541. Res je, da Je snažil g. Godec 21. marca na svojem dvorišču požiralno jamo, kamor mečejo iz hiše umazano vodo in res je, da je bila to velika nesnaga. Res je, da je g. Godec pripeljal te nesnage samo tri samokolnice na glavno Planinsko cesto, ki leži med njegovo in mojo hišo, vse drugo pa na nasprotno stran svoje hiše na občinsko poljsko pot. Ni res, dia je vozil g. Godec to nesnago samo zaradi tega, da bi se ognil in izpeljal nazaj. Res je, da še danes leži dotično čisto kamenje na Planinski cesti, kakor tudi na poljski poti in da se še vidi nesnaga.
Če je prav polival s čisto vodo. Poljsko pot je moral občinski delavec snažiti. Požiralno Jamo je pa napolnil s svežim kamenjem. Res je, da je na lice mesta došli župan rekel občinskemu delavcu Klesinu, da naj gre k g. Godcu in naj mu reče. da naj takoj odstrani navoženo iz ceste. Ni res, da bi jaz poročal laži či-tateljem »Zarje«. Res je, da nisem bil jaz dopisnik članka v »Zarji« št. 41. zato tudi ne morem odgovoren biti, Res je, da sem pustil na cesto izpeljati vse kamenje iz mojega vrta, prah premoga iz postaje, odipadke od strojev, gramoza od g. Vrhovca in drugih in to me je stalo najmanj 50 K. S tem sem si utrdil cesto, da se je lahko prišlo z vozom k hiši, ker občina 10 let skoraj nič ni ceste popravljala. Ni res, da bi bil nastopil proti Godcu zaradi političnega mišljenja. Res Je, da je bila cesta ta mesec nekoliko popravljena in kamenje potolčeno, zatorej ne spada takšna nesnaga na javno občinsko cesto pred hišo. — Iyan Klemenčič, Spod. Šiška 168.
— Najden utopljenec. V ponde-ljek popoldne so v Vevčah iz Ljubljanice potegnili nekega neznanega okrog 50 let starega človeka, kateri je precej močan in že osivel.
— Nesreča. V pondeljek so pripeljali v deželno bolnišnico iz Sodražice posestnika Frana Pirca, ker si je pri prekladanju tramov zlomil levo nogo.
— Umrli so v Ljubljani:	Ana Bukovnik, gostija, 76 let. — Štefan Kozjek, tobačne tovarne uslužbenec v pok., 74 let. — Vladimir Ničman, sin paznika v pretikalnici. 3 leta.
— »Radogoju« v Ljubljani daroval Je g. J, Kralj na Bledu namesto venca na krsto g. Jurija Ravnik 10 K. Hvala dobrotniku; živeli posnemovalci!
— Izdaja kralj, ogrskega davka 4Va% državnega rentnega posojila Iz leta 1913. v zlatu. Tekom prihodnjih dni se vrši subskripcija na no-minale K 150,000.000 te državne rente. Emisijski kurz ni še natančno določen; isti bo znašal približno 91/o, tako da si kupec tega posojila pri prvovrstni varnosti zasigura trajno 5% obrestovanje. Priglase sprejema že sedaj Podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani (Prešernova ulica 50).
— Dunajska damska kapela igra vsak dan v »Narodni kavarni«.
— »Ljubljanska kreditna banka«
V	mesecu marcu vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 2,272.202 kroni 49 v, dvignilo pa 1,992.483 K 55 v. Stanje koncem marca 1913 14,388.644 K 95 v.
— Kinematograf »Ideal«. Za današnji spored je veliko zanimanje in se priporoča, da si vsak rezervira pravočasno sedež. Film »Železna roka« se včeraj ni predvajal ker je pomotoma izostal. Po potrebi bo danes ob 10. zvečer še ena predstava. Za smeh skrbi Maks Linder »Jokej iz ljubezni« je neprekosljiv. V petek »Ljudje med ljudmi«. II. del.
Trst.
Volitve v tržaški občinski svet. Reklamacijsko postopanje. Volilske imenike so sestavljali gospodje na magistratu. Kako? Komu v korist? Kdor ima v glavi le trohico zdrave pameti, kdor delovanje italijanskih nacionalcev, ki so smrtni sovražniki Slovencev, le količkaj pozna, bo priznal, da se ti ljudje v boju proti Slovencem poslužujejo vseh sredstev. Volilski imeniki so bili sestavljeni pri vsakih volitvah na podlagi goljufij nam Slovencem v škodo. Tudi letos je v volilskih imenikih mnogo imen izpuščenih, mnogo pa je falsificiranih. V goljufijah in falsifi-kacijah so Italijani naravnost izborni, mojstrski. In kal je z ozirom na navedeno dolžnost vsakega slovenskega volilca? Da pogleda v volilski imenik. V slučaju, da v volilskem imeniku ni vpisan, ali pa, da je njegovo ime na katerisibodi način fal-sificirano, naj se dotičnik nemudoma poda v centralni volilni urad, ki se nahaja v »Narodnem domu« v Trstu. Volilski imeniki so na razpolago v vseh okrajih, kjer imajo lokalni volilni odbori svoje sedeže. Dolžnost slovenskega volilca je tu-
di,	da se udeležuje zaupniških sestankov, ki se vršijo skoraj vsak dan. Na teh sestankih se dajejo razna pojasnila glede reklamacijskega postopanja, o katerem mora biti vsak dobro poučen. Reklamacije so najvažnejša naloga vsakega sloven. volilca.
»17 let sem v Trstu, in nikdar bi ne šel volit, ako bi ne reklamira!, kajti v volilskem imeniku nikoli nisem bil vpisan« — tako mi je pripovedoval slovenski volilec. ko Je prišel v volilni lokal pogledat, ali je vpisan -v volilskem imeniku ali ne. Nadalje je dejal, da je prepričan, da so tudi letos pozabili nanj. Pogledala sva v imenik, pregledovala in pre-
gledovala — a nisva našla njegovega imena. Izpustili so ga tudi letos! Stvar izgleda ravno tako, kakor bi imeli tisti goljufi, ki sestavljajo volilske imenike, vse one. ki so bili do danes izpuščeni, zabeležene na posebni listi, kajti drugače bi vendar ne bili pri vseh volitvah izpuščeni iz imenikov. Posebno veliko je izpuščenih slovenskih delavcev. Na magistratu si mislijo. da so slov. delavci organizirani v socialni demokraciji in da vsled tega delajo ž njimi, kar se jim poljubi. A močno se varajo pri tem. Slovenski delavci niso več narodno indiferentni kakor so bili takrat, ko je uplivala na njih nenarodna socialna demokracija, marveč so narodno zavedni, oni že vedo. kaj je njihova dolžnost. Ne tajimo, da je še precej indiferentnih slovenskih delavcev, ki se premalo brigajo za svoje pravice. In ravno zato je dolžnost zavednih, da nezavedne poučujejo in prepričavajo. Iz slučaja, ki smo ga zgoraj navedli, je pač dosti jasno razvidno, da je dolžnost, sveta dolžnost vsakega slovenkega volilca. da gre pogledat v velilski imenik, da se torej pobriga za svoje pravice.
Izlet godbenega odseka N. D. O. Iz Trsta v Ricmanje. — Javen shod zidarske skupine N. D. O. v Ricma-njah. Lep je bil dan, ko smo se peljali v nedeljo iz Trsta v Ricmanje, kamor je priredil godbeni odsek N. D. O. izlet. Solnce je pripekalo skoraj tako, kakor y poletnem času, in bilo nam je zelo prijetno. Nekaj izletnikov je vstopilo na vlak na državnem kolodvoru v Trstu, veliko število pa na kolodvoru pri Sv. Ani. Godci N. D. O. so bili med onimi, ki so vstopili pri Sv. Ani. Ko je drdral vlak proti Sv Ani je godba za-svirala. Nato smo se v splošnem navdušenju skupno odpeljali proti Ricmanjam. Lepa je slovenska zemlja, ki obdaja Ricmanje. Iistotako tudi vas. Občudovali smo prijetni kraj, ko smo korakali z godbo na čelu iz kolodvora v Borštu proti Ricmanjam. Bili smo navdušeni, saj smo prišli med naše slovenske brate, ki čutijo z nami. Dospevši v vas, smo se podali na vrt »Narodnega doma«, kjer je godba zasvirala več narodnih komadov, nakar se je vršil pri polnem vrtu občinstva javen shod, katerega je sklicala zidarska skupina N. D. O. Otvoril ga je njen predsednik g. Pregare, in je pojasnil njegov pomen. Nato je poročal g. Širok o pomenu in namenu organizacije v splošnem. Posegel je v zgodovino slovenskega naroda, v tiste čase. ko je bilo slovensko ljudstvo izkoriščano od graščakov in je začelo spoznavati svoje nasprotnike pivce ljudske krvi. Spoznavati je začelo, da je njegova rešitev v združitvi. Omenjal je boje. ki jih je imelo slov. delavsko ljudstvo od takrat do danes, in je prišel končno na pomen Narodne delavske organizacije, ki je edina zaščitnica in bojevnica za interese in pravice slov. delavstva, katerega dolžnost je, da se jej pridruži, kajti le na njeni podlagi bo doseglo boljše življenje. G. Brandner je v začetku govoril o bedi in revščini delavskega ljudstva, ki je začelo iskati pomoči in se je v to svrho poprijelo misli skupnosti, organizacije. Omenjal je delovanje tržaške socialne demokracije, ki ima lep program, v praksi pa nastopa naravnost proti programu, in sicer v škodo slovenskemu delavstvu, nadalje, kako le prišlo do ustanovitve Nar. delavske organizacije, kake boje je imela od prvega začetka do današnjega dne. Precej obširno se je bavil z zidarskim gibanjem, ki se je vršilo lansko leto in pri katerem so se posluževali socialni demokrate barbarskega terorizma. Pri tem gibanju pa je zmagala N.
D.	O., katera je šla v boj za pravično stvar, v. boj proti onim, ki na eni strani vedno govorijo o svobodi, na drugi pa jo zatirajo in pretepajo delavci, ki ne mislijo tako, kakor oni zahtevajo. Ko je govornik vsestransko razmotril položaj, je izrazil željo, da bi se tudii slovensko delavstvo v Ricmanjah oklenilo organizacije. kajti srečnejši dnevi bodo napočili še-le takrat, kadar bodo vsi zatiranci v narodu edini, kadar bo prišlo v vrste trpečih spoznanje, da ie v organizaciji tista sila in moč. ki jih bo odrešila sedanjega obupnega življenja. — Ko je nato še govoril g. Križmančič, kateri je okrta-čil postopanje socialnih demokratov, vlade in narodnih nasprotnikov, je g. Pregare poživljajoč neorganizirano delastvo, zlasti zidarje, da izpolnijo n&pram organizaciji svojo dolžnost, zaključil ta lepo vspeli shod
— Omeniti nam je treba, da so govornikom navzoči neprestano pritrjevali. posebno pa poročevalcema.
— Po končanem shodu se je vršila veselica s plesom, na kateri so svi-rali godci N. D. O. in katera je trajala pozno v noč. Ko je veselica končala, smo se podali zopet v Trst. iit bilo nam je hudo, dia so urice, ki smo lih prebili y Ricmanjih, tako
hitro potekle. Ta Izlet, kakor shod, je bil velikega pomena. Slovensko delavstvo v Ricmanjah se bo pridružilo armadi na narodi podlagi organiziranega slovenskega delavstva, katero vodi »Narodna delavska organizacija«.
Zidarska skupina N. D. O. t Trstu sklicuje za četrtek ob 6. urj zvečer javen shod v društveni dvoji?11',, D- O- u^ca sv. Frančiška št. 2. Ker je shod velike važnosti, pričakujemo, da se bodo odzvali slovenski zidarji mesta in okolice našemu vabilu y čimvečjem številu.
Zvita ženska.
Dvakrat rojeno dete. Izposojeni otrok — ali opeharjeni soprog in ljubimec.
Mal škandalček se je dogodil v Nišu, ki je imel svoj izvor in svoje posledice tudi v Belgradu. V to »zadevo« je zapletenih nič manj kot pet žensk in en možki, ki je pa — revež —vsega pomilovanja vreden, ker bi kmalu postal žrtev vseh petih. Zakaj? Potrpite malo, takoj Vam povem. zenske so pač ženske.
Neka omožena gospa zaljubila se je strastno v mladega in čednega carinskega višjega stražnika ter ž njim tudi dalje časa občevala, dokler ni bil njen ljubček prestavljen v Niš, Reva je zapustila svojega soproga in pobegnila za izvoljencem. Njen soprog pa ni čisto nič žaloval po nji, Še vesel je bil, da se je je iznebil, ker je vedel, da bi ž njo nikoli ne mogel uživati očetovske radosti.
Z novim ljubimcem uredila si je v Nišu udobno gnezdo in veselo živela na njegovi strani. Toda oblast-nije, ki so to izvedele, so ji parkrat zažgale, da ne sme živeti v konku-binatu. Silila je tedaj »ženina«, naj jo na kak način poroči. Toda on ni hotel o tem nič slišati.
Tuhtala in tuhtala je, kako bi ga k temu prisilila. Posvetovala se je s svojo sestro in ta ji svetuje način, ki je seda: predmet obravnave.
Od tega časa si je polagoma in primerno dvigala krila na način, ki je karakterističen za »blagoslovljene« žene, pr i tem pa je vedno tožila svojemu drugu o bolečinah v glavi, o slabostih, ki ji prihajajo in srečni »oče < je z zadovoljstvom pričakoval radostnega dogodka.
Prešlo je že devet mesecev, toda sina ni bilo od nikoder, mož pa tudi sedaj ni hotel ničesar vedeti o poroki, češ, da je še dovolj časa za to tudi pozneje.
Ni preostajalo druzega kot odpeljati se v Belgrad, obiskati tu svojo znanko, ki je bila slučajno babica in ta jo je peljala k neki ubožni ženici, ki je imela že štirinajst dni starega sina. Predstavila se ji je kot bogata vdova iz Niša brez otrok in da želi njenega sina adaptirati. Po daljšem pogajanju odločila se je uboga mati, da ji izroči otroka, s katerim se je »vdova« urno odpeljala v Niš in v »porodno postelj«. Njena sestra je takoj dobila »babico«, z volovsko krvjo so pomazale posteljno perilo in vse priprave, kar je potreba pri »porodu«.
Srečni »oče« se je vrnil opoldne iz pisarne domov in ves vesel je začel objemati krepkega fantiča.
Kdo ve, ali bi se ta prevara ne posrečila popolnoma nad — ničesar slutečim — »očetom«, ko bi belgraj-ska mati — molčala.
Ali ona ni znala molčati in je večkrat pisala v Niš — seveda na napačen naslov — kako se godi njenemu sinu. Ker ni dobila odgovor, je stvar naznanila policiji, ki je vse krivke zaprla, dvakrat rojeno det« pa izročila legitimni materi.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Sest velesil proti
ČRNIGORI.
Italija proti Črnigorl.
Rim, 1. aprila. Tribuna piše urtu-dno: Velesile so sklenile namorsko demonstracijo proti črnigorl, da taista opusti od oblegovanja Skadra, Demonstracijo izvrše Italija, Avstrija in Anglija takoj, ako se kralj Nikola ne premisli danes ali jutri ln ne opusti obleganja.
Nemčija proti Črnigorl.
Berlin, 1. aprila. Nemška vlad* je odposlala krlžarfco »Breslau« t črnogorske vode, da se udeleži ntk morske demonstracije proti ČmlgorL
Francija pogojno proti Črnigorl.
Pariz, 1. aprila. Francoska vlada Je svoj sklep podpirati AngUJo v; namorskl demonstraciji proti Črnk
Ako se hočeš dobro rabavati, pojdi v
restaVraci o ,Tivoli';
tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ;:	v	1	n	a	po	zmernih	cenah.	::
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd.
Velika dvorana Hotelske sobe
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
po jako nizki ceni vedno na raz-::	polago.	::
A
gori nekoliko spremenila. Ona ie za demonstracije in se taiste tudi udeleži. toda le pod pogojem, da se kralja Nikola še enkrat obvesti o sklepu velesil in naj se ga pozove, da preneha z bombardiranjem Skadra. Da odstopi od svoje namere: Skader osvojiti In da uboga velesile, naj se mu ponudijo konpenzaclje. Ako bi ta korak ostal brez uspeha, se tudi Francija udeleži demonstracije.
Avstro-Ogrska proti Čmlgorl.
Dunaj, 1. aprila. Uradna Izjava glede demonstracije proti Črnlgori se glasi: Radi udeležbe pri namorski demonstraciji, ki so jo sklenile velesile, da se prisili Črnogoro, da odstopi od Skadra in da respektira sklepe velesil, so bila že povelja izdana, da odpluje del c. In kr. brodovja proti črnigorl.
Avstrijsko brodovje pred Barom.
Trst, 1. aprila. »II Plccolo« javlja z Dunaja: Kakor se zatrjuje, je avstro . ogrsko brodovje v Tifdatu včeraj ob pol treh dobilo povelje, naj odplove. Brodovje se nahaja sedaj kakih dvajset kilometrov oddaljeno od Bara in obstoji iz oklopnic »Nadvojvoda Fran Ferdinand«, »Zrinjski« in »Radecky«, nadalje oklopnih križark »St. Georg« in »Admiral Spaun« in končno iz več torpedovk In torpednih rušilcev. Ob šestih popoldne je bil vkrcan 32. domobranski polk v Zadru na parnik avstrijskega LIoyda, ki je odplul proti jugu. Kakor se zatrjuje, se polk izkrca v Metkovi-ču. Pehotni polk, ki je nameščen v Zadru, se je že prej odpravil proti jugu. V mestu je ostala samo ena stotnija, da vzdržuje mir in red.
Kralj Nikola ne pa vsemu temu ne uda!
Rim, 1. aprila. Iz Cetinja je dospel telegram, ki poroča, da je kralj hrabrih Črnogorcev odločen, da se ne uda. Vstraja pri svoji nameri In v tem oziru ga ni mogel pregovoriti niti njegov zet, italijanski kralj Emanuel, ki je poslal na kralja dolg telegram, kjer mu predočuje, da vse nič ne pomaga proti sklepu velesil. Odgovor je bil negativen.
Enotnost pa le še ni dosežena.
Rim, 1. aprila. Med velesilami Ml ene do druge, švigajo depeše, ki tie tičejo demonstracije proti Črnl-Itori. Enotnost še ni dosežena.
SKADER.
Car Ferdinand in vprašanje Skadra.
Pariz, 1. aprila. Kakor poročalo depeše Iz Solije, je bolgarski car Ferdinand pripravljen se ponuditi za posredovanje med kraljem Črnogorcev In velesilami. In sicer se gre zato, da se določijo punktacije pogodbe med Črnogoro in Albanijo. Tega H teli tudi Rusija.
Kako sodi Irancoska javnost.
Pariz, 1. aprila. Javno mnenje tu |e čimdalje bolj proti Avstriji, katero edino se dela odgovorno za to, če nastanejo radi Balkana nevarne komplikacije.
Črnogorci pred Skadrom.
Pariz, 1. aprila. Poročila, ki so došla In se tičejo obleganja Skadra, se giase: Položaj je obupen. Črnogorci so v poslednjih bojih dosegli velike vspehe. Odporna sila turške sadke je od ure do ure manjša, ombardma traja In Skader pade lahko v prihodnjih urah.
IZPRED DRINOPOLJA.
Belgrad, 1. aprila. Dohajajo dolgi sanitetni vozovi z ranjenci izpred Drinopolja. Dosedaj je došlo 900 ranjenih. Velikanska množica jih je pričakovala na kolodvoru, odkoder so nosili ranjence v triumfu v bolnice.
BITKA PRI BUJUK ČEKMEDŽI.
Sotija, 1. aprila. Uradno. Tri turške divizije so skušale prodreti bolgarske pozicije pri Fanasa Krisa in Kumburgasu. Turško prodiranje se je vršilo pod okriljem artilerije in vojnih ladij. Bolgarska artilerija je uničila turške baterije In pregnala vojne ladlje. Na to so pa Bolgari z bajoneti naskočili in pognali Turke v beg. Ravno tako so bili Turki za-podenl v beg pri Arnautkeju. Istočasno je prodiralo 8 turških bataljonov h strojnimi puškami od Kumburgasa na Gaios. Tudi te čete so Bolgari nagnali.
PRED ČATALDŽO.
Sofija, 1. aprila. V političnih krogih zatrjujejo, da bodo zavezniki danes odgovorili na mirovne propo-zicije. Bolgarska mrzlično transportira svoje čete izpred Odrina pred Čataldžo. Zatrjuje se, da hoče tam izsiliti odločilno akcijo, ki bi prisilila Turčijo, da direktno podpiše mirovne zahteve Balkanske zveze.
Vrhovno poveljnlštvo balkanske vojske prevzame general Dimitrijev.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej: zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
tilasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Cilince 92.
Kolo (Waffenrad) malo rabljen, se ceno proda. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.	226-3
Lepo stanovanje s hrano se odda dvema gospodoma. Stari trg 4, III. nadstr.	235-3
Prodajalka, izurjena v špecerijski mešani stroki, zmožna voditi tudi filijalko želi službe. Naslov pove »Prva anončna pisarna«. 248-1
Visokošolec poučuje gimnazijce eventualno tudi za hrano. Ponudbe pod »Vesten« na »Prvo anončno pisarno« v Ljubljani.	247-2
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Kupujte „l>an“.
Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
»Dan*
„Dan“
»
Dan
„Dari
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo jrad čita in je zato 'ako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne m znamenite zgodovinske romane.
K prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
n
je odločen zagovor L^ull nik vseh zatiranih.
Sirite »Dan" med ljudstvom.
Najfinejši
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNI0N\
I
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Dsmsiii modni salon
za angleška in francoska .*. dela se priporoča. .*.
Odda se takoj po prav ugodni ceni
najlepši lokal
na glavnem trgu v Novem mestu
z dvema velikima, modernima izložbama z roleti, zraven potrebnimi skladišči, s stanovanjem ali brez stanovanja, pripraven za vsako obrt. — Na prodaj je tudi hiša s tremi vrtovi, krita z rezano opeko, v predmestju, pripravna za penzionista. Cena 2200 K.
Ponudbe na lastnika Kopač in Pavčič, trgovca v Novem mestu.
(JJ Plošče preje K 4-—, >t/ sedaj samo K 1*95. ></> Velikanska zaloga O gramofonov l
Zahtevajte cenike.
i
•M
m
(3
2 25 cm velike, dvo- }4 C stranske, priznano fj. najboljših znamk I* prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
,C
0
St. 9271.
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se z današnjim dnevom zapre promet v Šolskem drevoredu in sicer od frančiškanskega do jubilejnega mostu, ker se grade na tej cesti kanali in je vrhu tega treba ostaviti promet iz javnih in varnostnih vzrokov.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 31. marca 1913.
Št. 9272.
pjs^s;
naznanja cenjenim gostom, da igra vsaki dan
nowa dunaj-: ska elitna:
Začetek točno ob pol 9. uri zvečer.
Fran Krapeš.
tess.
FRAN KRAIGHER
Icrojaislci mojster
0-©s;p©s3s:£i m-lica,	S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in	domačega blaga	veeno na	izbero. — Sprejema tudi izdelovanje	oblek	in popravila. —	Cene zmerne. —	Izdeluje
vsakovrstne svetovno	znane	gumbe Iz svile	In blaga,	trpežne	tudi za
eksport po morju.	229
&
= Proti ugodnemu plačilu na obroke! =
Preproge, posteljne oprave, zavese, blago za moške in ženske obleke, narejene obleke (konfekcija), perilo za moške in ženske, platneno blago itd.
Na željo poSljcm zastopnika na dom. Zadostuje dopisnica.
Landskroner & Bochner ffi-u-., ‘VsT«
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da se z ozirom na kanalizacijo Šolskega drevoreda ter iz javnih in varnostnih vzrokov z današnjim dnem prestavijo mesarske stojnice iz Šolskega drevoreda na Vodnikov trg, druge stojnice pa po potrebi na Vodnikov, Cesarja Jožefa trg, Lingerjevo ulico in druge ulice v obližju dnevnega trga.
Trg za prodajo krompirja, zelja, Čebulje in drugih živil na debelo, ki se je sedaj vršil na Cesarja Jožefa trgu, prestavi se obenem na Sv. Jakoba trg, kjer se sme vršiti prodaja vseh živil le na debelo.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 31. marca 1913.
V angleškem skladišču oblek
O. BERNATOVIC, LJUBLJANA,
Mestni trg štev. 5.
dobite največjo izbero pomladnih kostumov in bluz za dame in deklice, raglanov in oblek za gospode in dečke kakor tudi obleke za otroke.
j
Izgotovljene obleke
površnike, pelerine za moške in dedke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufaktura! in konfekcijski trgovini
„Pri Škofu“ v Ljubljani,
na vogala Medene ulice In Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
i
Pozor, kolesarji! ^
Pred nabavo kolesa ob bližajoči se seziji si izvolite pogledati mojo največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših Puchovih koles (edino zestopstvo) in prepričali se bodete o izborni kvaliteti. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in vsa popravila se izvršujejo v lastni mehanični delavnici.
Torej pozor, najboljši in najcenejši nakup le pri tvrdki
Poleg tega tudi naffinef&i šivalni »troji.
—— Pouk vezenje brezplačno. ——
Naročajte cenike ta kolesa, šivalne stroje, ure ln zlatnino, tudi
po pošti prosto. -	   —