Ptuj, petek, 1. junija 2007 letnik LX • št. 42 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ii cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 Ponudba velja do 5.6.2007 oz. do prodaje zalog. V/^B Kmečki temni kruh Žito, postrežno, redna cena € 1,83 1 kg €1,33 Gril plošča čevapčiči, pleskavice ^^ in svinjski kare, I* pakirano, MIP, 9 1 kg 4,49 SPAR SLOVENIJA, d.o.o., v SIT so informativni in so 1.075,98 SIT Ljubljana, Letališka cesta 26 www.spar.si Preračuni izračunani po tečaju zamenjave 239,640 SIT = 1 EUR. €4,10 €0,35 " 982,52 SIT 83,87 SIT Najcenejši izdelek v Sloveniji smo preverili v programu GFK Leaflet Monitor (izvajalec GFK Gral Iteo) in je preverjeno cenejši od enakega izdelka, ki je bil od 1.1.'07 do 16.5.'07 objavljen v različnih akcijskih letakih. Dobrodošli v hipermarketu PAR ® ORMOŽ na Opekarniški c. 2! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 www.polimaraton.s V „ SONCHEK.com * Obišči Sonček, obišči svet! KOS samo 318 € Foto: Martin Ozmec v« Po naših občinah Po naših občinah Po naših občinah Zanimivosti Po naših občinah Destrnik • Najpo- Dornava • Bo rav- Videm • Del hme- Ptuj • Ženska, ki ni Ptuj • Puhov membnejša investi- nateljica "odletela"? Ija ob vrtcu bo opuš- nikoli pri miru Stran 4 cen! Stran 11 Po mestni občini cija - terme Stran 4 Po naših občinah Videm • Želijo še enega zobozdravnika Stran 9 most pomeni piko Stran 14 na i Stran 32 Ptuj • Ptujski oblastniki ne bodo posnemali ljubljanskih Stran 20 Maribor • Štajerska gospodarska zbornica pred ustanovitvijo Ne povezuje se le štajersko gospodarstvo Večina podjetij na Štajerskem se je že odločila za vstop v novo Štajersko gospodarsko zbornico, ki jo bodo v duhu reorganizacije Gospodarske zbornice Slovenije ustanovili v začetku junija. Gre za proces, ki bo zbornično nadgradnjo postavil neposredno v funkcijo potreb in pričakovanj gospodarstva in ki so ga v nekaterih drugih regijah že zaključili. gospodarske zbornice je nedvomno dejstvo, da so vključitev in aktivno delovanje v njej že napovedala najpomembnejša podjetja v regiji. Tako bodo med ustanovnimi člani poleg Perutnine Ptuj med večjimi podjetji zagotovo še Impol Slovenska Bistrica, Elektro Maribor, Nova kreditna banka Maribor, Talum Kidričevo, Mariborska livarna Maribor, Probanka in še mnoge druge. Vzpodbudno je, da so prav v dneh po objavi sklica ustanovne skupščine Štajerske gospodarske zbornice mnogi podjetniki in lastniki tudi majhnih podjetij začeli razmišljati o svojem vključevanju v samostojno regijsko gospodarsko zbornico. Poleg tega se je za članstvo v Štajerski gospodarski zbornici odločila tudi Univerza Maribor, kar kaže na novo ambicijo, da v celi regiji najtesneje povežejo znanost z gospodarstvom. Vse to pa pomeni, da so nosilci gospodarskih dejavnosti tako v proizvodnem kot storitvenem delu prepričani v nove možnosti upravljanja skupnih gospodarskih zadev v regiji, vključno z močnejšim vplivom na državno gospodarsko politiko. Štajerska gospodarska zbornica bo namreč mnogo bolj kot GZS lah- Pravzaprav se je proces reorganizacije GZS pred poldrugim letom začel v Mariboru, saj je tamkajšnja Območna GZS najprej prisluhnila pobudam gospodarstva po nujnosti reorganizacije. Organizacijskemu odboru za ustanovitev Štajerske gospodarske zbornice že od začetka predseduje dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. Priprave se zdaj približujejo vrhuncu, saj je ustanovna skupščina Štajerske gospodarske zbornice sklicana za 12. junij. V organizacijskem odboru za ustanovitev Štajerske gospodarske zbornice so uspeli ves čas delovati na način, da ohranijo vse pridobitve in dobre strani delovanja nacionalne Gospodarske zbornice Slovenije. Z njo bodo po osamosvojitvi Štajerske gospodarske zbornice tudi podpisali pogodbo o sodelovanju, ki bo določala, da njeno infrastrukturo in koristne aktivnosti opravljajo vzajemno. Tako je reorganizacija v Štajersko gospodarsko zbornico tudi v celoti usklajena z novo slovensko zbornično zakonodajo. Med najpomembnejšim začetnim kapitalom Štajerske Uvodnik Kolikor prednosti, toliko slabosti! Si sploh še lahko zamislite svet brez /H n^lk mobilnih telefonov, televizije, radia in interneta?! Moderni svet, v katerem živimo, nas je navadil na kopico pripomočkov in naprav, za katere se nam zdi, da so nujno potrebne. Ob svetovnem dnevu informacijske družbe je ena izmed raziskav pokazala, da internet vsaj mesečno uporablja več kot 56 odstotkov Slovencev, starih med 12 in 65 let. Splet že dolgo ni več namenjen samo ljudem, ki ga potrebujejo neposredno za delo, temveč je postal del vsakdanjika večine ljudi. Za ene bolj, za druge manj pomemben. Težko si je predstavljati življenje in delo brez njega. Kako bi na primer delo podjetij, trgovin in novinarjev potekalo brez obstoja interneta! Podatki ne bi bili tako ažurni, informacije pa ne bi potovale tako hitro. A če pogledamo po drugi strani, vse le ni tako pozitivno. Varovanje osebnih podatkov je vprašljivo. Računalničarji, ki obvladajo zadeve, lahko praktično pridejo do vseh podatkov, ki jih zanimajo. Veliko je bilo primerov, ko so podatki, ki naj bi bili varovani, pricurljali v javnost. Stvari, ki mislimo, da jih počnemo zasebno, zelo hitro postanejo javna zadeva. Zanimiv primer so spletne strani, kjer slike z zabav, iz diskotek, s privatnih žurov, letovanj in podobno postanejo del podatkov, ki so dostopni na svetovnem spletu. Dokler se ne zgodi kaj pretresljivega, o tem niti ne razmišljamo. Ko pa postane okrnjena intima posameznika, se zadeva spremeni. In potem se človek vpraša, ali nismo vsi del enega velikega resničnostnega šova?! Razlika je le v tem (kar je še slabše), da niti ne vemo, kdaj smo nadzorovani in kdaj bo kdo kaj izvedel o nas. Kolikor prednosti ima svetovni splet, toliko ima tudi slabosti, le da dobre stvari ponavadi bolj izpostavljamo. Dženana Bečirovič ko nosilec reševanja gospodarskih zadev regionalnega značaja, od česar bodo imeli korist njeni člani. Tak model organiziranosti se je namreč že pokazal za zelo uspešnega v mnogih gospodarsko razvitejših državah. »Zelo sem zadovoljen z odzivom gospodarstvenikov, ki se želijo vključiti v Štajersko gospodarsko zbornico že na njeni ustanovitveni skupščini 12. junija. Zagotovo bo ta lahko predstavljala veliko večino gospodarskega potenciala regije, pri čemer me še posebej veseli, da bo struktura članstva precej raznolika. Poleg vseh pomembnih velikih podjetij bodo naši člani postala tudi mnoga majhna in srednje velika podjetja. Prav to, da tudi taka podjetja dobijo neprecenljivo priložnost za vplivanje in upravljanje skupnih gospodarskih zadev, pa je bil eden od osnovnih namenov vseh naših aktivnosti za suvereno delovanje Štajerske gospodarske zbornice. Poleg interesa za članstvo pa mi je v veliko zadovoljstvo tudi dejstvo, da so mnogi vidni gospodarstveniki štajerske regije sprejeli tudi aktivne vloge v bodoči organizacijski strukturi Štajerske gospodarske zbornice,« je poudaril Foto: Simona Meznarič Dr. Roman Glaser, predsednik organizacijskega odbora za ustanovitev Štajerske gospodarske zbornice predsednik organizacijskega odbora za ustanovitev samostojne Štajerske gospodarske zbornice dr. Roman Glaser in dodal, da ima Štajerska gospodarska zbornica že pred svojo formalno ustanovitvijo vse pogoje za učinkovito zastopanje interesov vseh gospodarstvenikov na državni in multilateralni ravni. »Mislim pa, da je z vključitvijo Univerze Štajerska gospodarska zbornica prva v državi, ki bo imela med članstvom tudi tovrstno institucijo. Z njenim aktivnim delovanjem bo prav Štajerska gospodarska zbornica lahko krajšala tudi poti implementacije znanstvenih dosežkov in zaključkov, kar v gospodarstvu tako in tako pogrešamo,« še dodaja dr. Roman Glaser. Zanimivo je tudi dejstvo, da je svojo udeležbo in podporo delovanju Štajerske gospodarske zbornice že potrdilo veliko županov iz regije, vključno z županoma obeh mestnih občin Francem Kanglerjem iz Maribora in dr. Štefanom Čelanom iz Ptuja. Dialog Sedem (ne)pomembnih dni (Zlo)raba Tita ÉXÉ Naključni »biografi « (Miro Sim-čič itd., občasni kuharji in drugi samooklicani »poznavalci« zdaj dajejo avtoritativne (in zelo površne) ocene o Titovem življenju in vlogi, o mnogih skrajno zapletenih dogajanjih v zvezi z njim in okoli njega. Za »posebna odkritja« razglašajo marsikaj tistega, kar je že od zdavnaj znanega. Kot »skrivnost« objavljajo poročila zdravniškega konzilija, ki so bila objavljena že takoj ob smrti nekdanjega predsednika, skrivnostno sporočajo, kaj se je slovensko politično vodstvo odločilo za prvi odkrit, kritični pogovor z njim ... »Biograf« pomeša kar nekaj pomembnih dejstev (in datumov), kuhar pa samozavestno (in netočno) dopoveduje, kako in zakaj sta se v resnici razšla Tito in njegova žena Jovanka Broz ... Pravzaprav vse, kar se dogaja v zvezi s polpreteklo zgodovino na nek način najbolje potrjuje, da še vedno živimo »normalno«. Tisti, ki bi morali govoriti (tudi o Titu), v glavnem molčijo, na veliko pa se oglašajo različni samooklicani in na hitrico javno verificirani pozna- valci »življenja in dela« nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Knjige, ki se o Titu pojavljajo v katerikoli izmed nekdanjih republik nekdanje Jugoslavije, so kar po nekakšnem pravilu hitro razprodane. To seveda pomeni, da med ljudmi obstaja zanimanje za obdobje, ki so ga živeli skupaj s Titom ali pa so o njem poslušali od svojih prednikov. Vsekakor je zdaj že čas, da bi se tudi zgodb o Titu lotili z določene zgodovinske distance - brez lakirovke in vzvišenosti, ki sta bili še zlasti značilnost prvega obdobja Titovega življenja vladanja, pa tudi brez sovražne in vnaprej odboje kritičnosti, ki jo je bilo moč zaslediti pri mnogih politično odločilnih ljudeh - še zlasti v Sloveniji - v času neposredno po političnih spremembah in v prvem obdobju tranzicije. Vsekakor je treba upoštevati, da je bil marsikdaj odnos do Tita pravzaprav kazalec siceršnjega ocenjevanja socialističnega sistema, ki je doživel polom. Kljub temu pa se je v posameznih nekdanjih jugoslovanskih okoljih izoblikoval čisto poseben odnos prav do Titove osebnosti. Po svoje so s Titom najbolj radikalno opravili v Srbiji, kjer je Miloševiceva politika še v socialističnem sistemu demonizirala predvsem Tita (seveda ob »slovenskem« Kardelju) kot glavnega krivca za »srbsko zatiranje in propadanje v jugoslovanski komunistični federaciji in za srbsko izgubljanje Kosova«. Na Hrvaškem, kjer sta sicer anti-komunizem in antijugoslovanstvo dobivala vse značilnosti političnih pogromov in kategoričnega izključevanja »drugače mislečih«, so zadržali do Tita »poseben odnos«. Še naprej so ga uvrščali in ga uvršajo med »velike hrvaške sinove«. Še zlasti pokojni Hrvaški predsednik - partizanski general dr. Franjo Tu-dman, ki je sicer prišel v politično navzkrižje s Titom, je ob napakah nenehno opozarjal predvsem na velike Titove zasluge, predvsem tudi za vse tiste ustavne rešitve, ki so vzpostavile pogoje za poznejšo hrvaško (slovensko itd.) razdružitev in samostojnost. Tudman je skratka - kljub vsemu - do svoje smrti govoril, da je bil Tito »velik človek«. V Sloveniji, zlasti v Ljubljani, so v začetku devetdesetih let zaznavno poskrbeli za odpravo cest in ulic s Titovim imenom. Nekdanji oblastniki in tisti, ki so na nek način tudi v novih razmerah postali dediči Titove politične misli, v glavnem Tita niso omenjali in ga ne omenjajo, kot da bi mislili, da bi bilo to zanje nujno samo slabo. Mladi v Sloveniji (zlasti Mladi forum socialnih demokratov) Tita - podobno kot številni drugi mla- di po nekdanji Jugoslaviji - sprejemajo selektivno, vendar predvsem pozitivno, kot nekakšen simbol borca za pravičnost med državami in narodi ter za socialno enakopravnost. Vsekakor Tita ni mogoče pojmovati in ocenjevati zgolj enoplastno. Bilo bi tudi zelo napačno, če bi ga prikazovali (kar zdaj nekateri na veliko počnejo) kot človeka, ki je tako rekoč brezmejno, brez kakršnihkoli problemov, dilem in zoperstavljanj izvajal svojo veliko moč. Še zlasti natančnejši vpogled v tok odnosov med njim in slovenskim političnim vodstvom (v najrazličnejših obdobjih njegovega vladanja) zelo nazorno kaže na različne načine in tudi razlike v pogledih na posamezna odlična vprašanja tistega časa. Žal se o tem še vedno ve premalo ali pa zgolj enostransko. Tito je vzpostavil razvejane odnose na neverjetno širokem krogu politično in ideološko različnih držav. Osebno se je družil z vsemi najpomembnejšimi državniki svojega časa. Vsega tega zagotovo ne bi bilo, če bi bil Tito predvsem »samodržec« in »diktator«, kakršnega zdaj predvsem vidijo nekateri njegovi »poznavalci« in »ocenjevalci«. Vsekakor si Tito zasluži realno oceno in kritiko, ki ne bo predvsem zgolj posledica aktualnih političnih potreb. Na katerikoli strani. Jak Koprive Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Novinarska konferenca Socialnih demokratov Ptuj in Mladega foruma SD Ptuj Začetek celovitega urejanja položaja mladih V hotelu Mitra na Ptuju je bila 25. maja, na nekdanji dan mladosti, novinarska konferenca Socialnih demokratov Ptuj in Mladega foruma SD Ptuj, na kateri so Patricija Babosek, predsednica Mladega foruma SD Ptuj, Dejan Levanič, predsednik Mladega foruma Slovenije, in Damir Žerak, podpredsednik Mladinskega sveta MO Ptuj, predstavili vsebino odloka o mladini, ki ga želijo uvrstiti na dnevni red mestnega sveta, ker v njem vidijo začetek možnosti za celovito urejanje položaja mladih na Ptuju. O njem so razpravljali že trije odbori mestnega sveta, ustanovitev pododbora za mladino pa so že podprli v odboru za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo. Foto: Črtomir Goznik Vsebino odloka o mladini so na novinarski konferenci, ki je bila 25. maja, na nekdanji dan mladosti, predstavili (od leve) Patricija Babosek, predsednica Mladega foruma SD Ptuj, Dejan Levanič, predsednik Mladega foruma SD Slovenije, in Damir Žerak, podpredsednik Mladinskega sveta MO Ptuj. Mladi forum SD že tradicionalno na nekdanji dan mladosti simbolično organizira projekte z namenom opozoriti na ključne probleme mladih v našem lokalnem okolju, je v uvodnem delu tiskovne konference povedala Patricija Babosek, predsednica Mladega foruma SD Ptuj. Letos so se odločili, da se posvetijo problemu vključevanja mladih v številne aktivnosti. V razpravo je bil pred kratkim dan odlok o mladini v MO Ptuj, ki je na nek način uresničljiv in realen, prilagojen razmeram na lokalni ravni. V bistvu predstavlja sredstvo, s pomočjo katerega naj bi končno prišli od besed k dejanjem, saj ni opredeljene lokalne mladinske politike, na Ptuju je premalo prostorov za preživljanje prostega časa mladih, nosilci mladinskega dela premalo sodelujejo in se povezujo, kronično pa tudi primanjkuje denarja za izvajanje mladinskih programov. Odlok predvideva pet ključnih točk, ki naj bi prispevale k urejanju položaja mladih v MO Ptuj, je povedal Dejan Levanič. Na prvem mestu je definicija mladine: gre za mlade med 15. in 29. letom starosti, ki imajo različne interese in stopnje, od dijakov do študentov in tudi že aktivno zaposlenih. Definira tudi mladinske organizacije: to so organizacije, ki vključu- jejo mlade, in organizacije za mlade, to je organizacije, ki delajo projekte za mlade. Odlok nadalje omogoča sofinanciranje mladinskih projektov; organizacije, ki ustvarjajo na področju mladine, imajo možnost sofinanciranja v okviru razpisa, ki bi ga izvedla MO Ptuj. Omogoča pa tudi sofinanciranje delovanja mladinskih organizacij, njihovih osnovnih materialnih potreb. V odloku je zapisana tudi ustanovitev pododbora za mladinska vprašanje, kar je zelo pomembno zaradi aktivnega sodelovanja mladih pri zanje pomembnih odločitvah. V MO Ptuj politične volje za to, da bi ustanovili odbor za mladinska vprašanja, ni bilo. V pododboru bi bili trije predstavniki krovne mladinske organizacije (Mladinskega sveta MO Ptuj) in štirje predstavniki mestnega sveta, kar pomeni, da bi krovna mladinska organizacija, ki vključuje organizacije mladih, imela možnost soodločanja pri vprašanjih, ki zadevajo mlade ljudi. Skozi pododbor pa se odpirajo tudi druge možnosti sodelovanja. Med drugim je predlagatelj razpisne komisije županu za projektne aktivnosti, je svetovalno telo mestnemu svetu o aktivnostih na mladinskem področju in vključuje mlade za aktivno sodelovanje pri odločanju. Odlok tudi podeljuje status krovni mladinski organizaciji, v kateri so mladinske organizacije in organizacije, ki se ukvarjajo z mladimi. Začetekjavne razprave obetaven Javna razprava o odloku o mladini se je začela, o njem so razpravljali že trije odbori mestnega sveta: odbor za finance, odbor za družbene dejavnosti ter odbor za socialno varstvo in zdravstvo. Spornih točk oziroma odkritega nasprotovanja odloku še ni bilo; vsebina naj ne bi bila sporna, vprašanje je samo, kako to vsebino realizirati: ali v okviru odloka ali pa se bodo v odloku zajete vsebine realizirale brez odloka. Za nekatere naj bi bil sprejem takšnega odloka sporen, s čimer pa se v Mladem forumu Ptuja in Slovenije ne strinjajo, poudarja Levanič. »Če se bomo odločili za sprejem tega odloka, morajo mladinske organizacije podati svoje mnenje. To pa lahko storijo znotraj Mladinskega sveta MO Ptuj,« je še povedal. »Mladinski svet MO Ptuj podpira odlok v predloženi vsebini, razhajanj ni, verjamemo, da je sprejem takšnega odloka nujno potreben tako za mladinski svet kot za celotno mladino na Ptuju. Že dolgo se poudarja, da je potrebno urediti status mla- dine, mladinskih organizacij in vseh aktivnosti, ki jih mladina izvaja v MO Ptuj,« je na tiskovni konferenci povedal podpredsednik Mladinskega sveta MO Ptuj Damir Žerak, ki je podal mnenje tudi v imenu Slovenske demokratske mladine - ta se prav tako zavzema za sprejem takšnega odloka, saj organizira mladino na ravni mladinskega sveta kot krovne mladinske organizacije in tudi mladinskih organizacij nasploh ter jim hkrati daje možnost, da se ukvarjajo s svojimi dejavnostmi, ker sedaj takšnih možnosti nimajo tudi, kar zadeva finance. Odlok bo brez dvoma pospešil organiziranje mladih, v tem trenutku jih je veliko še neorganiziranih; imajo zelo dobre ideje, a jih ne morejo izvajati, ker nimajo dovolj spodbud ali pa so brez sredstev za izvajanje. »Odlok bomo podprli in naredili vse, da bo na koncu sprejet,« je prepričan Žerak. Za sprejem odloka o mladini bo odločilnega pomena politična volja, še pojasnjuje Dejan Levanič, ker v vsebinskem pogledu ni v ničemer sporen. MO Ptuj le omogoča, da uresniči tisto, kar se že dolgo obljublja mladim. Postavka za Mladinski svet v prora- čunu MO Ptuj je trenutno dobrih štiri tisoč evrov, s tem odlokom pa sta predvideni še dve novi postavki: sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti in sofinanciranje delovanja mladinskih organizacij. Če bomo v prvem letu zagotovili štiri tisoč evrov za financiranje mladinskih projektov, bomo za mladinske organizacije naredili veliko, še poudarja Levanič, to pa za MO Ptuj ne more biti velika težava, za delovanje mladinskih organizacij pa je potrebno zagotoviti še eno četrtino omenjenega zneska, nekaj več kot tisoč evrov. Skupaj torej nekaj več kot pet tisoč evrov. Veliko je projektov, ki so že tradicionalni, ki vključujejo mlade in ki imajo možnost, da se nadaljujejo v še večjem obsegu. Že omenjen razpis tudi predvideva, da se podpira tiste organizacije, ki vključujejo največji krog mladih ljudi. S tem, ko se bo MO Ptuj odločila za odlok o mladini, se bo tudi znebila večnih očitkov, da ne naredi nič za mlade. Na ta način bo politika tudi odprla svoja vrata mladim pri soodločanju. Odlok o mladini ni nobena konkurenca Centru interesnih dejavnosti, čutiti je, da se nekateri počutijo ogrožene. Gre predvsem za to, da se čim bolj aktivirajo mladi in mladinske organizacije. CID odlično izvaja programe in dejavnosti za predšolsko in osnovnošolsko mladino, na Ptuju pa nimamo programov za dijake in študente, tudi za mladino po 20. letu nimamo programov, kar je velik problem, še opozarja Levanič. Mladinska hiša že prihodnje leto? Dejan Levanič je na vprašanje o ureditvi mladinske hiše, o kateri se na Ptuju že dolgo govori, odgovoril, da če ne bi bilo SD in Mladega foruma s pobudo o uvrstitvi v proračun, te postavke v proračunu MO Ptuj za leti 2007 in 2008 spet ne bi bilo, kljub strategiji in razvojnemu programu, ki predvidevata njeno ureditev. Ta trenutek sicer ne vedo, kaj se s tem projektom dogaja, v aktivnosti pa naj bi bil vključen Mladinski svet. Problem je po njegovem v tem, ker v ta projekt niso vključene vse organizacije mladih, temveč le posamezniki. Damir Žerak pa pravi, da je načrt, da naj bi bila mladinska hiša do naslednjega leta urejena. Mladinski svet MO Ptuj se trenutno najbolj ukvarja s programskim delom bodoče mladinske hiše, zasnovo mladinske hiše bodo že v kratkem predstavili širši javnosti kot nekaj, kar ni zanimivo samo za mladino, temveč širši krog ljudi nasploh. Skozi mladinsko hišo naj bi zaživele številne ideje in projekti, ki trenutno še nimajo teh možnosti. www.socialnidemokrati.si Vabimo Vas na pogovor z Borutom Pahorjem na odprti tribuni Predsedniške in parlamentarne volitve, prihodnost države in stranke, v ponedeljek, 4. junija 2007, ob 18. uri v Hotelu Mitra na Ptuju. : Dornava • Občinski svet podpira odločitev sveta zavoda Bo ravnateljica „odletela"?! Ena najbolj, če ne kar najbolj vrela točka sredine seje občinskega sveta je bilo poročilo z zadnje majske seje sveta zavoda domače osnovne šole, ki ga je prebral predstavnik občine (in podžupan) v svetu zavoda Milan Šilak. In kot vse kaže, so sedanji ravnateljici Marti Tuš šteti dnevi njenega ravnateljevanja. Iz Šilakovih besed in zapisnika zadnje seje sveta zavoda je namreč gladko razbrati, da se nepravilnosti v šoli še nadaljujejo, in to po „zaslugi" Tuševe. Začetek vsega je seveda v „zadevi Mikša", ki ji še lep čas ni videti konca. Podrobneje bomo o tem zapisali kaj v naslednji številki našega časopisa. Znano je sicer že, da je Mikša tožbo z OŠ dobil oz. da je bila sklenjena poravnava, po kateri mu morajo biti izplačani vsi osebni dohodki in ostali prejemki, vključno z vsemi prispevki, za obdobje od dneva izredne odpustitve (15. decembra 2004) do prvega marca letos. Ravnateljica Tuševa je svetu zagotovila, da je šola vse obveznosti že poravnala, člani sveta pa so od Mikševe pravne zastopnice dobili zahtevo, da se pošlje še specifikacija izplačila, saj slednje naj ne bi bilo pravilno obračunano (Mikša naj bi dobil precej manj, kot naj bi mu pripadalo, op. a.) oziroma bo potrebno usklajevanje. Očitno torej pri obračunu in izplačilu nekaj ni v redu, prav tako pa ni jasno, ali je bilo izplačilo dejansko nakazano v zakonskem roku ali je prišlo do zamud, kar posledično seveda pomeni dodatne stroške zamudnih obresti, vendar po besedah Šilaka ravnateljica naj ne bi želela več razpravljati o tej problematiki. V nadaljnji razpravi, ki je potekala na sestanku sveta zavoda, je bilo ravnateljici Tu-ševi postavljenih še več vprašanj v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi, ki naj bi jih dopuščala ali izvajala. Tako ji je bilo med drugim očitano, da je bil nepravilno izveden postopek zaposlitve kandidatke za učiteljico nemškega jezika, na kar se je ena izmed zavrnjenih kandidatk pritožila na ministrstvo, inšpektorat, ki je preveril pritožbo, je dejansko potrdil nepravilnost. Tu se pa zadeve sploh še niso končale. Po mnenju sveta zavoda je ravnateljica poskušala preko programa nabav, ki ga posredovala občini Dornava, izkoristiti dvojno financiranje, saj naj bi bile v tem programu tudi zadeve, ki jih financira šolsko ministrstvo. Po posredovanju in pogovoru z županom je program nabave kasneje Milan Šilak je svetnike seznanil s potekom zadnje seje sveta zavoda, na katerem so bile ravnateljici očitane številne (tudi s strani inšpektorata potrjene) nepravilnosti, ter predlagal, da naj občinski svet sprejme sklep, s katerim bo podprl namero sveta zavoda, da začne postopek razrešitve sedanje ravnateljice Marte Tuš. popravila. Nadalje ji je bilo očitano, da zaposlenim ni izplačala dodatkov in stroškov izobraževanja, pa da so se za lep čas izgubili vsi potni nalogi za določeno obdobje v letu 2004, ki so se precej časa kasneje sicer nekako našli, niso pa bili izplačani; da je poskušala zagotoviti delovno prakso študentki, ki je pavzi- rala in do opravljanja prakse sploh ni imela pravice, očitano ji je bilo tudi neobvešča-nje sveta zavoda s pomembnimi dokumenti (konkretno je šlo za okrožnice z novelo zakona ZUOOP in ZOFVI, za katere je MŠŠ posebej zaprosilo, naj ravnatelji z njimi seznanijo svete zavodov), pri čemer so se člani sveta zavo- da spraševali, o koliko drugih dokumentih še niso bili obveščeni, itd. Na koncu sestanka, kot je še povedal Šilak, so člani sveta razpravljali še o nepravilnostih, ki jih je v dopisu že lani julija posredoval Inšpektorat RS za šolstvo in šport, šlo pa naj bi za neupravičeno kaznovanje vzgojiteljic, poskus razveljavitve volitev predstavnikov zaposlenih v svet zavoda, zavajanje sveta šole in diskvalifikacijo zaposlenih. Po nasvetu Inšpektorata naj bi svet zavoda o vsem tem in nadaljnjih postopkih odločal v povezavi z občinskim svetom. Sicer pa so na zadnjem sestanku sveta zavoda člani z osmimi glasovi za in enim proti sprejeli sklep, da vse ugotovljene nepravilnosti (ravnanje ravnateljice v nasprotju s predpisi, nepravilna izvedba razpisov za prosta delovna mesta, neupoštevanje predpisov, ki urejajo področje plač, ravnanje v nasprotju s sprejetimi sklepi zavoda, večkratno neupoštevanje zakonodaje v vodenju postopkov, nepremišljena in prehitra odpustitev delavca, neizplačevanje plačnih dodatkov in stroškov izobraževanja, poskus protizakonite organizacije pedagoške prakse, odločanje v nasprotju s pravili LDN in nepravilno vodenje postopkov v primeru poravnave z g. Mikšem) spadajo v tretjo in četrto alineo 38. člena Zakona o zavodih. Po domače povedano, to pomeni, da je ravnateljica naredila toliko nepravilnosti, da svet zavoda želi in namerava začeti postopek njene razrešitve, za kar pa želijo imeti tudi mnenje soustanovitelja, torej občine oz. občinskega sveta. Svet zavoda ima tudi vse pristojnosti, da ta postopek začne. Svetniki so obširno poročilo poslušali brez besed, po koncu je bilo slišati le, da že prejšnji občinski svet ni dal nobenega mnenja k imenovanju Tuševe za ravnateljico, da je bilo okrog njenega imenovanja precej zanimivih zapletov tudi v samem kolektivu in da po vsem sedaj slišanem res nimajo več kaj dvomiti ali se spraševati. Tako so dornav-ski občinski svetniki s prepričanjem, da je vsej jari kači nerešenih težav in malverza-cij v osnovni šoli enkrat res treba narediti konec, soglasno sprejeli sklep, da dajejo polno soglasje svetu zavoda, naj začne delati v skladu z 38. členom omenjenega zakona, upoštevajoč ob tem vso zakonodajo. Torej: svetniki so pritrdili nameri sveta, da začne postopek razrešitve ravnateljice Marte Tuš. SM Destrnik • Ob devetem občinskem prazniku Najpomembnejša investicija - terme v Janežovcih Kot smo že poročali, je minulo soboto občina Destrnik praznovala deveti občinski praznik. 26. maj 2007 se bo pomembno vpisal v zgodovino destr-niške občine, saj so na ta dan z dvema investitorjema slovesno podpisali pismo o nameri o vlaganju v družbo Terme Gaja, d. o. o. Sočasno so odprli novo cesto Janežovski Vrh-Zasadi. Praznovanje so začeli v petek, 25. maja, s slavnostno sejo občinskega sveta, nadaljevali z mašo, v prostorih osnovne šole pa se je sestala skupščina Ustanove dr. Antona Trstenja-ka. Sobota je bila namenjena za osrednjo prireditev. Dopoldan so podpisali pismo o nameri, takrat so se na Destr-niku mudili tudi nekateri vidni politiki in gospodarstveniki, saj so po podpisu pisma o nameri gostili morebitne investitorje za različne pano- ge v severovzhodni Sloveniji. Nekoliko kasneje so v prostorih osnovne šole svečano odprli likovno razstavo, sledil pa je prerez traku na državni cesti Janežovski Vrh-Zasadi. Njena rekonstrukcija meri 1.800 metrov, izvajalo pa jo Foto: Dženana Becirovic Svečana otvoritev ceste je Cestno podjetje Ptuj, d. d. Projekt je financiralo Ministrstvo za promet, sofinancirala pa občina Destrnik, izgradnjo kanalizacije, ki poteka v trasi ceste, pa je v celoti financirala občina Destrnik. Z rekonstrukcijo so odstranjeni nevarni odseki, zagotovljena je varnost peščev, olajšan dostop do centra tudi v zimskih razmerah in varnost ljudi, ki se vozijo z javnimi prevoznimi sredstvi, saj so uredili tudi avtobusna postajališča. Otvoritve so se udeležili destrniški župan Franc Pukšič, minister za promet mag. Janez Božič, direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdinand Veingerl, Matej Lapajne, predstavnik Direkcije RS za ceste, in Dean Peršon, predstavnik podjetja DDC, svetovanje, inženiring, d. o. o. V dvorani Volkmerjevega doma so nato podelili občinska priznanja, priznanja za športne prireditve, ob koncu programa pa je sledila še pogostitev. Bronasto občinsko priznanje so podelili Društvu upokojencev Sveti Urban - Destrnik za dolgoletno in uspešno delovanje. Prav tako sta bronasti občinski priznanji prejela Srečko Herak za uspešno delo na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu in Društvo kmetic Destrnik za požrtvovalno delo in uspešno vključevanje v družabno življenje v občini. Srebro je letos šlo v roke Jožetu Horvatu za požrtvovalno delo v Turističnem društvu Destrnik, v vaškem odboru Vintarov-ci in Društvu upokojencev Sveti Urban-Destrnik. Zlato občinsko priznanje pa sta do- bila Krajevna organizacija Rdečega križa Destrnik za 60 let aktivnega dela in Javno vzgojno-izobraževalni zavod osnovne šole Destr-nik-Trnovska vas za 240 let šolstva na Destrniku. Destrničani so praznovanje zaključili v nedeljo, takrat je potekala pogostitev krajanov, starejših od 70 let, nadaljevali pa so s slavnostno mašo in tradicionalnim točenjem županovega vina. Dženana Becirovic Foto: Dženana Becirovic Osrednjo proslavo so popestrili z glasbo. Foto: SM Ptuj • Usposobila se je prva generacija sobaric Sobarice, ki znajo nekaj več 25. maja je bila v prostorih Ljudske univerze Ptuj krajša slovesnost ob uspešnem zaključku usposabljanja v programu sobarice, ki so ga na osnovi že znanega standarda znanj pripravili v LU Ptuj. 450-urno usposabljanje je uspešno zaključilo vseh 15 udeleženk, ki so jih za usposabljanje izbrali v Območni službi zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju, ki je tudi v celoti plačala izobraževanje. Izobraževanje je svebovalo tudi 300 ur praktičnega dela pri delodajalcih (Terme Ptuj, hotel Mitra Ptuj in hotel Po-etovio Ptuj), glavni koordinator mentor pa je bil Marjan Božičko, ki je tudi v celoti pokril teoretično usposabljanje na področju tehnologije; ta je bila zastavljena po visokih standardih, ki jih zahtevajo tudi v Termah Ptuj, kjer bodo v okviru 60 novih sodelavcev za delo v novem hotelu potrebovali 15 sobaric. Z uspešno opravljenim usposabljanjem, v okviru katerega so nadgradile tudi znanje slovenskega in nemškega jezika, so si udeleženke odprle nove možnosti v svoji poklicni karieri, je med drugim povedala direktorica LU Ptuj mag. Klavdija Markež. V imenu Območne službe zavoda RS za zaposlovanje Ptuj, ki je izbrala kandidatke za usposabljanje in ga tudi v celoti plačala, je udeleženkam za uspešno opravljeno usposabljanje čestital Tomaž Žirov-nik. Za podporo tovrstnega izobraževanja so se odločili na osnovi zahtev delodajalcev v lokalnem okolju, kjer se vse bolj odpirajo možnosti za zaposlovanje v turizmu in gostinstvu. Organizator izobraževanja za sobarice, sicer pa vodja središča za samostojno učenje v LU Ptuj Dušan Šilak, je povedal, da se zelo trudijo, da bi ljudem ponudili programe, ki bi jim omogočili zaposlitev. Ugotovili so, da na Ptuju zelo primanjkuje sobaric, ki ne bodo samo klasične čistilke, ampak bodo vedele nekaj več. Na podlagi programov, ki so bili sprejeti na ravni države že pred desetimi leti, so pripravili program izobraževanja za sobarice in sobarje (v prvi generaciji ni bilo nobenega), v okviru katerega se sicer ne pridobi višja stopnja izobrazbe, ampak usposobljenost za neko delo. V prvotni zasnovi naj bi udeleženke imele 450 ur teoretičnega usposabljanja in prav toliko prakse, v letu 2000 pa je bil program zmanjšan na 450 ur, od tega znaša teoretični del 150 ur, praktični del pa 300 ur. Teoretični del izobraževanja se je začel že novembra lani, praktični del, ki je potekal v Termah Ptuj, hotelih Mitra in Poetovio, pa v začetku februarja letos. Celotno usposab- Foto: Črtomir Goznik Pomisleki • Ob rob seji nadzornega sveta Taluma Komu je mar za javnost? V torek, 29. maja, nam je uspelo izvedeti, da se je dan pred tem, v ponedeljek, sestal nadzorni svet kidričevskega Taluma. Ker gre za prek 1000-članski kolektiv, ki daje kruh vsaj še enkrat toliko ljudem v širši regiji, in predvsem ker je Talum še vedno državno podjetje, smo v interesu javnosti tudi tokrat želeli izvedeti, o čem so nadzorniki razpravljali. Ker so nam v Talumu tudi tokrat vljudno pojasnili, da je za dajanje uradnih izjav o sejah nadzornega sveta odgovoren izključno predsednik nadzornega sveta mag. Vitoslav Türk, sicer direktor večinskega lastnika Taluma, delniške družbe Elektro Slovenije (ELES), smo ga poskušali dobiti po telefonu. A žal je bil kljub večkratnim poskusom tudi tokrat za nas nedosegljiv. Pojasnili so nam le, da lahko morebitna vprašanja v zvezi z nadzornim svetom pošljemo Miroslavu Jakominiju na sekretariat za odnose z javnostmi v Elektru Slovenije. In tako smo tudi storili. Gospodu Türku oziroma Jakominiju smo postavili šest novinarskih vprašanj: (navajamo jih dobesedno iz dopisa). „Spoštovani gospod Vitoslav Türk! Prosim, da čimprej odgovorite na vprašanja o seji nadzornega sveta Taluma, ki je bila v ponedeljek, 28. maja. Odgovore bomo skupaj z vprašanji objavili v regionalnem časopisu Štajerski tednik. 1. V ponedeljek, 28. maja, se je sestal nadzorni svet Taluma. Zakaj o tem spet niste obvestili javnosti, saj je Talum še vedno javno podjetje v lasti države in ste to dolžni storiti? 2. Zanima nas, kakšen je bil dnevni red omenjene seje nadzornikov in kdo vse je bil na njej prisoten. 3. Kakšne sklepe ste sprejeli na omenjeni seji nadzornega sveta? 4. Kako je s procesom lastninjenja Taluma, ki se vleče kot jara kača, kot da se nekomu (državi) ne mudi? 5. Kako ocenjujete delo Uprave Taluma? 6. Kakšne so perspektive proizvodnje Taluma na evropskem in svetovnem trgu? Upam, da bom tokrat dobil popopolnejše odgovore kot zadnjič. Z odličnim spoštovanjem, Martin Ozmec, novinar Radio-Tednika Ptuj" Naslednji dan, v sredo, 30. maja, smo prejeli iz Elesa elektronsko pošto s sledečim odgovorom (navajamo ga v celoti): „Spoštovana novinarja, v zvezi z vajinimi novinarskimi vprašanji, ki smo jih prejeli dne 29. maja 2007 iz medijske hiše Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., vam posredujem naslednje pojasnilo. Na seji nadzornega sveta Talum, ki je potekala v ponedeljek, 28. maja 2007, so bili obravnavani poslovni rezultati za prvo četrtletje, ki so bili celo boljši od načrtovanih, ostale zadeve pa so bile bolj ali manj administrativnega značaja, povezane z delom uprave družbe Talum. Lep pozdrav, Miro Jakomin, Sekretariat in odnosi z javnostmi Elektro Slovenije." Mislim, da ni potreben noben komentar, ali pa? M. Ozmec Del prve generacije sobaric, ki so se v okviru Ljudske univerze Ptuj usposobile za delo sobarice, skupaj z mentorji, predstavniki delodajalcev, zavoda za zaposlovanje in Ljudske univerze. V prvi generaciji se jih je usposobilo 15, to pa je toliko, kolikor jih bodo v okviru 60 novih zaposlitev zaposlili v novem hotelu Term Ptuj Primusu. ljanje se je končalo 30. aprila. Na LU Ptuj, poudarja Dušan Šilak, bodo najbolj veseli, če bo vseh petnajst udeleženk usposabljanja dobilo zaposlitev, kar je bil tudi namen tega izobraževanja. "Prepričani smo, da bomo s tem načinom izobraževanja dali poklicu sobarice veljavo, kakršno si zasluži. Tudi mi smo zaznali, da imajo ljudje do nekaterih poklicev odklonilen odnos. V LU Ptuj pa smo prepričani, da so sobarice in podobni poklici temelj vsakega hotela, vsake turistične ustanove, in čeprav so dejansko "nevidne", brez njih ni mogoče. Gost je lahko še tako zadovoljen z receptor-jem, če pa pride v sobo, ki je nepospravljena, neurejena, če so brisače zamazane, zadovoljstva več ni. V tem trenutku na LU Ptuj že zbiramo evidenčne prijave za izobraževanje druge generacije sobaric, ki pa še niso zavezujoče, zavezujo- če postanejo, ko udeleženec podpiše pogodbo o izobraževanju. Vse kaže, da bo druga skupina sobaric morala sama pokriti stroške izobraževanja, ker letos za te namene naj ne bi bilo več sredstev. V LU Ptuj se bomo tudi samoplačnikom poskušali kar najbolj približati, omogočili jim bomo obročno odplačilo," je še povedal Dušan Šilak. MG Juršinci • Osma redna seja Upajo še na dom za ostarele V ponedeljek, 21. maja, je v Juršincih potekal osma redna seja občinskega sveta. Obravnavali so deset točk, večjih razprav pa ni bilo. Ob začetku seje je Stane Napast svetnike seznanil s predlogom odloka o spremembah in dopolnitvi izvedbenega prostorskega akta za območje občine Juršinci. Svetniki odloka niso ne obravnavali in ne sprejemali, šlo je zgolj za seznanitev, o osnutku pa bodo najverjetneje razpravljali že na naslednji seji. Sledil je pregled in potrditev zapisnikov sedme redne seje in prve izredne seje, obravnavali in sprejeli pa so tudi zaključni proračun občine Juršinci za leto 2006. V minulem letu so v občini Juršinci imeli okrog 340 milijonov prihodkov in 368 milijonov tolarjev odhodkov. Več kot 50 odstotkov proračuna so namenili za investicije. Letni program športa in kulture za leto 2007 je nato predstavil tajnik občine Drago Slameršak. Za športne programe bodo letos iz občinskega proračune namenili 13.353 evrov. Tudi v prihodnje bodo dali poudarek kakovostnemu športu, delali pa bodo tudi na športu invalidov. Največji del sredstev bodo namenili športnim dru- štvom, kar 9.180 evrov. Občinski svet je letni program sprejel, sedaj pa bo na vrsti komisija, ki bo sredstva razdelila. Enak postopek bo tudi na področju kulturnih dejavnosti, za katere bodo letos iz občinskega proračuna namenili 11.684 evrov. Slameršak je poročal tudi o delovanju javnih zavodov, katerih soustanoviteljica je občina Juršinci. Na seji so obravnavali reševali še nekatere vloge, župan pa jih je seznanil s ponudbo storitev podjetja T-2. Dženana Bečirovič Sv. Trojica • Praznovanje prvega občinskega praznika Prednost šoli in večnamenski dvorani Župan občine Sv. Trojica Darko Fras Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je nastala lani z izločitvijo krajevne skupnosti Sv. Trojica iz občine Lenart. Razprostira se na 26 kvadratnih kilometrih, sestavlja pa jo osem naselij. Središče občine je naselje Sveta Trojica - razpotegnjeno, gručasto, deloma tudi urbanizirano naselje v osrednjem delu Slovenskih goric na razglednem slemenu, na nadmorski višini 287 m v neposredni bližini križišča cest proti Lenartu, Mariboru, Gornji Radgoni in Ptuju. Nad naseljem na manjšem griču stoji baročna cerkev s tremi zvoniki, ki daje kraju poseben čar. Na severu meji na naselje Zg. Porčič, ki mu sledijo v smeri urinega kazalca naselja Zg. in Sp. Verjane, Osek, Sp. in Zg. Senarska, Go-čova ter Sp. Porčič, ki zaključuje krog okoli naselja Sveta Trojica. Občina šteje nekaj več kot 2300 prebivalcev. Na prvih volitvah je bil za njenega župana izvoljen Darko V tej »mladi« občini so se v soboto, 27. maja, pričele prireditve ob prvem občinskem prazniku. Praznovanje se je pričelo s kolesarjenjem po Sv. Trojici z naslovom »Šola in starši z roko v roki«. Organizirala ga je OŠ Sv. Trojica, udeležilo pa nekaj več kot osemdeset kolesarjev, ki so po občini prekolesarili okrog deset kilometrov. Popoldan se je v organizaciji ŠND Old boys & Young boys na igrišču v Sv. Trojici pričel turnir v malem nogometu med zaselki. Otvoritveno tekmo so odigrali župan Darko Fras in občinski svetniki proti obrtnikom. Slavili so slednji z rezultatom 3:5. Na turnirju med zaselki je nasto- pilo dvanajst ekip. Zmagala je ekipa Slovenske ulice pred Osekom ml. in ekipo Porčiča. Zvečer pa se je v kulturnem domu v Sv. Trojici predstavila gledališka skupina TD Sv. Trojica z gledališko igro Toneta Partljiča »Krivica boli«. V nedeljo, 27. maja, je bilo dopoldan v organizaciji ekipe Old boys starejši odigran 16. krog B-lige malega nogometa DMN Lenart, popoldan pa so gasilske ljudske pevke PGD Osek v kulturnem domu predstavile novo kaseto in zgoščenko. V ponedeljek, 28. maja, je potekalo srečanje starejših občanov in v avli kulturne- 0^sk4<) BARVIN ^ Perutnina Ptuj Naravno flt s PERUTNINO PTUJ e malokdo ima dovolj časa, da bi v miru pripravil dnevni obrok za družino; zato pogosto iščemo rešitev v zamrznjenih izdelkih in konzervah. Perutninsko meso je zaradi svoje nežne sestave in prijetnega okusa idealno za hitro in enostavno pripravo, še zlasti zdaj, ko je paleta svežega, mariniranega in začinjenega mesa iz Perutnine Ptuj zares pestra. Nekaj minut pečenja v ponvi in okusen ter zdrav obrok je lahko na vaši mizi! Postopki priprave perutninskega mesa so zelo raznoliki: od kuhanja do cvrenja, kombiniramo ga lahko z neskončnim številom prilog in dodatkov, primerno pa je za vse skupine ljudi, saj je naraven vir energije, beljakovin, vitaminov in mineralov. Ker je perutninsko meso blagega okusa, lahko z nekaj preprostimi kombinacijami pripravimo veliko različnih okusov: z dodajanjem najraznovrstnejših začimb, kisov, olja, omak, zelenjave, testenin, krompirja, riža itd. lahko na preprost način ustvarjamo zanimive jedi... Za tiste, ki imajo malo časa, želijo pa veliko okusa, so marinirani izdelki prava rešitev. Še do nedavnega so to bili sezonski izdelki [posebej priljubljeni poleti v času piknikov), trendi pa kažejo, da bodo zaradi sodobnega življenjskega sloga in prehranjevanja vse bolj priljubljeni tudi vse leto. Tri linije mariniranih izdelkov iz Perutnine Ptuj (linija piknik in nabodala, linija marinirano meso, linija VOK] ponujajo pestro izbiro jedi in obilje možnosti za preizkušanje receptov. »Poleg tega, da so marinirani izdelki že pripravljeni (potrebno jih je samo toplotno obdelati v pečici, na žaru ali v ponvi), so tudi pakirani v kontrolirani atmosferi (to je zmes plinov, največkrat kisika in ogljikovega dioksida, ki obda marinirani izdelek in preprečuje prehiter kvar izdelka oz. oksidacijo barve), kar jim podaljšuje trajnost. V povprečju je rok trajanja mariniranih izdelkov 8 dni,« pravi Gregor Tkalec, tehnolog v Perutnini Ptuj d.d. Ste že slišali za ribse? Novost iz Perutnine Ptuj: po dolgem in napornem raziskovalnem delu smo jih odkrili! Prava, pravcata piščančja rebrca ali ribse, namreč. In zakaj smo jih poimenovali rebrca? Ker so tako tudi videti in so idealna rešitev za vroče in prijetne trenutke ob žaru. Ribsi so na voljo v dveh različicah: navadni in pikantni. Oboje lahko pripravimo v ponvi tako da jih z obeh strani popečemo na vročem olju, in sicer 12 do 15 minut. In še majhen namig: pri pečenju mesa beljakovine na površini zakrknejo in preprečujejo da bi se izcejal sok. Ta proces lahko pospešimo, če na začetku pečenja meso polivamo z vročo maščobo; tako bomo dobili sočen kos mesa. Spečemo pa jih lahko tudi v pečici ali na žaru, zraven ponudimo svežo zelenjavo ali blanširan mlad krompir. Za še boljši okus pa ribse zavijemo v alu-folijo, ki smo jo pred tem pokapali z oljčnim oljem. To zavijemo in v odprtino na eni strani nalijemo 1 dl belega aromatičnega vina. Robove dobro stisnemo skupaj, damo v pečico, segreto na 200° C, in pečemo 25 minut. Po obdelavi v taki aromatični omaki se bodo ribsi kar topili v ustih Poletje je pred vrati... In linija VOK je poleg okusov Azije in jeseni dobila novega člana - okus poletja! Nežnim koščkom piščančjih stegen smo dodali papriko in čebulo - v 8 minutah bo na vašem krožniku pravcati okus po poletju. Priprava je preprosta: v voku ali v ponvi segrejemo žlico olja, vsujemo vsebino podstavka in ob nenehnem obračanju pečemo na zmernem ognju. Če želimo omako, dodajmo malo piščančje juhe ali vode. Na sredini peke pa lahko dodamo tudi sojine kalčke, por, indijske oreščke ali arašide. Ideje za prilogo: rižota s kuskusom, riževi špageti ali skutni njoki. Pa ne pozabite na paličice! Perutnina Ptuj d.d., Potrčeva cesta 10, 2250 Ptuj, www.perutnina.com Videm • Hmeljska zgodba brez konca? Del hmelja ob vrtcu bo opuščen! Na videmski občinski svet je na zadnjo sejo priromala ročno spisana pritožba zoper dogajanja z in v hmelju, ki jo je lastnoročno podpisalo 53 občanov. In kaj so zapisali ogorčeni in prizadeti občani, ki res živijo v neposredni bližini hmeljskih nasadov? Foto: SM Franc Šegula je občanom Vidma zagotovil, da se del hmeljišča v bližini novozgrajenega vrtca z letošnjo jesenjo opušča. „Od meseca aprila pa vse do zime na dvorišču ni miru. Strup nam mešajo dobesedno na pragu, kljub temu, da imajo možnost to delati na drugi lokaciji. Že aprila pripeljejo iz Romunije delavce in od takrat se za nas začne prava nočna mora, saj cele dneve in noči ni miru. Tem ljudem je dovoljeno marsikaj; od glasne romske glasbe do pijančevanja, plesanja, ... Kljub opozorilom se lastnik hmelja ne zmeni za to in nas tolaži z besedami 'saj bomo odšli počasi', toda to odhajanje zdaj traja že štiri leta, a se še vedno dogaja vse isto." Pismo se nato nadaljuje s pritožbami, da se je pred hišo brez vsakega dovoljenja postavil kontejner, v katerem se kuha hrana za delavce in da domači občani pač nič ne vedo, kdo so ti delavci, ali so zdravi itd.: „To, kar se dogaja zdaj na našem dvorišču, odkar je hmelj prevzel zasebnik, g. Šegula, se ni nikoli prej. Povprašajte malo naokoli in celo po Ptuju krožijo govorice, da dobiš seks za dva evra z Romunko. Sramota za nas krajane in kraj! V naši bližini je kar nekaj ljudi zbolelo in umrlo za rakom. V kratkem času se bodo rodili v neposredni bližini trije dojenčki in zamislite si, kaj bo z njimi v bližnji prihodnosti. Spoštovani, napisali smo, kar nas teži in s čim se moramo ukvarjati, a občina samo tiho gleda in posluša. Zato se sprašujemo, ali smo mi občani občine Videm, ali smo ljudje, ki lahko živimo v miru in v zdravem okolju?!" Šegula obtožbe zanika, v znak dobre volje pa opušča del hmeljišča ob vrtcu Župan Vidma Friderik Bra-čič je očitno hitro po tem prejetem dopisu oz. pritožbi očitno sklical sestanek s Francem Šegulo iz podjetja Hmelj, d. o. o., ki ima v zakupu vsa hmeljišča v Vidmu, saj je Šegula na obtožbe odgovoril z uradnim dopisom, v katerem najprej pravi, da je hmelj med človeku najbolj prijaznimi kmetijskimi rastlinami, da je vsa pridelava pod nadzorstvom Inštituta za hmeljarstvo Žalec in pod nadzorom tujega kupca ter da se za škropljenje lahko uporablja samo sodobna, človeku prijazna škropiva, nadaljuje pa tako: „V Savinjski dolini so nasadi hmelja v neposredni bližini stanovanjskih hiš, pa to nikogar ne moti, ker se ljudje zavedajo, da živijo na podeželju in okoli njih raste takšna ali drugačna kmetijska rastlina. Sezonski delavci, naši in Romuni, so prisotni okrog dva meseca na leto, in to en mesec spomladi in en mesec jeseni. To so pošteni delavci, v glavnem družinski člani in niso moteči za okolico, kot nekateri to izjavljajo. Tudi g. pater Kristjan Balint iz Romunije je na začasnem delu v vaši župniji in ga vsi poznamo kot vestnega in poštenega duhovnika. Trditev nekaterih ljudi, da je hmelj povezan z rakastim obolenjem, je neresnična." Po odgovorih na pritožbe pa Šegu-la navaja ob koncu dopisa še naslednje: „Želimo si dobrega in korektnega sodelovanja z lokalno skupnostjo, zaradi tega bomo upoštevali predlog župana, da opustimo del hmeljišča ob otroškem vrtcu. Del omenjenega hmeljskega nasada bomo opustili takoj, pripadajočo odvečno armaturo pa bomo odstranili v jeseni, ker je sedaj prepozno. Moram pa vas opozoriti, da je jarek, v katerega vaši občani spuščajo fekalije in je speljan tik ob vrtcu, veliko bolj neprijeten za otroke kot sam hmelj." Toda opustitev dela hmeljskega nasada v bližini vrtca ni zadnja gesta Franca Šegule; v nadaljevanju od- govora namreč še obljublja, da bo občini Videm odstopil del zemljišča za stanovanjsko izgradnjo: „Omenjeno zemljišče bomo odstopili takrat, ko bo v novem prostorskem planu določeno zemljišče za stanovanjsko izgradnjo." Torej, nekaj uspeha je vi-demska „protihmeljna" iniciativa že dosegla. Kako bo z vprašanjem visoke stopnje karcinogenosti in morebitne povezanosti s hmeljem, pa bo treba še počakati ... SM Ptuj • Posvet o gastronomiji v turistični ponudbi Velika izvirnost in bogastvo slovenske gastronomije V dvorani Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je 19. maja potekal posvet o gastronomiji v turistični ponudbi, ki sta ga organizirala Turistična zveza Slovenije in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Kot je uvodoma povedala Milena Kulovec s Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije, so že po tradiciji sobote v okviru vseslovenske razstave Dobrote slovenskih kmetij posvečene turizmu. Podpredsednik Turistične zveze Slovenije mag. Jože Protner, posveta se je udeležil tudi kot predsednik štajerske Turistične zveze in kot eden soavtorjev prve strategije s področja gastronomije v Sloveniji, je povedal, da strategije ne gre jemati kot neko navodilo za ravnanje, niti kot recept za delo, temveč kot pomemben dokument stanja in možnosti razvoja na tem področju. Gastronomija, kuli-narika in enologija celotnega območja Slovenije sta se v povezavi s turizmom prvič našla v skupnem dokumentu, ki ga bo potrebno še dopolniti in nadgraditi. Slovenska gastro-nomija se ponaša z veliko izvirnostjo in izjemnim bogastvom, razdeljena je na 23 ga-stronomskih regij. Podrobneje je strategijo gastronomije Slovenije predstavil Jernej Golc, predsednik komisije za razvoj turizma na podeželju pri Turistični zvezi Slovenije. Njen sestavni del je tudi pregled ponudbe v gostilnah, sicer so v okviru stragegije opravili več anket, ki so pokazale, da samo 14 odstotkov slovenskih gostiln ponuja av-tohotone regionalne jedi, 20 odstotkov pa slovenske jedi, turistične kmetije pa v kar 97 odstotkih ponujajo avtohtone slovenske jedi. V okrepčevalnicah pa v 84 odstotkih ponujajo jedi z žara. Odnos do vina se je v zadnjih letih zelo spremenil, statistika kaže, da se pije manj, a zato vse bolj kvalitetno. Vino dobiva nov pomen, postaja žlahtna pijača, ki oplemeniti vsak obrok hrane. Pregled ponudbe vin je pokazal, da prevladujejo rdeča vina, na prvem mestu je s 40 odstotki refošk, mešana bela vina so šele na tretjem mestu. Temeljno načelo stra-gegije je, da k regionalnim jedem sodijo regionalna vina, tako naj bi k skutni gibanici postregli polsladek renski rizling. Analiza prehrane tujih turistov, ki vse bolj obiskujejo Slovenijo, pa je pokazala, da se večina prehranjuje v objektih, kjer prenočujejo. Prvi prospekt o regionalni ga-stronomiji Slovenije je izdal Kmetijsko-gozdarski zavod Celje v sklopu projekta Uži-vajmo brez meja, ki ga v okviru programa Intererreg III A Slovenija-Avstrija sofinancira Evropska unija. Prospekt je izšel v nakladi 257 tisoč izvodov in 170 turističnimi programi, ki so postavljeni na uradnem slovenskem turističnem informacijskem portalu, predstavlja privlačen vodnik s priporočili za gastronomske izlete, potovanja in počitnice. Na posvetu ga je predstavila Vesna Čuček, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Pobudniki projekta so bili predstavniki deželnega združenja turističnih kmetij avstrijske Koroške, v namige za gastronomske užitke pa se je vključilo več kot 1100 ponudnikov z obehs trani meje. Projekt, ki ga ob EU sofinancira tudi Republika Slovenija, se je dobrih 15 mesecev izvajal v regijah Interreg III A programa: gorenjski stati- stični regiji, občini Kamnik, savinjski, koroški, podravski in pomurski statistični regiji ter na avstrijskem Koroškem. Pri motiviranju ponudnikov in izvedbi posameznih pro- jektnih nalogah so sodelovali vključevanju regionalnih jedi tudi svetovalci in svetovalke iz KGZ Ptuj. Kot je na posvetu še povedala Vesna Čuček, želijo projektni partnerji s projektom prispevati k večjemu in pijač v turistično ponudbo ter k ohranjanju in sodobnem nadgrajevanju kulturne dediščine naše države. MG V gastronomski regiji Haloze, svetu pod Donačko goro in Bučem, Ptujsko polje, so značilne jedi iz zbornika lokalnih jedi po gastronomskih regijah (strokovno recenzijo je opravil prof. dr. Janez Bogataj), haloška gibanica, repica (tudi gerpa), haloška bunka, prežganka, krhljanka, bučina juha, fižolova juha, mlečne murke in repne cime. F G Ormož • Pred koncertom ob 10-letnici delovanja Glasba je popolnost Od ustanovitve harmonikarske skupine Holermus do danes je minilo 10 let. Ves ta čas skupina ostaja zvesta svojim prvotnim ciljem - s svojim muziciranjem pokazati, da lahko s harmoniko izvajajo glasbo različnih obdobij, zvrsti in stilov, ne pa samo ljudsko ter domačo zabavno ali narod-nozabavno glasbo. Harmonikarska skupina Holermus je nastala na pobudo Jožeta Barina - Turice, učitelja harmonike v glasbeni šoli v Ormožu. Februarja 1997 je organiziral srečanje z učenci, ki so se med leti 1976 in 1995 pri njem učili igranja na harmoniko, ter jim predstavil idejo o ustanovitvi harmonikarske skupine z besedami: »Že dalj časa, kakšni dve leti bo tega, se ukvarjam z mislijo, da bi ustanovili manjšo harmonikarsko skupino, ki bi bila obogatena še z ritmično sekcijo: bas, tolkala in morda še s klaviaturo. Na Zahodu so takšne zasedbe kar pogoste. Sam sem eno takšnih videl in poslušal v Frankfurtu pred dvema letoma, ko smo obiskali glasbeni sejem. Zasedba je bila naslednja: šest harmonikarjev, starih od 25 do 50 let, vsi s harmonikami Hohner Morino, sintisajzer pa še bas in tolkala. Izvajali so raznolik program: od klasike, sodobne glasbe za harmoniko pa tudi zabavno in ljudsko glasbo z vseh koncev sveta. Zaenkrat je to samo ideja, ki pa naj bi našla ustrezne zainteresirane izvajalce, in to naj bi bili vi oz. z mano vred mi.« Tisti najbolj navdušeni so se prvič sestali v nedeljo, 6. aprila 1997. Dogovorili so se o programu dela, instrumentih, vajah, zasedbi harmonikarske skupine Holermus, hkrati pa so imeli že prvo vajo. V desetih letih, odkar skupina deluje, so se predstavili na 20 krajših ali daljših nastopih, 17 koncertih (samostojnih ali z različnimi gosti - pevskimi zbori, vokalnimi skupinami) in 12 božič- Harmonikarska skupina Holermus ob svoji desetletnici delovanja; v sredini Jože Barin budnik nastanka in tudi vodja harmonikarske skupine Holermus Turica, po- no-novoletnih koncertih. V tem času pa so v svojo kroniko zabeležili tudi tri studijska snemanja. Za pripravo na vse to pa so potrebovali 215 vaj in 2 intenzivni pripravi. Nastopali so v domačem kraju, po bližnji in daljni okolici, večkrat so gostovali v Prekmurju, pot pa jih je zanesla tudi v Ljubljano. Za nastope so vadili čez 80 skladb, nastopali pa so s 66 različnimi skladbami. Skupina šteje danes devet članov. Sestavljajo jo Aleš Za-dravec in Peter Škvorc (1. harmonika), Ines Čeh in Mitja Her-ga (2. harmonika), Zdenka Hliš (3. harmonika), Jože Barin -Turica (4. harmonika), Damjan Rajh (bas harmonika), Damjan Štibler (klaviatura) in Marko Ja-nežič (tolkala). Skupino sestavljajo člani, ki opravljajo različne poklice ali pa so še dijaki in študentje, temu primeren pa je tudi starostni razpon članov, ki je med 17 in 55 let. Ob svojem glasbenem poustvarjanju, izvajanju glasbe s harmoniko in še katerimi drugimi instrumenti (klaviatura, tolkala) se še vedno predajajo misli, ki so jo pred časom zapisali v svojo kroniko: »Z glasbo rasteš, napolnjuje ti misli in srce, zanjo se odpoveduješ mnogim stvarem, zanjo si vzameš čas. Glasba je vozovnica v svet sanj in domišljije, je življenje in umetnost hkrati. Glasba je popolnost!« Ob 10-letnici delovanja so izdali jubilejno zgoščenko in brošuro. Na zgoščenki, ki je že njihova druga, je za vsakogar nekaj - skladbe velikih skladateljev resne glasbe, originalne skladbe za harmoniko, zimzelene melodije, zabavna glasba, ljudska glasba, domača zabavna glasba. Vsi, ki imate radi melodični zvok harmonike, pa jim lahko prisluhnete na jubilejnem koncertu, ki bo jutri ob 20. uri na grajskem dvorišču v Ormožu (v primeru slabega vremena v Domu kulture Ormož), kjer bodo nastopili z gosti solisti: Gregorjem Zavcem, Renato Horvat, Vladi-mirjem Krničarjem in Petrom Škvorcem. Viki Klemenčič Ivanuša Ptuj • Prireditev ob zaključku šolskega leta Kopica novitet v dijaškem domu V četrtek, 24. maja, ob 20. uri je v Dijaškem domu Ptuj potekala prireditev ob zaključku šolskega leta. Njen namen je bil predstaviti življenje in delo v dijaškem domu, najboljšim dijakinjam in dijakom so podelili pohvale, program pa je popestrila pevka Andreja Pinotič. Dijaški dom Ptuj je s svojimi 107 leti obstoja eden najstarejših v Sloveniji. Prvi v državi so v sodelovanju z občino Ptuj poskrbeli, da so v dijaškem domu nameščeni ob srednješolcih, ki jim je dom namenjen, tudi učenci osnovnih šol in osnovnošolcem s posebnimi potrebami. V dijaškem prebivajo tudi študentje in skupine mladih, ki na Ptuju prihajajo na mednarodne izmenjave s srednjimi šolami. „Dejavnost se je in se bo tudi v bodoče širila s ciljem zago- Foto: Dženana Bečirovič Ravnateljica mag. Danica Starkl je uvodoma pozdravila stanovalce. tavljanja najboljših pogojev za življenje in delo mladih širšega območja Ptuja, države in izven nje. Smo in bomo podpora ptujskim osnovnim, srednjim in višjim šolam, podpora občini Ptuj in Centru za socialno delo ob skrbi za otroke in mladostnike. Sodelovanje z zunanjimi institucijami in društvi je dobro in izvira iz že omenjene tradicije ter gre v korak z zahtevami današnjega razvoja družbe," je dejala ravnateljica Dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starkl. V minulem letu so ustanovili domski sklad za finančno pomoč plačevanja oskrbnine dijakom, učencem ali študentom iz socialno ogroženih družin. V sodelovanju z Rdečim križem pa so za dva učenca uredili letovanje na morju v Punatu. Dom so modernizirali, vsaka soba ima sedaj internetno povezavo, ki so jo na pobudo Braneta Kumra izvedli dijaki Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj. Jeseni bodo dobili novo knjižnico v učilnici v pritličju doma. „V teku so dogovori za gradnjo Osnovne šole Ljudevita Pivka na travniku, kjer je sedaj košarkaško igrišče. Šola in dijaški dom bi bile povezane s hodnikom v jedilnici doma, ki se bi povečala in bila na novo opremljena. Z gradnjo šole bi pridobili telovadnico v šoli, ograjo, nova parkirišča in predvsem večji vpis učencev v dijaški dom. Pripravljen projekt bo obravnavan na seji mestnega sveta junija in upamo na potrditev le-tega. Stekli naj bi projekti Evropskih strukturnih skladov, ki so usmerjeni v pomoč in podporo mladim naše regije - smo v pričakovanju odgovorov na razpise," je še o načrtih za prihodnost povedala Starklova. Dženana Bečirovic Tednikova knjigarnica V spomin Francetu Forstneriču (1933-2007) Tema je odtekla s križišč. Šumenje je daleč kot gozd za griči, kijih sonce obli. V strešnih žlebovih, pod napušči, pod loki mostov so se iztekle budilke ta trenutek med močjo in tišino brezvetrno... France Forstnerič v Dolgo poletje, DZS, 1968. Oblekli so te v črni gvant, drobno in belo, v tistega zakmašnega, kije bil tako črn kot vrana, ko si v nedeljo zarana šla čez polje na Videm. Po baziliki je dišal tvoj črni gvant in po samoti velike omare, po pobožnosti, po mašnem kadilu in po snažnem kmečkem perilu ... V Bela murva, ilustracije Ive Šubic, Mk, 1976. Pozno jabolko, trdovratni bobovec, prestoji oktobrske slane inplesnivo novembrsko deževje in seprisme-je v sveži december. Nekega jutra, ko otroci že mislijo na smrečico, miruje na najvišji veji. Nebo je sinje, jabolko pa rdeče kot v čitanki. Oko ga odkrije kot lovec fazana ... V Jabolko, ilustriral Zdravko Papič, Mk, 1979. Mati ni nikdar spekla tako dobrega kruha, kot je bil sosedov. Kadar je soseda odrezala Srakaču kos od visokega hlebca, je komaj utegnil zamrmrati hvala in žeje stekel domov, sedel na prag in počasi lomil košček za koščkom in žvečil. Sosedov kruh je bil res dober, sladek kruh... V Srakač, ilustriral Janez Vidic, Mk, 1970. Izbrani odlomki naj bodo spomin na dobro znanega, domoznanskega avtorja Franceta Forstneriča, ki ga sicer ne boste našli v Šolskem albumu slovenskih književnikov (Mladinska knjiga, 2007), v Albumu slovenskih književnikov (iste založbe, 2006) pa je zapisan kot pesnik zmernega modernizma in pisatelj. Bližina ptujskih prostorov in haloški svet sta avtorja zaznamovala z rojstnim krajem Pobrežje pri Vidmu v literarnem ustvarjanju in v časnikarskem poklicu. Kako pozabljam kraje iz svojih mladih dni, imena hiš, ljudi, dreves, trav, ptičev. Mene pa, kot vidim, tu še vsi poznajo, pomnijo me, kot da bi sploh ne odšel... V Pesmi, urednik Kajetan Kovič, zbirka Živi pesniki, DZS,1979. V juniju bo v mladinskem oddelku Knjižnice Ptuj na ogled spominska razstava preminulemu avtorju Francetu Forstneriču. Vabljeni. Liljana Klemenčič Pobrežje • Otvoritev etnološke zbirke Nosa v Pobrezju in okolici v drugi polovici 19. stoletja V Folklornem društvu PobreZje se lahko pohvalimo, da minilo zimo nismo prav nič počivali. V tem času smo namreč pod streho spravili raziskavo oblačilnih navad vasi PobreZje in njene okolice v času druge polovice 19. stoletja do 1. svetovne vojne. V raziskavi, v kateri je sodelovalo mnogo starejših domačink in domačinov vasi Po-brežja in bližnje okolice, smo pridno beležili pripovedovanje, kako so se nekoč oblačili njihovi dedki in babice. Seveda si raziskave brez pomoči priznane etnologinje dr. Marije Makarovič ne bi znali predstavljati, zato smo k sodelovanju povabili tudi njo. Raziskava, vključena v projekt Turistična cona Haloze-Zagorje, je končana, oblačila v izdelavi. Prvič bodo širši javnosti prikazana ob posebni priložnosti, 2. junija, na dan otvoritve muzeja - etnografske zbirke Noša v Pobrežju in okolici v drugi polovici 19. stoletja, ki se bo nahajala v prostorih FD Po-brežje v sklopu vaškega doma Pobrežje. S to etnografsko zbirko bomo namreč zaključili projekt, ki ga že dobro leto peljemo zavzeti člani folklornega društva Pobrežja v okviru pro- Del raziskovalne ekipe skupaj z dr. Marijo Makarovič v Pobrežju 2007 Foto: ariv FD Pobrežje grama pobude skupnosti INTERREG IIIA Sosedskega programa Slovenija-Mad-žarska-Hrvaška 2004-2006, ki ga delno financira Evropska unija. Nosilec in vodja projekta Foto: ariv FD Pobrežje Skici delovnih noš vasi Pobrežja; oblačila, ki so jih nosili predniki vasi Pobrežje oz. bližnje okolice v času druge polovice 19. st. je Lokalni pospeševalni center Haloze iz Cirkulan. V današnjem času, ko je veliko stvari žal odvisnih od financ, moramo poudariti, da nam izjemne pridobitve za vas Pobrežje, občino Videm pri Ptuju ter sploh širšo skupnost ne bi uspelo izvesti brez sodelovanja v projektu Turistična cona Haloze-Zagorje. Tako je bilo v okviru tega programa moč zbrati sredstva, na podlagi katerih smo izvedli ter uspešno zaključili obširno raziskavo ljudskih "delovnih" - vsakdanjih noš, ki so jih nosili naši predniki konec 19. stoletja do 1. svetovne vojne ter postavili zbirko, ki bo na ogled v prostorih FD Pobrežje. Gre namreč za zbirko oblačil, ki so jih vaščani vasi Pobrežje in bližnje okolice nosili tako ob vsakodnevnih opravilih, Ptuj • Camerata B v minoritskem samostanu Baročni trio vabi Peti koncert iz cikla, ki spremlja ustanavljanje Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, bo ponovno posvečen baročni glasbi. V nedeljo, 3. junija, ob 20. uri bomo ob svetlobi sveč v refektoriju minoritskega samostana prisluhnili vrhunski zasedbi Camerata B. Foto: arhiv Camerata B v zbirki pa bodo tudi pražnja oblačila vasi Pobrežje in njene okolice, prav tako narejena za čas po letu 1850, katerih raziskava je bila opravljena že leta 2000 s pomočjo dr. Marije Makarovič. Vabljeni na otvoritev etnološke zbirke Noša v Pobrežju in okolici, katere slavnostno otvoritev bomo priredili 2. junija ob 18. uri. Takrat se bomo namreč plesalci FD Pobrežje prvič zavrteli v delovnih oblačilih, produktu večmesečne raziskave, in tako ponovno dokazali, da se v naglo vrtečih časih radi zaustavimo ob kulturnem izročilu svoje vasi in okolice. Pridite in okusite pridih, kako luštno so se imeli v času okrog leta 1850 in kasneje, ter vse to primerjajte z današnjimi časi. Miran Drevenšek Ansambel je imel več koncertov po Sloveniji in je nastal v želji po baročnem muzicira-nju, ki je združilo profesorje in kolege na Glasbeni šoli v Zavodu sv. Stanislava. Zasebna glasbena šola (ena od petih tovrstnih v Sloveniji) že od leta 1994 deluje v Zavodu sv. Stanislava ter se odlikuje z izredno kvalitetnim izvajanjem pouka. Profesorji so tudi sicer uveljavljeni glasbeniki: flavtistka Karolina Šantl Zupan, violinist Drago Arko in pianistka Vlasta Doležal Rus. Nedeljski koncert bo posvečen v prvi vrsti družini Bach: slišali bomo dve trio sonati, flavtistka in violinist pa bosta zaigrala tudi solistični skladbi ob spremljavi špineta (to je manjša in preprostejša različica čembala, ki je značilna za barok). Ob tej priložnosti bo tudi otvoritev prodajne razstave umetniških slik svobodne likovne umetnice Marte Jakopič Kunaver - umetnica je izkupiček prodanih slik namenila Dragi mladih, ki bo od 6. do 8. julija potekala na Ptuju. Vabljeni! V. E. Svet je majhen Lepo je biti Slovenec, brez bojazni, da ti bo kdaj dolgočasno Zjutraj se zbudiš z najbolj svežimi novicami in ugotoviš, da živiš v deželi »protislovja«... Pa ni tako. Vse se zdi zapleteno, v resnici pa je tako neverjetno enostavno, da ti ne preostane nič drugega, kot da se pošteno nasmejiš in začneš dan z dobro voljo. Slovenska obveščevalna služba ima črni fond. Novica me lahko samo razveseli. V nasprotnem primeru bi bil zelo zaskrbljen. Kako pa naj bi država plačevala nepredvidene oziroma posebne misije? Sova je tako kot vse ostale tajne agencije v demokratskih državah ustanovljena za to, da z vsemi možnimi sredstvi zagotovi varnost svojim državljanom. Res pa, da se še ni slišalo, da bi se kakršnakoli obveščevalna služba preoblikovala v (dodatno) zdravstveno zavarovalnico. Ker je predsednik republike državna institucija, ima vso pravico - in jaz kot državljan zahtevam -da mu država plačuje in zagotovi zdravstveno oskrbo, pa naj bo ta tradicionalna ali alternativna. Čeprav so doma vedno želeli, da bi študiral medicino, sem svoje sorodnike razočaral, tako da danes lahko pišem le o svojem nestrokovnem prepričanju, da je meja med različnimi načini zdravljena zelo krhka. Vsak človek ima svoje značilnosti in svojo psiho, zato nikoli ne bom kritiziral bolnega, ki bo iskal vse možne načine zdravljenja. Ne morem pa verjeti, da se predsednik države obrne na špijone, ko potrebuje zdravnika. Sova naj bi plačala karto indijskemu znanstveniku?! Ta ni mogel izročiti normalnega računa za svoje storitve, v katere bi lahko dodal tudi transportne stroške?! Sem jaz preveč enostaven? Ali so doktorji, ki vodijo državne ustanove, tako naivni in se ne zavedajo, kako lahko vse izzveni komično? Še bolj pa zato, ker pri obveščevalni službi trdijo, da so res nabavili napravo za prisluškovanje mobilnih telefonov, istočasno pa jamčijo, da je vsa ta leta niso nikoli uporabili! Noge se mi šibijo od smeha. Naša država je z našim denarjem za našo državno varnost kupila nekaj tako preprostega in enostavnega, kar imajo vsi malo bolj pripravljeni zasebni detektivi... pa tega nikoli ni uporabila? Če je tako, sem osebno pripravljen vložiti tožbo proti Sovi za zlorabo javnih sredstev. Kdo od cenjenih bralcev bi kupil nekaj, kar ni prav poceni, za svoj dom in potem pustil zadevo v kleti? Kak idiot. A nas mora na svetu res biti veliko, če nekateri mislijo, da lahko verjamemo poslovnežu, ki je trdil, da je šel za nekaj dni na počitnice, potem ko je ga pogrešala cela Slovenija in je bila zanj razpisana mednarodna tiralica. Ker je Hrvatičpo tiskovni konferenci nekajkrat preoblikoval verzijo svoje zgodbe, nam je težko razumeti, kaj se je dejansko zgodilo - in to z veseljem tudi prepuščam organom policije. A nekaj je prav zanimivo. Nisem Rajko Hrvatič, nisem podjetnik, nimam takšne socialne odgovornosti, vsaj do sodelavcev, kot jih ima on, vendar imam štiri telefone in vem, da lahko sprožimo verižno reakcijo v trenutku, ko jih izklopimo. Na primer: prejšnjo nedeljo sem se želel sprostiti v ptujskih Termah in se izklopiti, vsaj za nekaj ur, od sveta. Tega ne bi bil smel nikoli narediti! Ko sem ponovno vklopil mobilnike, sem imel seznam klicev - polovica imenika me je iskala in spraševala, ali je vse v redu! Še malo in bi obvestili Interpol! Postal sem še bolj nervozen, kot sem bil, preden sem se odločil za toplice. In vse to, ne da bi me kakšen mladenič kdaj prej pretepel na Hrvaškem ali postavil bombo pod avto v Piranu ... Ni kaj, težko, da nam bo kdaj dolgčas v naši lepi državici na sončni strani Alp. Sploh, ko se zavedamo, da je na naših prometnih žilah vedno več prometa, ki prihaja z vzhoda, teče proti zahodu in zastaja na avtocestah, ki so bile že zgrajene prestare. Dvopasovnice bodo kmalu zahtevale dogradnjo, če ne želimo stati v kolonah vsak drugi dan. Ker pa mi Ptujčani obožujemo starine in se ne moremo znebiti lepote zgodovine, smo leta 2007 zgradili dvopasov-ni most na eni najpomembnejših žil evropske infrastrukture. Verjetno prav zato, ker je bil Puh pre-velik inovator. Dr. Laris Gaiser Ptuj • Slavics Strelec, letošnja nagrajenka KGZ Ženska, ki ni nikoli pri miru Slavico Strelec, svetovalko za kmečke družine in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, zaposleno na KGZ Ptuj, je pri njenem polnem urniku komaj možno zaustaviti za kratek pogovor. Njen urnik je namreč takšen, da nikoli točno ne ve, kje bo in kako dolgo bo tam ... Kot svetovalka za omenjeni področji Slavica dela že polnih 17 let, od leta 1990, sicer pa je njena doba zaposlitve že daljša, saj je najprej delala pod okriljem Kmetijske zadruge in se nato po reorganizaciji zaposlila najprej na takratnem Obdravskem zavodu. Posebnega državnega priznanje za svoje delo je bila nadvse vesela: „Seveda mi to priznanje veliko pomeni, saj je dokaz za uspešno in predano delo, hkrati pa mi je tudi velika obveza za naprej," najprej pove Slavica, že skoraj v isti sapi pa tudi prizna, da bi se z veseljem lotila tudi kakšnega novega področja svetovanja; ne zato, ker bi jo sedanje delo utrujalo, ampak ker vedno išče nove izzive: „Če bi lahko prosto izbirala, bi se verjetno odločila za smer poljedelstvo in vrtnarstvo. To me je že od nekdaj mikalo, tudi doma imamo kar veliko kmetijo, 3,5 hektarje površin, in že od malih nog naprej rada delam zunaj. Zdaj, ob moji službi, vedno pravim, da se grem še malo rekreirat na njivo, ko je le malo časa za to!" Strelčeva se še dobro spominja prvih začetkov dela na svojem področju svetovanja: „V devetdesetih letih še ni bilo nobenih društev kmečkih žena ali gospodinj, ker je takrat še obstaja velika ptujska občina, bili pa so aktivi žena. Ženske so bile že takrat vesele vsakega svetovanja in tečajev, vendar jih je bilo številčno manj kot danes. Svetovanje in izobraževanje je bilo z vidika financiranja veliko lažje in tudi bolj enostavno. Z ustanovitvijo občin so se začela ustanavljati posamezna društva, s tem pa se je začelo povečevati tudi število članic in slušate-ljic naših predavanj." Hkrati se je v tistem času začelo tudi počasi razvijati vse več dopolnilnih dejavnosti na podeželju: „Že dobrih 15 let nazaj je bilo sicer opaziti precej zanimanja za registracijo dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, moram pa reči, da je bila takrat zakonodaja še veliko strožja in toga glede registracije kot danes. Danes je dopolnilno dejavnost relativno lahko registrirati, vendar pa je težava v tem, da je potrebno voditi res ogromno dokumentacije za vsako stvar, kar tudi marsikoga odvrača od tega. Spomnim se, da smo še pred vstopom v EU na eni naših strokovnih ekskurzij v Avstriji s posmehom gledali na eno veliko mizo dokumentov, ki so nam jih predstavili kot nujno dokumentacijo za vodenje dopolnilne dejavnosti. Čez dve, tri leta oziroma danes pa lahko mirno rečem, da bi naša kmetija potrebovala še daljšo mizo, da pokaže vse potrebne dokumente ... " Slavičino delovno področje zajema del Haloz, del Ptujskega polja in del Slovenskih goric, kar ji omogoča vpogled in primerjavo med razvojem dopolnilih dejavnosti in kme- Svetovalka za kmečke družine in dopolnilne dejavnosti na KGZ Ptuj Slavica Strelec je prejemnica letošnjega priznanja Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije. tij nasploh v različnih okoljih: „Reči moram, da se je turizem oz. turistične kmetije bolj „pri-jele" v Slovenskih goricah in Halozah; na Ptujskem polju ta dejavnost ni zaživela. Nasploh pa, glede na možnosti, bi rekla, da se premalo kmetij odloča za registracijo dopolnilnih dejavnosti. V okolici Lenarta, kot primerjavo, so kmetije na tem področju naredile precej več. Precejšnje zanimanje, kot opažam, je zlasti pri mladih, kjer pa se kot najpogostejša in nepremagljiva ovira pojavlja denar. Za vse razpise oz. sofinanciranje naložb mora namreč kmetija zagotavljati polovico lastnih sredstev, kar pa je mladim kmetom težko. Tu tudi vidim bistveni zaviralni dejavnik širjenja dopol- nilnih dejavnosti, upam pa, da se bo z novimi, pričakovanimi razpisi manjših vrednosti (za manjše naložbe) stanje lahko popravilo." Po Slavičinem prepričanju in dobljenih izkušnjah, je prihodnost domačih okoliških kmetij v turizmu; še zlasti bi morala biti ta dopolnilna dejavnost bolj prisotna v hribovitih Halozah, kjer tovrstne ponudbe, razen redkih izjem, skorajda ni: „Zelo, zelo manjkajo nočitvene kapacitete oz. t. i. stacionarji na kmetijah. V tem pogledu je zdaj čisto nesmiselno razmišljati o konkurenci, ker je praktično ni in tudi več kmetij s to dejavnostjo nikakor ne bi predstavljale konkurence ena drugi. Sicer pa ima gotovo lepo prihodnost tudi prede- lovala dejavnost, zlasti ko gre za meso, mleko in mlečne izdelke, peka kruha je pa že kar lepo razvita." Slavica Strelec tudi pravi, da je udeležba na različnih seminarjih in izobraževanjih zelo dobra; kmete najbolj zanima, kakšna tehnologija bi bila najboljša ob uvedbi določene dopolnilne dejavnosti, nekoliko premalo zanimanja pa je še vedno deležno trženje in marketing. Meni tudi, da so javna ocenjevanja različnih izdelkov zelo dobra priložnost za dvigovanje kvalitete posameznih izdelkov, za večjo prepoznavnost proizvajalca, pa tudi kot informacija, kaj bi se še lahko izboljšalo, zato jih zelo podpira. „Saj moram priznati, da se situacija izboljšuje, kmetje sledijo trendom in uvajajo marsikaj novega, samo jaz osebno bi si želela in tudi vem, da bi bilo treba vse delati in narediti še hitreje. Na kmetijah pa gre vse še vedno bolj počasi ... " Glede pritiskov in namigovanj o uvedbi čisto tržnega statusa svetovalne službe, pa Slavica zmaje z glavo: „Že zdaj je precej naših aktivnosti čisto tržnih in deloma se seveda iz tega tudi financiramo. Uvedba čisto tržnega statusa za KGZ oz. svetovalce, kar bi pomenilo, da je čisto vsako našo storitev treba v celoti plačati, pa se mi ne zdi pametna. Glejte, večina kmetij, ki nujno potrebuje našo službo, je srednje ali manjše velikosti. Te kmeti- je danes enostavno niso sposobne plačevati popolnoma vseh storitev. Menim pa, da bi se lahko morda v prihodnosti uvedel sistem sofinanciranja v smislu, da bi pač kmetje plačali nek določen odstotek našega dela; kako bo dejansko, pa bo pokazal čas." Sicer pa Slavica ob vsem svojem delu o prihodnosti niti ne razmišlja posebej: „Kot svetovalka imam toliko dela, da se včasih kar lovim. Moti me to, da je vedno več administracije, da zato vedno več časa preživim v pisarni, po terenu pa grem le, ko me kmetje pokličejo. To se mi ne zdi v redu; mislim, da bi morala kot svetovalka veliko več delati na samem terenu, z ljudmi, v neposrednem kontaktu z njimi, ker le tako lažje in tudi bolj kvalitetno svetuješ, saj so ti znani konkretni pogoji in primeri!" Za konec, saj jo je čas že priganjal, pa je Slavica Strelec na naša radovedna vprašanja izdala še nekaj skrivnosti iz svojega osebnega življenja: „Ja, sem srečno poročena, mama dveh študentk in enega osnovnošolca. Ne morem reči, da bo kateri od otrok šel ravno po moji poti, sin je trenutno še strašno navdušen nad traktorji in delovnimi stroji, bomo pa še videli, kaj bo. Imam srečo, da me tudi mož ob vsej moji odsotnosti res razume in da sta na domačiji še moja starša, ki sta mi veliko pomagala pri varstvu otrok, ko so bili mlajši, pa tudi vsaka žena ve, kako lepo je, če te doma kdaj že pričaka skuhano kosilo ... " Kljub svoji razpetosti med zahtevnim delom in družino najde Slavica še nekaj časa za svoj dolgoletni hobi: vezenje, pa tudi vsa ostala ročna dela so ji v užitek. In če je ne boste našli doma ob vezenju, bo treba pogledati na njivo: „Ja, saj sem rekla, da mi je delo na polju v veliko sprostitev!" SM Foto. SM Sto let skavtstva Skavti v Sloveniji pred 2. svetovno vojno Na katoliškem shodu leta 1913 so v Ljubljani prvič srečali skavte. Tedanje časopisje je pisalo, kako velik vtis so naredili na ljubljansko občinstvo. Zelo lepe besede je skavtom ob katoliškem shodu v Ljubljani v svojem predavanju o varstvu otrok namenil dr. Josip Gruden. Henrik Pajer je v dveh številkah znanstvene revije Naši zapiski v Gorici objavil prvi daljši strokovni spis o skavtih. Leta 1913 je deželni predsednik baron Schwartz povabil k sebi Pavla Kunaverja, ki naj bi se seznanil s skavtsko organizacijo na Dunaju in jo organiziral na Krajnskem. Pavel Kunaver je po izkušnjah na Dunaju ocenil skavtsko organizacijo za preveč vojaško in je odsvetoval ustanovitev. Skavtske organizacije takrat Slovenci nismo imeli, morebitne nove poskuse pa je preprečila 1. svetovna vojna. Po koncu 1. svetovne vojne so nastale skavtske organizacije v Kraljevini SHS. Leta 1923 je bila ustanovljena župa (nekdaj večja skavtska enota, ki povezuje društva, organizacije) za Slovenijo, 6. maja 1923 so zveze izvidnikov in vodnic sprejele prvi statut, pod svojo zaščito pa jih je vzel kralj Aleksander Kara-dordevič. Prvi zvezni tabor je bil izlet skavtov in planik na vidov dan, 28. junija 1924. Slovenski skavti so začeli delovati leta 1922. Še pred ljubljansko skavtsko organizacijo bi naj po nekaterih podatkih prva skavtska skupina nastala v Celju. Na razvoj skavtske organizacije je vplivala skupina dijakov klasične gimnazije v Ljubljani. Zelo so se navdušili nad poljskimi, beograjskimi in bosanskimi skavti ter se odločili, da ustanovijo svojo lastno skavtsko organizacijo. Na vsesokolskem (sokoli - člani zveze telovadnih društev z narodno obrambno usmeritvijo) izletu v Ljubljani so si skavti, ki so sodelovali, postavili svoj tabor pod Ceki-novim gradom v Tivoliju, kjer so jih z velikim zanimanjem opazovali Ljubljančani. Ob koncu poletja so se zbrali na ljubljanskem velesejmu in se dogovorili, da bodo ustanovili lastno skavtsko skupino. Za ustanovitelje slovenskih skavtov štejemo Staneta Hud-nika, Franca Pintarja, Jožeta Medveda, Iva Umnika, Franja Baltiča, Eda Ravnikarja ter Primorca Danila in Metoda Brezigarja. Poleg teh pa še: Tykač (sin župana) dva Čeha, Vosodky in Skužny. Metod Brezigar je postal gibalo skavtske skupine. Skupina se je povezovala s skavti v Beogradu, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Polkovnik Bleiweis je pomagal slovenskim skavtom s sobo v Belgijski vojašnici, ko so iskali prostor za druženje. Vojska jim je podarila deset šotorov. Še preden so se skavti preselili v Belgijsko vojašnico, je skavtom pomagal župan Tykač, ki jim je preskrbel sobo v prostorih banke. Se nadaljuje. Mirjam Danilovič Foto: arhiv ptujskih skavtov Golf Matjaž Gojčič na Dunaju med elito Stran 16 Rokomet Preobrat v Ormožu: Bezjak ostaja Stran 16 Kolesarstvo Perutninarji v ožjem krogu favoritov Stran 17 Nogomet Livar na vrhu, Aluminij povprečno Stran 17 Tenis Prvi trenig že pred 7. uro zjutraj! Stran 18 Atletika Pajtlerjeva in Horvat v reprezentanci Stran 19 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije Četrto mesto pomeni korak naprej V soboto je padel zastor za prvenstvom v 1. SNL. Prvenstvo so zmagoslavno začeli in ga tudi zaključili nogometaši Domžal, ki so si tako prvič v zgodovini samostojne Slovenije priigrali naslov državnih prvakov. S tem so se pridružili nogometašem Maribora, Gorice in Olimpije, ki so doslej osvajali naslove državnih prvakov. Domžale upravičile vlogo favorita Že pred sezono je bilo jasno, da je zasedba pod vodstvom trenerja Slaviše Stojanoviča izredno močna za slovensko ligo in da so prvi favoriti prvenstva. Naslov se jim je že prejšnjo sezono iz rok izmuznil čisto na koncu, ko jih je izkušena zasedba Gorice za las prehitela; letos te napake niso ponovili. Ekipa Domžal bo Slovenijo zastopala v predkrogu Lige prvakov. Pred njimi je zaradi tega izredno težka naloga, saj bodo že težko obdržali ekipo na sedanjem nivoju (odhod je napovedal Rakovič, najboljši igralec letošnjega prvenstva), kaj šele, da bi jo okrepili. Ali pa vendarle? Goričani so pred prvenstvom v igralskem smislu največ izgubili, saj jih je zapustila dvojica Birsa-Burgič, ki je lani največ pripomogla k osvojitvi naslova. Te vrzeli Nikezič in Matavž nista mogla v popolnosti zapolniti, čeprav je prvi z 22 zadetki osvojil lovoriko najboljšega strelca 1. SNL. Na koncu so lahko Goričani z 2. mestom zadovoljni, saj jim to prinaša nastop v predkrogu pokala UEFA. Tudi tretjeuvrščena ekipa Maribora se je uvrstila v enako evropsko tekmovanje kot lani -pokal Intertoto. Prav ti nastopi so bili letošnja edina svetla točka vijoličastih, saj so na ostalih dveh tirih (prvenstvo in pokal) ostali brez lovorike, ki v najbolj nogometnem mestu v Sloveniji edino šteje. Trener (in športni direktor) Marijan Pušnik tako v slovenskem prostoru ostaja še naprej brez lovorike. Zaradi tega se bo izredno težko obdržal na mestu trenerja Maribora, ki ga zadovoljujejo le najvišja mesta. Mladi so se dokončno uveljavili Takoj za najtrofejnejšimi slovenskimi klubi se je na četrto mesto uvrstila Drava. To je doslej najvišja uvrstitev ptujskih modrih, ki so letos stopili še stopničko višje - lani so prvenstvo končali na 5. mestu. Tik pred prvenstvom je ekipo prevzel hrvaški strokovnjak Dražen Besek, ki je že na začetku obljubljal delo na daljši rok. Na začetku rezultati niso bili na ravni pričakovanih, tako da je ekipa Drave prezimila na 5. mestu. Po kvalitetno opravljenih pripravah pred spomla- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so prvenstvo končali na visokem četrtem mestu, najboljši igralec spomladanskega dela prvenstva pa je bil Rok Kronaveter (v sredini). danskim delom prvenstva pa se je forma Dravašev strmo dvigovala in vrhunec dosegla prav v zadnji četrtini prvenstva, ko je nanizala 6 zmag, 2 neodločena izida in samo en poraz. S to serijo se je do zadnjega kroga obdržala v igri za nastope v evropskih tekmovanjih. Na koncu je zmanjkala le pika na i; to bi pomenila zmaga v zadnjem krogu, kar pa ji v Domžalah ni uspelo (zmaga bi pomenila osvojitev celo 2. mesta!). Izredno pomemben podatek je ta, da se je na Ptuju letos spet uveljavila skupina mladih nogometašev, za katerimi že pogledujejo številni domači in tuji klubi (Kronaveter, Horvat, Drevenšek, Prejac, Fi-lipovič ...). Največ pozornosti je bilo nedvomno posvečene (upravičeno!) Roku Kronave-tru, s katerim je ptujski klub pred kratkih sicer podaljšal pogodbo do leta 2010, vendar ga bo kljub temu izredno težko zadržal v svoji sredini. V primeru dovolj visoke ponudbe iz tujine, je Rok proti Domžalam verjetno odigral svojih zadnjih 29 minut v dresu Drave. Najboljši strelec Drave v letošnjem prvenstvu je bil Sead Zilič, ki je s 17 doseženimi zadetki tudi drugi strelec celotne lige, sledijo Rok Kronaveter (8), Senad Tiganj, Marko Dre-venšek in Miljenko Bošnjak pa so prispevali po pet golov. Koprčani zadovoljni s sezono Prvi del prvenstvene razpredelnice zaključujejo Ajdovci, sledi pa skupina treh klubov z enakim številom točk: Koper, Mik CM Celje in Nafta. Prvi so največji uspeh zabeležili s ponovitvijo lanskoletnega slavja v pokalu (tako kot Gorica, bodo nastopili v predkrogu pokala UEFA), uspeli pa so uveljaviti nekatere mlade nogometaše (Volaš, Bordon, Pahor, Raduj-kovič ...). Celjani in Lendavčani spadajo v skupino razočaranj, saj imajo oboji dobre pogoje za delo. Obe ekipi sta precej zaznamovala trenerja: Pavel Pinni je na klop Celjanov sedel pred spomladanskim delom in bo tukaj zagotovo tudi ostal; Milko Durovski pa ni znal najbolje izkoristiti priložnosti na klopi Nafte; velikokrat je z odprtim kritiziranjem sodnikov (velikokrat upravičeno) svoji ekipi naredil medvedjo uslugo. Na repu lestvice 1. SNL sta pristali ekipi, ki smo jih tam tudi pričakovali: Interblock in Bela krajina. Čeprav so bili Ljubljančani tako rekoč v izgubljenem položaju, so se v zadnjem trenutku rešili v dodatne kvalifikacije in Belokranjce potisnili v 2. ligo. Bela krajina je sicer imela nekaj prebliskov (prvi letos so premagali Domžale, na Ptuju so slavili 6:1 . ), vendar so na drugi strani (pre-)večkrat odigrali zelo slabo. V prvi ligi jih bodo zamenjali nogometaši Bonifike. Zadnje dejanje letošnje sezone se bo odvilo v dodatnih kvalifikacijah za obstanek, kjer se bosta pomerila Interblock in Livar Ivančna Gorica. Favorit je nedvomno ljubljanska ekipa, ki ima za sabo več težkih tekem, kar je v takšnih obračunih ponavadi najpomembnejši faktor. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Mario Lucas Horvat, Rok Kronaveter, Mitja Emeršič, Marko Drevenšek in Ogu John so se takole veselili zmage v Lendavi. Nafto so v letošnji sezoni premagali trikrat, enkrat je bilo neodločeno. 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Lestvica doma: Lestvica v gosteh: 1. DOMŽALE 36 21 12 3 64:29 75 1. DOMŽALE 18 14 4 0 38:9 46 1. DOMŽALE 18 7 8 3 26:20 29 2. HIT GORICA 36 17 7 12 66:63 58 2. MARIBOR 18 10 7 1 35:17 37 2. MIK CM CELJE 18 6 6 6 23:24 24 3. MARIBOR 36 15 12 9 64:50 57 3. HIT GORICA 18 12 1 5 41:32 37 3. DRAVA 18 6 5 7 24:23 23 4. DRAVA 36 15 10 11 61:52 55 4. PRIMORJE 18 11 2 5 32:25 35 4. HIT GORICA 18 5 6 7 25:31 21 5. PRIMORJE 36 15 10 11 52:47 55 5. DRAVA 18 9 5 4 37:29 32 5. PRIMORJE 18 4 8 6 20:22 20 6. KOPER 36 10 15 11 51:46 45 6. NAFTA 18 7 7 4 23:20 28 6. MARIBOR 18 5 5 8 29:33 20 7. MIK CM CELJE 36 11 12 13 54:51 45 7. KOPER 18 6 8 4 25:22 26 7. KOPER 18 4 7 7 26:24 19 8. NAFTA 36 12 9 15 45:59 45 8. MIK CM CELJE 18 5 6 7 31:27 21 8. NAFTA 18 5 2 11 22:39 17 9. INTERBLOCK 36 5 11 20 34:68 26 9. INTERBLOCK 18 3 6 9 15:28 15 9. BELA KRAJINA 18 3 2 13 22:37 11 10. BELA KRAJINA 36 5 10 21 38:54 25 10. BELA KRAJINA 18 2 8 8 16:27 14 10. INTERBLOCK 18 2 5 11 19:40 11 Aktivni že pred prestopnim rokom Čeprav so nekateri mediji že zapisali, da je Marko Kmetec že član Drave, temu zaenkrat še ni tako. Boris Emeršič, v. d. poslovnega direktorja Drave: »Z Markom in še nekaterimi nogometaši smo v kontaktu in smo načeloma dogovorjeni o pogojih sodelovanja, vendar zaenkrat z njimi še nismo podpisali pogodbe. Zaenkrat je zanesljivo le to, da klub zapuščata Aljaž Zajc in Aleksander Zečevič, na Poljsko pa se mora vrniti tudi Sead Zilič, ki je bil v letošnji sezoni v Dravi posojen igralec Wisle iz Plocka.« Marko Kmetec bi bil zagotovo primerna zamenjava za Seada Ziliča. V zadnjih treh sezonah je nosil dres ciprskega kluba Ethnikosa iz Achnasa. Ta klub je v zadnji sezoni osvojil visoko 4. mesto. Rokomet • MIK liga, končnica Preobrat v Ormožu: Bezjak ostaja! S tekmo proti Svišu in končnim sedmim mestom so "jeruzalemčki" zaključili sezono: „Na koncu koncev moramo s to turbolentno sezono biti zelo zadovoljni. Po hudi rezultatski krizi in po odstopu trenerja Saše Prapotnika smo zadani cilj v zaključku sezone, obstanek v ligi, izpolnili. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem igralcem in trenerju, da so v teh težkih časih za RK Jeruzalem Ormož dali vse od sebe in zagotovili naši barki obstanek med slovensko rokometno elito," je naš pogovor začel predsednik kluba Martin Hebar. V zadnjem času je najaktualnejša zgodba malega mesta ob reki Dravi odhod 21-letnega Marka Bezjaka iz vrst Jeruzalema: „Ob tej priložnosti naj povem, da ima Bezjak z nami še enoletno pogodbo in sem se kot predsednik kluba odločil, da igralec ostaja v vrstah Jeruzalema do konca izteka pogodbe. Zgodba je z naše strani zaključena in o različnih ponudbah odhoda Nogomet • Dražen Besek »Želim si 3 ali 4 napadalce « Dražen Besek, trener nogometašev Drave: igralce, ki bodo zreli za igranje v tujini.« Foto: Črtomir Goznik »Želimo usposobiti Trener NK Drava Dražen Besek je na torkovi novinarski konferenci podal analizo iger ptujske ekipe v sezoni 20062007. Hrvaški strokovnjak je kot prvo izpostavil: »Kljub težavam, ki so nas spremljale, smo lahko zadovoljni s končnim četrtim mestom. Jaz sem igralce spoznaval in jih navajal na trdo delo nogometaša, prav tako pa sem gradil ekipo za prihodnost. Sistematsko sem delal selekcijo in ustvarjal mlado jedro, ki se mora izkazati že v naslednji sezoni.« Trener modrih je dal v prvenstvu možnost za dokazovanje skoraj vsem igralcem. O njihovih igrah je z rahlim zadržkom povedal: »Nase so v tej sezoni opozorili mladi repre-zentanti Kronaveter, Dreven-šek, Kelenc in Bošnjak. Izkazal se je nedvomno tudi Filipovič, ki ima potencial, ampak bo moral še veliko delati. Zanj bo naslednja sezona sezona dokazovanja, tako kot za večino naših igralcev. Kot trener bom mladim pomagal pri tem in jih bom tudi usmerjal. Na drugi strani imamo skupino igralcev, ki so pomagali »nositi« te mlade nogometaše, v prvi vrsti bi moral izpostaviti oba vratarja, Dabanoviča in Murka, ki sta dajala pravo stabilnost naši ekipi, prav tako pa moram izpostaviti izkušena Šterbala in Emeršiča, ki sta s svojo predanostjo klubu kazala pravo pot mladim. S svojimi igrami je presenetil Prejac, saj je v obrambi odigral skoraj brez napake. Ob vsem tem ne moremo zanemariti deleža Ziliča, ki je dal sedemnajst zadetkov.« Zanimivo je razmišljanje Dražena Beska o vodji ekipe: »Res je, da je bil v tej sezoni vodja ekipe kapetan Emil Šter-bal, a moje mnenje je, da bo to funkcijo v prihodnje prevzel Rok Kronaveter. Ali se bo to res zgodilo, vam ne morem odgovoriti jaz, ampak bo moral to Rok sam pokazati na igrišču in še pred tem s trdim delom na treningih.« Eden izmed faktorjev, ki jih je trener ptujske ekipe izpostavil, je tudi: »Naslednja sezona bo sezona, ko se bomo zares morali dokazati, prav tako pa startamo še na višje mesto v prvenstvu. Nogometaši morajo biti ambiciozni, rešiti se bodo morali tudi kompleksa, da prihajajo iz male sredine. Mi želimo narediti klub, ki bo spoštovan v Sloveniji in ki bo usposabljal igralce, ki bodo zreli za igranje v tujini. V katerih ligah bodo igrali, pa bo odvisno od igralcev samih.« Trenerjeve želje za naslednjo sezono so povezane predvsem z igralskim kadrom: »Potrebujemo še vsaj dva obrambna igralca, da bomo imeli pravo konkurenco in v primeru poškodb ali kartonov enakovredne zamenjave. Edini pravi napadalec Zilič odhaja nazaj na Poljsko, zato si želim tri ali celo štiri napadalce, da ne bomo imeli podobnih težav kot letos.« Trener Dražen Be-sek si želi vsaj osemnajst dobro pripravljenih nogometašev, ki bodo kandidirali za prvo enaj-sterico, ob njih bodo vključeni v proces treninga tudi nekateri mlajši igralci, izmed katerih bi se naj prvemu moštvu v celoti priključil Vrabl. David Breznik Bezjaka v katerikoli klub več ne bomo razpravljali. Mladinski reprezentant bo tudi v sezoni 2007-08, kjer želimo storiti korak višje, glavni nosilec naše igre," je o zgodbi Marka Bez-jaka dejal ormoški svetnik in odvetnik Martin Hebar, ki je na naše vprašanje glede podpisa predpogodbe Bezjaka z Gold Clubom dejal: „Edino Darjan Ivanuša, ki mu je v RK Jeruzalem potekla pogodba, nas je obvestil o svojem odhodu v Gold Club in v našem klubu se mu zahvaljujemo za vse, kar je storil za ormoški rokomet in upamo, da bo tako uspešen tudi v dresu Hrpeljcev. Glede Bezjaka pa ne verjamem, da je kaj podpisal z Gold Clubom, ki je eden največjih slovenskih klubov z izkušnjami Lige prvakov in mislim, da si tako velik klub ne bi privoščil kršiti pravila in podpisovati predpogodbe z igralcem, ki je s pogodbo še eno leto vezan za naš klub. V primeru pa, da so pri Gold Clubu karkoli podpisali in s tem kršili zakone, potem bomo proti odgovornim tega dejanja sprožili postopke pri RZS. Še enkrat naj povem, da je zgodba za nas zaključena in da Bezjak ostaja v dresu Jeruzalema tudi naslednjo sezono." Glede odhodov in prihodov je Hebar, ki je funkcijo predsednika kluba prevzel letos konec februarja, bil zelo skromen: „Glede prihodov smo zelo aktivni, vendar počakajte na prestopni rok in boste pravočasno izvedeli vse o odhodih in prihodih ter o imenu novega trenerja. Edino kar lahko povem, da smo okrepitve poiskali v našem okolju, upam pa, da bomo uspešno reševali zgodbo s posojenimi Zadnji krog končnice: SVIŠ - Jeruzalem 23 :29 (11:15) Jeruzalem: G. Čudič (10 obramb - 2 x 7m), Cvetko (3 obrambe); Golčar 6, Radujkovic, Sobočan 5, Halilovič 4, Bezjak 4, Ivanuša, B. Čudič 7 (2), Turko-vic, Grizolt 1, Pučnik 2 in Potoč-njak. Trener: Vlado Hebar. Sedemmetrovke: Sviš 5/2; Jeruzalem 2/2. Izključitve: Sviš 4; Jeruzalem 6 minut. Igralec tekme: Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož). Foto: UK Martin Hebar, predsednik RK Jeruzalem Ormož: »Kot predsednik kluba sem odločil, da igralec Marko Bezjak ostaja v vrstah Jeruzalema do konca izteka veljavne pogodbe!« igralci kot je naprimer Golčar, ki je letos eksplodiral v dresu Jeruzalema." Torej Ormožani dobivajo tudi novega trenerja: „Rešitev z Vladom Hebarjem kot trenerjem po odstopu Saše Prapotnika je bila začasna in sedanji trener bo prevzel vodenje ter nadzor nad ormoško rokometno šolo, ki je po dolgem času spet pričela delovati kot je potrebno in v par letih že lahko pričakujemo ponovno odmevne rezultate naših najmlajših kategorij," je zaključil zgodbo Martin He-bar, ki ga v prihodnosti čaka še veliko dela, da ormoško rokometno barko pripelje v mirne vode. Čeprav je Ormož mala rokometna sredina, pa tu nikoli ni dolgočasno. UK Oba tekmeca sta si pred zadnjim krogom že zagotovila obstanek v ligi in kakšnih 300 gledalcev v OŠ Stična je spremljalo mirno tekmo, kjer so brez večjih naporov z 29:23 slavili Ormožani. Slednji so v ligi za obstanek bili enostavno razred zase ter nanizali šest zmag in dva remija kar je zadostovalo za končno sedmo mesto: "Glede na dogodke med sezono moramo biti zadovoljni s sedmim mestom. V ligi za obstanek smo zaigrali kot prava ekipa, pozabili smo na vse težave in zaigrali za našo čast ter čast kluba. Osem tekem smo ostali neporaženi in dokazali, da zmoremo veliko več kot je končno sedmo mesto," je po tekmi proti Sviš u dejal novopečeni očka Gregor Čudič: „Postal sem oče deklice Lane in glede na to, da sem pred tekmo spal le dobri dve uri sem zadovoljen z današnjo predstavo in z zmago proti borbenim Sviškotom," je zaključil starejši od bratov Čudič. Slednji skupaj z bratom Bojanom ostaja v vrstah Jeruzalema tudi prihodnjo sezono, kar je vesela novica za ljubitelje rokometa z našega konca. Svojo poslovilno tekmo za nekaj časa je v dresu Jeruzalema odigral Darjan Ivanuša: "Težko mi je pri srcu, toda takšno je življenje in ponujeno priložnost Gold Cluba sem sprejel ter odhajam v Hrpelje. Kluba morata še urediti papirje in zgodba v Ormožu, na katerega me vežejo lepi spomini, je vsaj za dve leti končana," je z grenkim glasom povedal "Gon-zo", ormoški krožni napadalec, ki mu v Hrpeljah želimo obilo športnih užitkov in uspehov. Uroš Krstič MIK liga: Liga za prvaka Rezultati 10. kroga: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 33:27 (17 :15), Gorenje - Gold club 31:25 (16:16), Trimo Trebnje - Prevent 34:30 (15:13). 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 10 9 0 1 56 2. GORENJE 10 5 1 4 47 3. CIMOS KOPER 10 3 2 5 45 4. GOLD CLUB 10 4 0 6 41 5. TRIMO TREBNJE 10 5 1 4 32 6. PREVENT 10 1 2 7 25 Liga za obstanek Rezultati 10. kroga: Sviš Pekarna Grosuplje - Jeruzalem Ormož 23:29 (11:15), Slovan - Rudar EVJ Trbovlje 26:38 (14:23). V tem krogu je bila prosta ekipa Riko hiše Ribnica. 1. JERUZALEM ORMOŽ 8 6 2 0 28 2. RDAR EVJ TRBOVLJE 8 5 2 1 28 3. SLOVAN 8 1 3 4 22 4. SVIŠ PEKARNA GROSUPLJE 8 1 2 5 19 5. RIBNICA RIKO HIŠE 8 1 3 4 17 Golf • Velik uspeh ptujskega igralca golfa Matjaž Gojčič na Dunaju med elito Ptujski profesionalni igralec golfa Matjaž Gojčič je v ponedeljek na igrišču Fontana pri Dunaju dosegel svoj rezultat kariere. Z birdijem oz. udarcem pod parom je na dodatni luknji v kvalifikacijah za nastop na turnirju evropske serije zmagal in bo med 7. in 10. junijem igral na turnirju BA-CA Open. Pred tem je Gojčič na slovenskih kvalifikacijah za uvrstitev na zaključne kvalifikacije osvojil na Bledu 2. mesto za Andrejem Kraljčičem, medtem ko je bil na zaključnih kvalifikacijah boljši od igralcev z Madžarske, iz Slovaške, Češke in iz Slovenije. Uvrstitev na glavni turnir evropske serije je vsekakor največji uspeh v zgodovini slovenskega golfa in dokaz, da je Matjaž Gojčič že v prvi sezoni dokazal, da je na pravi poti tudi med profesionalnimi igralci golfa. Kvalifikacije v Avstriji je 26-letni Ptujčan ocenil takole: »Moja igra sicer ni bila najboljša, ampak sem bil v razigrava-nju dovolj zbran in sem osvojil wild card ali povabilo organizatorjev na dunajski turnir.« Na turnirju BA-CA na Dunaju bo nastopilo 156 profesionalnih igralcev iz vsega sveta in med njimi bo večina najboljših evropskih profesionalnih igralcev golfa. Matjaž Gojčič ima realno zastavljene cilje na tem Foto: Črtomir Goznik Ptujčan Matjaž Gojčič se je po zmagi na kvalifikacijskem turnirju prvič uvrstil na Europe Tour. turnirju: »Moja pričakovanja niso pretirano velika, zelo si želim le uvrstitve med najboljših sedemdeset igralcev, to pa pomeni, da bi naredil cut. Vem, da sem to sposoben, vendar bo veliko odvisno od moje dnevne forme.« Poznavalci golfa v Sloveniji so Ptujčanu iskreno čestitali za uspeh na kvalifika- cijah za turnir evropske serije in za uspehe v dosedanjem delu tekmovanja v Alps Touru. V tem tekmovanju golfist tudi redno nastopa v letošnji sezoni in je pred kratkim osvojil tudi 6. mesto na Gosser openu v Avstriji, sicer pa so njegove želje v tej sezone naslednje: »Rad bi se uvrstil med prvih dvajset na Alps Touru. Pred sezono so bili cilji malo nižji, ampak sem z dobrimi in konstantnimi igrami v dosedanjem delu sebi dokazal, da zmorem celo več.« Matjaž Gojčič bo sicer izpustil naslednji turnir Alps Toura, saj se bo popolnoma osredotočil na turnir na Dunaju, kjer je na igriščih na Fontani že nastopil. Bo imel zaradi tega na tem velikem turnirju tudi kakšno prednost: »Ne, pogoji bodo sigurno drugačni, saj je v kvalifikacijah pihal spremenljiv veter, prav tako pa so bila tudi odbijališ-ča malo drugačna, kot bodo na turnirju za evropsko serijo. Tudi razdalje so bile tokrat krajše, kot bodo na glavnem turnirju, tako mislim, da prave prednosti zagotovo nimam. Prav tako pa bo vzdušje na samem turnirju popolnoma drugačno, saj bodo organizatorji na zadnji luknji postavili tribuno za 10 tisoč gledalcev. To bo za mene velika priložnost, ki jo bom poskušal izkoristiti, hkrati pa bom spoznaval tudi vzdušje na tako velikem turnirju.« Matjaž Gojčič je že v prvem letu nastopanja med profesionalci prišel do nastopa med najboljšimi in je z dobro igro dokazal, da se razvija v odličnega igralca golfa. David Breznik Kolesarstvo • Pred dirko po Sloveniji Perutninarji v ožjem krogu favoritov Kolesarska dirka po Sloveniji bo letos na sporedu že štiri-najstič. Do začetka starta prve etape v Ljubljani je še manj kot dva tedna. Letošnja velja za eno daljših, saj bo trajala kar pet dni, tekmovalci pa bodo morali prevoziti 835 kilometrov. Velja za eno najatraktivnejših v vsej zgodovini, saj se bo karavana predstavila širši množici v glavnih mestih Ljubljani in Zagrebu, zraven tega bo pot kolesarje ponovno vodila tudi v Avstrijo, kjer bo v Beljaku cilj tretje etape, dan kasneje pa bo obiskala še Italijo. Dan pred koncem bo cilj ponovno na najbolj slovitem slovenskem prelazu, 1611 metrov visokem Vršiču, ki je v preteklosti odločil številne zmagovalce. Dirka pa se bo tradicionalno zaključila v dolenjski prestolnici. Dirka se bo letos prvič povsem izognila severovzhodnemu delu Slovenije. Če je lani obiskala Prekmurje in Maribor ter se preko Dravskega polja le spogledala z najbolj kolesarskim mestom v Sloveniji, se bodo tokrat vsi ljubitelji tega športa morali odpeljati precej daleč na ogled največje kolesarske prireditve pri nas. Največ gledalcev organizatorji tradicionalno pričakujejo na Vršiču. Kraljevska 160 kilometrov dolga četrta etapa s ciljem na Vršiču bo prej prečkala dva Mitja Mahorič bo letos poskušal popraviti lasten rekord in še tretjič v Novem mestu stopiti na najvišjo stopničko gelj (Lampre Fondintal) ter Matej Mugerli (Liquigas), oba sta člana dveh edinih Pro tour moštev na dirki. Nose je lani ponovno prevesil tehtnico zmag med slovenskimi in tujimi kolesarji v domačo korist (7:6), letos bo poskušal izenačiti rekord Ma-horiča. A se v ptujskem taboru zagotovo še niso predali, saj imajo odlično ekipo izvrstnih vsestranskih kolesarjev. Spisek favoritov je precej dolg, na končni odgovor, kdo bo novi zmagovalec dirke, pa bo potrebno počakati še nekaj časa. UG prelaza, Nevejsko sedlo na italijanski strani ter Predel na meji. Četrti dan bo svežina mnogih že precej načeta, zadnji dan pa niti v preteklosti ni prinesel večjih sprememb. Mnogi opozarjajo tudi na drugo etapo, saj je blizu cilja na ljubljanskem gradu kratek in strm vzpon, ki utegne prej izločiti kot izluščiti nekatere posameznike, ki imajo visoke ambicije za zmago. »Mislim, da je letošnja dirka precej težka, čeprav po profilu morda ne izgleda tako. Je za en dan daljša, zaradi karakteristik proge pa se bo tudi dirkalo drugače kot na primer lani. Takrat sta se dve etape Spored etap: 1. etapa, torek, 12. junij: Ljubljana - Zagreb, 182 km 2. etapa, sreda, 13. junij: Šentjernej - Ljubljana, 163 km 3. etapa, četrtek, 14. junij: Medvode - Villach - Beljak, 168 km 4. etapa, petek, 15. junij: Kranjska Gora - Trbiž - Vršič, 160 km 5. etapa, sobota, 16. junij: Grosuplje - Novo mesto, 162 km končali na vzponu, zato so vsi čakali le nanju. Tokrat mislim, da bodo mnoge ekipe želele kaj pridobiti že prej, mislim, da se na ravninskih etapah da pridobiti veliko,« je povedal Mitja Mahorič, edini kolesar doslej, ki je na dirki slavil dvakrat. 31-letni Ptujčan je bil najboljši v letih 2003 in 2004, leto za njim je v rumeni majici v Novo mesto pripeljal Poljak Przemyslaw Niemiec, lani Dolenjec Tomaž Nose. Vsi trije bodo na startu tudi letos, kot bo na startu tudi lani drugo uvrščeni perutni-nar, letos pa član italijanskega moštva Tenax, Jure Golčer. Borut Božič (Team L.P.R.) je še en bivši perutninar, ki bo letos poskušal ponoviti izvrsten dosežek, dvojno etapno zmago. Kot napovedujejo organizatorji, se konkurenca naj ne bi bistveno razlikovala od lanske. Kot kaže zaenkrat, na startu ne bo Tadeja Valjavca, a bo njegov moštveni kolega Gorazd Štan- Mahorič izvrsten šesti Na najnovejši jakostni lestvici Mednarodne kolesarske zveze v točkovanju Europe tour vodi Nizozemec Martijn Maaskant (Rabobank), na odličnem šestem mestu je ptujski kolesar Mitja Mahorič, ki se je po dveh drugih mestih na etapnih dirkah po Poljski in v Franciji ter s četrtim mestom na enodnevni klasiki v Srbiji povzpel kar za enajst mest. Le devet točk za njim zaostaja odličen mladi kranjski kolesar Grega Bole ki je uvrščen na sedmo mesto. Perutninarji so edino slovensko moštvo, ki imajo med najboljšimi stotimi kolesarji uvrščena še dva posameznika (84. Rado Rogina, 89. Matija Kvasina). V ekipni razvrstitvi so Ptuj-čani trenutno trinajsti, kranjska Sava zaostaja tri mesta. Med državami so Italijani prehiteli Ruse, Slovenci pa ostajajo sedmi. Med kolesarji do 23 let je Slovenija peta. Nogomet • 2. slovenska nogometna liga Livar na vrhu, Aluminij povprečno S sredino tekmo med Bo-nifiko in Livarjem iz Ivančne Gorice, ki je tudi odločila, kdo bo prvak, se je končalo tudi prvenstvo v 2. slovenski nogometni ligi. Samo prvenstvo že dolgo ni bilo tako izenačeno kot letošnje, saj je razlika med prvakom Livarjem in zadnje-uvrščeno Dravinjo znašala le petnajst točk. Vse do zadnjega kroga sta za obstanek v ligi trepetala Mura 05 in Rudar, imeni ki na slovenskem nogometnem zemljevidu nekaj pomenita, kar tudi zgovorno priča o negotovosti in izenačenosti lige. Tudi gledalcev se je v letošnji sezoni zbiralo v povprečju več kot v prejšnjih (k temu je največ prispevala Mura, ki je še vedno magnet za občinstvo). Prvaki so zasluženo postali Dolenjci, ki so v odločilni tekmi (zaradi nedeljskega naliva je bila odigrana šele v sredo) premagali Primorce in tako poskrbeli, da Koper ne bo imel dveh prvoligašev, kar bi bilo za marsikoga tudi etično sporno (predsednik Bonifike Miladin Ostojič je obenem tudi v. d. predsednika v FC Koper). Livarjev po slabi lanski sezoni nihče ni uvrščal med kandidate za prestol, toda z mladimi perspektivnimi igralci (Šutej, Lulic, ...) ter izkušenejšimi (Miškič, Stranjak, Prudič) so dokazali, da je to še vedno zmagovalna kombinacija. Koprska Denis Topolovec, kapetan Aluminija: »Kljub nekoliko višjim ciljem pred začetkom sezone, smo glede na potek tekmovanja lahko zadovoljni, sploh če se spomnimo, kako slabo smo igrali jeseni. Na srečo so se tudi okrepitve pozimi izkazale za prave, tako da nam je bilo spomladi lažje.« Foto: Črtomir Goznik Kapetan Aluminija Denis Topolovec (rdeči dres) Bonifika, ki je jeseni prepričljivo vodila, pomladi pa bila po odhodu nekaterih igralcev v sosednji Koper le še bleda sence jesenske ekipe, se bo v dveh tekmah pomerila s predzadnje uvrščenim Interblockom, za popolnitev Lige Telekom. S sezono so lahko zadovoljni v Krškem, kjer so se zavihteli pod vrh, Triglav je zasedel isto mesto kot v prejšnji sezoni, ambiciozna uprava pa že snuje prvoligaške projekte za naslednje leto. Zagorjani so prav tako storili korak naprej, od njihovega sodelovanja s Celjem pa bo odvisno, kakšne bodo ambicije v novi sezoni. Sledi Aluminij, nato še Mura 05 in velenjski Rudar, ki sta razočaranji sezone. Svoje skrbi glede obstanka v ligi sta rešila šele v zadnjem krogu, oboji pa upajo da se kaj takega v prihodnosti ne bi več ponovilo. Iz lige sta izpadla Tinex iz Šenčurja, ki je slabo igral predvsem v končnici prvenstva in Dravinja iz Slovenskih Konjic, ki je pred prvenstvom gojila prvoligaške ambicije (v prejšnji sezoni so Lestvica strelcev 2. SNL: 14 zadetkov: Dalibor Volaš (Bonifika), Dejan Božičič (Zagorje); 10 zadetkov: Živojin Vi-dojevič (Dravinja Duol); 8 zadetkov: Alen Lizalovič (Bonifika), Miroslav Pilipovič (Krško), Uroš Smolej (Tinex Šenčur), Nenad Bakovič (Aluminij) 8 zaostali le za Factorjem; današnji Interblock) nato pa povsem odpovedali. Naš predstavnik Aluminij iz Kidričevega si je pred prvenstvom prav gotovo želel končati višje. Precej mlada in neizkušena ekipa je »kiksala« predvsem jeseni, kar je botrovalo menjavi trenerja Osmano-vica, ki ga je nasledil Bojan Špe-honja. Ob nekaterih izkušenih okrepitvah (Težački, Bingo, .) so se v nadaljevanju pomladi le prebudili in končnico odigrali v visokem ritmu, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa. Sedaj sledi počitek, na plečih uprave kluba pa je odgovornost da s pametnim kadrovanjem v poletnem prestopnem roku (svoje bo dodalo tudi sodelovanje z Mariborom) poskrbi, da povprečnih uvrstitev kluba z odličnimi pogoji za delo ne bi bilo več. Tadej Podvršek Športne novičke Boks - 1. pokal Ptuja • Lovorika Pravdiču Minuli petek je BK Ptuj organiziral 1. turnir za pokal Ptuja. Želja organizatorjev je, da bi prerasel v tradicionalnega z mednarodno udeležbo. Tokrat je nastopilo 36 boksarjev in boksark iz Maribora in Ptuja (BK Ring in BK Ptuj). Pomerili o se predvsem mladi boksarji, ki jim je bil turnir tudi namenjen, starejši z več izkušnjami pa bodo merili moči na tradicionalni »Zlati rokavici« Slovenije, ki bo v mesecu septembru. V dvoboju v ženski konkurenci sta se pomerili mlada Janja Bombek in izkušena Dominika Šajtegl; njun dvoboj se je končal z neodločenim izidom. Rok Dolenc (BK Ring) je prepričljivo premagal Mariborčana Roškerja, Damir Lenart (BK Ptuj) pa je moral priznati premoč mariborskemu boksarju Kovačiču. Najlepšo in tehnično izpopolnjeno borbo sta prikazala Jernej Gajšek (BK Ring) in Peter Pravdič (BK Ptuj). V super težki kategoriji je slavil Mirko Golob, ki je v zelo dobri borbi premagal Čedomira Bjelčeviča. Prvi pokal Ptuja je osvojil Peter Pravdič (BK Ptuj), Jerneju Gajšku pa je pripadel pokal za borbenost. Peter Pravdič (BK Ptuj, modri dres) je premagal Jerneja Gajška (BK Ring, rdeči dres). Domači trener Boštjan Ber je bil s prikazanim boksom zadovoljen in zagotavlja še lepše borbe na Zlati rokavici. Svoje delo je korektno opravil vodja tudi tekmovanja Jože Krajnčič, sodili pa so Janez Bombek, Rado Pravdič in Slavko Dokl, ki je bil sodnik v ringu. Delegat BZ Slovenije je bil Milan Prosenica, ki je tudi podelil pokale in priznanje udeležencem. Kolesarstvo - KK Bike Ek Haloze • Uspešni v Kamniški bistrici! Kolesarji amaterji po državnem prvenstvu nadaljujejo s tekmovanjem za pokal Slovenije. Sezono so odlično odprli, seveda je vse skupaj povezano z dobrimi uvrstitvami, s katerimi so v KK Bike Ek Haloze 2002 zelo zadovoljni. Minulo soboto so uspešno nastopili na zahtevnem kronometru v Kamniški Bistrici. Natalija Veršič, ki je očitno v odlični formi, je prepričljivo zmagala, saj je dru-gouvrščeno premagala za 19 sekund, naslednje tekmovalke pa za minuto in več. Ponovno je lahko z dosežkom zadovoljen tudi Miha Vantur, ki je bil drugi. Oba tekmovalca po štirih tekmah te sezone v svojih kategorijah vodita v skupnem seštevku. Zelo dobro nadaljujeta sezono tudi novinca v ekipi Andrej Guček in Peter Strašek, ki sta bila uvrščena na četrto in šesto mesto. Uspeh ekipe iz Ptuja so še dopolnili Iztok Robič, Vojko Kosič in Blaž Omahen, vsi med dobitniki točk za Pokal Slovenije, kar uvršča tekmovalce v skupnem seštevku točk med boljše ekipe v Sloveniji. Del ekipe KK Bike Ek Haloze v Kamniški Bistrici Motokros • Peter Tadič peti V Orehovi vasi je potekala tretja dirka za pokalno prvenstvo Slovenije v moto-krosu za pokal Akrapovič. V kategoriji do 125 ccm je zelo dobro nastopil tudi Peter Tadič iz Majšperka. V trening vožnji je mlademu vozniku šlo zelo dobro, saj je bil tretji in s tem nakazal, da se lahko visoko uvrsti tudi na sami tekmi. Vožnja v višji kategoriji in v članski konkurenci mu očitno ne dela velikih preglavic. V prvi vožnji je Peter Tadič osvojil šesto, v drugi pa četrto mesto. V skupnem seštevku je bilo to dovolj za peto mesto. Tenis • Poletna liga TK Štraf V poletnih teniških ligah, ki jih vodi TK Štraf, so bili doseženi naslednji rezultati: SKUPINA A Rezultati 1. kroga: TC Luka - TC Kidričevo 2:3, TK Skorba - Patruša 2:3, TD Duplek - TD Štraf 4:1. Rezultati 2. kroga: TC Luka - TK Štraf 5:0, Patruša - TD Duplek 0:5, TC Kidričevo - TK Skorba 4:1. Vrstni red: TD Duplek 9, TC Luka in TC Kidričevo 7, TK Skorba in Patruša 3, TK Štraf 1 točka. SKUPINA B Rezultati 1. kroga: Kapodol - Tigri 4:1, TK Gorišnica - TK Skorba gad 4:1. Rezultati 2. kroga: Tigri - TC Kidričevo II 1:4, TK Skorba gad - TD Destrnik 3:2. Vrstni red: Kapodol, TC Kidričevo II, TK Gorišnica in TK Skorba gad 4, TD Destrnik in Tigri 2 točki. Danilo Klajnšek Foto: UG Foto: DK Foto: DK Tenis • Nuša Lisjak, TK Terme Ptuj Prvi trening že pred 7. uro Foto: Črtomir Goznik Nuša Lisjak, TK Terme Ptuj Mlada igralka TK Terme Ptuj Nuša Lisjak (13. junija bo dopolnila 14. let), se je v začetku maja udeležila teniškega kampa Nicka Bollettierija na Floridi. To je eden najbolj znanih kam-pov za mlade teniške igralke in igralce na svetu; v njem sta začela npr. tudi Monika Seleš in Andre Agassi. Na Florido je Nuša odpotovala v zasebnem aranžmaju, z njo je bil tudi oče, ki ji pri teniškem razvoju zelo pomaga. Po vrnitvi smo jo med treningom zmotili na igriščih v Termah Ptuj. Kako je potekal delovni dan na Floridi? N. Lisjak: »Vstala sem ob 5.20, ker me je že ob 6. uri čakal avtobus, ki nas je udeležence kampa odpeljal do teniške akademije. Tam smo imeli najprej zajtrk, ob 6.45 pa se je že pričel prvi trening. Začeli smo tako, da smo se 10 minut ogrevali, nato pa smo pričeli s »teniškim« treningom, ki je trajal do 8.30. Običajno smo vadili posamezno s trenerjem ali pa v igri dva na dva. Nato smo imeli pol ure odmora za malico, ki mu je sledil enourni trening, namenjen nabiranju kondicije. To smo počeli vsak dan, kar je bilo precej naporno. Od 10.00 do 12.30 je bil spet na programu trening na igriščih, ki je večinoma potekal v skupinah. Glavni odmor je trajal od 12.30 do 15. ure, vmes je bilo kosilo, ostalo je bilo namenjeno predvsem počitku. Popoldanski del procesa se je začel z enournimi vajami za koncentracijo, veliko smo se pogovarjali in delali vaje s pomočjo računalnika. Od 16.15 do 18.00 pa smo imeli teniške dvoboje. Sama sem še dve uri ostala v kampu z atijem, nato pa sem se z avtobusom odpeljala v »moje stanovanje«. To so v bistvu velike vile, kjer nas je stanovalo veliko udeležencev kampa iz vsega sveta.« Kako so potekali treningi? N. Lisjak: »Treningi so potekali precej podobno, kot tukaj na Ptuju (treniram z Zoranom Krajncem in Lukom Hazdov- cem), le da ni bilo nobenih vmesnih postankov, ampak se je vedno nekaj delalo. Vse se dela v teku, počitku so namenjeni le odmori. Med treningom je bilo vse precej tiho, dovoljeno je le normalno pogovarjanje. Najtežje je bilo zdržati od 10.00 do 12.30, ko je bilo precej vroče, pa tudi najbolj intenzivno smo takrat trenirali. Poudarek je bil na tehniki in zanesljivosti udarcev; v prvi vrsti je pomembno, da žogico »držiš« v igrišču. Vsi treningi se snemajo, da smo lahko potem analizirali svoje igre. Bili smo razdeljeni v skupine po tri ali štiri, v vsaki skupini je bil zraven trener.« Iz katerih držav so še prihajali udeleženci kampa? N. Lisjak: »Poleg Američanov jih je bilo veliko iz Japonske, z mano v sobi pa so bili iz Kitajske. Nekaj jih je bilo tudi iz Nizozemske in Francije, spoznala sem tudi enega Hrvata.« Si se srečala s kakšno znano igralko ali igralcem? N. Lisjak: »Ja, v kampu je bila Čehinja Nicole Vaidisova, ki je trenutno na 7. mestu WTA lestvice, enkrat smo si ogledali tudi njen trening, ko sta z njo delala dva trenerja.« Kdaj si se začela ukvarjati s tenisom? N. Lisjak: »To je bilo v prvem razredu, vendar na začetku nisem želela hoditi na trening. Ko pa sem spoznala, kako to poteka, pa mi je bilo takoj všeč.« Kako usklajuješ šolo in tenis? N. Lisjak: »Zaenkrat mi gre kar dobro, saj uspeh v šoli ne trpi preveč. Po šoli grem na trening, nato pa se poskušam še čim več naučiti.« Letos si zelo dobro začela sezono. N. Lisjak: »Prejšnja leta res nisem bila preveč uspešna, letos pa mi gre zares dobro; trenutno sem na 10. mestu lestvice TZS do 14. leta starosti. Glavna novost je ta, da sem med igro začela več igrati »z glavo«, igram bolj premišljeno, pa tudi tehnično sem napredovala.« Nušo že ta teden čaka državno prvenstvo U-14 v Litiji, kjer bo poskušala unovčiti izkušnje s Floride. Ob nadaljnjem prizadevnem delu pa se ji zagotovo lahko posreči skok med najboljše slovenske teniške igralke v svoji starostni kategoriji. Jože Mohorič Nogomet • 2. SML, 2. SKL, U-14, U-16 2. SML - vzhod Rezultati 25. kroga: Bistrica - NŠ poli Drava 0:11,Šmatno 1928 - Get Power Šampion 0:3, Slovenj Gradec - Ljutomer 1:6, Trgovine Jager - Pohorje 2:4, Nafta - Mura 05 0:1, Zreče - Malečnik 3:2, Nissan Ferk Jarenina - Krško 1:2. 1. MURA O5 25 21 2 3 74:26 64 2. NAFTA 25 19 4 2 121:16 61 3. JARENINA 25 17 2 8 76:28 53 4. G. P. ŠAMPION 25 16 3 6 58:32 51 5. NŠ POLI DRAVA 25 16 0 9 91:43 48 6. TRGOV. JAGER 25 13 4 8 75:48 43 7. KRŠKO 25 13 2 10 63:37 41 8. ZRELČE 25 11 2 12 52:52 35 9. MALEČNIK 25 8 1 16 53:59 25 10. ŠMARTNO 25 7 4 14 37:73 25 11. POHORJE 25 6 5 14 30:66 23 12. LJUTOMER 25 5 3 17 47:84 18 13. BISTRICA 25 5 3 17 41:128 18 14. SLOV. GADEC 25 0 2 23 12:140 2 Bistrica - NŠ Poli Drava 0:11 (0:4) Strelci: 0:1 Gavez (11), 0:2 Pože-gar (12), 0:3 Turkuš (14), 0:4 Požegar (28), 0:5 Vrabl (54), 0:6 Gavez (55), 0:7 Martin Krajnc (71), 0:8 Martin Krajnc (76), 0:9 Vrabl (77), 0:10 Vrabl (85) in 0:11 Požegar (90). NŠ Poli Drava: Horvat, Kozar, Antolič (Matija Krajnc), Belšak (Veli-konja), Štiberc, Piberčnik, Klajderič, Gavez, Turkuš (Martin Krajnc), Vrabl in Požegar. Trener: Miran Emeršič. 2. SKL - vzhod Rezultati 25. kroga: Bistrica - NŠ Poli Drava 2:2, Šmartno 1928 - Get Power Šampion 0:0, Slovenj Gradec - Ljutomer 1:5, Trgovine Jager - Pohorje 1:3, Nafta - Mura 05 0:2, Zreče - Malečnik 0:3, Nissan Ferk Jarenina - Krško 5:0. 1. MURA 05 25 23 2 0 102:12 71 2. G. P. ŠAMPION 25 16 5 4 63:22 53 3. FERK JARENINA 25 14 6 5 64:27 48 4. NAFTA 25 15 2 8 80:45 47 5. LJUTOMER 25 13 5 7 55:38 44 6. NŠ POLI DRAVA 25 13 5 7 46:31 44 7. BISTRICA 25 9 9 7 63:40 36 8. POHORJE 25 11 3 11 59:37 36 9. MALEČNIK 25 8 6 11 47:53 30 10. KRŠKO 25 8 4 13 38:44 28 11. TRGOV. JAGER 25 6 6 13 40:52 24 12.ZREČE 25 7 3 15 27:57 24 13. ŠMARTNO 25 3 2 20 18:79 24 14. SLOV. GRADEC 25 0 0 25 10:177 0 Bistrica - NŠ Poli Drava 2:2 (1:1) Strelci: 1:0 Lukič (13), 1:1 Jazbec (27), 1:2 Hauptman (42) in 2:2 Lukič (50)v NŠ Poli Drava: Kocen, Vinkovič, Majcen, Serdinšek, Roškar, Ljubec, Jazbec, Lrajnc Pauko, Matjašič in, Hauptman. Trener: Damjan Vogrinec. LIGA U-14 Rezultati 26. kroga: NŠ Poli Drava - Maribor 0:4, Nafta - Aluminij 0:3, Železničar - Mura 05 1:2, Bistrica - Rudar Velenje 0:0, Dravograd - MIK CM Celje 1:0, Get Power Šampion - Ljutomer Oxigen 2:1, Davidov hram Radgona - Le coq Sportif 2:3. 1. MARIBOR 26 20 2 4 74:10 62 2. MURA 05 26 18 5 3 62:20 59 3. MIK CM CELJE 26 18 3 5 89:16 57 4. G. P. ŠAMPION 26 15 6 5 70:27 51 5. NŠ POLI DRAVA 26 12 5 9 45:35 41 6. ALUMINIJ 26 11 7 8 46:41 40 7. RUDAR VELENJE 26 10 7 9 34:31 37 8. DRAVOGRAD 26 10 7 9 43:35 37 9. LE COG SPORTIF26 9 1 16 44:73 28 10. RADGONA 26 7 6 13 33:55 27 11. LJUTOMER O. 26 6 7 13 28:44 25 12. NAFTA 26 6 1 19 24:90 19 13. BISTRICA 26 5 2 19 18:85 17 14. ŽELEZNIČAR 26 5 1 20 32:80 16 NŠ Poli Drava - Maribor 0:4 (0:1) Strelca: 0:1 Osmanaj (9), 0:2 Črnic (49), 0:3 Črnbic (60) in 0:4 Črnic (67). NŠ Poli Drava: Cafuta, Topolnik, Roškar, Simonič, Goričan, Pal, Perger, Slanič, Pukšič, Muršec in Kos (Matič). Trener: Miran Ljubec. Nafta - Aluminij 0:3 (0:0) Strelca: 0:1 Rumež (43), 0:2 Sitar (63) in 0:3 Sitar (70) Aluminij: Peršuh, Pulko, Babšek, Rogina, Greifoner, Rumež (Gajser), Dovečar (Strel), Čeh, Koren (Nah-berger), Medved in Perger (Sitar). Trener: Simon Vidovič. DEKLETA - U-16 Rezultati 17. kroga: Škale Inter - ŽNK Ljudski vrt 1:7, Kamen Jerič - Slovenj Gradec 3:3, Livar Slovan - Pomurje 0:8. 1. KRKA 15 13 2 0 71:9 41 2. POMURJE 15 11 0 4 110:20 33 3. KAMEN JERIČ 16 9 2 5 47:33 29 4. SLOV. GRADEC 15 7 2 4 27:30 23 5. MARIBOR 14 7 1 6 57:45 22 6. ŠKALE INTER 15 6 1 8 33:51 19 7. LJUDSKI VRT 15 5 2 8 46:63 17 8. LIVAR SLOVAN 15 2 0 13 12:83 6 9. SENOŽETI VODE 14 1 2 11 15:83 5 Škale Inter - ŽNK L. vrt 1:7 (0:5) Strelke: 0:1 Janžekovič 87), 0:2 Nežmah (17), 0.3 Nežmah (27. z 11m), 0:4 Nežmah (39), 0:5 Potrč (41), 1:5 Nežmah (63), 1:6 Nežmah (63) in 1:7 Potrč (70). ŽNK Ljudski vrt: Murko, Fras, Gr-dina, L. Arnuš, Najvirt, Petek, U. Ar-nuš, Jaušovec, Janžekovič, Nežmah in Potrč. Trener: Aleš Huzjak. V soboto slavje v Zavrču V zadnjem krogu 3. SNL - vzhod bodo novi prvaki, igralci Zavrča, odigrali še zadnje letošnje prvenstveno srečanje v tej konkurenci; na domačem igrišču bodo gostili zadnje uvrščeno ekipo Tišine. V Zavrču, ki je v zadnjem časi naredil veliki korak naprej v nogometu na vseh področjih, je to prvo mesto samo poka na i. V naslednji nogometni sezoni bodo tako igrali v 2. slovenski nogometni ligi ter se še močneje zapisali na slovenski nogometni zemljevid, s tem pa poskrbeli še za večjo medijsko pozornost male obmejne občine. V tem kraju je že vse pripravljeno za končno slavje. »Srečanje v Malečniku smo že pozabili, saj nas v soboto čaka prav tako zahtevno srečanje proti Tišini, kjer smo v vlogi favorita. Mi bi se radi od številnih zvestih pristašev poslovili z zmago. Ne bomo sicer nastopili v kompletni sestavi, saj so nas poškodbe dobro načele, vendar zmaga ne bi smela biti vprašljiva. Naš navijači nas bodo v naslednji sezoni gledali v 2. SNL in prav je, da bi nas podprli tudi na zadnji postaji. Po srečanju bo veselo, saj smo pripravili program, prejeli pa bomo tudi pokal za prvaka v 3. SNL - vzhod s strani MNZ Murska Sobota, ki vodi to tekmovanje,« je pred sobotnim srečanjem dejal »alfa in omega« NK Zavrč Primož Belšak. Danilo Klajnšek Športni napovednik NOGOMET 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod Pari 26. kroga - SOBOTA ob 17.30: Zavrč - Tišina, Kovinar Štore - Stojnci, Tehnostroj Veržej - Železničar Maribor, Odranci - Paloma, Koroška Dravograd - Pohorje, Trgovine Jager - Črenšovci, MU Šentjur - Malečnik. ŠTAJERSKA LIGA Pari 26. kroga - NEDELJA ob 18.00: Gerečja vas Unukšped - Mons Claudius, Holermuos Ormož -Šmartno 1928, Šoštanj - Get Power Šampion, Šentilj Jarenina - Oplotnica, GIC Gradnje Rogaška - Jurov-ski dol, Bistrica - Peca, Zreče - Tehnotim Pesnica. 1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ Pari 22. kroga - SOBOTA ob 16.30: Bukovci - Markovci, Hajdina - Cirkulane, Apače - Podvinci, Boč - Videm, Dornava - Gorišnica, Skorba - Rogoznica. I. SŽNL 21. krog: Ljudski vrt Ptuj - Slovenj Gradec (v nedeljo, 3. junija ob II. uri na igrišču z umetno travo na Ptuju). Danilo Klajnšek 3. MEDNARODNI TURNIR U-8 IN U-10 NA PTUJU V soboto, 2. junija, bo na Ptuju, v organizacije NŠ Poli Drava Ptuj, potekal že 3. mednarodni turnir za mlade nogometaše U-8 in U-10. Na Mestnem stadionu in na igrišču z umetno travo, se bo v soboto po programu zvrstilo kar 112 tekem (ena traja 15, v končnici 20 minut)! Turnir v kategoriji U-10 je celo največji te vrste v Sloveniji. Na turnirju bo sodelovalo 40 ekip, 20 v vsaki konkurenci, ki bodo razporejene v štiri skupine po 5 moštev. V vsaki skupini bodo ekipe igrale po sistemu vsak z vsakim, zmagovalec iz vsake skupine se bo uvrstil v finalni del, ostale ekipa pa v razigravanje za mesta od 5-16 (zadnjeuvrščene ekipe izpadejo iz tekmovanja). Nogometni praznik mladine se bo s tekmami predtekmovanja pričel že ob 9. uri, zaključni boji pa bodo potekali od 15.45 do 19.30. Nastopale bodo ekipe iz Slovenije (Drava, Domžale, Aluminij, Maribor, Triglav, Hit Gorica, Nafta, Primorje, Faktor, Mura 05, Get Power Šampion, Bravo, Malečnik, Alfa club, Železničar), Hrvaške (Medimurje, Mak-simir, Stari Grad Rijeka, Bjelovar, Fotex, Kustošija) in Srbije (Polimlje). JM KOLESARSTVO Uvod v kolesarski mesec v Kranju Jutri se z dirko za veliko nagrado Kranja v Sloveniji prične kolesarski mesec. V nedeljo sledi dirka po ulicah Kranja, naslednji torek se pričenja štirinajsta dirka po Sloveniji, največja kolesarska prireditev pri nas, ob koncu meseca pa se bodo kolesarji pomerili še na državnem prvenstvu, ki bo letos v okolici Polhovega Gradca. Dirka za VN Kranja - memorial Filipa Majcna bo letos prvič uvrščen v prvo kategorijo dirk (1.1 UCI). Na 173 kilometrov dolgi krožni progi od Kranja do Tržiča bo nastopilo 150 kolesarjev iz petnajstih moštev. Od tega bosta dve Pro tour moštvi slovenskih kolesarjev - Liquigas in Lampre (zanj bo nastopil Tadej Valjavec), štiri Professional Continental - Team L. P. R. (Borut Božič), Amore e Vita, Aurum in Miche, ostali kolesarji nastopajo v Continental moštvih (vključno s Perutnino Ptuj), prijavljene pa so tudi tri nacionalne selekcije Hrvaške, Srbije in Slovaške. Sodeč po rezultatih iz preteklosti so eni izmed ožjih favoritov za zmago kolesarji Perutnine Ptuj, ki so bili najboljši v zadnjih dveh letih. A zmagovalcev ni več v ptujskih vrstah, saj sta tako Martin Hvastija (zmagovalec leta 2005) kot Boštjan Mervar (lanski zmagovalec) končala karieri tekmovalca. Zanje bo priložnost, da zmagi ponovita šele v nedeljski dirki bivših zmagovalcev. UG ATLETIKA Člani in članice Atletskega kluba Keor iz Ptuja bodo v nedeljo, 3. junija, v Ljubljani nastopili na mednarodnem atletskem mitingu, ki bo štel tudi za veliko nagrado Slovenije. ŠPORTNO PLEZANJE Ptujska športna plezalka Mina Markovič bo ta vikend nastopila v Kranju na prvi tekmi za državno prvenstvo. ROKOMET RK Ormož praznuje Abrahama V soboto, 2. junija 2007, s pričetkom ob 14. uri RK Ormož v športni dvorani na Hardeku ob praznovanju 50-letnice obstoja kluba oz. abrahama organizira turnir veteranov, kjer bodo nastopile vse starejše ormoške rokometne selekcije. Razpored turnirja: 14.00: zbor igralcev 14.15: otvoritev turnirja 14.20: Veterančki - Pripravniki 15.00: Mlajši veterani - Veterani 15.40: eksibicijska tekma: Super veterani - UO RK Ormož in sponzorji 16.20: tekma poražencev 17.00: tekma zmagovalcev 19.00: piknik v legendarni Mestni grabi. UK Atletika • Mednarodni miting v Italiji Pajtlerjeva in Horvat v reprezentanci Slovenije V nedeljo je v Italiji potekal že šestindvajseti Miting Brixia na katerem je nastopilo 14 italijanskih, nemških in švicarskih regij, Slovenija pa je nastopila kot država. Slovenske barve sta uspešno zastopala dva člana Atletskega kluba Keor Ptuj, Laura Pajtler v teku na 800 metrov in Mitja Horvat kot član slovenske štafete 4 x 100 metrov. Na tekmovanju mlajših mladincev (kategorija U-18) je bilo doseženih veliko kvalitetnih rezultatov in norm za nastop na svetovnem prvenstvu omenjene kategorije. Tja se želi uvrstiti tudi Pajtlerjeva, ki pa ji zaenkrat ta cilj še ni uspel, kljub temu pa je v teku na 800 metrov zasedla odlično tretje mesto v močni mednarodni konkurenci z novim osebnim Mitja Horvat in Laura Pajtler rekordom, ki sedaj znaša 2 minuti in 12,64 sekunde. S tem je za slovensko reprezentanco prispevala 11 točk od skupno 121, kar jo je uvrstilo na skupno tretje mesto pri dekletih. Kickboks • Pred tekmo svetovnega pokala V Italijo trije člani in šest mladincev Na podlagi kriterijev za izbiro reprezentance je selektor reprezentance Slovenije Vladimir Sitar v širši seznam reprezentance Slovenije v kikboksu, ki bo nastopala na svetovnem pokalu WAKO organizacije od 1. do 3. junija v Salsomaggio-re Terme v Italiji vpoklical 58 tekmovalcev in tekmovalk iz 16 klubov v mladinski in članski kategoriji. Na tekmovanje bo dejansko odpotovalo 47 tekmovalcev in tekmovalk, saj se nekateri zaradi šolskih obveznosti ne morejo udeležiti tekmovanja, nekaj pa jih je tudi poškodovanih. Iz Kluba borilnih veščin Ptuj potujejo na tekmovanje trije člani (Sabina Kolednik, Aleksander Kolednik in Nadja Šibila) in pet mladincev (Matic Bedenik, Filip Janžekovič, Luka Vindiš, Tilen Abraham in Adriana Korez). Iz Kluba borilnih veščin Ormož gre v Italijo mladinec Jaka Štefančič. Selektor Vladimir Sitar je pred tekmovanjem povedal: »Ta tekma za svetovni pokal velja vsako leto za najmočnejšo Foto: Franc Slodnjak Udarna trojica, Ptujčanov s trenerjem: Aleksander in Sabina Kolednik, Nadja Šibila ter Vladimir Sitar v Evropi, saj na njej nastopa okrog 1400 tekmovalcev. Vedno se veselimo takšne konkurence, saj je to pravi test sposobnosti in pripravljenosti naših tekmovalcev. Na tekmovanje potujemo z ekipo, ki nima vseh najboljših posameznikov, saj je čas zaključnih izpitov v šolah. V takih primerih šele opazimo, da smo res amaterski šport, Rokomet • RŠ Ptuj Prvi med 33 ekipami! V preteklem tednu so sezono uspešno zaključili tudi mlajši dečki B (letniki 1995) RŠ Ptuj, potem ko so na finalnem turnirju za mesta med 9. in 12. mesto osvojili drugo mesto v tej skupini in skupno deseto mesto v državi. Mladi Ptujčani so v končnici odigrali štiri turnirje in so se enakovredno borili z vrstniki iz Krškega, Grosupljega in Krima iz Ljubljane. Ekipa mlajših dečkov B s trenerjema Radom Vnukom in Robijem Krasničem saj morajo naši člani reprezentance svoje obveznosti v šolah in nenazadnje v službah opravljati kot vsi ostali. Kljub temu upam na dober nastop prisotnih članov in članic ter mlajših tekmovalcev, ki imajo odlično priložnost dokazati sebi, meni in drugim svoje sposobnosti in potrditi svoje mesto v reprezentanci, ki bo letos Pravo presenečenje pa so pripravili mladi rokometaši Rokometne šole Ptuj letniki 1996 in 1997. Ti so sodelovali na mednarodnem turnirju v Hrastniku, na katerem so sodelovale ekipe iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Ptujčani, letniki 1997, so pod vodstvom Saša Petka nanizali šest zmag in v konkurenci triintridesetih ekip osvojili prvo mesto. V finalu je RŠ Ptuj premagala hrvaško ekipo Bribir z 9:8. Letniki 1996 so bili prav tako odlični, saj so v konkurenci šestintridesetih ekip končali tekmovanje na 3. mestu. Do tega uspeha jih je popeljal trener Maks Žuran. Sicer pa so v tekmi za tretje mesto mladi nadobudni ptujski rokometaši premagali hrvaško ekipo SanSport iz Čakovca z rezultatom 7:5. Že prejšnji teden smo poročali, da so mlajši dečki B, letnik 1994, osvojili peto mesto v državi. Vsi v RŠ Ptuj si nedvomno zaslužijo čestitke za letošnje dobre rezultate, predvsem pa za strokovno delo z mladimi. David Breznik Prav tako tretje mesto so osvojili fantje, kjer je svoj delež prispeval Horvat v štafeti 4 x 100 metrov, ki je osvojila tretje mesto s časom 43,19 sekunde. Ta konec tedna čaka oba reprezentančni nastop v Zenici, kjer bo Pajtlerjeva tekla na 800 metrov, Horvat pa na 100 metrov. Minuli konec tedna je v Kranju potekal 13. atletski miting mladih poimenovan Memorial Vučko, namenjen najmlajšim. V kategoriji mlajših cicibank (U-10) je sedemletna Maja Be-drač zmagala v skoku v daljino (395 centimetrov) in bila tretja v teku na 60 metrov (9,38 sekunde). Tretja mesta sta osvojila še Tim Ravnjak na 60 metrov in Kovač Miha v skoku v daljino. UE nastopala na Svetovnem prvenstvu WAKO organizacije jeseni na Portugalskem in v Beogradu ter na Mladinskem Evropskem prvenstvu na Portugalskem. Posebna priložnost je tudi za tiste tekmovalce, ki še niso na reprezentančnem spisku, predvsem zaradi premale konkurence v Sloveniji in posledično premalo nastopov, kar velja predvsem za tekmovalce v disciplini full kontakt, ali pa tudi za kakšne mlade perspektivne tekmovalce. Glede na konkurenco in glede na to, da z nami ne potuje kar nekaj kandidatov za medalje, pričakujem 4 do 5 medalj, kar bi bil kar lep uspeh in velika vzpodbuda za nadaljnje delo in treninge.« Franc Slodnjak Strelstvo Vesni Mele in Teodorju Pevcu dvojno zlato Preteklo soboto je v Škofji Loki v organizaciji domačega strelskega društva in pod pokroviteljstvom Medicusa, slovenskega zdravniškega združenja, ki skrbi za pospeševanje športnih aktivnosti slovenskih zdravnikov, potekalo državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za zdravnike in stomatologe, ki sta se ga udeležila tudi naša strelca Ptujčan Teodor Pevec in ormoška strelka Vesna Mele. Vesna je naslov prvakinje pri puški osvojila s 367 krogi, pri pištoli pa je bila najboljša s 348 krogi. Teodor je s puško slavil s 381 krogi, pri pištoli pa je dosegel 349 krogov ter prvič v svoji strelski karieri premagal njemu doslej nepremagljivo oviro Branka Koširja, ki je v obeh disciplinah osvojil srebrno medaljo, zelo tesno pa je bilo predvsem pri puški, kjer je odločala boljša zadnja serija (97:96). Oba strelca pa se že vneto pripravljata na svetovno zdravniško prvenstvo, ki bo potekalo od 24. do 29. junija v afriški državi Maroko. Simeon Gonc Foto: Simeon Gönc Vesna Mele in Teodor Pevec sta postala državna prvaka med zdravniki in stomatologi s puško in pištolo. Športna šola Juhuhu Petdnevni tabori z Juhijem (25.-29. 6., 2.-6. 7., 9.-13. 7. in 16.-20. 7.) Športna šola Juhuhu je tudi letos uspešno skrbela za športno vzgojo otrok, prvič so bili vanjo vključeni tudi otroci iz Maribora. Z Juhijem so vadili gimnastiko, atletiko, igre z žogo, ples, plezanje, pohodništvo in orientacijo, rolanje, jahanje, alpsko smučanje in plavanje. Mirovali pa ne bodo tudi v počitnicah, saj so za otroke spet pripravili petdnevne tabore, kjer lahko najmlajši aktivno (brez računalnikov, televizorjev in mobilnih telefonov) preživijo prosti čas. Tomi Jagarinec, vodja športne šole: "Rdeča nit taborjenja bodo številne športne vsebine, ki so tesno povezane s samim bivanjem v naravi, prepletene pa so s pravili življenja v taboru, ko je v danem trenutku za uspeh odločilna enkrat skupinska taktika, drugič obvladovanje najbolj individualnih nalog, kot so pospravljanje šotora in ostala nujna vsakdanja opravila ..." Tabor bo postavljen v idiličen taborniški prostor ob gozdu, v kraju Bodislavci, in se nahaja 500 metrov od kopališča Bio Terme. Učitelji športne šole Juhuhu bodo za otroke pripravili številne športne aktivnosti (plavanje, jahanje, lokostrelstvo, spretnostni poligoni, igre brez meja, orientacijski pohodi, ...), med drugim pa bodo organizirali tudi tečaj tujega jezika. Na voljo so štirje termini (25.-29. 6., 2.-6. 7., 9.-13. 7. in 16.-20. 7.), cena za otroka pa je 130 evrov. Lani se je Juhi tabora v 3 tednih udeležilo 96 otrok. "Kljub temu, da so bili najmlajši udeleženci stari samo 5 let, smo čudovite 3 tedne bivanja v naravi preživeli s 100 % udeležbo in brez poškodb. Uspeh pripisujemo dobremu programu in usposobljeni učiteljski ekipi, ki bo tudi letos našim mladim prijateljem pričarala nepozabno poletno doživetje," je zaključil Tomi Jagarinec. Dodatne informacije lahko dobite na spletni strani www.juhuhu.si ali na tel. št. 031 663 777. JM Planinski kotiček Planinski tabor v Završnici 22.-27. julij 2007 Mladinski odsek PD Ptuj organizira 6-dnevni mladinski planinski tabor, ki bo potekal od 22. do 27. julija 2007. Odhod vlaka v nedeljo, 22. julija, ob 6.45 iz ŽP Ptuj. Letos bo tabor potekal v dolini Završnice, ki leži nad Žirovnico na Gorenjskem in jo obdajajo hribi Vrtača, Begunjščica, Stol in drugi. Na tabor se bomo odpeljali z vlakom ter si ogledali lepote naše dežele. V tem času bomo raziskovali okolico Koče pri izviru Završnice, kjer si bomo postavili naš bazni tabor kar v koči. Osvojili bomo nekaj vrhov, se kopali v jezeru, se ob večerih greli ob tabornem ognju, za pogumne postavili šotore, v prostem času pa se igrali, počivali in prevračali »kozolce«. Tabor je namenjen vsem, program pa bo prilagojen osnovnošolski mladini. Cena: 125 € za otroke, 135 € za odrasle in vključuje: prevoz, polni penzion v Koči pri izviru Završnice, program tabora. Navedeni znesek lahko poravnate v dveh obrokih: pri mentorju planinskega krožka, v pisarni PD Ptuj ali s položnico s pripisom TABOR 2007 na TRR PD Ptuj: 042 02 - 0000493764. Potrebna je naslednja oprema: nahrbtnik, planinski čevlji, topla oblačila, rezervna oblačila, krema za sončenje, kopalke, družabne igre, spalna vreča obvezno . P. S. Do koče nam bo večino prtljage pripeljal Jeep! Rok prijave: 1. julij! Prijavite se lahko v pisarni Planinskega društva Ptuj (Prešernova 27) v času uradnih ur (v torek in petek, od 17.-19. ure) ali pri mentorju planinskega krožka oziroma pri vodji tabora Doroteji Plajnšek na gsm: 041 478 527 ali na mail: doroteja.plajnsek@gmail.com. Več informacij najdete tudi na: http://www.pdptuj.si/(Mladinski odsek). Lep planinski pozdrav! Člani vodstva: Bojana, Doroteja, Iztok, Marija, Polona in Primož. Uspeh ptujskih planincev na tekmovanju na državni ravni V soboto in nedeljo (26. in 27. maj) se je na Pokljuki odvijalo državno tekmovanje v planinski orientaciji SPOT 2007. Tekmovanje je sestavljeno iz nalog orientacije, planinske šole, poznavanja gorstev, prve pomoči in nalog na terenu. Proga za praktični del je bila speljana s startom v Gorju-šah pri Bohinju in ciljem pri penzionu Jelka na Pokljuki. Po uspešnem regijskem tekmovanju sta se na državno uvrstili ekipi Planinskega društva Ptuj v dveh kategorijah in sicer E in F. Svojo nalogo sta opravili odlično, saj je E ekipa zasedla drugo mesto. Ekipo so sestavljali: Rosanda Rojko, Slavko Golob, Janez Vertič in Davorin Kelenc. Ekipa v kategoriji F (v sestavi Jakob Ovčar, Marija Baškarad in Primož Trop) pa je zasedla tretjo mesto. Davorin Kelenc Kolesarski maraton Podlehnik 2007 Kolesarska sekcija ŠD Pod-lehnik je v soboto izvedla že 9. kolesarski maraton. Lepo vreme je v soboto privabilo veliko število ljubiteljev kolesarstva, saj se jih je na startu pojavilo 158. V bistvu pa jih je bilo še več, saj so se nekateri priključili kolesarjem brez prijave. Za udeležence sta bili pripravljeni dve progi in sicer krajša (23 km) in daljša (46 km). Mirko Milošič, član organizacijskega odbora, nam je povedal naslednje: »Naslednje leto pripravlja Kolesarska sekcija ŠD Podlehnik jubilejni 10. kolesarski maraton. Želimo si, da bi bil obiskan tako, kot je bil letošnji, to pa je seveda odvisno tudi od vremena. Zahvala vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi letošnjega maratona.« Kljub temu, da je imel maraton rekreativni značaj je bil prisoten tudi tekmovalni naboj. Po pričakovanju je na 46 km dolgi progi slavil Zvone Hasemali, na 23 km pa je zmagal Slavko Krajnc, z 48 kolesarji in kolesarkami je bila najštevilčnejša ekipa Taluma, Najstarejša udeleženka je bila Nežka Medved iz DU Ptuj, najmlajši udeleženec pa Anže Horvat. DK Foto: UE C? ktualno. 3,85 -3,50 - Ptuj • Ptujski vrtičkarji so še lahko nekaj časa mirni Ptujski oblastniki ne bodo posnemali ljubljanskih Potem ko se je ljubljanski župan Zoran Jankovič odločil, da bo na nekaterih območjih Ljubljane naredil red, kar zadeva vrtičkarje, nas je zanimalo, kako je s tem na Ptuju, ali ptujski mestni oblastniki in nekateri drugi lastniki zemljišč, ki so spremenjena v vrtove, razmišljajo v podobni smeri. Pokazalo se je, da so za zdaj ptujski vrtičkarji lahko mirni. Povrhu jim tudi ni potrebno plačevati najemnine, tako na zemljiščih, ki so v lasti MO Ptuj, kot tudi na zemljišču Agisa Zavore, d. d., na Bregu, ob Dravi. MO Ptuj ima vrtove na zemljiščih oziroma lokacijah v treh mestnih četrtih: MČ Breg, MČ Ljudski vrt in MČ Center. V MČ Breg je skupaj novih pogodb za vrtove od leta 1999 niso podpisovali, po starih pogodbah pa je bil zakupnik obvezan na zemljiščih oziroma vrtovih v lasti MO Foto: Črtomir Goznik Na zemljišču Agisa Zavore, d. d., na Bregu (ob Dravi) so si številni vrtičkarji postavili tudi različne lesene objekte. Kot je povedal direktor Emerik Weigl, jih za zdaj pustijo pri miru, namembnost zemljišča je v teku, kar pomeni, da vrtov na tem zemljišču ne bo v nedogled. Najemnine ne pobirajo. tujejo nobenega preganjanja vrtičkarjev, četudi pogodb ne spoštujejo in ne plačujejo najemnin. V Osojnikovi (vrtovi med kidričevskima blokoma I in II), kjer naj bi kmalu začeli graditi nov velik ptujski vrtec, pa vrtičkarji prav tako še niso ogroženi, ker je zemljišče še pod denacionalizacijo, zanj so zahtevo po vrnitvi napisali Herbersteini. V MO Ptuj pa tudi ne načrtujejo ureditve novih površin za vrtičkarje, ker ni nobenega zanimanja. Glede statusa zemljišč (vrtov) ob pokopališkem zidu na Ptuju (nekdanje Mestno pokopališče) pa je Dragica Šteflič iz pravne skužbe MO Ptuj odgovorila: »Na podlagi razpložljive dokumentacije ugotavljamo, da sta predmet poizvedbe parceli št. 606 (njiva) v izmeri 543 m2 in 607 Foto: Črtomir Goznik Tudi vrtičkarji ob Osojnikovi, kjer naj bi zrasel novi veliki ptujski vrtec, so še lahko nekaj časa mirni, zemljišče, na katerem naj bi gradili, je še vedno v denacionalizacijskem postopku, zanj so zahtevo vložili Herbersteini. Zdaj je idealen čas za vezavo vašega denarja, saj smo v Abanki pripravili posebno depozltno ponudbo z izjemno ugodnimi obrestnimi merami. Posebna ponudba velja od 21. 5. 2007 do 30. 6. 2007 za novo sklenjene depozitne pogodbe v domači valuti, brez možnosti obnavljanja. Najmanjši znesek vezave znaša 120 EUR. Posebni pogoji depozitne ponudbe: • za obdobje od 181 dni do vključno 1 leta znaša letna fiksna obrestna mera 3,85 %, • za obdobje nad 1 do vključno 3 let znaša letna fiksna obrestna mera 4,05 %. Prepričal vas bo informativni izračun s primerjavo obrestovanja depozita po posebni ponudbi in sredstev na osebnem računu: Znesek Letna fiksna obrestna mera Znesek obresti Skupni znesek 1,00 _ Depozit po posebni ponudbi od 21.5.2007 do 21.5.2008 5.000,00 EUR 4,05% 202,84 EUR 5.202,84 EUR 0,50 _ Sredstva na osebnem računu od 21.5.2007 do 21.5.2008 5.000,00 EUR 0,10% 4,98 EUR 5.004,98 EUR 0 _ www.abanka.si | info@abanka.si | Abafon 0801 360 ABANKA 74 vrtov, locirani pa so ob bivši Petlji (Ob Dravi 3 a), ob potoku Studenčnica in vrtcu Zvonček, ob Semenarni ter ob Sudenčnici in bivši Petlji; skupaj jih je 74. Na območju MČ Ljudski vrt je vseh vrtov 120, ki so locirani med OŠ Ljudski vrt in Kajuhovo ulico ter med Vodovo ulico in trim stezo v Ljudskem vrtu. Največ lokacij vrtov pa je v MČ Center, kjer je skupaj 321 vrtov, ki jih najdemo ob potoku Grajena, pod mestnim pokopališčem (zid pokopališča, slednji vrtovi so predmet denacionalizacije), pod gradom, med Kvedrovo in Osojnikovo ulico (železniška postaja) ter med Potrčevo in Osojnikovo ulico (kidričev-ski blok I. in II). Skupaj je na Ptuju v tem trenutku še 515 vrtov. Po podatkih, ki smo jih pridobili v ptujski Mestni hiši, Ptuj: gojiti samo povrtnine za lastno uporabo, skrbno obdelovati zemljo, preprečevati bolezni na povrtninah, urediti zemljišče za prezimovanje, prav tako ni smel postavljati ograj in drugih objektov, ki bi posegali v videz okolja ter samovoljno oddati vrt v najem drugi osebi, v roku poravnavati najemnino za vrt. Na Ptuju vrtičkarjenje brezplačno V tem trenutnu letne najemnine, ki sicer ni bila visoka, MO Ptuj na veselje vrtičkarjev, ki tudi ne spoštujejo zakupnih pogodb, ne pobira. Podobno je z vrtovi na zemljišču Agisa Zavore, d. d. V MO Ptuj vsaj v tem trenutku tudi ne načr- (travnik) v izmeri 1579 m2. Na podlagi pravnomočno zaključenega denacionalizacijskega postopka je bil solastniški delež na navedenih parcelah vrnjen denacionalizacijskemu upravičencu Aleksandru Kr-jukovu s pravnomočno delno odločbo upravnega organa z datumom 13. oktober 2004. Denacionalizacijskemu upravičencu so bile omenjene ne-premičnice vrnjene v solast, na njivi v deležu 271 od 543 m2, na travniku pa 776 od skupnih 1579 m2. Skrbnica za posebni primer v postopku denacionalizacije premoženja po pokojnem upravičencu Aleksandru Krjukovu je vložila odškodninski zahtevek po drugem odstavku 72. člena zakona o denacionalizaciji 30. januarja 2006. V teku je cenitveni postopek.« Z zemljiščem Agisa Zavore, d. d., ob Dravi na Bregu vrtič-karji razpolagajo divje, za vrtove ne plačujejo najemnine, prav tako ni znano število vrtov na tem območju, ki je tudi najgosteje posejano z najrazličnejšimi objekti. Direktor Emerik Weigl je za Štajerski tednik povedal, da bo tudi tega veselja enkrat konec, urejajo namebnost zemljišča, »saj se takšnega zemljišča ne uporablja za vrtove,« poudarja. Povedal je tudi, da nikogar za zdaj ne bodo preganjali z buldožerji, pred uveljavitjo spremembne namembnosti pa bodo vrtičkarje pravočasno obvestili. Trenutno stanje glede vrtov v MO Ptuj oziroma v samem Ptuju tako kaže nikogar pretirano ne zanima, razen v nekaterih četrtih, kjer redno opozarjajo na (ne)urejenost zemljišč, kjer so vrtovi, najbolj jih seveda motijo najrazličnejše lope, nekateri imajo v njih tudi živali. Čeprav je v pogodbah vse natančno navedeno, jih večina ne spoštuje, ker tudi ni nikogar, ki bi jih vzel pod lupo, nadzoroval njihovo izpolnjevanje oziroma ustrezno sankcioniral v primeru kršitve. Tudi ni podatkov o tem, koliko so vrtički vir onesnaževanja tal, vode, hrane. Na drugi strani pa je hrana, ki prihaja z vrtičkov na domače omizje, ena najbolj zdravih, ker je pot z vrta na krožnik tudi najkrajša se zaradi transporta ne izgubljajo minerali in vitamini. Brez dvoma pa je za večino vrtičkarjev vrt tudi pomemben vir socialne stabilnosti družinskega proračuna, saj z doma pridelano zelenjavo pomembno prispevajo k zmanjševanju stroškov družinskega proračuna. Delo na vrtu je za večino tudi ena od oblik rekreacije, sproščanja po napornem delu in tudi pomembna oblika druženja. Za nekatere pa tudi dopust, ker nimajo denarja, da bi do-pustovali drugje, zato imajo nekateri ob lopah tudi tuše, da se po napornem delu stu-širajo ali pa s to vrste ohladitve uspešno premagujejo vse višje temperature. V letu 2002 so v MO Ptuj sprejeli tudi odlok o pristojnostih in nalogah četrtnih skupnosti pri oddajanju vrtov v zakup, s pomočjo katerega so prav tako želeli izboljšati red na področju vrtičkarstva, a žal nikoli ni vstopil v veljavo, zakaj ne pa podatkov ni. Hajdoše • Pet let Štajerskih frajtonarjev Jubilej z glasbenimi gosti od blizu in daleč V gasilskem domu Hajdoše so 25. maja praznovali peti jubilej Štajerski frajtonarji KD Valentin Žumer Hajdoše. Praznične trenutke so delili s pevskimi in glasbenimi skupinami od blizu in daleč, domačo skupino ljudskih pevk Gmajnaric, ki jih vodi Silva Kajtezovič, Šmarskimi muzi-kanti s pevko Sanjo Planko, humoristom Gezom Farkašem, ki je k petju pripravil tudi župana občine Hajdina Radoslava Simoniča, ki je pokazal, da zna tudi peti, ne samo voditi občino Hajdino, pevsko skupino Jua iz Središča ob Dravi in ansamblom Tineta Lesjaka, ki že 20 let uspešno vodi ansambel Bratje iz Oplotnice, ki je doslej naučil igrati harmoniko že 1021 mladih glasbenikov. Na začetke delovanja skupine Štajerski frajtonarji, ki je imela 13 članov, 11 fantov in 2 dekleti, je spomnil predsednik KD Valentin Žumer Hajdoše Alfonz Strnad. Po 2,5 letih delovanja so izdali CD in kaseto, imeli veliko nastopov doma in v tujini, Česki, Nemčiji, Slovaški in Hrvaški. Od prvotne sestave je ostalo osem članov, šest fantov in dve dekleti. Tudi v novi sestavi so izdali CD in kaseto, njihovo igranje so spoznali v številnih slovenskih krajih in tudi v tujini, predvsem v Avstriji in Nemčiji. Po njihovih stopinjah uspešno stopa že mlajša skupina Štajerskih frajtonarjev. V imenu občine je glasbene jubilante pozdravil župan Ra-doslav Simonič, v imenu ZKD občine Hajdina pa predsednik Ivan Ogrinc. Foto: Črtomir Goznik MG Mlajša skupina frajtonarjev uspešno nadaljuje tradicijo starejše skupine. Obe strokovno vodi Primož Kelenc. Foto: Črtomir Goznik Jubilej Štajerskih frajtonarjev je počastil tudi Tine Lesjak s svojim ansamblom. Foto: Črtomir Goznik _L I, ^MUu j/ i /1 f 17 //1 M m V Foto: Črtomir Goznik Glasbene pozdrave so Štajerskim frajtonarjem prinesli tudi Šmarski muzikanti s pevko Sanjo Planko. V Središču ob Dravi je doma uspešna pevska skupina Jua, ki jo vodi Lucija Po-crnja. Nagradno turistično vprašanje Bogato poletno prireditveno dogajanje V gospodinjstva MO Ptuj te dni prihaja koledar dogodkov Poletje na Ptuju 2007, ki ga je v nakladi 16 tisoč izvodov izdala MO Ptuj. Knjižica, ima več kot 80 strani, vsebuje opis več kot 200 različnih prireditev, ki se bodo odvile od prvega junija do konca septembra 2007, napoveduje tudi 30 dogodkov do konca leta, splošne informacije, Foto: Črtomir Goznik Eden od kulturnih vrhuncev lanskega prireditvenega poletja na Ptuju je bil nastop slovenskih filharmonikov. Ptujski postpesimisti se trudijo, da bi jih pripeljali tudi letos. podatke o nekaterih zavodih, fotografije, napoved za kurentovanje 2008, rojstnodnevno srečanje predstavnikov Evropskega združenja karnevalskih mest (Dies Natalis), ki bo v začetku oktobra 2007 potekalo na Ptuju v novem hotelu Primus. Del teksta je tudi v angleškem jeziku. Prvi izvodi koledarja naj bi bili že danes na voljo v TIC Ptuj. V MO Ptuj bodo 24. junija po dveh letih premora ponovno organizirali tek partnerskih mest, vse pa je tudi že pripravljeno za tradicionalni grajski vinski praznik, ki bo 16. junija na ptujskem gradu. Pri Turistični zvezi Slovenije je v prejšnjem tednu pričela delati komisija za mednarodno sodelovanje. Na prvi seji so govorili o sodelovanju TDO v pripravah Slovenije na pred-sednikovanje EU. Turistično društvo Ptuj je ob tej priložnosti predlagalo, da bi bila ena od aktivnosti turistične društvene organizacije v tem obdobju tudi organizacija in izvedba posveta o izmenjavi mnenj o problematiki starih zgodovinskih mest, gradivo na 120 straneh so pripravili v TD Ptuj. Predstavil ga je predsednik TD Ptuj Albin Pišek. Predstavniki TD Ptuj se bodo konec tedna udeležili tudi 13. srečanja TD objezerskih mest Slovenije, ki bo tokrat v Bohinju. Ptujsko igrišče za golf je 25. maja letos praznovalo osmo leto uspeš- nega delovanja. Nagrado bo prejela Ivanka Mohorko, Zagrebška cesta 72, Ptuj. Danes vprašujemo, kateri po vrsti bo letošnji grajski vinski praznik. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 8. junija 2007. Kuharski nasveti Češnje Ko češnja razvije svoje razkošne bele cvetove, je res pomlad, poleti pa češnje naznanijo začetek sezone domačega sadja. Domovina češenj sega od Turčije do zahodne Sibirije. Ta rdeč sadež so od mlajše kamene dobe poznali skoraj po vsej Evropi. Rdeče, rumene, črnein še marsikakšne te dni že vabijo na svojo gostijo. Češnje se uvrščajo med občutljivo sadje in niso primerne za pogosto presipavanje. Pri obiranju pazimo, da nabiramo res zrele plodove, saj po obiranju ne zorijo več in ne dosegajo tipičnega okusa. Pri nakupu izbiramo sladke, okusne, čvrste, svetleče plodove, ki nimajo uvelih pecljev. Za dan ali dva jih lahko shranimo v hladilnik. V kolikor jih imamo preveč, jih izkoščičimo ter jih shranimo v zamrzovalno skrinjo ali posušimo. Češnje brez koščic se pri zmerni temperaturi posušijo v enem do dveh dneh. Suhe češnje pridejo še kako prav pozimi, ko jih namočimo v topli vodi oziroma uporabimo za kompote ali slaščice. Glede hranilne vrednosti so češnje cenjene zaradi sladkorjev, mineralnih snovi, zraven kalija, kalcija, magnezija in fosforja vsebujejo še nekaj železa, od vitaminov pa v češnjah najdemo precej vitamina C in nekatere vitamine iz B-k, še posebej veliko vitamina B2. Zraven tega uživanje presnih češenj ugodno vpliva na delovanje prebavil in pospešujejo izločanje toksinov iz vsega telesa. Zraven tega je češnja vsestranska rastlina. Iz češnje-vih pecljev si lahko pripravljamo tudi čaje. Češnje imajo po večini meso od svetlo rumene do rumene barve, ki je lahko sladko ali grenko, v zrelosti pa redkokdaj kislo. r/T* ' «k* ■ i ^ * ^ «t ----- ' ■ i . Sorte češenj razlikujemo tudi po teži plodov, ki znaša od štiri grame pri najzgodnejših sortah do deset gramov pri poznejših sortah češenj. Zgodnje sorte imajo mehko meso in jih imenujemo srčike. Pozne sorte imajo čvrsto meso in jih imenujemo hrustavke. Tako v kuhinji mehke sorte pogosto skupaj z drugim sadjem skuhamo v manjši količini vina ali druge aromatične tekočine ter jih pretlačimo in tako uporabimo kot sadno omako. Lahko pripravimo kis-lo-slano omako, ki jo ponudimo zraven mesa, in sladko, ki jo ponudimo zraven biskvit-nih slaščic ali sladoleda. Češnje še vedno najpogosteje uporabimo za pripravo slaščic, češnjevih sokov in sirupov, v kombinaciji s sadjem, ki vsebuje veliko pekti-na, pa iz njih pripravimo tudi okusne marmelade in džeme. Vedno bolj priljubljeno pa je tudi češnjevo vino. Češnje pogosto ponudimo tudi s sladoledom, najbolj je da jih najprej flambiramo v sladkorju in poljubnem likerju, lahko pa jih ponudimo in pripravimo tudi z mesnimi jedmi, tako jih v Franciji pripravljajo z raco in drugo perutnino, v Avstriji v tem času pripravljajo češnje-ve pite in zavitke. Tudi pri nas pogosto pripravimo češnjev zavitke, pite, kupe, sladke omake, biskvitne rezine, torte, pudinge, narastke in podobne jedi. Češnje se po okusu ujemajo tudi s skuto, sladko in kislo smetano in tako lahko pripravimo tudi številne sladice, ko med sabo mešamo skuto in češnje. Češnje so tudi najprimernejšo sadje za kan-diranje. Zelo znana in cenjena jed je tudi češnjev puding, ki ga pripravimo tako, da namočimo 10 dekagramov belega kruha skupaj s skorjo. Lahko namočimo samo skorje belega kruha. Ko se kruh zmehča tekočino odlijemo in ga pretlačimo skozi cedilko. Posebej penasto umešamo osem deka-gramov surovega masla in mu dodamo kruh. Nato dodamo en vanilin sladkor in enega za drugim med mešanjem dodamo tri rumenjake. Posebej skuhamo 40 dekagramov češenj, ki smo jim že pred kuhanjem odstranili koščice. Kuhane odcedimo, ohladimo in jih prisipamo k masi. Preden češnje sipamo k masi, jih lahko odišavimo s poljubnim sadnim likerjem. Posebej ste-pemo tri beljake in 10 deka-gramov sladkorja v trdi sneg ter ga s kuhalnico primešamo k masi. Model za šarkelj dobro namažemo z maslom, potrese-mo z drobtinami in vanj sipa- mo pripravljeno maso. V modelu surova zmes lahko sega do % modela. Nato model pokrijemo z alu folijo in ga postavimo v pekač z vročo vodo in v pečici kuhamo 35 do 40 minut. Kuhamo tako, da voda v pečici ne zavre. Kuhani puding sipamo na ploščo in ga prelijemo s češnjevo omako ter potresemo s poljubnim lupinastim sadjem in okrasimo s smetano. Za model lahko uporabimo tudi čajne skodelice, ki jih prav tako polnimo do % skodelice, in preden maso nadevamo v skodelice, jih dobro namaže-mo z maslom in potresemo z drobtinami. Tako pripravimo puding porcijsko in ga prav tako prelijemo s češnjevo omako in okrasimo s smetano. Češnjevo omako pripravimo tako, da češnjam odstranimo koščice in jih razpolovimo. V lonec prilijemo manjšo količino vode in dodamo sladkor ter kuhamo tako dolgo, da se sladkor stopi. Nato prisipamo češnje in jih med kuhanjem večkrat premešamo. Ko se češnje zmehčajo, jih po želji pretlačimo, po potrebi sladkamo s sladkorjem v prahu in ponudimo. Omako po želji lahko izboljšamo tudi z nekaj kapljicami kirscha. Nada Pignar, profesorica kuharstva Tačke in repki Težave z ušesi Bralko Andrejo iz Ptuja skrbijo ušesa njenega šest let starega kokeršpanjela. Neprestano trese z glavo, večkrat je že bil zdravljen. Kokeršpanjeli so izraziti predstavniki pasem, ki imajo pogosto težave z ušesi. Pasme, ki imajo viseča ušesa, si z njimi popolnoma zaprejo vhod v sluhovod in tako preprečijo zračenje sluhovoda. Tako v sluhovodu nastajajo idealni pogoji za rast in razvoj najrazličnejših bakterij. Klinično se to kaže tako, da kužek začne občasno tresti z glavo. Takrat ga sluhovod srbi in rad bi si pomagal in stresel vsebino iz ušesa. Če ne začnemo z zdravljenjem, srbenje preide v bolečino in ku-žek začne nositi glavo postrani. S tačko se intenzivno praska po ušesu, ki ga boli. Takrat se ponavadi pojavi rdečina v zunanjem sluhovodu, pojavi se lahko izcedek in zaznamo neprijeten vonj iz ušesa. Vzrok vnetju so bakterije, ki se zaredijo v sluhovodu, pogost vzrok so tudi glivice, ki se rade naselijo v sluhovod, predvsem pri pasmah s spuščenimi ušesi. Glivice lahko zelo zakompli-cirajo vnetje predvsem zaradi tega, ker uporaba antibiotika ponavadi še potencira rast glivic. Pogost vzrok vnetju ušes so prav tako alergije najrazličnejše etiologije. Zdravljenje vnetega ušesa je lahko dolgotrajno. Ponavadi dobiva kužek antibiotike z injekcijami ali mu lastnik daje antibiotik v obliki tablet dva- do trikrat dnevno. Sprva se uporabijo klasični antibiotiki širokega spektra. Pri pacientih, ki se jim težave ponavljajo, pa je potrebno odvzeti bris iz obolelega ušesa in v laboratoriju izolirati povzročitelja in narediti antibio-gram. To pomeni, da ugotovimo, kateri antibiotik je učinkovit zoper povzročitelja vnetja in tako ga lahko učinkovito uporabimo za zdravljenje. Če so ugotovljene glivice, podobno določimo specifično protiglivično zdravilo. Lokalno, za uporabo v samem sluhovodu, se uporabljajo kapljice. Večina kapljic za zdravljenje ušes pri živalih je kombiniranih, vsebujejo zdravilo zoper bakterije in zoper glivice. Potrebna je vztrajnost pri dajanju kapljic. Narobe je, če končamo z dajanjem čim klinični znaki izginejo. V tem primeru bo kužek po parih dneh najverjetneje ponovno tresel z glavo. Vsekakor je potrebno upoštevati navodila veterinarja. Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Pri vnetju ušes je najpomembneje, da pravočasno obiščemo veterinarja. Potrebno je ugotoviti natančno naravo vnetja in kasneje voditi terapijo tako dolgo, dokler na kontroli ne ugotovimo, da je vnetje sanirano. Terapija včasih lahko traja zelo dolgo. Lastniki pogosto samoiniciativno prehitro prekinejo terapijo, kar vodi v kronično obliko vnetja. Dostikrat nastopijo težave, ker si nekateri kuž-ki ne pustijo več dajati kapljic v uho. Lastniki jim ustrežejo in zdravljenje je prekinjeno. Zaradi ponavljajočih vnetij pride do kroničnega vnetja, kar je lahko vzrok zožitvi ali pa celo popolnemu zaprtju sluhovoda. Če se je to zgodilo, je potrebno kirurško zdravljenje, operacija sluhovoda. Zahteven poseg, neprijeten za kužka, vendar dostikrat edina res učinkovita pomoč. Bralki Andreji svetujem ponovni obisk pri veterinarju, ki bo kužku pregledal ušesa in se odločil za ustrezno diagnostiko in terapijo. Emil Senčar, dr. vet. med. V vrtu Dehti po poletnem cvetju in svežem sadju Pričel se je mesec, v katerem se leto prevesi v drugi polčas. Junija se brhka in mladostna pomlad preda v objem poletja, v najlepši in najplodovitejši čas, ko se v najdaljših sončnih dneh rastlinski svet preobrazi iz obdobja brstenja in cvetenja v obdobje rasti in rodovitnosti. Rimska boginja neba Junona ga je poimenovala po nebu, odkoder narava črpa moč za svoj razvoj, Slovenci pa smo mu nadeli ime rožnik, ko ob poletni toploti in prijetnih osvežitvah travniki, polja in vrtovi dehteče zacveto. Iz sadnega vrta dehti po svežem sadju. V rožniku dozore češnje, breskve, marelice, ribez, kosmulje in jagode. Les češ-njevih vej postaja s starostjo bolj krhek in lomljiv, s tem pa pri obiranju plodov na nedosegljivih vejah, tvegan za telesne poškodbe. Visoke in stranke, težko dosegljive veje je ob zorenju varneje prikrajšati na dosegljivo dolžino in obrati plodove nekje na varnem in senčnici. Češnja je sadna vrsta, ki letno izrezovanje vej v času vegetacije bolje prenaša kot ob zimski rezi. Nastale rane zgladimo in premažemo z ustreznim premazom, za hitrejše cepljenje in zaščito pred okužbami, ki se bodo že obrasle v tem letu pa tudi do smo-lenja na ranah ne prihaja. Rdeče in bele sorte ribeza rodijo na brstikah dvo- in triletnega lesa. Starejše veje, ko se izrodijo, je priporočljivo izrezati, ko grozdičje dozori in obrati prav tako kot češnje nekje v senčici. Z poletnim izrezovanjem vej iz grmov, ko niso več primerne za nadaljnjo rodovitnost, omogočimo krepkejšo rast in tvorbo rodovitnih brstik novim mladikam še v tem letu. Sadno drevje, katerega plodovi zore in so nared za obiranje, v juniju škropimo le s kontaktnimi fungicidi s kratko karenčno dobo, ni pa priporočljivo uporabljati nobenih strupenih pripravkov proti škodljivcem. Škropljenja s strupenimi pripravki nadaljujemo šele po opravljenem obiranju sadja. Manjše napade po škodljivcih obranimo z lepljivimi rumenimi ploščami, ki jih obesimo na obod drevesne krošnje ali ob grmičevje. Proti pticam uporabljamo razna plašila, ko pa vršičke napadejo listne uši pa jih je najbolje porezati, uši pa mehanično uničiti. Plesnive poganjke sproti režemo in uničimo, da veter ne more raznašati plesnivega prahu po nasadu. Porežemo jih tudi vselej pred škropljenjem. V okrasnem vrtu v mesecu rožniku zacveto v vsej svoji lepoti vrtnice, rododendromi in mnoge druge vrste lesnatih drevnin in okrasnih grmovnic. Odcvetele poganjke na vrtnicah po cvetenju skrajšamo za dva do tri liste ali očesa, da bi rastlina na odcvetelem cvetu hrane ne porabila za razvoj plodov in semena, marveč za rast novih poganjkov in cvetnih brstov. Odcveteli poganjki se rado okužijo po plesni, zato je tudi iz tega stališča nujna odstranitev odcvetelih cvetov, da preprečimo okuževanje po eni najnevarnejših boleznih vrtnic, pepelaste plesni. Vrtnice je potrebno do konca sezone cvetenja redno škropiti pred okužbami s ples-nijo, listno pegavostjo in napadi po listnih ušeh. Pri azalejah in rododendromih odstranjujemo semenice, da je boljša tvorba cvetnih brstov za naslednje leto. Okrasne grmovnice v času cvetenja in rasti potrebujejo več rastlinskih hranil in vode kot v obdobju počitka. Zalivamo jih s po-stano vodo tako, da zemljo natopimo, ne da bi pri tem rastlino omočili, še zlasti če zalivanje opravimo v večernih urah, ko bi bilo listje mokro preko noči. Za gnojenje uporabimo rudninska gnojila, ki so za vsako botanično vrsto rastlin posebej pripravljena. Gnojila plitvo zagrebamo, po zalivanju pa povrhnjico prerahljamo za boljšo zračnost koreninam ter zmanjšamo izhlapevanje kapilarne vode. V zelenjavnem vrtu je junija zelo delovno. Nekaj zelenjad-nic še sejemo, mnoge presajamo, posevke redčimo, pleje-mo, po potrebi zalivamo, postavljamo opore in varujemo pred boleznimi in škodljivci. Redno odstranjevanje zalistni-kov pri paradižnikih ugodno vpliva na enakomeren razvoj plodov in dozorevanje, vršičkanje vrež kumar pa pospešuje pridelek. Miran Glušič, ing. agr. Ekk&kdan L junija - % junija 1-petek 2-sobota 3-nedelja # 4-ponedeljek 5 - torek 6-sreda S* 7-četrtek Kdo želi biti milijonar? Če bi ljudi vprašali, kdo si želi postati milijonar, bi večina dvignila roko. To bi pomenilo, da je njihov cilj postati milijonar. Večina nas je že slišala, kako pomembno si je zastaviti cilje. Vendar - cilji so pomembni, toda proces, kako cilj doseči, je še veliko pomembnejši od samega cilja. Obstaja ogromno načinov, kako lahko človek doseže svoj cilj, da bi postal milijonar. 1. Obogatiš lahko tako, da denar podeduješ. 2. Obogatiš lahko tako, da se poročiš zaradi denarja. 3. Obogatiš lahko tako, da imaš srečo. 4. Obogatiš lahko tako, da postaneš pameten podjetnik. Ta proces od tebe zahteva, da postaneš pameten. In pamet je pomembnejša od služenja denarja. Če namreč denar izgubiš, se boš s tem procesom naučil, kako si ga pridobiti nazaj, hkrati pa postaneš še pametnejši. Kaj če bi izgubili milijardo dolarjev? Pred leti, v času, ko je bila milijarda dolarjev vredna veliko več kot danes, je novinar vprašal Henrya Forda: »Kaj, če bi vse izgubili?« Fordov odgovor se je glasil: »V manj kot petih letih bi dobil vse nazaj!« Ubogi fant, ki se mu je nasmehnila sreča - delal je kot strojnik, ko je na loteriji v Michigenu zadel milijon dolarjev. Preselil se je v Kalifornijo in skupaj z bratom odprl trgovino z avtomobili. V roku petih let je bankrotiral. Če primerjate odgovor Henrya Forda z odgovori dobitnikov na lotu verjetno razumete, kakšna je razlika med procesom, ko postaneš milijonar s srečo, in tem, ko postaneš milijarder s podjetništvom. Preden pustiš službo in začneš z lastnim poslom, močno priporočam, da se sestaneš z izkušenim računovodjem in z njim narediš proračun, koliko bi te stalo, da začneš in vodiš svoj posel. Če te bodo številke šokirale, preprosto globoko vdihni in vse skupaj prespi za dan ali dva. Vzemi si čas, da razmisliš o vseh stroških. Stroški za začetek, ustanovitev ali širjenje posla so pogosto veliko višji, kot smo to prvotno predvidevali. Če te bodo stroški preplašili, potem podjetništvo morda ni za tebe. Visoki stroški so vsakodnevni izziv pri vsakem poslu. Ena najpomembnejših nalog podjetništva je, da se s tem izzivom spopadeš. Potrebno je veliko tehnične, analitične, družbene in kreativne moči, da te težave rešiš. Vsakič, ko se boš z njimi spopadel, boš postal boljši, modrejši in samozavestnejši podjetnik. Mitja Petrič Z roko v roki Škorpijon (24. 10.-22. 11.) Tolmun ljubezni, ki ne pozna polovičarstva www.poravnava.si 080 13 14 Rok Snežič, univ. dipl. prav. Nenad Oukič, mag., MBA Poravnava, d.o.o., odgovarja Vprašanje Pri izstopanju iz avtomobila, ko sem želela vzeti še torbico, mi je prijateljica zapeljala čez nogo. V urgentni ambulanti so ugotovili, da imam počeno kost. V bolniškem staležu sem bila štiri mesece, opravila pa sem tudi fizikalno terapijo in bila poleg tega še v zdravilišču. Ali sem upravičena do odškodnine in ali bo moja prijateljica zaradi tega kaj oškodovana? Tina, Pragersko Odgovor Upravičeni ste do odškodnine iz naslova avtomobilske odgovornosti, pripada pa Vam odškodnina za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenskih aktivnosti Odškodnina se bo izplačala iz police vaše prijateljice, ona pa zaradi tega ne bo odškodovana v smislu, da bi morala zavarovalnici kaj povrniti. Vaša prijateljica bo samo izgubila bonus pri plačilu zavarovalne premije naslednje leto, vendar je ta znesek zanemarljiv v primerjavi z vašo odškodnino. Odškodnina za takšne primere pa se giblje nekje od 4.180,00 EUR naprej, odvisno od mnogih faktorjev, ki vplivajo na višino odškodnine. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št 08013 14. ste bili POŠKODOVANI PROMETNI ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2 t^It™* 080 1 3 1 4 Ona in dojemanje ljubezni Če jo pogledate v oči, ste lahko prepričate o tem, da je močna in intenzivna ženska. Seveda svojih pravih občutkov ne kaže, ampak jih skriva v sebi. Točno je prepričana vase in tako vsak korak naredi s posebnim namenom. Če česa ne prenese, je to igranja z njenimi čustvi ali polovičarstva, kajti splošno znano je, da ona lahko ljubi ali sovraži in da vmesnega zanjo ni in ne more obstajati. Tisto, kar si bo zadala, bo dosegla, morda ne takoj, ampak čas je na njeni strani. Znana je po svoji energiji in intuitivnosti ter v primeru, da se zna poslušati, lahko v veliki meri napreduje. Njena zaveznica je trma, ki ima slabe in dobre lastnostni. Ženska s pustolovskim duhom Od nekdaj je v kontaktu s svojimi občutki in tako sebe pozna zelo dobro. Nikoli je ne boste brali kot odprto knjigo, ona pa vas bo lahko in to zelo učinkovito. Moram priznati, da je kljub globokim čustvom zvesta svojim načelom in da ljudi, ki jih ima rada, vedno ščiti in zagovarja. Njena pustolovska narava ne bo nikoli počivala, ampak odkrivala vse tiste stvari, ki jih ima rada in jih ima za svoje. Zavedati se je potrebno, da ne bo trpela vaših muh in da vam bo že zgodaj postavila meje. Njena dobra stran je zaščitništvo in prepričanje v življenje! On in dojemanje ljubezni V prvi vrsti in splošno znano je, da je strasten moški in da je za svojo pravo ljubezen pripravljen marsikaj narediti. Rani začetki so bili v smislu letanja iz cveta na cvet, tako je lahko spoznal tisti pravi vidik in ko bo prišla ženska, ki bo prava, se ji bo z veseljem uklonil. Bodite prepričani, kaj si želite in kje so vaše meje, in če je to vaš zadnji odgovor, se mu lahko približate, v nasprotnem primeru pa nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Ne prenese tekmecev in možno je, da vas bo poskušal obravnavati kot lastnino. Priporočam vam, da mu že zgodaj postavite meje in da se jih mora nenazadnje tudi držati. Učinkovito reševanje problemov Moški, rojen v tem znamenju, je zapletenega značaja in je nenazadnje tudi zelo skrivnosten. Vsekakor boste potrebovali veliko časa, da ga boste razumeli, kaj vam želi dopove- dati. V primeru, da ima kakšno odvisnost, slabo navado in razvado, jo lahko razreši hitro in bolj učinkoviti od drugih, kajti ima močno voljo in ko se enkrat odločiti stvari naredi dobro. Znan je po tem, da je lahko ljubosumen, toda če ne bo imel povoda, se to prav gotovo ne bo zgodilo. Zanimivo je, da se v nekem nezavednem smislu postavlja na prvo mesto in je tako sam sebi zelo pomemben. Ob romantičen večeru Prvo in temeljno pravilo je, da ste iskreni in da imate resnično namen poglobiti odnos z osebo, rojeno v tem znamenju. Kajti, če menite, da se lahko igrate z ognjem, ste se pošteno zmotili in boste kmalu opečeni v prenesem pomenu besede. Žensko osvojite s tem, da se ji predate in da znate prisluhniti potrebam, ljubi stvari, ki so drugačne in odstopajo. Moškega privlačijo ženske, ki so nekoliko nenavadne in imajo svoj ponos. Osvojite ga lahko s tem, da mu prisluhnete in da ste naravni. Intimno se hitro predani in slovijo po Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. svoji strasti. Zavedajte se, da so ljudje nekaj posebnega in da so zelo skrivnostni, toda v sebi skrivajo pravo bogastvo. Nekaj uporabnih nasvetov (za samske) Menim, da ni človeka, ki se ne bi nekoliko namuznil, ko sliši, da je nekdo rojen v tem znamenju, toda resnica je, da so to predani in lojalni ljudje in da je vaša naloga, da jih jemljete resno. Če čutite, da jih lahko pohvalite, to storite in bodite naravni, to je tisti skriti vidik do njihovega srca. Zaradi mistične narave in skrivnostnega pogleda jih včasih ne boste razumeli, toda igro je potrebno igrali lojalno. Ko se podate z njimi na prvi zmenek, bo prijetno, na odru življenja se odvija vse in tako se podate z njimi v nepozabno avanturo. Zavedajte se, če boste igrali na odpre karte, bo trud kmalu poplačan in zmagala bo brezpogojna ljubezen! Tadej Šink, horarni astrolog Novost je moja internet-na stran: www.tadej-sink.si cTadej čink horarni aaholog (D4) 515 25 Ot Mkam OH 42B 986 I-hka Športni dodatki • Hrana za uspeh Vlaknine Nadaljevanje iz 38. številke Vlaknine so rastlinski ogljikovi hidrati, ki jih človek ne more prebaviti, ugodno pa vplivajo na črevesno sluznico, s tem pa na delovanje celotnega prebavnega sistema. So pomembne sestavine zdrave, varovalne prehrane. Največ dietnih vlaknin najdemo v sadju, zelenjavi, žitih - predvsem v žitnih ovojnicah oz. otrobih, stročnicah in različnih semenih. Potrebujmo jih okrog 30 g na dan (npr. 2 kosa polno zrnatega kruha in malo fižola). Zaradi svoje sestave jih moramo skrbno in dolgo žvečiti, kar ugodno vpliva na zobno skleni-no in na čistočo zob. Vlaknine pospešujejo izločanje sline, s tem pa tudi prebavo. Povečajo prostornino zaužite hrane, kar povzroči raztezanje želodca in črevesja, poveča se občutek sitosti (pomembno pri hujšanju). Pospešujejo tudi izločanje blata. Žal pa imajo tudi slabost - napenjajo. Vsaka skupina hranil torej opravlja v telesu specifično nalogo, ki ohranja zdravje organizma. Na hitro preletimo najvažnejše o delovanju človekovega prebavnega sistema. Hrano začno obdelovati že encimi v ustih. V želodec pride zmleta in prepojena z nekaterimi sokovi. Skozi njegovo steno se ne vsrka skoraj nič razen alkohola. Maščobe ostanejo v njem dlje (vsaj tri ure), tekočine in sadje manj (pol ure). Na pol prebavljena hrana gre nato iz želodca v tanko črevo (duodenum, jejunum, ileum), kjer se v krvni obtok vsrkajo skoraj vsa hranila, v debelem črevesju pa se vsrka predvsem voda. Hranila s krvjo potujejo preko jeter (dokončna predelava v celicam ustrezne oblike molekul, filtriranje, izločanje strupov, skladiščenje hranil) po vsem telesu. Snovi so raztopljene v krvni plazmi, krvni serum tvorijo krvničke, ki po telesu prenašajo kisik. Želodec izloča prebavne sokove (solna ksl.) in encime (pepsin). V dvanajstniku se izločajo žolč (iz jeter preko žolčnika), sokovi trebušne slinavke (amilaze - OH, lipaze - M in proteaze - B, med njimi tudi encim laktoza, ki s starostjo izgublja svojo moč - smo vse bolj nesposobni za prebavo mlečnega sladkorja laktoze) in tankega črevesja. Črevesna flora so v črevesju živeče bakterije in glivice, ki skrbijo za stabilno okolje. Če je ta poškodovana, lahko v telo prodrejo nevarne bakterije in virusi. Najpomembnejši hormon v zvezi s prehrano je inzulin, ki ga izloča trebušna slinavka. Njemu nasprotno delujoči hormon je glukagon. Najpomembnejši parametri prebave in presnove pri določenem človeku so njuna hitrost in učinkovitost. Ločimo ekto-morfe (suhi, ljudje s hitrim in učinkovitim metabolizmom, ki zelo težko pridobivajo telesno težo), endomorfe (počasen metabolizem, zlahka dobivajo težo, ves čas hujšajo) in me-zomorfni tipi (kombinacija obeh). Pri prehrani moramo stremeti k zmerni, enakomerni, konstantni, čim hitrejši prebavi in čim večjem presnovnem izkoristku, tedaj se lahko včasih tudi pregrešimo. Telo ima tako več energije in časa, da se bori s strupi, infekcijami, potreba po hrani pa se drastično zmanjša. V nasprotnem primeru pa je telo zmedeno in ves čas dela neke zaloge (maščobe, arterosklero-za, povišan krvni tlak). Nadaljevanje prihodnjič Janko Puc Duševno zdravje Stiki z otroki Anton je v razveznem postopku, še do nedavnega je imel z otrokoma, stara sta sedem in devet let, normalne stike. Ob zadnjem obisku pa do otrok ni mogel, ker jih je mama in trenutno še njegova partnerka odpeljala neznano kam. Tudi vsa poizvedovanja, kje naj bi bila, so bila doslej zaman. Kdo mu lahko pomaga v tej situaciji, vprašuje? Menim, da je Anton res v težavni situaciji, saj glede na dogodke tudi razveza ne bo potekala sporazumno in s tem bo tudi odpadla za otroke najboljša možnost, to je skupno starševstvo. Verjetno ima Anton sklep Centra za socialno delo glede začasne ureditve stikov njega z njegovima otrokoma. Če je njegova dosedanja partnerka otroka odpeljala neznano kam in mu onemogočila stike, ki so bili dogovorjeni ali določeni, ima vsekakor možnost, da na osnovi takšnega dogovora ali sklepa prijavi na policiji kaznivo dejanje onemogočanja dogovorjenih ali določenih stikov in se bo začel ustrezni postopek, v kolikor bo dovolj dokazov za to. V kolikor pa takšnega sklepa oziroma dogovora nima, pa se naj obrne na pristojni Center za socialno delo, kjer mu bodo vsekakor svetovali in pomagali, v kolikor mu ni odvzeta roditeljska sposobnost oziroma, če ni v kazenskem postopku zaradi fizičnega ali psihičnega nasilja nad svojo družino. Ko bo pa obravnava na sodišču glede razveze, naj zahteva glede stikov tudi vsaj začasno odredbo glede določitve le-teh, če se seveda ne bo dalo dogovoriti drugače. Mag. Bojan Šinko Info - Glasbene novice Prejšnji teden sem uvodnik namenil koncertnemu dogajanju v Sloveniji in temu lahko tokrat dodam še koncert priznane belgijske skupine Vaya Con Dios, ki bo v Ljubljani koncertirala 18. in 19. junija. PAUL McCARTNEY je bil v letu 2006 ena izmed glavnih tarč rumenega tiska, saj seje ločil od Heather Mills. Kljub temu je tu in tam bivši Beatle skočil v studiu, kjer je posnel skladbe za zgoščenko Memory Almost Full in ta pri novi založbi Starbucks - Gear Music izide 4. junija. V ZDA je legendarni pevec ponudil skladbo Ever Present Past, medtem ko je v Evropi dal v poslušanje bolj razigrano in starinsko rock skladbo DANCE TONIGHT (****), ob kateri si boste zlahka tudi zažvižgali in uživali ob spremljavi mandoline. Vas zanima, kdo se skriva za imenom YUSUF? To je Cat Stevens, ki je zamenjal vero in je že pred dvema desetletjema bil popularen z nepozabno pesmijo Morning Has Broken. Odličen glasbenik se ne ozira na trende, saj je njegova minimalistična balada MAYBE THERE'S A WORLD (*****) tako melodično kot tudi tekstualno fantastična in je del albuma An Other Cup. Glavna faca zasedbe Roxy Music je bil BRYAN FERRY, v začetku leta so se razpršile novice, da bi se naj zasedba ponovno sestala. Slavni glasbenik je letos presenetil z neizvirno potezo, saj je posnel album priredb slavnega Boba Dylana z naslovom Dylanesque. Pevec se je zelo potrudil in je po priredbi The Times They Are A Changing poslav v ogenj še eno Dylanovo klasiko SIMPLE TWIST OF FATE (****). Od starih mačkov pa k novovalovskim asom oziroma k skupinama, ki sta letos v Veliki Britaniji prodali največ albumov. Prvi so KAISER CHIEFS in to so nam direktno vsilili v glavo njihovo zabavno pesem Ruby. Ta je del albuma Yours Truly, Angry Mob in druga manj atraktivna, vendar še zmeraj konkretna rock pesem EVERYDAY IS AVERAGE NOWDAYS (***). Pravo manijo so na otoku doživljali lani, ko so se na sceni pojavili ARCTIC MONKEYS in ta se je malo umirila letos, vendar ne glede na to se njihov drugi izdelek v obliki albuma z naslovom Favourite Worst Nightmare odlično prodaja. Po prvi uspešnici Brainstorm je na vrsti že nova z izvirnim naslovom FLOURESCENTADOLESCENT (****) in Arctici so v te pesem vključili več melodi-ke, manj agresivnosti in izvrstne tekstualne zaplete. Vsako poletje na Ibizi pleše ogromno mladih in tam nastopajo najboljši DJ-ji iz celega sveta. Tako so DJ-ji pred leti v prvi plan potisnili skupino SHAPESHIFTERs in njihov komad Lola's Theme. Sledile so še njihove tri uspešnice Back To Basic, Sensitivity in Incredible. Novi poletni poiskus studijskega projekta se imenuje PUSHER (***) in je usmerjen nekako v elektro house. T-PAIN je eno najbolj vročim ameriških soul in r&b imen v tem trenutku. Pravo ime dvaindvajset letnega pevca je Faheem Najm in njegov največji hit do sedaj je I'm A Sprung. Mlad izvajalec je bil prejšnji teden celo na 1. mestu v ZDA (lestvico si lahko ogledate na www. billboard.com) s soul harmonijo BUY YOU A DRINK (***) in to pokvari s svojim rapom tu in tam Yung Joc. Britanska pevka NATASHA BEDINGFIELD seje vpisala v glasbeno zgodovino s hitom These Words, medtem ko se njen aktualen hit imenuje I Wanna Have Your Babies. Blond lepotica me je tokrat glasbeno šokirala, saj je ponudila čudovito čutno balado SOULMATE (*****), ki je zgrajena na enostavni melodiji in iz vsakodnevnih vprašanj v besedilu. Bivši ameriški predsednik Bill Clinton igra na saksafon in njegov najboljši glasbenik je tako saksafonist Kenny G. Takoj za njim pa je še en mojster saksafona DAVE KOZ, kije pop standardu SOMEWHERE (****) pevke Barbre Streisand dodal nekaj saksafonskim solo delov in v novi pop, soul in celo rahlo jazz obarvani različici je zapela ANITA BAKER. David Breznik Glasbeni kotiček Timbaland & Nelly Furtado & Justin Timberlake 9. YOU WANT TO MAKE A HISTORY - Bon Jovi 10. I WANNA HAVE YOUR BABIES - Natasha I Vsak^ sredi in neddjû mgd 19-10 in 2.0. uro It Won't Be Soon Before Long (2007 - BMG - Menart) Pisalo se je leto 2002, ko so tako kot mnogi poskusili srečo tudi Maroon 5. A za uspeh v glasbenem svetu zraven sreče potrebuješ nekaj prepoznavnega in to Los An-geleški band ima v "frontmanu" pevcu Adamu Levinu. Karizmatič-ni cvileči pevec je hitro vzbudil pozornost in njihov prvenec Songs About Jane sedaj nosi oznako desetih milijonov prodanih izvodov. Se lahko takšna prodaja drugega albuma It Won't Be Soon Before Gone ponovi? Dvomim, ampak, dvomim zaradi "piratstva", saj je skupina napredovala od prvenca skoraj v vseh pogledih in tudi album je glasbeno pestrejši. To je logično, če naštejem njegove "botre" ali producente, ki so se zares potrudili in to so Mike Elizondo, Mark "Spike" Stent, Mark Endert in Eric Valentine. Zanimivo je, da so omenjeni gospodje mojstri določenih glasbenih zvrsti in skupaj so združili moči ter v dvanajstih pesmih (ena pesem je skrita na albumu) postavili časovno kar precej nazaj v obdobje zlatih 80. let in jim dodali sodobno glasbeno izraznost. Kaj vse so med seboj pomešali Maroon 5? Težko popredalčkam stile, a v ospredju so nedvomno pop, soul, r&b, funky in rock. Če zlijete te vse zrvsti v eno, dobite zvok novovalovske skupine, ki zveni samosvoje, a hkrati še zmeraj takoj prepoznavno. Funky vibracije ob pop linijah prevzamejo vodilno vlogo v aktualnem hitu Makes Me Wonder, ki prinaša, kljub tipičnem zvoku 80. let dovolj svežine in komercialnosti, ki doseže vrhunec skozi nalezljiv refren. Kostanjevih pet niso tipični baladirji, ampak svoje umirjene pesmi začarajo z mogočnimi besedili in to je tudi vodilo preproste pesmi Better That We Break. V mirnejši pol sodi tudi pop-rock skladba Goodnight Goodnight. Da ne bo pomote, tokrat ne gre za uspavanko, ampak otožno ljubezensko odo polno izgovorov in opravičil v stilu: ''I'm Sorry, I Did Not Mean To Hurt You, My Little Girl ..." Staro je dobro, bi lahko bil pregovor plošče It Won't Be Soon Before Gone, vendar Back At Your Door nas s svojim soul in pop fluidom popelje v 60 leta in vsebuje v ozadju sladki "šubidua" prizvok. Ko sem že pri primerjavah nikakor ne morem mimo komada Little Of Your Time, ki ima zvočno kuliso v stilu dueta Outkast. Se spominjate na primer hita Hey Ya ali The Way You Move? Tu nekje se vrtijo bas linije poskočnega komada Little Of Your Time, ob katerem sem se tudi nasmejal, saj gre refren tako:''Little Of Your Time, To said The Words I'll Never Said.'' Kot celoto ali zgoščenko rahlo dušijo produkcijsko preveč obdelanih funky pop komadi Kiwi, I'll Never See Your Face Again) idejno spominja na največji hit skupine z naslovom This Love) in Infatuation. Funky in r&b zmagovalna tema plošče je pesem Wake Up Call, ki ima prepoznaven refren in cool ritem. Ko sem pri ritmu je ta najbolj konstanten v preprosti pop pesmi Nothnig Lasts Forever, medtem ko so gospodje zavili iz kalupov v bolj rokerskem komadu Can't Stop. Večkrat sem že omenil, da album temelji na zvoku 80. in ta se kristalno pokaže v skladbah Not Falling Apart in Won't Go Home Without You, ki zvenita tako, kot da bi ju izvajala skupina The Police. Maroon 5 so po petih letih končno izdali album It Won't Be Soon Before Gone, ki je na čase ''bombastičen'', na čase dolgočasen in na čase preveč predvidljiv. Kot celota ima precej vrhov in tudi padci v pesmih so majhni, tako da je skupina kar zadela v polno in posnela konkretno glasbo, ki bo zaradi vpliva 80 let všeč tako starejšim poslušalcem kot tudi zaradi modernih vplivom mlajšim poslušalcem. David Breznik Filmski kotiček Pirati s Karibov - Na koncu sveta Vsebina: Elizabeth, Will in kapitan Barbossa se odpravijo v svet mrtvih, kjer iz opredmetene bizarnosti odrešijo pirata Jacka Sparro-wa, nakar se soočijo s svojimi sovražniki iz prejšnjega dela: lovkasti Davy Jones še vedno pridno ropota po vseh morjih sveta, sadistični Lord Becket pa še vedno ima fiksno idejo, da bo morja očistil piratov. Seveda stvari niso tako črno-bele, saj vsi našteti sklepajo desetmi-nutna zavezništva s komerkoli, ki jim lahko pomaga. Tako se enkrat grdo gledajo, čez pol ure se poročajo, le zato, da se pol ure kasneje jezno gledajo preko bruhajočih topov. V to kolobocijo dodajte ujeto boginjo morij Kalipso in daljnevz-godnega pirata Sao Fenga, mitsko ladjo duhov Leteči Holandec ter Vzhodnoindijsko trgovsko podjetje, dve ljubezenski zgodbi in kmalu postane vsebina tako zapletena, da se nam je, po pravici povedano, ne da razlagat, kajti še sedaj nam ni jasno, kaj smo sploh videli. Pirates of the Caribbean: At World's End Igrajo: Geoffrey Rush, Orlando Bloom, Keira Knightley Režija: Gore Verbinski Scenarij: Ted Elliott, Terry Rossio Žanr: akcijska komedija Dolžina: 168 minut Leto: 2007 Država: ZDA Čez holivudske filme zelo radi preklinjamo, češ da so prozorni, plehki, s preprostimi, malodane arhetipskimi zgodbami in kaj je še tega. V naših logih velja, da je edini avtor filma režiser, zato je slednji ponavadi edini strelovod na katerega letijo slabe kritike. A to seveda ni res. Režiser je le delavec za tekočim trakom, medtem ko ima vsebinski nadzor nad filmom producent, a ta ni toliko v soju luči, da bi kritiško kamenje letelo v njegovo smer. Resnični pravi avtor filma je seveda scenarist, ki si izmisli like in zgodbo in celo adaptacijo za na filmski trak. Scenaristi načeloma ne pišejo slabih zgodb (običajno jo morajo napisati na osnovi slabe vsebine, ki jo zapove producent), toda med produkcijo filma in predvsem med montažo, jim odrežejo toliko prizorov in z njimi pomembne vzvode zgodbe, da je film na koncu videti popolnoma razvodenel. Takšno nastajanje filma niti ni tako napačno kot se sliši na prvi pogled, kajti scenaristi v svoji gradnji zelo radi pretiravajo. Občasno rezanje prizorov je kot gojenje bonsaia: pustiš, da raste, a če ga tu in tam malce zanese, ga obrežeš. Pri Piratih 3 je videti, da ni bilo nikjer nadzornega elementa, ki bi obrezoval zgodbo, kajti film je v primerjavi s svojima predhodnikoma tako prepleten z zgodbami in podzgodbami ter presenečenji in preobrati in preobratov na preobrate, da bo večina gledalcev na polovici enostavno obupala, izklopila pregrete možgane in se predala (maloštevilnim) spektaklom. Komični elementi, čeprav prisotni, so postavljeni v drugi plan, v prvi plan pa malce nepričakovano pride izjemna krutost, kar je vidno že na začetku filma, ko se hudo more- CID vabi! če počasi prikaže obešanje nekaj sto ljudi, med njimi tudi otrok. Nenavadna mešanica, ki gledalcu ne dovoli, da bi se sprostil in nasmejal občasnim komičnim vložkom, saj nikoli ne ve, kdaj bo kdo koga nepričakovano zaklal. Kot v Spider-Manu 3 se vidi, da je ekipa v tretje že tako usposobljena, da so skušali narediti kar se da dober film in v nekem pogledu jim je to tudi uspelo, le - o, ironija - malce manj vsebine ter več komičnih - akcijskih vložkov bi se jim še kako obrestovalo. A kljub temu gre za enega redkih visoko-proračunskih filmov, v katerem dejansko ni možno napovedati, kaj se bo zgodilo čez pol ure in kako se bo stvar sploh končala, kar je danes, ko še art filmi sledijo avto-pilotom, zelo redko. Trilogija je seveda zaključena, a že odpira vrata morebitnemu četrtemu delu, kar je izjemen dosežek, glede na to, da so piratski filmi desetletja veljali za finančno najbolj tvegan žanr (eden izmed njih je pred 15 leti potopil studio Carolco). Matej Frece Kdo je glavni igralec v filmu K Pirat s Karibov 3? Odgovor:_ in NAGRADNO VPRAŠANJE O Ime reševalca:_ Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenka prejšnjega tedna je Mia Jazbec, Ulica Borisa Kraigherja 10, Kidričevo. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu. Odgovore pošljite do srede 6. junija, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info). Razstave: Na ogled je razstava ekološkega natečaja »Moj pogled«. Nagrajeni fotografski in likovni izdelki osnovnošolcev in srednješolcev, ki so sodelovali na natečaju, ter izbor drugih odličnih izdelkov. Razstava bo na ogled do konca šolskega leta. Koncert: Petek, 8. junija, ob 20. uri: koncert: Jure Tori in Ewald Oberleitner (SLO/AUT). Duet uveljavljenih glasbenih ustvarjalcev sestavljata harmonikar Jure Tori (1975) in basist ter bobnar Ewald Oberleitner (1937). Poslastica za glasbene sladokusce! Vstopnina 5 EUR, dijaki in študentje 4 EUR. Prireditev: Sobota, 9. junija, od 16. do 19. ure na prostoru Kinološkega društva Ptuj: 13. pomladna vetrnica. Tradicionalna pomladna prireditev DPM Ptuj in CID Ptuj za otroke in starše z množico zabavnih ustvarjalnih delavnic in gibanja, tokrat v družbi klovnov, ponovno s sladkimi brezplačnimi palačinkami! Otroci imajo prost vstop, starši plačajo 3 EUR. Letovanja, tabori: Možnosti letovanj za otroke in mlade na spletni strani www.cid.si ! Prostovoljno delo na poletnih uličnih delavnicah: Iščemo prostovoljce, ki bodo ustvarjalno načrtovali in izvedli počitniške delavnice za otroke v mesecu juliju. Vsako ekipo bodo sestavljali 3 prostovoljci, ki bodo izvedli ustvarjalni in animacijski program v enem od julijskih tednov, od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. Nekaj prijav že imamo, vendar je prostih mest še dovolj. Prijave zbiramo po mailu, telefonsko ali osebno do četrtka, 14. junija 2007. Za več informacij pokličite Nevenko, tel. 780 55 40 ali 041 604 778. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. Štajerski TEDNIK NASA SEVERNA SOSEDA NOVOZELANDSKA PTICA, KIVI ZVIJAČA, UKANA, TRIK POPOLN MRAK ARABSKI KNEZ NEMSKI VELETOK HERBICID PROTI PLEVELOM ČESKI PISATELJ SILVA RAZLAG NAPOVEDOVALEC VREMENA, METEOROLOG STUDIJSKI TEČAJ ALI KROŽEK LISASTA KRAVA SNOV, MATERIJA IGRALNI PRIPOMOČKI S STEVILKAMI KLICA PISARNIŠKI DELAVEC , PISAR RADIJ NASA PEVKA SIMONIČ BIVSI GENERALNI SEKRETAR OZN ANNAN ZEVSOV SIN SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC) KOMAD SKUPINE BABILON DESNI PRITOK DONAVE V AVSTRIJI DEŠČICA S KOLEŠČKI ALPINISTKA (MAJDA) ZIMSKO JABOLKO ALENKA KEJŽAR ZVITEK PREJE, PREDENO ZDRAVILO PROTI VROČIN AMERIŠKO LETALO AMERISKI PISATELJ (CONRAD) GVAJANSKI BOKSAR (LENNOX) IZ BESEDE SLAKI FINSKI ARHITEKT (ALVAR) STAROSTA RAJKO NAHTIGAL SANJE AMERISKI KOSARKAR (SHAQUILLE) KRILO STAVBE MASČOBNO TKIVO NASA PEVKA DEŽMAN SP. NOG. KLUB DESNI PRITOK VOLGE HRVAŠKA FILMSKA IGRALKA (NINA) AM.PEVKA (AMANDA) PERJE PRI REPI ANTON DERMOTA ROMAN IVANA CANKARJA PISANA TROPSKA PAPIGA STARA PRESTOLNICA SEVERNE BABILONIJE PRIPADNIK PRANARODA V ŠVICI, RETIJEC Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: spisi, Toran, rjava, mani, slovstvo, PI, primatol, kragujevka, rokomet, RAI, rdečkar, okar, bobek, Karakala, Sorlne, Izza, rjina, DK, TV, Saratov, mah, Re, Onati, bonami, askari, Siget, ale, Alečkovic, tkalo, Kar, jok, Aneto. Ugankarski slovarček: AALTO = finski arhitekt (Alvar, 1898 - 1976); AKAD = stara prestolnica severne Babilonije ob reki Evfrat; APTERIKS = novozelandska ptica, kivi; BLACKMOORE = gvajanski boksar (Lennox, 1950 - ); ERAK = hrvaška filmska igralka (Nina); ITU = imunska telovadka (Cristina); KARAFLAT = češki pisatelj (Jan, 1846 - 1929); OSASUNA = španski nogometni klub iz Pamplone. Zanimivosti Cenene kitajske krste neprimerne za težke Avstralce Sydney (STA/dpa) - Avstralsko prebivalstvo postaja vse težje, zato avstralsko Združenje pogrebnikov in pogrebnih zavodov svari pred uvozom nizkocenovnih, manj kakovostnih kitajskih krst, ki bi med pogrebom lahko razpadle in žalujočim pripravile dodatno neugodno ali celo nevarno presenečenje. Predstavnik zveze Aiden Nye je zahteval prepoved uvoza krst, ki niso varne in ne zadostujejo standardom. "Ne zanima me, ali stanejo dva dolarja ali 2500 dolarjev, samo da so varne in uporabne," je poudaril Nye v pogovoru za časnik Sun Herald. V Veliki Britaniji še vedno verjamejo v hipijevske ideale London (STA/AFP) - 40 let po hipijevskem "poletju ljubezni", kije potekalo leta 1967 v San Franciscu, je javnomnenjska raziskava pokazala, da Britanci večinsko podpirajo hipijevske vrednote. Raziskava za revijo Readers' Digest je pokazala, da 46 odstotkov Britancev podpira slogan "Naj vlada ljubezen, ne vojna" (Make love, not war), medtem ko jih tretjina pravi, da za vojno ni nobenega opravičila. 47 odstotkov vprašanih je prepričanih, da je v družbi preveč pravil, 30 odstotkov se jih ne strinja s politiko strank, 82 odstotkov pa meni, da lahko pripomorejo k rešitvi planeta. Hipijev-ske pesmi ne tonejo v pozabo, 43 odstotkov Britancev je odprtih do meditacije, 35 odstotkov jih je že kadilo marihuano, osem odstotkov pa zaužilo LSD. Glavna urednica revije Readers' Digest Katherine Walker poudarja, da je "bilo poletje ljubezni več kot le omamljanje, seksualna svoboda in izmikanje dolžnostim". "Raziskava kaže, da je hipijevsko obdobje rodilo mnogo novih, večnih idealov, po katerih se ravnajo Britanci vseh generacij," je dodala. Italijanske plaže vse dražje Rim (STA/APA) - Italijanske zveze za zaščito potrošnikov so sprožile preplah zaradi vse višjih cen dostopa do plaž. Štiričlanska družina mora za en dan na rimski plaži Ostia odšteti celo do 100 evrov, cene za izposojo sončnikov in ležalnikov pa so letos za 33 odstotkov višje kot lani, je poročal časnik La Repubbli-ca. Čeprav več milijonov Italijanov nad cenami vzdihuje, se jih 92 odstotkov poletnim počitnicam ob morju vseeno ne bo odpovedalo. Po izračunih zveze za zaščito potrošnikov Codacons potrebuje štiričlanska družina za enotedenski dopust v Italiji, če potuje z avtomobilom, 2.261 evrov, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Cepotuje v tujino, pa družina potroši povprečno 3120 evrov, kar je šest odstotkov več kot prejšnje leto. Norveška kraljica bo praznovala 70. rojstni dan v Stavangerju Oslo (STA/dpa) - Norveška kraljica Sonja se je odločila, da bo svoj 70. rojstni dan praznovala na zahodni obali v Stavangerju, so sporočili iz kraljeve palače. Rojstnodnev-no slavje bo trajalo predvidoma nekaj dni, 4. julija, ko bo kraljica dopolnila 70 let, pa bo potekalo nekaj kulturnih prireditev. Stavanger je središče norveške naftne industrije in je izbran za Evropsko prestolnico kulture 2008. Knjiga o Janezu Pavlu II. in njegovih skrivnih izletih Rim (STA/APA) - Nekdanji vodja vatikanske varnostne službe Enrico Martinelli je te dni objavil knjigo "Papež Wojtyla in general", v kateri je opisal številne pohodniške in smučarske izlete, ki si jih je nekda- nji papež Janez Pavel II. skrivoma privoščil med svojim pontifikatom. Avtor opisuje, kako so leta 1985 za papeža izbrali osamljeno gozdno kočo v nacionalnem parku Abruz-zo, kamor se je papež umaknil, da bi užival v dolgih sprehodih. Drugič se je skupaj z osebnim tajnikom in sedanjim nadškofom Krakova Stanislavom Dziwiszem odpravil na smučanje v Ovindoli severno od Rima. O papeževih smučarskih izletih je januarja v svojih spominih pisal že nadškof Dziwisz, kije papeža spremljal na več kot sto izletih. Kuvajtska vlada premaknila vikend Kuvajt (STA/AP) - Kuvajtska vlada je v nedeljo premaknila vikend. Kuvajtčani si bodo s 1. septembrom lahko oddahnili ob petkih in sobotah, medtem ko sta doslej za prosta dneva veljala četrtek in petek. Vladni ukrep bo po besedah ministra Fajsala al Hadžija rešil številne gospodarske probleme, ki jih povzroča razlika med vikendi v Kuvajtu in drugod po svetu. Sicer sta bila v tej z nafto bogati državici petek in sobota že doslej dela prosta dneva v bankah in v državnih naftnih podjetjih, s 1. septembrom pa bosta to tudi za šole, vladne urade in podjetja. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04;3mhz PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 2. junija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.15 Med najmlajšimi (Nataša Pogo-revc). 9.30 Otroški radijski vrtiljak (Tatjana Mohor-ko). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). NEDELJA, 3. junija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PONEDELJEK, 4. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (iz- bor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kaj-zovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka). TOREK, 5. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škr-janec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora, Škofja Loka). SREDA, 6. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Puše-njak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart). ČETRTEK, 7. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart). PETEK, 8. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na da našnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in od govori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture.12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN Postali boste zelo pionirski In na vsakem koraku znali opozoriti nase. Pozitivna nota bo sproščanje in obilico energije lahko dobite v naravi. Na delovnem mestu boste dokazali, da ste zelo sposobni in opravičeno poželi uspeh. Nekaj zdrave preudarnosti pa ne bo odveč! BIK Obdajale vas bodo prijetne dolžnosti in tudi sami ugotovite, da je čas za razvajanje. Dom bo oaza zabave, prijetnih trenutkov in pogovorov. Zanimivo je, da vas bo spremljala sreča, čeprav novosti nekoliko ignorirate. Privlačile vas bodo zadeve, ki so vezane na duhovnost. DVOJČKA Prijateljev namig vam bo dal krila in tako uspešno rešite zadeve, ki vam že nekaj vzbujajo nemir. S srčnim izvoljencem se lahko odpravite na kakšno krajše potovanje in bodite izvirni, kajti prihaja poletje, čas zabav in svobode. Sledi pozitiven finančen preobrat. Srečen dan: torek! RAK Vikend bo nekaj posebnega, kajti imeli boste zavihane rokave in se lotili prenove. Nujno je, da ozavestite, da se morate sprostiti in na življenje pogledati še iz drugega zornega kota. Kolo usode se večno vrti in obdani boste z neko posebno zaščito. Spomini ostajajo sestavni del življenja. LEV -î ^ Notranji ponos se bo okrepil In tokrat boste zasvetili z neko pomembno Idejo. Vsega se lotite na kreativen način in žarite ljubezen. Srčni izvoljenec ne bo imel lahkega dela, vedite pa, da se bistvo resnice vedno skriva na sredini. Na delovnem mestu vam bo pomoč sodelavcev zelo koristila! DEVICA Energije planetov vam bodo pomagale pri učenju in umiritvi notranjih dvomov. Nakazano je, da vas bo blizu tudi intuicija in da se lahko poslušate. Sami boste tisti, ki lahko ustvarjate in kujete uspeh za uspehom. Naučite se tudi veliko notranjih modrosti in postanete pravi knjižni molj. TEHTNICA Privlačilo vas bo življenje na veliki nogi in kjer se bo dalo, se boste predajali užitkom In čarom sončnih dni. Sprostila vas bo glasba, ples in sproščujoči pogovori. Tudi sami se boste zavedli, da je življenje v dvoje zelo prijetno. Ptički bodo peli in vi se veselili vsakega novega dne! ŠKORPIJON Solza sreče bo drsela po licu in kmalu ugotovite, kako in zakaj si morate postaviti meje. Moč energije se bo izrazila v ljubezni, kjer doživite tako spoštovanje, kot ljubljenost. Zanimivo je, da znate uživati v tistih majhnih in na videz nepomembnih stvareh. Sledi finančna osvoboditev! STRELEC Projekte rešujete zelo spontano in se trudite, da dobite priznanje, kl si ga zaslužite. Naredite neko sintezo, kaj je bolj in kaj manj pomembno. Dobro in ugodno je za vse študijske obveznosti. Zaposleni bodo imeli možnost neke poslovne poti ali kontakta s tujino. KOZOROG Življenja se boste lotili aktivno in ne boste imeli časa za po-čltek Dokazali boste, da upravičeno blestite v organizacijskih sposobnostih. V ljubezni vas bo zaznamovala neka notranja moč in pomembno je, da ste ob pravem času na pravem mestu. Srečen dan: sreda! VODNAR tiiuUM Narava bo balzam za dušo in Wmr srčni Izvoljenec se bo trudil, da se vam približa. Skozi odnose z ljudmi se veliko učite in spoznavate, koliko prožni ste. Ni dobro, da stvari ignorirate, ampak je spodbudno, da se znate pogovoriti. Tako rešite tudi tiste majhna nesoglasja, ki jih piše sivi vsakdan! RIBI Vaša pot bo posuta s cvetjem in tako lahko v veliki meri uživate. Zanimivo je, da se trudite In da ustvarjate tisto, kar vas veseli in spodbuja k novemu valu energije. Obveznosti se bodo stopnjevale in zaradi tega toliko bolj uživate v ljubezni. Štela bo prožnost in diplomacija^ Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog s Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si NAS PIANIST ČEBULA OČKA NINO ROBIC OČRT, OPIS ŽLAHTNI PLIN MOJCA LINDIČ Knjiga meseca Tomaž Šalamun: Od tam Od kje, boste rekli. Morda se sproži v vas še niz logičnih, posledičnih vprašanj: do kod, kam, kako daleč, kako blizu, morda ves čas tu? Ali vendarle nekje preko, čez, dlje kot smo? Naslov zbirke dvestotih pesmi velikega slovenskega modernista Tomaža Šalamuna pač sproži in razodeva vse to - vsa ključna vprašanja bivanja. Kot vse in vsaka njegova pesem. Njegove pesmi so na prvi pogled kot šotorski cirkusi, ki so postavljeni na papir. V njih seprekopicavajoplesalci, kbvni, brkate ženske, artisti, v njih živijo živali vseh vrst, ki so tako zelo nevarne, da so prav smešne. Nevarno smešne. Šalamun se namreč tudi v tej knjigi ni oddaljil od svoje temeljne logike, ki jo je načel že s svojo prvo in revolucionarno pesniško zbirko Poker. Človek je na igralni plošči, zakonitosti, ki vladajo, so prevare, goljufije, laži. In potem še tisti cinični, ironični in nemalokrat celo humorni: Človek, nikar se ne jezi! In te pesmi, cirkuški šotori, so zanimive, kajti v njih so gledalci sprva zmedeni, malo prestrašeni, negotovi. Prednje se odpre mega cirkuški oder, brezno neskončnih vprašanj, ki pritisnejo ob tla, nato pa dvignejo v občutek blazne svobode. In v svoji blaznosti so vse točke iskrive, ognjevite, ritmične, gledalci žarijo v rdečici blaznih obrazov, v krču namišljene svobode, v igri, kdo bo koga: prizadel, »ljubil«, zrušil, raztrgal, ubil. Kdo bo tako občudoval, da bo uničil, kdo tako ljubil, da bopogubil, kdo bo tako lep, da se bo »razgrdil« pred nami. In potem ga bomo popljuvali in kamenjali. Hura, to je človeška zabava! To je cirkus! To je življenje, ki nabrekne kot zmehčan, smešen kamen. In poči, se pretrga. Zabliska! Takšna veriga asociacij se sproži v bralcu, ko se potopi v ta genialni svet besed, simbolov, ritmov, zvenov in povezav. Šalamunova beseda namreč tudi v tej knjigi nikakor ni osamljena celica, zapor same sebe, beseda je povezovalka, besede so kot gledalci, ki sodelujejo, se povezujejo, vriskajo od življenja, tako zelo živijo, da morajo enkrat umreti! Ne gre drugače. Tako je pač v tem cirkusu. Ljudje z ljudmi, besede z besedami - tu je moč Šalamunove poetike, tu je jedro njegove poezije, tuje vrelec njegovega modernističnega jezika. Besede se povežejo in dobijo nove pomene. Tudi te so kot artistične točke - nevarne, drzne, nenavadne! Nekdo bi rekel celo, da je Ša-lamunova beseda nora. Pa še res je, ker je to tako močna poezija, da ne potrebuje prav nobene elektrike. Sama od sebe poje, sama od sebe gori. In potem se je bralec, ki si je upal preveč, zamaknil drugam, se celo izmaknil iz tega sveta. Ga presegel. Vse to namreč ta divja poezija omogoča... Od bralca je odvisno, koliko je drzen, koliko poguma premore. Kako daleč si želi in upa iti. V knjigi je preveč artističnih točk, ki naredijo močan vtis, zato je brez pomena pisati jih. Pa vendar nekaj najbolj vrtavih, igrivih in divjih verzov: »Otava ti bo odrezala nos. (Tomaž Šalamun); Enkrat sem položil ribice na / polkne, da so se zaprle. (Vsake pol ure zajca); Dihur izkrvavi na gladki cesti. (Mreža za odbojko); V šibi se listje oprime ogledala. / Otrok gre za mano. (Otrok); Slepota človeka je izginiti belo kost. (Tisoč devetsto šestinpetdeset plus osemindvajset).« In ko se zbudiš, ko ponovno padeš na to stran, ko se meja umiri, ko gledalci utihnejo, ko se le še gledajo, ko se cirkuški zrak napolni s strastjo, s hrepenenjem, potem začne človek iskati sočloveka. In to je vse, kar premore ta poezija, ki je, naj se sliši še tako izrabljeno, vse in nič hkrati. Je igra med resnico in sanjami, med divjo, nebrzdano, ubijalsko, goljufivo, hudobno in strastno, umirjeno, ljubečo. Ljubezen je namreč gibalo sveta, ki zasanja, ki zaziblje v sanjavo. A ponovno pade čez rob. Kajti tudi ljubezen je le komična igra, v kateri se mešajo telesni užitki in čustva. Zelo priporočam v branje knjigo, ki vas previhari, da še dolgo ne boste mirno spali, da boste njene besede še dolgo čutili, četudi se boste v spanju obračali na vse strani, četudi boste popili litre kave, četudi bostepolokali sode vina, bo tam. Pesem pesnika, kije Od tam in ki pride tudi sem. Še sreča, da je temu tako, da imamo takega duhovnega velikana, ki je opravičeno zapisal: »Jaz imam jezik iz žafrana.« David Bedrač Top 10 Najbolj prodajane knjige v knjigarnah Mladinske knjige maj 2007: 1. Tito brez maske, Miro Simčič, MKZ 2. Roka, voda, kamen (1. del), Branko Gradišnik, MKZ 3. Pod marmornim nebom, John Shors, MKZ 4. Igra prestolov, George R. R. Martin, MKZ 5. Rozalina, rožnata vila, Daisy Meadows, MKZ G. Moj očka. Lila Prap, MKZ 7. Maček in vrag, James Joyce, MKZ 8. Lutke iz domače delavnice, Darja Zoreč, Knjigca 9. Neprijetna resnica. Al Gore, MKZ 10. Sledovi v snegu. Lian Hearn, MKZ _Obiščite knjigarno Mladinske knjige na Ptuju! © Mladinska knjiga TRGOVINA Knjigarna in papirnica Mladinske knjige. Novi trg 4, Ptuj, tel.: 02 749 2134 Literarno kolo (48) • Janez Švajncer - 1 Ta dolga vrsta knjig Ko sem razmišljal o tem, katerega avtorja, ki je z nam bližnjih koncev, zavrteti v novem Literarnem kolesu, so se mi po glavi motali številni. Res, da je polje ptujskih avtorjev v Literarnem kolesu (takih, ki jih je literarna zgodovina priznala in postavila na svoje mesto) že precej izčrpano, a ni nam potrebno daleč, da bi ne našli koga, ki je z našimi kraji povezan, ki je Štajerc in ki tako sodi na našo literarno stran. Rodil se je na Plintovcu v Zgornji Kungoti pri Mariboru, in to leta 1920. V svojem življenju se je preizkusil v vsem mogočem, a vse se je bolj ali manj dotikalo področij pisanja, literature in širše kulture. Tako ga najdemo v vlogi prevajalca, pisatelja, publicista in urednika. Izhajal je iz delavsko-obrtni-ške družine; oče je bil čevljar, mati pa nešolana babica, zeliš-čarica in gospodinja. Osnovno šolo je obiskoval v Juriju ob Pesnici, gimnazijo v Mariboru, diplomiral je s slavistike. Delal je kot urednik pri Večeru, kot dopisnik TANJUG-a, Mladine, Ljudske pravice, bil je dopisnik Radia Ljubljana, pomočnik upravnika in odgovorni urednik revije Dialogi. Honorarno je poučeval slovenski jezik s književnostjo na Šoli za oblačilno stroko v Mariboru, deloval je tudi kot lektor in urednik mariborskega DRUMAC-a. Je tudi član Društva slovenskih pisateljev, slovenskega PEN kluba in Haiku društva Slovenije. Pestro, a za pisatelja tako zelo značilno življenje torej. A število knjig, ki jih najdemo na policah v knjižnicah ali takole, ko se sprehodimo po COBISS-u, je osupljivo. Zares obsežen opus, ki je tudi zvrstno-vrst-no izredno zanimiv, saj je ob številnih romanih za odrasle možno zaslediti še knjige za otroke in mlade in mnoge črtice, novele ter zgodbe za radijski medij. Njegova velika ljubezen pa je gotovo pisanje ljudskih iger, ki so mu jih odigrala brezštevilna igralska društva. Pa vendar se mi je zastavilo vprašanje - toliko knjig, toliko literarnih del, toliko vidnih aktivnosti in ob tem še dolga vrsta nagrad, zakaj tako malo vem o tem pisatelju. Prav to nepoznavanje me je pritegnilo, da sem začel prebirati in raziskovati. Tudi v antologijah in preglednih študijah ni prav Mrak pred svetlobo pogosto zastopan. Veliko nasprotij, ki so vabila. Tudi nabor založb, pri katerih je pisatelj svoja dela objavljal, je zelo pester: od Prešernove družbe, preko Kmečkega glasu, kjer je objavil veliko svojih del, do Založbe Obzorja, Drumaca in Unigrafike. Pa so me popadla vprašanja in skrbi: Bom izpadel kot totalni literarni tepec, saj morda bralci vedo o avtorju veliko in jim bo to branje odveč? Kako stvari napraviti zanimive? Kje začeti? Kaj zapisati in česa ne? Je morda krivo, da ga bralci mlajše generacije ne poznamo, ker je bil bolj aktualen nekoč? Pa sem si naprtil to dolgo vrsto knjig na svoja ramena in pričel. Z branjem. Z dolgim, včasih zanimivim, včasih kar mukotrpnim. Pa sem našel prvi vzrok - teme, ki jih pisatelj obravnava v mnogih delih, so precej oddaljene mlajšemu bralcu. A se je ta teorija kaj hitro razbila, potem ko sem se srečal z njegovimi deli, ki posegajo po življenju preprostega človeka, narave, medsebojnih donosov in vojne. Švajn-cer je eden tistih umetnikov, ki ga je občutek vojne usodno zaznamoval in hodil za njim še dolgo po končani vojni. Prav v literarnih delih je izpovedoval, kako strašna stvar je lahko vojna. Njegova trilogija (Prelom, Somrak, Svitev) je postavljena v vojni čas, in sicer v njegov Literarni dvojčki 5 Med blaznostjo in lepoto (Baudelaire - Kafka) Tudi Franca Kafko je obvladovala duševna bolezen - shizofrenija. In tudi pri njem je moč opaziti stilna nihanja, celo nihanja v pisavi, ko se je umetnik povsem spremenil, kot ne bi bil on sam temveč kdo drug. A genialnost je ostala. Kot rdeča nit med vsemi temi razpadi osebnosti. In je vztrajal in napisal mojstrovine, ki jih še danes na veliko občudujemo. Nič čudnega ni, da se Kaf-kova tesnoba, ki jo je čutil, njegov namišljen svet, labirint, ki ga je nosil v sebi in ga vsake toliko »vrgel« iz sebe, ko ga je parala reka blaznosti, da Maribor. Ta trilogija je gotovo poseben pogled na vojno v štajerski prestolnici, ki je te čase prav tako preživljala zelo burno. Pisatelj je v uvodu knjige, romana Mrak pred svetlobo, o sebi zapisal: »Moja generacija je zaznamovana z vojnim časom, ki nam je, preživelim, vsekakor pustil takšne ali drugačne posledice. Nosimo jih v sebi in se jih ne bomo nikoli otresli, saj je druga svetovna vojna posegla v svet naše mladosti in nas oropala za tisto najlepše: ko se ti šele odpirajo oči in spoznavaš okoli sebe ljudi, domače, sosede in se vedno bolj širi njihov krog, v katerega prihajajo novi in novi obrazi. V očeh nosijo radosti in bridkosti, slednjih je bilo takrat mnogo več kot prvih, vse pa je bilo povezano z nenehnim pehanjem za obstoj in vsakdanji kruh, ki ga je bilo ponekod na pretek, drugod premalo.«, v istem uvodu pa doda še: »Kdor se je rodil na vasi - in sam sem takšen - je stopil čez prag, četudi iz borne koče, in se srečal z naravo in z vsemi darovi, ki mu jih je ponudila. Seveda mu jih ni položila v naročje, je pa vdano čakala, da pride ponje in si jih vzame, najsi so bile to mlade srake, travniške cvetice, gozdni sadeži, potem pa, ko so mlada telesa dobila moč, v rokah, so stregla zemlji od setve do žetve.« Kdo so torej književne osebe, ki nastopajo v njegovih romanih, črticah, novelah? To so osebe, ki jih je zaznamovala vojna. Ki so osebnostno ujete in utesnjene. Posledično se prednje odpira hrepenenje po svobodi. Metafora za svobodo je tako prav narava, ki pisatelju predstavlja prostor zemeljskega vesolja, poslanega na zemljo, konglomerat vonjev, barv in zvokov. Notranja tesnoba se tako razblini, prečisti in umiri, ko se njegovi junaki zazrejo v neskončno končnost narave. Junake obvladuje tudi temni konec, smrt, ki preži, ki zaznamuje, ki jemlje. A ti junaki stremijo po smrti, ki jo prinese narava; medtem ko je smrt v vojni in zaradi vojne nekaj čisto drugega. Če je prva oblika smrti za junake sprejemljiva kot del življenja, kot zaključek ali veliki finale, potem je druga oblika smrti, ta, ki jo prinese in vsili vojna, pojmovana kot nekaj grdega, nasilnega, krutega. Kako naj bi le-to sploh dojemali drugače. Kako, nekaj, česar zapuščina je le boleča izguba, pepel in uničenje? A ključna moč teh oseb je, da znajo krutosti sveta navkljub, času vojne ali teži vsakdanjega življenja sploh, najti svetlobo, uzreti točke sveta in življenja, ki dvignejo in dajo uteho. Pa četudi le za trenutek. Že naslovi v dolgi vrsti knjig nam omogočajo vpogled, o čem piše Švajncer, kakšni so njegovi junaki, kakšne zgodbe spletajo in razpletajo: Streli na meji, Ulice brez ljubezni, Tam, kjer dom stoji, Oči in srce, Bog je odšel, Upanje, Ljubezenska zgodba itd. Široki pojmovni naslovi razodevajo širino, obsežen prostor, po katerem se premikajo njegove književne osebe. Pisatelj te težko obvladljive dimenzije razdrobi in zmanjša; to isto pa naredi tudi s časom, ki ga omeji z določenim krajšim izsekom. Le redko poseže po zelo obsežnih časovnih obdobjih. Da bi določene situacije lažje obvladal, jih stisne na mikro-raven, bralci pa skozi literarni mikroskop zremo in radovedno obračamo stran za stranjo, kaj bo še sledilo. A tudi tu ni blaznih pretresov. Njegova literatura je bolj umirjena in ne taka, ki bi se odvijala naglo in z mnogimi preobrati, je v sozvočju z vesoljem, v katerega so vsi dogodki postavljeni. Tako celo najtežje plati življenja dobijo prizvok lepote, celo vojna, ki je težka in udarna in ubijajoča. Pa sem bil spet na začetku: literatura, ki je skladna, dodelana, a hkrati, kot bi bila izvita iz sedanjega časa in preveč pomaknjena nekam nazaj, v cankarjansko hrepenenj po boljših, manj zadušljivih časih. Kje je torej ključ? Kje so sploh vrata? In kako bomo oboje združili, odklenili? O, v čem je vendar skrivnost te dolge vrste knjig?! David Bedrač je razpadal kot osebnost, močno projicira tudi v njegovih delih. To so literarna besedila strahu, teme, negotovosti, nenavadnih odnosov, ekspresi-onističnega krika. Človek ni vreden veliko v njegovih delih. Še imena si največkrat ne zasluži. In tlačijo ga nepojasnjeni zakoni, ki nihajo med stoterimi svetovi. Občutek paranoje se stopnjuje, ko osrednje junake obsodijo, ne da bi ti vedeli, zakaj in čemu, ko njegovi liki čutijo, da jim nekdo nenehno diha za vratom. Kot bi bil Kafka vizionar, ki je že takrat napovedal, kakšen svet nas čaka. Svet resničnostnih šovov, kjer so ljudje kot v akvariju, kjer jih kamere pošiljajo v dnevne sobe tisočim naveličanim gledalcem, ki so spet nadzorovani od množice kamer, od drug drugega. Veliki brat, ki ga je Kafka čutil in aktualiziral že takrat, občutek brezvredno-sti, kjer človek ni drugega kot ekonomska obremenitev, kjer človek ne pomeni prav nič. In kaj potem sploh še ostane? Morda pa res zateči se v nadrealistični svet, ki je prav tako vstopal v prenekatera njegova dela. Spomnimo se samo znamenite Preobrazbe, kjer se človek preobrazi v hrošča. Zgodba je nategnjena in pretirava, a je čudoviti simbol človeške ozkosti. Kar je malo drugačnega od ustaljenih, želenih in pričakovanih vzorcev, to je potrebno uničiti in izločiti. Osrednjega junaka tako uniči občutek osame in čustvena izolacija, ki je od vsega še najhujša. Svet kamer, paranoje, strahu, tesnobe, stresa, negotovosti, občutkov, da si povsod pod kontrolo peščice, ki obvladujejo ta svet, nestrpnost - o, Kafka, res si bil genij, četudi blazen! Res, že takrat si napovedal in pisal o neskončni človeški slepoti! In ravno zaradi takih ljudi, kot je bil on, se še splača. Ljudi, ki presegajo vse te vzorce, četudi jih obvladuje grozljiva bolezen. Kafka je bil kot hrbtenica človeštva, ki se ne upogne, ki stremi za boljšim, lepšim, svetlejšim tudi, ko je najbolj hudo. In to lahko imenujemo upanje. Upanje na meji med blaznostjo in lepoto, upanje, zaradi katerega je tudi v tem vse bolj stisnjenem in zatohlem svetu vredno iti radovedno in radostno in vsako jutro zavriskati: »Hura, da sem! Da ste!« David Bedrač Iščete svoj stil ^ Janja v elegantni podobi Janja Čuš je diplomirana vzgojiteljica, stara 25 let, zaposlena v Zavodu dr. Marijana Borštnerja v Dornavi. V prostem času se rada sprehaja, igra tenis, spije kakšno kavico s kolegicami. Želi si, da bi dobila redno zaposlitev, primerno svoji izobrazbi. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti in ker je želela spremembo. Foto: Črtomir Goznik Janja v oblačilih iz ptujske prodajalne Mura, čevljih in torbici iz Alpine ter v tankih nogavicah iz Polzele. V kozmetičnem salonu Neda so pri Janji ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju, pilngu in oblikovanju obrvi, so ji posredovali vrsto koristnih nasvetov za nego kože doma. V vsaki ženski torbici naj bi bila mleko in losion za nego, je eden od njihovih železnih nasvetov. V Frizerskem salonu Stanka je za Janjino novo pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Janja ima naravno skodrane lase, kar je izkoristil. Pri striženju je dal poudarek predvsem poniju, ki ga je postrigel zelo trdo, strogo in nizko nad očmi. Kronski del je zelo kratek, ohranil pa je dolžino, ki je resasta. Izbral je naravno barvo, ki je trenutno zelo popularna, pojavlja se na modnih revijah in brveh. Naravni videz še vedno ostaja v trendu. Oblikovanje pričeske je enostavno in hitro. Make up je vizažistka Min-ka Feguš začela z nanosom tekočega pudra, ki ga je fiksirala s pudrom v prahu. Spodnji in zgornji del vek je obrobila z zlatorjavimi in sivimi toni, ličnice in ustnice Po izvolitvi za mis Štajerske 2007 je Katja Joha povedala, da je srečna, polna novih pričakovanj. Čeprav je prvič nastopila na lepotnem odru, povrhu pa še pred domačim občinstvom, je bilo vse skupaj zanimivo, priznava pa, da je bilo vmes veliko treme, predvsem pri prvem izhodu. V kopalkah pa je bil nastop že bolj samozavesten; ko je prebila led, je v nastopu začela uživati. V veliko podporo ji je bil fant, ki je budno spremljal njene nastope, spodbujali pa so jo tudi starši in sestra. Starša sta tudi zaslužna za vse, za njen karakter, za to, kar je že in kar še bo postala, poudarja. Prepričana je, da bo v pol-finalu nastopila še bolj samozavestno. Nekateri so že njen prvi nastop ocenili kot zelo samozavesten, kar niso mogli verjeti, da še ni nikoli hodila po manekenskem ali lepotnem odru. Manekenski in lepotni odri je do tekmovanja za mis Štajerske niso zanimali, čeprav je vedno hotela nekaj več. Ima službo, ki jo veseli, v očetovem podjetju se ukvarja z nepremičninami, po petih letih zaposlive bo opravila tudi izpit za cenilca, ob tem pa še študira ekonomijo. V tem delu se je zelo našla, pred pa poudarila v nežnejši rdeči barvi. Janja ima kot vzgojiteljica, ki dnevno dela z otroki, le redkokdaj priložnost obleči se v kakšno drugo, predvsem manj športno vrsto oblačila. Da bi Janja videla, kako zgleda v elegantnih oblačilih, se je stilistka Sanja Veličkovič odločila, da ji pri tem pomagamo v okviru naše akcije Iščete svoj stil? Namesto Janje je sama obiskala ptujske trgovine. Po pregledanih policah mestnih trgovin se je odločila trgovino Mura. " Na policah so namreč že visele črno-bele kombinacije pik, posute na krilih in oblekicah. Odločila sem s za lahko pikčasto krilo z volani. K temu sem izbrala še črno-bel top in jakno z zelo drobnim pikčastim vzorcem, v temno sivo-beli kombinaciji. Zjutraj oblečemo preko topa jakno, saj je še hladno, opoldne ali že prej pa lahko jakno odložimo in uživamo v lahkotnem krilu in topu. Ta kombinacija samo z različnimi vrstami obuval in nogavic lahko pričara zelo eleganten stil, ki smo ga uporabili pri Janji, ali pa z aktualnimi niz- tem je sicer vedno govorila, da bo študirala veterino, ker ima zelo rada živali. Delo z nepremičninami je izredno zanimivo, vsak dan je z ljudmi, vsak dan je drugačen, spoznava nove ljudi, veliko je na terenu; veliko ji pomeni, da je delo terensko, da ni zaprta v pisarni. Svojo službo sprejema kot svoj drugi dom. Ne dela toliko zaradi denarja kot zaradi sebe in vsega, kar je povezanega z delom, saj želi, da bi nekoč uspela kot poslovna ženska. Sreča drugih ji veliko pomeni Zdaj se je skozi lepotni oder znašla pred novimi izzivi, odpirajo se ji neke nove poti, ki si jih je želela. Lepota je sicer pomembna, pravi, ob tem pa še vrsta drugih stvari. »Ženska, ki je lepa, a nima v sebi energije, je brez karizme, ne obvlada komunikacije, ni prijazna, je čisto na drugačen način lepa kot tista, ki ima vse to v sebi,« odgovarja Katja o ženski lepoti. O sebi misli, da je zelo pozitivna oseba, zelo komunikativna in se tudi zelo zaveda, da če hočeš, da so drugi dobri s teboj, moraš tudi ti biti dober Janja prej ... kimi balerinkami, lahko tudi brez nogavic, zelo sproščen športno-elegantni videz. Ker sem se pri Janji odločila za strogo eleganten videz, sem v trgovini Polzela izbrala tanke hlačne nogavice z minimali-stičnim detajlom vrtnice, ki se spenja po Janjinih gležnjih. Seveda k temu sodijo sandali z zelo visoko in tanko peto, ki poudarja obliko noge. Sandale in torbico sem izbrala v trgovini Alpina na Ptuju. Janji ni potrebno dajati nasvetov glede izbire barv, saj je ob ... in pozneje KOLEKTIV SALONA mosKo ir> tensKo FíU2£ílSCVC z Slomškova 22 10 % popust v juniju * najinih srečanjih bilo opaženo, da se barv ne boji. Glede krojev oblačil pa mogoče le toliko, da ji je letošnja moda 60. in 70. let, kar se tiče strogo ženskih delov oblačil, kot so krila in obleke, ki so v pasu stisnjena, od pasu navzdol pa prosto in široko padajoča do kolen, pisana na kožo oziroma njeno postavo. K temu seveda pristajajo ozke majice in bluzice, ki poudarjajo žensko telo," je še dodatno obrazložila Janjino preobrazbo stilist-ka Sanja Veličkovič. V Športnem studiu Olim- do drugih. »Če hočeš biti sam srečen, moraš dati srečo drugim,« posebej poudarja. Vsakemu želi dobro, ker ve, da se ji to lahko vrne. Ne skriva pa tudi svoje ambicioznosti. Čeprav se tudi v prihodnje vidi v svetu nepremičnin, ne bi zavrnila dobre ponudbe za fotografiranje, snemanje. Misli celo, da ji bo bo ta svet postal zanimiv, ob tem da bo še vedno delala v svojem prvem poklicu. Vsaka ženska je počaščena, če si pridobi nek naziv. Vsako priložnost pa je potrebno zgrabiti, ker se ne vrne, lahko se sicer, vendar v težji obliki, ko je več ne vidiš, razmišlja na glas. Do nedavnega se je v prostem času veliko ukvarjala s konji, osem let je imela dva konja. Zdaj ima psičko reševalko, ki še sicer nima izpita za reševanje, enota je v Celju, kamor se je zadnji dve leti vozila na šolanje dvakrat tedensko, zadnja dva meseca je malo popustila. Dvakrat letno je z njo na šolanju v Logarski dolini in na Okrešlju, kjer se psi skupaj z lastnikom učijo veščin reševanja izpod ruševin, snega. Psička je fenomalna, pravi, kar žari, ko mora kaj iskati, zato bosta usposabljanje zago- pic bo Janja vadila v izbranem programu mesec dni brezplačno, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. Ker se bliža čas dopustov, se večina žensk odloča za programe za oblikovanje telesa, saj so kopalke tiste, ki odkrivajo vsako najmanjšo pomanjkljivost postave. MG tovo nadaljevali. Reševanje izpod ruševin ali izpod snega je ne obremenjuje, saj mora biti človek srečen, če lahko naredi nekaj dobrega za sočloveka tudi v težkih trenutkih. Za njeno brezhibno postavo so zaslužni tudi konji; ko jih je še imela, je vsak dan jezdila po dve uri. Danes pa veliko kolesari, rola, v fitnes ne hodi, v telovadnico ne hodi rada tudi zato, ker se ne počuti dobro v zaprtem prostoru, vedno jo je bolj vleklo v odprt prostor, v naravo. Veliko se sprehaja, narava je njen eliksir lepote in navdiha. Hrane posebej ne izbira, če je potrebno, gre tudi ob 23. uri v McDonald's. Postavo ohranja tudi s pilate-som, ki ga izvaja doma. Zelo pazi, da je vedno urejena, ker to od nje zahteva tudi služba, že zaradi tega, ker se stalno srečuje s poslovnimi partnerji, ne more biti neurejena. V prostem času pa stavi na trenirke, kavbojke, ki pa se jim v zadnjem času bolj izogiba. Katja je kot mis Štajerske 2007 ob drugih nagradah prejela sanjsko potovanje na Sej-šele, ki ji ga podarja podjetja Paam Invest, d. o. o., Ptuj. Potovanja že od nekdaj obožuje, zato že komaj čaka, da bo odpotovala na Sejšele. »Prioriteta v mojih zrelih letih bodo zagotovo potovanja, to so že sedaj. Zelo me zanimajo druge kulture, drugi ljudje, ki živijo popolnoma drugačno življenje kot mi. Pred kratkim sem obiskala Dominikansko republiko, kjer sem se ponovno lahko prepričala, kakšno vrednost imajo malenkosti. Pri nas smo že preveliki materialisti, da bi znali to občutiti.« Ptuj • Pogovor s Katjo Joha, mis Štajerske 2007 Katja pred vrati velikega finala 23-letna črnolasa Ptujčanka Katja Joha je 5. maja letos postala mis Štajerske 2007. S tem si je s svojima dvema spremljevalkama Barbaro Filipič in Tamaro Dragšič priborila vstopnico za letošnji polfinale izbora za mis Slovenije, ki bo nocoj, 1. junija, v vodnem parku Aqualuna v Termah Olimia v Podčetrtku. Skupaj še z 19 lepoticami se bo potegovala za najvišje ocene za vstop v finale letošnjega tekmovanja, ki bo 23. junija v Ljubljani in na katerem se bo za letošnjo mis Slovenije potegovalo skupaj 12 finalistk. Foto: Črtomir Goznik 5. maja 2007, ko je v svojem prvem nastopu na lepotnem odru osvojila lento najlepše Štajerke, Katja Joha ne bo nikoli pozabila. Žetale • Prvo gasilsko tekmovanje Žetale 2007 Žetalski gasilci vedno bolj aktivni Žetalski gasilci, o katerih v širši javnosti doslej ni bilo ravno veliko govora, si tokrat gotovo zaslužijo več pozornosti. Ne samo zaradi novosti, ki jih uspešno uvajajo, ampak tudi zaradi že doseženih, ne ravno majhnih uspehov. Sredi maja je PGD Žetale na prostoru za domačo OŠ organiziralo svoje prvo gasilsko tekmovanje odprtega tipa, kar pomeni, da so se ga lahko udeležila vsa zainteresirana gasilska društva. Udeležba je bila velika, saj se je na tekmovalno popoldne v Žetalah zbralo skupno 16 ekip, in sicer 11 moških ter 5 ženskih desetin. Tekmovanja so se udeležila PGD iz vseh koncev Slovenije: Tinje, Žetale, Ponikve, Kebelj, Gerečja vas, Jarše-Radi-ca, Dolič-Šentflorjan, Škocjan, Slovenja vas, Sveti Florijan, Stojnci, Gabrnik, Majšperk, Rogaška Slatina in Pesje. Gasilci so se pomerili v disciplini ICTF 8/1, ki je sicer redni „element" vseh pomembnih gasilskih tekmovanj. Tekmovanje je vodil Jože Vogrinec, predsednik tekmovalnega odbora pa je bil Janez Vogrinec. Na koncu, že tik pred nočjo, je komisija razglasila najboljše. Med moškimi ekipami se je kot najboljša izkazala ekipa članov PGD Tinje pred PGD Žetale in PGD Ponikva, med ženskimi desetinami pa si je prvo mesto izborila ženska ekipa PGD Steklarna Rogaška Slatina pred PGD Gabrnik in PGD Majšperk. Kot je povedal Jani Vogrinec, predsednik PGD Žetale, so o ideji gasilskega tekmovanja v domači občini razmišljali že nekaj časa, saj se člani njihovega društva aktivno udeležujejo tovrstnih preizkusov znanja po drugih občinah; glede na lep odziv pa nameravajo podobno tekmovanje kot letos prvič Zetalsko PGD je letos prvič na domačem terenu izvedlo zelo dobro obiskano gasilsko tekmovanje, ki bo v prihodnje postalo tradicionalno. organizirati vsako leto enkrat, tako da bo žetalsko tekmovanje gasilskih društev postalo tradicionalno. Dosedanji uspehi in 5212 prostovoljni ur Sicer pa je PGD Žetale lani nanizalo cel kup odličnih uspehov. „Desetina članov A se je v minulem letu prvič prijavila na tekmovanje GZ Slovenije. Zraven tekmovanj v tem sklopu so se udeležili še številnih drugih. Za dosego dobrih rezultatov je bilo potrebno nameniti za vaje veliko ur svojega prostega časa in pri desetini članov A jih je bilo 415. Rezultat dobrega dela je bilo skupno 7. mesto na tekmovanju GZ Slovenije med 23 prijavljenimi ekipami in števil- ni dobri rezultati na ostalih tekmovanjih: šest prvih mest, štiri druga in eno tretje. Za dobre rezultate je bilo članski ekipi na občinskem prazniku podeljeno tudi priznanje župana občine Žetale. V našem društvu pa imamo aktivno tudi desetino članic A, ki se je na tekmovanja pripravljala na mnogih vajah, in sicer gre za 146 prostovoljnih ur. V skladu z intenzivnimi vajami so prišli tudi rezultati; dosežena so bila tri prva mesta in eno tretje," je uspehe na kratko nanizal Jani Vogrinec. Tekmovanja pa še zdaleč niso bila vse aktivnosti, v katerih so se lani izkazali člani PGD Žeta-le:„ Minulo leto smo še posebej veliko prostovoljnega časa namenili delovnim akcijam. V aprilu smo dokončali ostrešje Dornava • Veliki gasilski praznik Kot se spodobi ob takem prazniku, so se na lokaciji proslave zbrali predstavniki skoraj vseh sosednjih prostovoljnih gasilskih društev iz različnih občin, med pomembnejšimi gosti pa velja omeniti predsednika Gasilske Zveze Slovenije Ernesta Eoryja, predsednika podravske regije Janeza Merca ter poveljnika podravske regije Janeza Liponika, seveda pa niso manjkali niti domači župan Raj-ko Janžekovič, poveljnik GZO Dornava Janez Starčič in predsednik GZO Dornava Jožef Hoj- V lanskem letu so žetalski gasilci dosegli odlične rezultate na številnih tekmovanjih; na sliki ženska desetina s predsednikom in poveljnikom PGD Jožetom in Janezom Vogrincem. prizidka h gasilskemu domu, kasneje pa uredili še garažo. 29. junija je ob močnem neurju s točo bilo prizadeta večina ostrešij v naši občini in naše gasilsko društvo je občanom takoj nudilo pomoč pri zasilni sanaciji poškodb, saj smo sodelovali pri obnovi streh. V minulem letu smo imeli tako skupno 24 delovnih akcij, kar pomeni 2085 naših prostovoljnih delovnih ur. Ob vsem omenjenem smo še dovažali vodo v okviru izgradnje javnega vodovoda Žetale in za posamezna gospodinjstva, ki še niso priključena na javni vodovod. Vodo smo dovažali s 27 let staro avtocisterno, ki je sedaj povsem dotrajana in ni več primerna za operativne namene, zato si vsi skupaj prizadevamo, da letos predamo namenu gasilsko vozilo GVC 24/50 z vso pripadajočo opremo. Z novim vozilom in ustrezno opremo bi prispevali k večji operativni pripravljenosti za pomoč našim občanom," je še povedal Jani Vogrinec. Podvozje vozila žetal-ski gasilci že imajo od lanskega leta; zanj je občina odmaknila 16,2 milijona tolarjev, letos pa upajo, da bo zaključena tudi nadgradnja in s tem bo vozilo pripravljeno za akcije. K zadnjemu stavku Vogrinca ni kaj več dodati: „Menim, da je bilo preteklo leto uspešno na prav vseh področjih delovanja, za kar gre posebna zahvala prav vsakemu članu, ki se trudi za napredek in razvoj društva. Da poskušamo biti aktivni v velikem številu, kaže seštevek vseh prostovoljno opravljenih ur, ta za preteklo leto znaša 5212 ur." SM Žamenski ponos Na binkoštno nedeljo so svoj dan gasilcev ter 10. obletnico Gasilske zveze občine Dornava proslavili člani vseh štirih PGD v Dornavi. Gotovo pa je bil vsaj enako, če ne še bolj pomemben razlog za veliko slovesnost uradna predaja novozgrajenega vaško-gasilskega doma v Žamencih, kjer se je osrednja proslava tudi dogajala. Predsednik PGD Zamenci in predsednik VO Zamenci Franc Šuen je poudaril, da dom, ki so ga zgradili v 16.000 prostovoljnih urah dela, ni le ponos domačih gasilcev ampak vseh krajanov Zamen-cev in okoliša. nik. Najzaslužnejši dornavski gasilci, sicer člani štirih PGD (Žamenci, Dornava, Mezgovci in Polenšak), so ob tej priložnosti prejeli priznanja GZ občine Dornava, državna priznanja ter posebna priznanja za veterane. Sicer pa so bila najbolj zaslužnim gasilcem in tudi vaščanom podeljena posebna priznanja za trud pri gradnji novega vaško-gasilskega doma v Žamencih. Nova, popolnoma dokončana stavba, ki je tudi že skoraj v celoti opremljena (manjka le še nekaj malenkosti) je rezultata prostovoljnega dela žamenskih gasilcev in vaščanov. „V našem domu je danes na voljo okrog 500 m2 uporabne pokrite površine v dveh etažah. Spodnja etaža je namenjena potrebam gasilskega društva, zgornja pa za društva in različne aktivnosti naših vaščanov. Skupno je naš vaško-gasilski dom ocenjene na vrednost 300.000 evrov, dejansko pa je bilo vanj vloženega za 110.000 evrov materiala in kar 16.000 prostovoljnih, neplača- nih ur našega dela," je med drugim v svojem nagovoru povedal predsednik PGD Žamenci in hkrati tudi predsednik vaškega odbora Žamenci Franc Šuen ter še poudaril, da lično urejena novogradnja ne pomeni pridobitve le za gasilce, ampak za ves kraj, saj se bodo v njej odvijale vse lokalne aktivnosti in prireditve, s čimer dom dobiva pomen centra tega okraja. Sicer pa so domači prostovoljci ob samem gasilsko-vaškem domu uredili in tlakovali okolico ter asfaltirali še nekaj dodatnih parkirnih mest: „Vsekakor se za finančno pomoč zahvaljujemo tudi občini, tako bivšemu kot sedanjemu županu, in upamo, da na bo občina tudi v prihodnjem letu namenila nekaj sredstev za poplačilo dolgov." Po besedah Šuena je namreč PGD zdaj kar precej zadolženo, sicer pa je iz občinske blagajne letos prejelo pet milijonov starih tolarjev, približno enako vsoto pa tudi v prejšnjem obdobju in če bi jim uspelo iztržiti še tolikšen delež sredstev v prihodnjem letu bi ob lastnem financiranju dolgove uspeli v celoti pokriti. Uradna predaja vaško-gasilskega doma se je seveda zgodila s prerezom traku pred vhodnimi vrati, ki so ga imeli čast opraviti župan Janže-kovič, predstavnik gradbenega odbora Josip Golub ter Franc Šuen. Da je potem sledila še velika zabava, ni potrebno posebej omenjati; slišati pa je bilo tudi, da so se dodobra nazabava-li že zgodaj zjutraj tisti fantalini, ki so po stari binkoštni navadi izpred novega doma, pred dejanjem otvoritve, pridno spraznili in odpeljali vsa cvetlična korita in ostale rožice ... SM Pred novozgrajenim in opremljenim vaško-gasilskim domom v Zamencih se je v nedeljo popoldne zvrstila „smetana" gasilskega življa občine Dornava, številnih sosednjih občin in celo celega Po-dravja. Foto: SM Foto: SM Foto: SM Foto: SM Mali oglasi STORITVE A TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594. KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si. MS AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253. FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. VODIMO poslovne knjige za podjetje in s. p. Roman Čuš, s. p., Cesta v Njiverce 29, 2325 Kidričevo, tel. 796 96 91 ali 051 335 202. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. PRODAM trisobno stanovanje v Kidričevem, I. nadstropje. Tel 040 314 004. KMETIJSTVO RAZNO 35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si. PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. (okvir) NERJAVEČE cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, ograje po načrtu, trgovina Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26. ffijf/*!, r PO KONKURENČNIH cenah odkupujemo govejo živino za zakol. Polje dom, d. o. o, Zagrebška cesta 74, Ptuj, tel. 041 220 018. PRODAJAMO vsak dan sveže svinjske polovice iz lastne reje, odojke ter belo in rdeče vino. Po naročilu sprejemamo tudi zaključne družbe za razna praznovanje do 60 oseb Naročila po telefonu 041 212 408 ali 031 321 708. Kmetija Požegar - Marjeta Jančič, Bišečki Vrh 30 a, 2253 Trnovska vas. DELO NEPREMIČNINE PRODAM manjšo gradbeno parcelo na Ptuju na Kokolovi ulici. Tel. 041 917 102. NA PTUJU kupim novejše 2,5-sob-no stanovanje. Pokličite na tel. 041 675 029. STARI GRAD, Paklenica pri Zadru, prodam hišo, ter oddajam sobe in apartmaje. Marica 00385 23 369 019 KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. MAJHEN JOŽEF, Gorca 62, Podleh-nik se opravičujem Matjažu Kekcu in njegovim staršem, kakor tudi vsem navzočim otrokom zaradi neljubega dogodka dne 9. 12. 2004, ki se je pripetil na šolskem dvorišču osnovne šole Breg na Ptuju. AVTOPREVOZNIŠTVO, Gradbene storitve »Žolger«, Jožef Žolger, s. p., Majšperk 14 a, 2323 Ptujska Gora, objavlja eno kadrovsko štipendijo za leto 2007-2008 - smer gradbeni tehnik. ZARADI selitve prodam kuhinjo. Telefon 041 444 834. RADIOPTUJ www.radio-ptuj.si NESNICE rjave, grahaste in črne pred nesnostjo, dobite lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnic, Tibaut, Babince 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01. PRODAM bukova drva z dostavo ali brez. Tel. 041 529 984. PRODAM trda mešana drva. Cena za kubični meter je 30 €. Tel. 031 848 466. KUPIM 300 l kvintona in plemensko kravo ter prodam debelo kravo in bukova suha drva. Tel. 031 663 674. PRODAM telico simentalko, brejo v devetem mesecu, A-kontrole . Tel. 031 788 502. PRODAM električni pastir. Telefon 041 924 056. PRODAM kravo staro 4 leta, brejo 8 mesecev. Telefon 031 809 136. PRODAM večjo količino hrastovih drv. Telefon 041 288 071. PRODAM 25-kg odojke, 11 kosov in štiri 150-kg svinje. Telefon 02 719 11 55, 031 264 844. PRODAM luščeno koruzo trdinko. Telefon 041 615 754. JAGODE domače, sveže, sladke pro-dajmo na stojnici v Ptuju pred blagovnico, pred vhodom v bolnišnico in na domu. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 02 769 26 91. DOM IN STANOVANJE VIR PRI ZADRU apartmaji za najem (novi), 30 m do plaže, vsi apartmaji imajo pogled na morje. Inf. 031 555 286, rezerv. 00385 9921 56072, 00385 335 63 091. V NAJEM oddam apartmaje v Put Pasika 9, Supetar na otoku Brač. Tel. 00385 21 630 349, 00385 91 760 94 78, www: apartmanivuskovic.com; e-meil: lada,vuskovic@inet.hr. V okolici Ptuja vzamem v najem stanovanjsko hišo. Telefon: 041 33 64 64. MANJŠO hišo na deželi vzame družino v najem, možen kasnejši odkup. Tel. 031 438 544. ODDAM manjše dvosobno stanovanje, ki je delno opremljeno. Pokličite po 19. uri na telefon 778 42 71. ODDAMO v najem veče stanovanje na Ptuju. Tel. 041 730 818. MOTORNA VOZILA PRODAM opel astro karavan s priklopom za prikolico, letnik 97 - december, ugodno. Tel. 041 487 917. Na stojnicah v Mariboru, Celju in Ptuju zaposlimo komunikativne, zgovorne, poštene osebe s smislom za prodajo. Zaželeno poznavanje knjig. Kličite dopoldan na tel.: 01 241 33 72. Mladinska knjiga, Založba, d. d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana. POGODBENO zaposlimo kamnoseka. Informacije: Kristina Schneider, s. p., 041 33 64 64. IŠČEM čistilko za čiščenje privat hiše (dvakrat na mesec), relacija Ptuj-Ormož. Tel. 031 421 229. PRIDEM čistiti, likat, pospravljat. Telefon 041 204 653. OBČINA PODLEHNIK PODLEHNIK21 2286 PODLEHNIK Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02-ZUreP-1, 8/03-popravek ZUreP-1, 58/03-ZZK-1 in 33/07-ZPNačrt) in 29. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 39/99, 46/01, 81/02), je župan Občine Podlehnik sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Podlehnik. 1. Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Podlehnik, ki ga je pod številko 04-PUP-06 izdelal Ruris, Vekoslav Prejac, s. p., Podgorci. Sočasno se razgrne tudi poročilo o vplivih na okolje skupaj z dodatkom za varovana območja, mnenje o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje in obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila. 2. S Prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje Občine Podlehnik se na osnovi opredelitev o urejanju prostora v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu Občine Podlehnik, podrobneje določa urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja za območje Občine Podlehnik. Med izdelavo predloga je potrebno izvesti postopek celovite presoje njegovih vplivov na okolje oziroma presojo sprejemljivosti vplivov na varstvena območja, kar je z odločbo št. 354-09-62/2005 z datumom 31. 3. 2005 ugotovilo Ministrstvo za okolje in prostor. V območju sprememb in dopolnitev PUP za območje Občine Podlehnik je posebno varstveno območje (Natura 2000), na katero bo lahko plan pomembno vplival. Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga prostorskega akta ter presoje vplivov na okolje odloči o njegovi ustreznosti, je Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. 3. Javna razgrnitev predloga sprememb in dopolnitev Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Podlehnik bo v prostorih Občine Podlehnik, Podlehnik 21 (sejna soba). Javna razgrnitev bo od ponedeljka, 11.6. 2007, do vključno srede, 11. 7. 2007. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga izvedena sredo, 20. 6. 2007, ob 19. uri na sedežu Občine Podlehnik. 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Podlehnik na naslov Skupna občinska uprava. Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Ta sklep so objavi v Uradnem listu RS in v časopisu Štajerski tednik. Župan Občine Podlehnik Marko Maučič Prireditvenik Petek, 1. junij 17.00 Majšperk, v večnamenski športni dvorani v OŠ, dan vrtca na temo otroci plešejo 18.00 Ptuj, zbiranje v Ljudskem vrtu od koder se boste z avtobusom odpeljali do Krčevine pri Vurberku, tradicionalni pohod ob polni luni na grad Vurberk, ob 21. uri bo na gradu kresovanje 19.00 Maribor, SNG, balet Koncert zagrebške filharmonije, VelDvo, za abonmaja Simfonični ciklus 1, 2 in izven 19.00 Ormož, zbiranje na avtobusni postaji, pohod ob polni luni 20.00 Maribor, SNG, drama Marija Magdalena, KomOd, za izven 21.00 Ptuj, atrij hotela Mitra, komedija za enega igralca »Hamlet«, za izven - Ptuj, CID, na ogled je razstava ekološkega natečaja »Moj pogled« - Ptuj, CID, zbirajo prijave za letovanja in tabore - Sveti Tomaž, 17. likovna razstava udeležencev likovne kolonije Sobota, 2. junij 9.00 Razkrižje, zbiranje pri Ivanovem izviru, pohod po vzhodnem delu Jeruzalemske vinske ceste: Pomlad v Prleških goricah 2007 9.00 Gorišnica, tržni dan na tržnici v Gorišnici 9.00 Podlehnik, 9. tradicionalno pohod po občini Podlehnik 13.30 Hajdoše, 15. tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Hajdoš 2007 16.00 Spodnji Velovlek, pri gasilskem domu, tekmovanje v mokri hidrantni vaji za pokal Spodnjega Velovleka 18.00 Pobrežje, v vaškem domu, otvoritev etnografske zbirke »Noša v Pobrežju in okolici v drugi polovici 19. stoletja« 19.30 Podgorci, v kulturni dvorani, prireditev »Podgorci pojejo in plešejo« 19.30 Maribor, SNG, drama Za nacionalni interes, StaDvo, za abonma Drama vikend 2 in izven - Žetale, likovna kolonija »Ex-tempore Žetale 2007«, traja vse do 10. junija Nedelja, 3. junij 7.00 Sveta Trojica, cerkev, trojiška nedelja, žegnanje 10.30 Sveta Trojica, cerkev, trojiška nedelja, žegnanje 17.00 Ptuj, Narodni dom, koncerti večer »Večernice, vabijo Pevke ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj 20.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Peti koncert iz cikla, ki spremlja ustanavljanje Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, prisluhnili boste lahko vrhunski zasedbi Camerata B. - Središče ob Dravi, turnir v malem nogometu - Osluševci, kulturni dom, medobmočno srečanje pevcev ljudskih pesmi Ponedeljek, 4. junij 11.00 Ptuj, prostori Mestne četrti Ljudski vrt, Rimska ploščad 24, »Druženje - višja kakovost življenja«, ter razstava celoletnih aktivnosti 18.00 Maribor, SNG, drama Sokratov zagovor, KomOd, za abonma Drama dijaški TV Ptuj Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10. uri: Puhov most na Ptuju predan svojemu namenu. Gradimo mostove - razstava dokumentarnega gradiva v Galeriji Magistrat. Razstava Dobrote slovenskih kmetij navdušila obiskovalce iz vse Slovenije. Občine jugovzhodne Evrope trdno povezane. Na Ptuju prva lokalna delavnica v okviru projekta ADHOC. Tradicionalni ples četvork pred mestno hišo. Priznanje Mestne občine Ptuj kiparju Viktorju Gojkoviču. Oživljanje v primeru zastoja srca. Na otroški olimpijadi zmagal vrtec Ptuj. Medobčinsko prvenstvo Osnovnih šol v atletskem tekmovanju. Dan odprtih vrat v Sončku Ptuj. Grajska košnja na stari način. Območna revija folklornih skupin v Cirkovcah 2. del. Kino Ptuj 1., 2. in 3. junij, ob 18.30 Spider-Man 3. Ob 21.00 Strelec. Kolosej Maribor Petek, 1. junij, ob 16.15, 18.20, 20.15, 22.10 in 00.05 Avtoštopar. Ob 18.50, 21.20 in 23.45 Goyeve prikazni. Ob 16.00, 19.00 in 22.00 Zodiak. Ob 15.45, 16.10, 18.00, 19.00, 20.00, 21.50, 22.15 in 23.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.35, 19.10, 21.40 in 00.10 Favnov labirint. Ob 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Drkajva skupaj. Ob 17.10, 19.20, 21.30 in 23.40 Številka 23. Ob 18.10, 21.00 in 23.55 Spider-Man 3. Ob 16.40 Artur in Minimojčki. Ob 15.45, 19.00 in 22.15 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Sobota, 2. junij, ob 14.15, 16.15, 18.20, 20.15, 22.10 in 00.05 Avtoštopar. Ob 18.50, 21.20 in 23.45 Goyeve prikazni. Ob 13.00, 16.00, 19.00 in 22.00 Zodiak. Ob 12.20, 12.30, 14.10, 15.45, 16.10, 18.00, 19.00, 20.00, 21.50, 22.15 in 23.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 14.00, 16.35, 19.10, 21.40 in 00.10 Favnov labirint. Ob 14.20, 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Drkajva skupaj. Ob 12.50, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 in 23.40 Številka 23. Ob 12.30, 15.20, 18.10, 21.00 in 23.55 Spider-Man 3. Ob 12.15, 14.30 in 16.40 Artur in Minimojčki. Ob 12.30, 15.45, 19.00 in 22.15 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Nedelja, 3. junij, ob 14.15, 16.15, 18.20, 20.15 in 22.10 Avtoštopar. Ob 18.50 in 21.20 Goyeve prikazni. Ob 13.00, 16.00, 19.00 in 22.00 Zodiak. Ob 12.20, 12.30, 14.10, 15.45, 16.10, 18.00, 19.00, 20.00, 21.50 in 22.15 Pirati s Karibov: na robu sveta. Ob 14.00, 16.35, 19.10 in 21.40 Favnov labirint. Ob 14.20, 16.30, 18.40 in 20.50 Drkajva skupaj. Ob 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 in 21.30 Številka 23. Ob 12.30, 15.20, 18.10 in 21.00 Spider-Man 3. Ob 12.15, 14.30 in 16.40 Artur in Minimojčki. Ob 112.30, 15.45, 19.00 in 22.15 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ponedeljek, 4. junij, ob 16.15, 18.20, 20.15 in 22.10 Avtoštopar. Ob 18.50 in 21.20 Goyeve prikazni. Ob 16.00, 19.00 in 22.00 Zodiak. Ob 16.10, 17.00, 18.00, 20.00, 20.15 in 21.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.35, 19.10 in 21.40 Favnov labirint. Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Drkajva skupaj. Ob 17.10, 19.20 in 21.30 Številka 23. Ob 18.10 in 21.00 Spider-Man 3. Ob 16.40 Artur in Minimojčki. Ob 17.00 in 20.15 Pirati s Karibov: Na robu sveta. PTUJSKA TELEVIZIJA T V TV spored Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00 Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00 Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00 ^VTOTRGOVINA fl ,1 fl,'g BREZJE Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI! Ponudba rabljenih vozil ZNAMKA LETNIK EUR CENA SIT BARVA AUDI A-4 AVANT 1.9 TDI 2002 11.900,00 2.851.716 T. MODRA BMW SERIJA 3 COUPE: 318 CI XENON 2000 11.300,00 2.707.932 SIVA BMW SERIJA 3 TOURING: 318 D 200 3/2004 12.400,00 2.971.536 KOV. T. MODRA BMW SERIJA 5: 525 D 2004 27.990,00 6.707.524 KOV. SIVA FIAT PUNTO GRANDE 1.3 MULTI JET 2006 10.900,00 2.612.076 KOV. T. MODRA HYUNDAI ACCENT 1.3 2001 1.995,00 478.082 RDEČA JEEP GRAND CHEROKEE 3.1 TD LIMITED 2001 15.900,00 3.810.276 KOV. T. ZELENA LANCIA ZETA 2.0 T 1996 3.200,00 766.848 KOV. B. RDEČA MERCEDES RAZRED A 170 CDI 2003 11.225,00 2.689.959 KOV. S. ZELENA MERCEDES RAZRED E 270 CDI NAVI+TV 2004 21.690,00 5.197.792 KOV. SREBRNA PEUGEOT 206 1.1 2002 5.595,00 1.340.786 KOV. SREBRNA RENAULT TWINGO 1.2 2000 2.990,00 716.524 RUMENA SEAT LEON 1.4 2000 5.900,00 1.413.876 BELA SEAT LEON 1.4 2001 6.595,00 1.580.426 KOV. B. RDEČA ŠKODA OCTAVIA COMBI 2.0I 4X4 ELEGANCE 2002 8.700,00 2.084.868 S. MODRA Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 Avle rOMiklavž ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK I CENA t SIT BARVA AUDI A3 TDI 2003 11.900,00 2.875.680 KOV. SIVA CHEVROLET LACETTI 1,4 16V 2004 7.400,00 1.773.336 KOV. B. RDEČA CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI 2004 9.990,00 2.394.003 KOV. SIVA FIAT PUNTO 1,2 SX 2000 3.390,00 812.379 KOV. ZLATA FORD FOCUS 1,4 LIMUZINA 2003 7.690,00 1.842.831 SREBRNA FORD-C MAX 2,0 TD CI GHIA 2004 12.500,00 2.995.500 KOV. ČRNA OPEL ASTRA 2,2 DTI CABRIOLET 2003 11.550,00 2.767.842 SREBRNA PEUGEOT 406 1,8 I 1999 4.390,00 1.052.019 BELA RENAULT KANGOO 1,4 I 2000 4.190,00 1.004.091 KOV. ZELENA ŠKODA FABIA 1,9 TDI COMBI 2004 8.700,00 2.084.868 KOV. RDEČA ŠKODA OCATVIA 2,0 KARAVAN 2002 6.750,00 1.617.570 BELA VOLVO S 40 2,0 T 1999 5.300,00 1.270.092 SREBRNA RENAULT MEGANE SCENIC 1,5 DCI 2004 10.990,00 2.633.643 KOV. SIVA VW PASSAT 1,9 TDI COMFORT 130 Kl 2002 10.800,00 2.588.112 SREBRNA VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN 2004 13.300,00 3.187.212 KOV. SIVA Na zalogi preko 40 vozil. Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 CENTRALNA KURJAVA VODOVOD Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! «MiMSi! [MPILMM ©(sfflaJMli MM ■ možnost tudi za pokojnine ni^e od 290 eur - sami si izberete datum plačevanja ■ minimalna potrebna dokumentacija ■ odobritev hitra In enostavna POSOJILA TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654 Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR Kranjska c. 4 Radovljica KREDITI! DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, terleasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560. ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Telefon: 021252 46 45 KREDITI - mobilno bančništvo - * POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT) * STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let) : 051 804 324 fllMililIM-JiHiPllfi {02/22 80110 Razlagova 24, Maribor i or I SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trojanovo 1, Ptuj (ob Maribonki cesti), tel.: 02 780 6710 Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH _možnost obrežnega odplačila_ ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31 [PG^DgWsMiöM ©GSHBfl ora mm? m pw© oca MJH) [?>[ja®[M][y@w u ARN US Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst Ivan Arnuš a.P. Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02 788 54 17, Fax: 02 788 54 18, GSM: 041 390 576 ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 íPoíHuíajtz naí na íuztounzm íjiiztu! RADIOPTUJ na- áfeíetct WWW. ra d io-ptu mP^ Razpored dežurstev zobozdravnikov petek, popoldan sobota, od 7. do 12. ure Majda Zorko, dr.dent.med v Ptuju, Platana SVETOVANJE na www.radio-tednik.si Janez Golob Jožefa Golob 1997 - 2007 1997 - 2007 Vajini najdražji OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 74. letu zapustila naša draga sestra, svakinja in teta Erna Vrbnjak, roj. Žajdela Z Od nje smo se poslovili na puljskem pokopališču. Žalujoči: bratje Ivo, Miro, Viktor in Boris z družinami Skopje, Maribor, Podlehnik in Ptuj Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene in mame Marije Šprah IZ PODLEHNIKA 6 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za izrečena sožalja. Hvala duhovniku za molitev in opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši, govorniku za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Z žalostjo v srcu: mož Francl in sin Branko Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Znamka Letnik Cena (SIT) CITROEN XSARA BREAK 1,8 1999 3.490,00 836.344 KOV. SREBRNA KIA PRIDE 1,31 2000 1.240,00 297.154 BELA DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 1999 3.200,00 766.848 KOV. MODRA RENAULT CLI01,216V 2001 3.990,00 956.184 KOV. SREBRNA RENAULT CLI01,4 RN 1998 3.200,00 766.848 KOV. SREBRNA SEAT CORDOBA 1,6 SE 1998 2.590,00 620.668 KOV. ZELENA RENAULT LAGUNA 1,9 DCI LIMUZINA 2001 8.040,00 1.926.706 KOV. B. RDEČA HYUNDAI ACCENT 1,3 2002 4.900,00 1.174.238 KOV. MODRA RENAULT MEGANE 1,6 RN 1998 3.130,00 750.073 KOV. RDEČA FIAT MAREA 1,616VSX WEEKEND 1998 3.540,00 848.326 KOV. SIVA SEAT IBIZA 1,4 MPI 1999 3.780,00 905.839 RDEČA RENAULT KANGO0 1,4 1998 3.750,00 898.650 RDEČA SEAT CORDOBA 1,4 SE 1997 2.150,00 515.226 BELA KIA SEPHIA 1,51 GTX 1997 1.590,00 381.028 KOV. ZLATA SUZUKI WAGON R+ 1998 3.240,00 776.434 KOV. PEŠČENA SSANGYONG REXTON 2,7 XDI 2005 18.900,00 4.529.196 KOV. SREBRNA BMW 318I KARAVAN 2001 11.990,00 2.873.284 KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN POLO 60 1995 1.960,00 469.694 ZELENA MAZDA 6 1,81 2002 12.390,00 2.969.140 KOV. MODRA PEUGEOT 306 SR 1995 1.890,00 452.920 KOV. ZELENA DAEWOO NEXIA 1,5 OHC 1998 1.360,00 325.910 KOV. ZLATA RENAULT MEGANE 1,4 ERL 1996 2.170,00 520.019 BELA RENAULTTWING01,2 BASE 1998 2.090,00 500.848 BELA AUDI A6 1,9 TDI 2001 12.500,00 2.995.500 KOV. VIOLA Informativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR UREJANJE - VZDRZEVANJE GROBOV, OKOLJA, ZELENIC IN VRTOV zasaditev grobov celoletno vzdrževanje ureditev grobov ob praznikih klasične, solarne sveče zalivanje - namakalne posode Unikatna izdelava keramičnih izdelkov za vrtove in grobove. Ob grobu, ki ga uredi Qrobek team, ljudje postojijo. Kristina Schneider s.p., Krčevina pri Vurbergu 36, 2250 Ptuj GSM 041 33 64 64 Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. SPOMIN 4. junija mineva pet let, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, oče in dedek Jože Majerič IZ SOVJAKA PRI TRNOVSKI VASI Čas neusmiljeno beži in celi rane, a lepi spomini na čas, ki smo ga preživeli skupaj, ostajajo. Z žalostjo v srcu: tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo pridnih rok ostaja! V SPOMIN 31. maja mineva leto žalosti in praznine drage Ane Majcenovič PARADIŽ 91 Hvala vsem, ki se je spominjate. Tvoji najdražji Odkar utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pa pot nas vodi tja, kjer duša tvoja mir ima. Tam v tišini mirno spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Elizabeta Koren IZ KAJUHOVE UL. 1, PTUJ V bolečini je težko najti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja, sočustvovanje z nami, ko nam je bilo najbolj hudo. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici ge. Velikonja ter g. Prstecu za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Aco z družino, sin Dušan z družino, hči Marjanca z družino in sin Franci Bili ste mi luč življenja, trdna upora, polna hrepenenja, za mojo srečo storili ste vse, a srce plemenito omagalo je. Ostala sem izgubljena v temi, ker vašo srce ugasnilo je. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko vas moje išče, ni več vašega smehljaja, le trud in delo vaših pridnih rok ostaja. Pogrešam vas, draga mama! Odšli ste, pridemo za vami Hvala vam za vašo ljubezen, dobroto in dejanja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Marije Šešerko roj. 17. 5. 1919 + 6. 5. 2007 IZ PRVENCEV 30 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mojo zlato mamo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter izraze sožalja. Hvala govornikoma za besede tolažbe in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujem se tudi za vso pomoč nečaku Silvu z družino, svakinji Mariji in nečaku Antonu, prijateljici Kristini Strelec, negovalki Jožici in zdravnikom dr. Jazbecu, dr. Vogrincu in dr. Baklanovi, dr. Schonachu ter vsem, ki ste mi pomagali izpolniti mamine želje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! V globoki žalosti: hčerka Zofija z možem Olijem in vnukinja Nahatlie www.tednik.si Kako srčno si ti želel, da še med nami bi živel. Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili, a smrt pač tega ni hotela, te prezgodaj nam je vzela. Vse, kar storil si za nas nekdaj, v spomin bo in hvala ti za vekomaj. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Franca Pihlerja IZ SP. VELOVLEKA 15 roj. 24. 05. 1935 + 21. 05. 2007 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli številna iskrena sožalja. Posebej se zahvaljujemo patru Emilu za opravljen obred, gospe Veri za molitev in ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, društvu upokojencev Rogoznica ter pogrebnemu podjetju Komunale Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: tvoji najdražji ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče ... V prelepem majskem dnevu, ko se narava prebuja, je prenehalo biti srce naše drage mame, babice in prababice Elizabete Belšak Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma g. Hojniku in g. Pisancu za besede slovesa, nosilcem praporov in križev, pevcem za odpete žalostinke, za darovano cvetje, sveče in za sv. maše, podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve ter vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da smo pospremili našo mamo k večnemu počitku. Vsem in še enkrat vsakemu posebej iskrena hvala. Tvoji najdražji Čas neusmiljeno beži, izgublja se v daljavi, le na pretekle srečne dni, ko skupaj smo še vsi bili, ostanejo spomini. SPOMIN 30. maja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi oče Otmar Bračič IZ KICARJA 104 25. julija bodo minila tri leta, odkar nas je zapustila draga mama Anica Bračič IZ KICARJA 104 Ostajata z nami v večnem spominu. Hvala vsem za vsako prižgano svečko, cvet, posvečen trenutek, misel in spomin nanju. Vajini najdražji Naše življenje je v božjih rokah, če je njegova volja, ne žalujte za menoj, temveč se me spominjajte v ljubezni. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne,resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, svakinje, botre in tete Angele Haložan, roj. Krajnc IZ PODLOŽ 76 26. 05. 1924 + 19. 05. 2007 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter dar za cerkev. Hvala g. župniku Janku Frangežu za lepo opravljen cerkveni obred, govornici ge. Anici Onič za občutno povedane besede slovesa, pevcem pogrebnega podjetja Mir, cerkvenemu pevskemu zboru Maj-šperk, godbeniku za odigrano Tišino, sodelavcem Perutnine Ptuj, raznim društvom iz Majšperka in Ptujske Gore. Še posebej iskrena hvala sosedi Marici Žnidarko in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakomur še posebej hvala. Žalujoči: sin Zdravko z družino, hčerka Zdenka z družino, vnuki, pravnuki in vsi njeni najdražji OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da Branka Levičnika KRČEVINA PRI VURBERGU 86/A ni več med nami. Od njega smo se poslovili v najožjem družinskem krogu na novem rogozniškem pokopališču. Hvala vsem, ki ste ali še boste na kakršenkoli način počastili spomin nanj. Žalujoči: žena Marija, hčerka Brigita z možem Radom, vnuka Jure in Tine Ptuj • Puhov most pomeni piko na i Črna kronika Krožišča so "zakon"! S problematiko pretočnosti prometa smo se v Ptuju soočali že vrsto let. Zaradi povečevanja števila vozil na cestah so se v zadnjem desetletju težave posebej stopnjevale, zato smo z izgradnjo krožišč dosegli velik napredek. Piko na i pa v prometni ureditvi Ptuja zagotovo pomeni nov Puhov most. O tem je prepričan tudi Darko Najvirt, komandir Policijske postaje v Ptuju, ki se s problematiko pretočnosti prometa na Ptujskem ubada že vrsto let: "Z uvedbo krožišč smo v Ptuju storili velik korak naprej, vendar v prvi fazi ni bilo čutiti dejanske sprostitve prometa, saj krožišča učinkujejo razbremenilno le, če je tekoč celoten sistem prometne ureditve. Naj bodo prometne površine še tako sodobne in urejene, če je v prometnem sistemu eno ozko grlo, je pretoč-nost celotnega sistema odvisna od tega, zato je v prometnih konicah še naprej prihajalo do zastojev. Prometni ureditvi v Ptuju je po naših ugotovitvah dal piko na i šele nov Puhov most, ki je bistveno razbremenil promet v starem mestnem jedru oziroma centru Ptuja in tako zastoje v prometnih konicah spravil na minimum." Torej so prve ugotovitve po uvedbi prometa čez Puhov most ugodne tudi s stališča prometne varnosti? "Vsekakor, čeprav smo po uvedbi prometa čez Puhov most ugotovili nekaj novih, sicer manjših težav, ki jih je možno v kratkem odpraviti. Opažamo predvsem, da se sedaj povečujejo hitrosti vožnje na Mariborski cesti, kar bomo umirili s pogostejšo radarsko kontrolo na tem območju. Problem pa je tudi pri tranzitnem in predvsem transportnem prometu, saj se vozniki tovornih vozil iz tujine v novi prometni ureditvi še ne znajdejo. Moja ocena je, da denimo na Hajdini manjkajo smerne table, ki bi označevale smer za Madžarsko in Hrvaško, kajti tuji vozniki ne vedo, kaj pomeni smer Ormož ali Podlehnik, zato se pred krožišči ali celo v njih ustavljajo in sprašujejo, katera cesta je za katero državo ipd. To je treba čimprej odpraviti, zato je potrebno smerne table za tranzitni promet postaviti tudi na vseh potrebnih vpadnicah in izvoznih prometnicah." Na splošno pa gotovo velja, da bomo novo turistično sezono v Ptuju, kar se tiče prometa, pričakali z olajšanjem? "O tem sem prepričan, sicer pa se na policijski postaji v Ptuju na novo turistično sezono, ki se uradno prične 20. junija, kljub temu posebej pripravljamo. Poleg rednega dela in pomoči pri usmerjanju prometa v turističnih konicah bomo zagotovili tudi mobilnega policista - motorista, ki bo redno deloval predvsem na relaciji Hajdina-Gruškovje. Po potrebi bo nudil pomoč tudi voznikom v krožišču Draženci, kjer lahko nastanejo problemi predvsem v primeru, če se bo zaradi kolone proti mejnemu prehodu v Pod-lehniku promet v tem krožišču ustavljal; potem ne bodo mogli v krožišče tudi vozniki, ki bi radi peljali čez Puhov most in obratno. Ker takih in podobnih izkušenj v prometu do sedaj še nismo imeli, sem prepričan, da bo pri usmerjanju prometa policist na motorju lahko v veliko pomoč." Krožišča, ki so nastala z novo prometno ureditvijo, pa pomenijo za voznike veliko novost. Kakšne so vaše Foto: M. Ozmec Komandir PP Ptuj Darko Najvirt: ditvi Ptuja pika na i!" "Puhov most je v prometni ure- prve ugotovitve s stališča prometne varnosti? "Naše ugotovitve so vsekakor zelo pozitivne, kajti krožišča prinašajo zaradi zmanjšanega števila konfliktnih točk in zniževanja hitrosti vožnje višjo raven prometne varnosti ter večjo možnost prepuščanja prometnih tokov velikih jakosti, zaradi česar so čakalni časi krajši, zaradi zmanjšane hitrosti pa so gotovo tudi manjše posledice prometnih nesreč, saj se skoraj ne more pripetiti, da bi prišlo denimo do čelnih trkov ipd. Do sedaj v ptujskih krožiščih še nismo imeli nobene hujše prometne nesreče. V zvezi s pravili prometa v krožiščih, ki so vsekakor nekaj novega, pa naj opozorim, da je Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izdal posebno modro brošuro z naslovom Krožna križišča - vozimo pametno! V njej je podrobneje zapisano, Foto: M. Ozmec Promet v krožišču je specifičen in v glavnem tekoč, a je kljub poenostavljanju potrebna previdnost. Napoved vremena za Slovenijo Lepo vreme prvega dne -kmetje se letine vesele. Danes bo sprva delno jasno, čez dan bo od zahoda oblačnost naraščala. Popoldne bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Največ sončnega vremena bo v vzhodni Sloveniji. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, ob morju 13, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem popoldne bodo nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. kakšen je način vožnje, kdo ima prednost ob vključevanju v promet, kako je z uporabo posameznih voznih pasov v krožišču itd. Zato toplo priporočam, da si brošurico podrobneje preberete, posebej pozorni pa bodite od 24. do 29. strani. " Kako vozimo v krožišču Modro knjižico o prometu v krožiščih torej le vzemite v roke in jo skrbno preberite ter si jo oglejte, saj je v njej več praktičnih grafičnih in foto prikazov ravnanja v krožnem prometu v posameznih situacijah. Kljub temu naj navedemo vsaj nekaj osnovnih pravil, ki veljajo za krožišča: Osnovno prometno načelo, ki velja v krožiščih je, da je to vozišče krožne oblike, po katerem vozijo vozila okoli sredinskega otoka v nasprotni smeri gibanja urinega kazalca in da imajo vozila v krožnem toku vedno prednost pred vozili z uvoznih pasov. To pomeni, da za vozila, ki "vstopajo" v krožišča, ne velja pravilo desnega! V primeru, če je krožišče prosto, se vozilu ob uvozu ni potrebno ustavljati, ampak lahko z zmanjšano hitrostjo vožnje, okoli 40 km na uro, uvozi v krožni tok in izvozi na želenem izvozu. Pozor: pri izvozu iz krožišča moramo dati prednost kolesarjem in pešcem, za katere sicer veljajo enaka pravila kot na drugih nivojskih križiščih. Pri uvozu v krožno križišče nam ni treba vklopiti smernega kazalca, pri zapuščanju krožnega križišča pa je obvezen vklop desnega smernega kazalca. Na večpasovnih krožnih križiščih je še nekaj dodatnih zahtev in pravil, saj je potrebno smerne kazalce vklopiti tudi pri vsakem prehodu iz enega v drugi krožni vozni pas, kajti le na tak način obveščamo voznika za seboj o svoji nameri. Sicer pa velja, da v krožnem prometu vozimo zelo previdno in seveda nikoli prehitro. M. Ozmec 'VMTIfO* Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela Neprevidno na prednostno cesto V križišču lokalne in regionalne ceste izven naselja Markovci se je 20. maja ob 16.10 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 27-letni voznik gasilskega vozila Iveco je vozil po lokalni cesti proti regionalni. V križišču se ni ustavil pri prometnem znaku ustavi, temveč je zapeljal na prednostno cesto, da bi jo prečkal, tedaj pa je po prednostni, regionalni cesti, iz smeri naselja Bukovci pripeljal 36-letni voznik osebnega avtomobila VW golf. Voznik gasilskega avtomobila je trčil v levo stran golfa. V prometni nesreči sta bila v osebnem avtomobilu VW golf lahko telesno poškodovana 36-letni voznik in njegov 10-letni otrok, 3-letni otrok v golfu pa je bil hudo telesno poškodovan. Vsi trije so bili z reševalnim vozilom prepeljani v ptujsko bolnišnico. Čelno trčenje v ovinku Na regionalni cesti Senarska-Cerkvenjak, izven naselja Brengo-va, se je 25. maja ob 19. uri zgodila prometna nesreča, v kateri je bila 29-letna voznica osebnega avtomobila hudo telesno poškodovana. 21-letni voznik (voznik začetnik) osebnega avtomobila Peugeot 307 je vozil iz smeri Senarske proti Cerkvenjaku. V izteku dolgega desnega nepreglednega ovinka po klancu navzgor je zapeljal na smerno vozišče, namenjeno za promet vozil iz nasprotne smeri, tedaj pa mu je naproti pripeljala 29-letna voznica osebnega avtomobila Kia sephia. Vozili sta čelno trčili. Zaradi poškodb sta bila v mariborsko bolnišnico pripeljana voznik, voznica in njen 21-letni sopotnik v kii. Policisti so pri vozniku Peugeota ugotovili prisotnost alkohola v izdihanem zraku. Zasegli mamila Policisti iz Lenarta so 24. maja na podlagi odredbe Okrajnega sodišča Maribor opravili hišno preiskavo pri 27-letnem domačinu v okolici Lenarta. Pri tem so med drugim zasegli 27 sadik konoplje različnih velikosti, 142 tablet extacy, elektronsko tehtnico, manjše količine neznane zelene posušene rastline in neznane bele praška-ste snovi. Zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ga bodo ovadili na pristojno državno tožilstvo. Pri hišni preiskavi zasegli orožje Policisti Policijske postaje Ormož so konec minulega tedna na podlagi odredbe Okrajnega sodišča Ormož opravili hišno preiskavo pri 57-letnemu moškemu iz okolice Ormoža. Pri tem so našli in zasegli malokalibrsko puško s 25 pripadajočimi naboji in polavtomatsko puško z osmimi naboji. Zaradi posedovanja malokalibrske puške in streliva bo zoper njega uveden hitri postopek pri prekrškovnemu organu, zaradi posesti polavtomatske puške pa bodo policisti na pristojno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Prijeli osumljenca tatvine Ptujski policisti so 25. maja s kazensko ovadbo k dežurnemu preiskovalnemu sodniku ptujskega sodišča privedli dva moška, stara 25 in 21 let, doma iz okolice Ptuja. Osumljena sta storitve dveh kaznivih dejanj velike tatvine. V Krčevini pri Vurbergu naj bi v noči na 23. maj iz kontejnerja, postavljenega pred novogradnjo, odtujila okoli 1000 kg bakrenih vodnikov, vrednih okoli 5000 evrov. V naslednji noči, na 24. maj, naj bi vlomila v stanovanjsko hišo v Krčevini pri Vurbergu in iz nje odtujila okoli 750 evrov vrednih manjših kosov bakra. Tatvine, vlomi Policisti PP Lenart so obravnavali vlom v stanovanjsko hišo na svojem območju, ko naj bi bilo odtujenih 35.000 evrov gotovine. 29. maja ob 13.20 so bili policisti obveščeni, da je bilo v času po 22. uri 28. maja na območju Slovenske Bistrice ukradeno kombinirano vozilo znamke Citroen jumper. V noči na 27. maj je neznani storilec vlomil v trgovino v Raišpovi ulici na Ptuju in odtujil za okoli 6000 evrov gotovine. Neznani storilec je v noči na 22. maj vlomil v novogradnjo na Zg. Polskavi in iz nje odtujil gradbeni material in orodje, s tem pa povzročil za okoli 1700 evrov škode. Pri delu padel z balkona V Podgorcih pri Ormožu se je 18. maja 46-letni domačin hudo telesno poškodoval. Pri opravljanju del na novogradnji je bil na po-destu balkona, pri tem pa je stopil mimo podesta in padel tri metre globoko na makadam. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico. ABA PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA P T U J Štuki 26a >«—■»«—> I Bott|aiAiMis.|L Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251 TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615 lnfo@tehcenter.sl www.tehcenter.sl TRGOVINA • Črna in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnika • Električno orodje • Pnevmatsko orodje • Ročno orodje • Rezilno orodje • Merilno orodje • Stroji in naprave • Vijačni material in okovje • Barve in laki • Ležaji • Verige in bremenske vrvi PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME • Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov • Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala