64 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V NOVEMBRU 2018 Agrometeorological conditions in November 2018 Ana Žust novembru so bile povprečne mesečne temperature zraka, večinoma med 7 in 8 °C na Primorskem med 10 in 11 °C, skoraj povsod po Sloveniji za 2 do 3 °C nad dolgoletnim povprečjem k čemur je doprinesla predvsem toplejša prva polovica meseca. V drugi polovici meseca so bile večkrat zabeležene podpovprečne temperature zraka, predzadnji dan meseca so minimalne temperature zraka padle do −7 °C, v osrednji Sloveniji do okoli −4 °C, pod zmrziščem pa so ostale tako najvišje in kot tudi povprečne dnevne temperature zraka. Ob tej ohladitvi je v večjem delu države nastopila tudi prva jesenska slana, vsaj dva do tri tedne kasneje kot običajno. Do okoli −3 °C se je ohladilo tudi na obalnem območju. Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka so bile kljub nekoliko hladnejši drugi polovici novembra nekaj deset stopinj C nad dolgoletnim povprečjem (preglednica 4). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, november 2018 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, November 2018 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ Bilje 1,0 1,7 10 1,3 2,3 13 1,0 1,9 10 1,1 2,3 33 Celje 0,7 0,9 7 0,8 1,6 8 0,4 0,7 4 0,6 1,6 19 Cerklje - let. 0,7 1,0 7 0,9 1,5 9 0,5 0,8 5 0,7 1,5 20 Črnomelj 0,6 0,8 6 0,6 0,8 6 0,4 0,4 4 0,5 0,8 15 Gačnik 0,6 1,1 6 0,6 0,9 6 0,3 0,4 3 0,5 1,1 15 Godnje 0,9 1,3 9 1,0 1,8 10 0,8 1,3 8 0,9 1,8 28 Ilirska Bistrica 0,7 0,9 7 0,8 1,5 8 0,6 1,6 6 0,7 1,6 21 Kočevje 0,6 0,8 6 0,7 1,0 7 0,4 0,5 4 0,6 1,0 17 Lendava 0,7 1,1 7 0,7 1,3 7 0,4 0,7 4 0,6 1,3 19 Lesce - let. 0,6 0,8 6 0,5 0,8 5 0,4 1,0 4 0,5 1,0 16 Maribor - let. 0,9 1,3 9 1,0 2,1 10 0,4 0,6 4 0,8 2,1 23 Ljubljana 0,6 0,7 6 0,8 1,3 8 0,4 0,5 4 0,6 1,3 18 Malkovec 0,7 1,0 7 0,9 1,7 9 0,3 0,5 3 0,6 1,7 19 Murska Sobota 0,7 1,0 7 0,7 1,5 7 0,5 0,8 5 0,6 1,5 19 Novo mesto 0,7 0,8 7 0,8 1,2 8 0,4 0,6 4 0,6 1,2 18 Podčetrtek 0,6 0,8 6 0,7 0,9 7 0,4 0,6 4 0,6 0,9 17 Podnanos 1,1 1,8 11 1,4 2,3 14 1,3 2,5 13 1,3 2,5 39 Portorož - let. 1,0 2,0 10 1,2 2,2 12 0,9 2,3 9 1,0 2,3 32 Postojna 0,7 1,0 7 0,7 0,9 7 0,5 0,7 5 0,6 1,0 19 Ptuj 0,7 1,0 7 0,7 1,6 7 0,4 0,5 4 0,6 1,6 18 Rateče 0,5 0,6 5 0,5 0,8 5 0,3 0,4 3 0,4 0,8 13 Ravne na Koroškem 0,7 0,8 7 0,6 0,7 6 0,4 0,5 4 0,6 0,8 16 Rogaška Slatina 0,6 1,0 6 0,8 1,5 8 0,4 0,5 4 0,6 1,5 18 Šmartno /Sl.Gradec 0,7 0,8 7 0,6 0,9 6 0,4 0,6 4 0,6 0,9 18 Tolmin 0,7 1,2 7 1,0 1,9 10 0,9 1,7 9 0,9 1,9 25 Velike Lašče 0,6 0,7 6 0,7 1,1 7 0,4 0,6 4 0,6 1,1 17 Vrhnika 0,6 0,9 6 0,8 1,2 8 0,4 0,8 4 0,6 1,2 18 V Agencija Republike Slovenije za okolje 65 Deset do 14 dni, v zahodni, osrednji in jugovzhodni Sloveniji do 17 dni, je bilo deževnih. Deževni dnevi so se večinoma zgostili v prvi in zadnji tretjini meseca. Razen na jugovzhodu države so bili deževni dnevi pogostejši kot običajno v novembru. Ne glede na to, pa je količina dežja, z izjemo Goriške, ostala pod dolgoletnim povprečjem. Gibala se je med 90 in 150 mm v zahodni polovici države in med 40 in 60 mm v vzhodni polovici države. Najmanj dežja je padlo na severovzhodu države. Povprečno mesečno izhlapevanje je bilo večinoma nižje od 1 mm, le na izpostavljenih legah Primorske se je povzpelo nekoliko nad 1 mm. Tudi najvišje vrednosti so le ponekod na Primorskem presegle 2 mm (preglednica 1). Mesečna količina izhlapele vode je bila nižja od mesečne količine padavin zaradi česar je bila površinska vodna bilanca povsod po državi pozitivna z največjimi presežki, do okoli 130 mm na Goriškem, oziroma 80 mm v osrednji Sloveniji. Drugod so se presežki gibali med 25 in 50 mm (preglednica 2). V novembru so se povečali tudi presežki vodne bilance za tekoče obdobje mirovanja (oktober in november skupaj), zlasti na Goriškem in v osrednji Sloveniji. Tudi na severovzhodu države se je vodna bilanca za obdobje mirovanja, po obilnih padavinah ob koncu novembra, iz primanjkljaja obrnila v rahel presežek, kar pa ni normaliziralo jesenskih sušnih razmer, o čemer so iz tega dela Slovenije poročali tudi poročevalci za sušo v okviru sušnega uporabniškega servisa projekta DriDanube (http://black.arso.sigov.si/uploads/probase/www/agromet/product/document/sl /Tedenski%20bilten_47(19.11.-25.11.).pdf). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za november 2018 in za obdobje mirovanja (od 1.oktobra do 30. novembra 2018) Table 2. Ten days and monthly water balance in November 2018 and for the current dormancy period (from October 1 to November 30, 2018) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v november 2018 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1.10.–30.11.2018) Bilje 85,2 −7,6 52,0 129,6 138,6 Ljubljana 32,3 −1,8 51,3 81,8 139,0 Novo mesto 18,8 4,4 29,8 50,0 63,7 Celje 10,1 0,3 23,1 33,4 50,8 Šmartno Slovenj Gradec 9,0 −0,4 16,5 25,1 77,4 Maribor – let. 1,1 −3,7 28,9 26,3 31,6 Murska Sobota −0,8 −3,4 39,2 35,1 8,4 Portorož – let. 30,7 −0,2 25,6 26,1 66,9 Podobno kot temperature zraka so tudi temperature tal v novembru presegale dolgoletno povprečje. Običajno so v novembru temperature tal za okoli 4 °C nižje od tokratnih, ki so se v globini 5 cm gibale med 10 in 14 °C na Primorskem, Dolenjskem in v Beli krajini, drugod so bile večinoma med 8 in 10 °C. Najvišje zabeležene temperature tal so se v prvi dekadi novembra ponekod še povzpele do 17 °C in čez (Goriška, obalno območje). Ob ohladitvi ob koncu meseca je površinski sloj tal za kratek čas zamrznil le v nižjih predelih Notranjske in Gorenjske (preglednica 3). V prvi polovici novembra so vremenske razmere z nadpovprečnimi temperaturami zraka in tal pospeševale jesenski razvoj ozimnih posevkov. Povprečne temperature zraka, med 15 in 18 °C, in temperature tal, najvišje med 16 in 18 °C, in najnižje nad 10 °C, so bile v optimalnih mejah za uspešno razraščanje posevkov. Slaba stran pretoplega novembrskega vremena pa je bila, da se posevki niso primerno utrjevali za preživetje nizkih zimskih temperatur. Agencija Republike Slovenije za okolje 66 Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, november 2018 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, November 2018 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 14,6 14,7 18,7 17,6 10,8 11,8 10,9 11,3 18,0 16,8 4,3 5,5 8,3 8,6 12,9 12,4 2,3 3,4 11,3 11,0 Bovec - let. 10,9 11,1 14,6 13,8 7,7 8,5 7,6 8,0 13,3 12,9 2,5 3,3 4,9 5,2 8,5 8,2 0,8 1,4 7,8 8,0 Celje 13,6 13,7 15,4 14,9 11,2 12,0 10,2 10,8 13,8 13,6 6,1 7,0 7,0 7,5 8,9 9,0 3,4 4,6 10,2 10,0 Cerklje - let. 13,3 13,6 17,0 16,0 8,7 10,9 7,8 8,8 15,6 14,1 2,4 3,6 5,0 5,7 8,4 8,3 −0,2 2,1 8,7 9,0 Črnomelj 14,4 14,5 15,9 15,6 12,6 13,3 10,8 11,3 14,2 14,1 6,6 7,2 7,4 7,7 9,3 9,3 4,8 5,5 10,9 11,0 Gačnik 13,0 13,2 16,2 14,8 7,9 10,2 7,6 8,9 15,8 12,9 2,5 4,3 4,9 5,8 8,4 7,9 0,4 2,2 8,5 9,0 Ilirska Bistrica 13,4 13,6 15,2 14,8 11,9 12,4 10,5 11,0 13,9 13,7 6,8 7,6 8,0 8,4 10,3 10,4 3,9 5,0 10,6 10,0 Lesce - let. 12,6 12,7 13,8 13,8 11,1 11,2 9,8 10,0 12,8 12,9 6,3 6,5 6,3 6,4 7,7 7,8 4,1 4,3 9,6 9,0 Maribor - let. 12,9 13,2 16,7 15,5 8,9 10,7 8,1 9,3 14,3 13,5 2,7 4,6 5,5 6,4 8,9 8,7 1,2 2,8 8,8 9,0 Murska Sobota 12,7 12,8 14,7 14,6 10,4 10,8 8,7 8,9 13,7 13,4 4,5 4,8 5,7 6,1 8,1 8,3 1,6 2,2 9,0 9,0 Portorož - let. 16,6 16,8 17,3 17,4 15,9 16,2 14,4 14,8 16,7 16,8 11,1 11,7 12,3 12,7 13,8 13,9 9,8 10,5 14,4 14,0 Postojna 12,1 12,1 17,3 15,5 7,1 8,4 7,2 7,7 14,6 13,4 1,0 2,2 3,8 4,2 9,9 10,4 −0,9 0,3 7,5 7,0 Šmartno/Sl. Gradec 12,2 12,3 14,9 14,2 8,8 10,2 7,0 7,6 14,4 12,8 2,6 3,5 5,1 5,5 8,0 7,9 1,4 2,3 8,1 8,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) * −ni podatka Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. Agencija Republike Slovenije za okolje 67 Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, november 2018 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, November 2018 Postaja Tef > 0 ° C Tef > 5 ° C Tef > 10 ° C Tef od 1. 1. 2018 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 ° C > 5 ° C > 10 ° C Portorož-letališče 151 100 93 343 51 101 50 44 195 48 51 16 8 75 36 5257 3640 2286 Bilje 142 93 82 317 84 92 48 34 174 73 42 15 4 60 38 4883 3343 2075 Postojna 116 61 34 210 56 66 27 7 100 48 16 5 0 22 16 3944 2562 1391 Kočevje 111 53 24 188 48 61 21 1 83 35 14 3 0 17 9 3588 2262 1157 Rateče 87 36 14 137 63 37 8 0 45 31 1 0 0 1 0 3156 1942 948 Lesce 117 54 32 203 83 67 23 3 93 61 18 1 0 19 16 3935 2591 1460 Slovenj Gradec 116 51 34 200 84 66 15 3 84 52 16 0 0 16 13 3830 2501 1376 Brnik 120 56 35 212 79 70 23 4 97 57 21 2 0 23 19 3932 2582 1448 Ljubljana 130 79 40 249 81 80 39 6 125 64 30 13 0 43 33 4557 3111 1890 Novo mesto 123 67 34 225 62 73 30 4 107 48 23 8 0 31 19 4309 2902 1705 Črnomelj 128 74 40 242 69 78 34 7 119 52 28 10 0 38 24 4487 3045 1811 Celje 124 66 35 225 69 74 31 4 109 55 24 11 0 35 26 4136 2743 1552 Maribor 118 67 34 219 60 68 29 3 100 48 18 4 0 22 14 4373 2967 1762 Maribor-letališče 123 68 35 226 76 73 30 4 107 58 23 7 0 29 21 4234 2853 1668 Murska Sobota 118 64 36 217 69 68 26 4 98 50 18 6 0 24 16 4339 2945 1752 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 ° C Vm − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) Tef > 5 ° C * − ni podatka Tef > 10 ° C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 ° C Agencija Republike Slovenije za okolje 68 Odpornost pšenice na nizke temperature zraka je kompleksen pojav, odvisen od številnih dejavnikov. Pomembne so sortne lastnosti, razvitost koreninskega sistema, čas setve, fizikalne lastnosti in prehranjenost rastline. Utrjevanje pšeničnih posevkov se prične, ko ob sončnih jesenskih dnevih v listih še poteka fotosinteza, v nočnem času, ko se ohladi, pa se upočasni oziroma celo prekine dihanje. V listih se tedaj kopičijo sladkorji, njihova naraščajoča koncentracija v celičnem soku, pa povečuje odpornost rastlin na nizke temperature. Proces kopičenja sladkorjev, se konča, ko temperature zraka postopno padejo pod 0 °C, rastline pa so tedaj sposobne preživeti temperature do okoli −12 °C. To jesen so temperature padle pod 0 °C šele ob koncu novembra. Nadaljevanje utrjevanja poteka ob primerno nizkih minimalnih temperaturah, ki morajo biti nižje od 0 °C, povezano pa je z zmanjšanjem količine vode v celičnem soku in povečanjem količine suhe snovi, da so sposobne preživeti tudi temperature do −20 °C. Odpornost posevkov ozimnih žit na mraz je dinamična lastnost. Ob daljših zimskih otoplitvah, ki v listih vzbudijo asimilacijo se lahko zmanjša in ponovno vzpostavi ob postopnem ohlajanju. Nevarnost predstavljajo zimske otoplitve, ki jim sledijo nenadne ohladitve, ob katerih lahko posevki utrpijo precejšne poškodbe zaradi mraza. Posamezni organi so različno občutljivi na nizke temperature, najbolj vzdržljivo je razrastišče, ki je v času prezimovanja tudi najpomembnejši del rastline. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna tempera- tura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 ° C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 ° C, 5 ° C, 10 ° C Tef > 0, 5, 10 ° C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 ° C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (° C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (° C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (° C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In the first half of November warmer than usually weather prevailed over the territory of Slovenia while in the second half of the month air temperatures frequently dropped below the average. However, average monthly air temperature anomalies ranged up to 3 ° C above the long-term average. First autumn frost was recorded at the end of November, two to three weeks later than normally. Monthly precipitation remained below the average despite relatively frequent rainy days in the first and last decade of November. However the lowest monthly precipitation, about 40 mm, was recorded in the north east of the country where in autumn dry conditions were reported. Climatological water balance was positive all over the country, with the lowest surplus in the northeast of the country. In the first half of the month the weather conditions were beneficial for the development winter cereals, the tillering stage was recorded at the mid of the month, but relatively warm nights adversely affect the hardening stage against freezing temperatures.