*PR IJ K
H
pouči io-za Ca m i i Ihl > pc Sobami za >lo imuno Suizino.
l/.iiuja dvakrat mesečno in sicer vsak dragi in četrti petek v mesecu.
•Naročnina je za vse leto 3 K., .za pol leta 1 K 50 st. Posname številke po tolmkarnnli stanejo 10 st.
Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat." v Rojanu pri Trstu. štev. 3. Pošlno-liranilničiiega računa štev. 864.139.
Krvavi ples.
(Balkanska povest. — Spisal I. V. Starogorski.)
Kje je na svetu šo lak kraj, kakor je Balkan kje na svetu se odigra toliko lužnih in pretresljivih prizorov, kakor na balkanskem polotoku ? Gorat svet, napojen s človeško krvjo, je priča isti nita, kako umira Slovan za svojo domovino vero in svobodo, kako se daruje in žrtvuje za svoje svetinje. Balkan, kjer se jo razprostiralo mogočno bizantinsko cesarstvo, kjer je vzrastlo prvo drevo umetnosti, kraj, kjer je bil mogočni Aleksander Veliki Makedonski gospodar. Balkan, kjer se je odigrala žaloigra sedmero bosanskih kraljev, ta Balkan se še vedno kadi in puliti od tople človeške krvi. Na Balkanu je Kosovo polje, kivr se je strlo po izdajstvu Vuka Brankoviča srbsko carstvo. Na Balkanu sta bila rojena blagovestnika Movanov sv. Ciril in Metod. In še mnogo drugih reči se je odigralo na Balkanu in še se vrši odkar gospodari po njem turški zmaj. 1’red krvo ločno turško divjostjo ni varna krščanska raja,*) ni varna žena, ne dekle, da jih lopovi ne odpeljejo. Vsako glavarstvo ali okrožje ima svojega pašo ali bega, ki gospodari in ropa po svoji volji in na svojo roko. Stoletne krivice so postale ne-strpljive in raja sama je dvignila roko, da si ubrani življenje, to. kar še ima. Neko živahno gibanje se je začelo, jele so se zbirati ustaške čele, kojih vodje so bili strah in tr pet marsikateremu....
I.
,Kosenka, Kosenka!?’ je klical ded Samo-rad Pavlovič svojo vnukinjo, »Pridi no, pa poglej, kdo jaha na onem vrancu tam doli?!4
*) raja — brezpravno krščansko ljudstvo.
Devojka, stara kakih osemnajst let je priskakljala iz koče k dedu. „Kje?'
.Tam doli; napenjam oči, napenjam ali ne vidijo več tako. kakor so nekdaj “
Dekle je djala roko na oči in gledala Nato veselo poskoči.
.To je Žarko., sem jaha! Z njim je Sla-viša, vodja vstašev 1“
Starec je zagledal še drugega jezdeca
.Resnica, ona sta ! Grem, da ju pozdravim, ti pa glej, da bo kaj za grla!4
Starec Samorad Pavlovič sc je spustil po strmini do ceste da sprejme gosta. Kosenka je pa še pogledala jezdeca na vrancu. Okrogli obra zek je zažarel, temno oko se radostno nasmejalo. Djala je roko na valovite prsi in lahnih korakov odbežala v kočo
.Bog Vas sprejmi, ded," sta pozdravila jezdeca Pavloviča.
. i, vaju, sokola moja !“ se je odzval starec. »Mislil sem, da so vaju že pozobali Turki, ker vaju že dolgo nisem videl v Itešletiču.-
.Dolgo?! se zavzame Žarko. Pred dvema dnevoma sva bila !“
Starec se je prijel za stremena in dospeli so do koče Samorada Pavloviča.
.Kaj pa dela nevesta ? Gotovo sanja o svojem Žarku ! je dejal Slaviša in se ozrl za Žarkom Ta je že bil pred hišo in Kosenka pri njem. Nii, kar zletel je naprej !“
.Zelo se ljubila'” de starec. .Gospod Jezus ju varuj turškili tolovajev in pa — Holubana !“
• Holubana ?• vpraša živo Slaviša in pogleda starca.
.Da! Prišel je snubit! Ali deklič ga ne mara in odšel je razsrjen. Neka slutnja me obdaja. da ne bo nič dobrega. Resnično, Uoluban
Prihodnja številka izide n. avgusta.
mi ne gre prav iz sive glave ! Slaviša, dobro veš, da oni, ki služijo naše tlačitelje, niso več našega duha, ampak polurice. In tak je hujši od Turka!.
Slaviša je djal roko na konja in se zamislil.
. Vidiš, enako je bilo s teboj in Nevenko ! Kdo je kriv, da je umrla tako mlada in pod nožem ? !“...
, Ne spominjajte me na to, ded! — Ali, kakor gotovo bi rad ,gledal Boga, tako gotovo dobim tudi Holubana ! Ne uide mi, kakor ni ušel Ozrin!“
Kosenka, ki je bila v pogovoru z Žarkom,
reče :
rDed, kaj mi je pravil Žarko?!*
»Kaj pa, grlica?« se je nasmejal starec.
„Da bi odšla v varneji kraj !“
.Pa idi!“
„Pa tudi vi morate iti, ded ! Sama ne grem," je rekla z žalostnim glasom.
•	Samorad Pavlovič ostane tu, kjer se je postaral!« odvrne ded.
,Jaz tudi, kjer sem se rodila!' reče kljubovalno Kosenka.
„Kaj pa Holuban ?“ pripomni Slaviša smeje.
•	Bojim se ga ? 1 Saj je Žarko pri meni!« In kot bi hotela svojim besedam dati še večjo veljavo, se ga oklene.
»Misliš, da bo on vedno pri tebi,« se nasmeje ded.
„Gotovo ! Zato me ima rad!1* reče Kosenka in zardi.
„In če zahteva domovina krepke roke? Naj tudi takrat ostane pri tebi ?'
,Za domovino ideva skupno na bojišče," reče navdušeno Kosenka.
„Saj še ne veš, kako se rabi orožje,* reče v šali Slaviša.
„Ne vem ? — Kamor ukažeš — pa poženem krogljo," je vzkliknila in potegnila Žarku samokres izza pasa.
„Hrabra Amazonka!* kima ded.
.Nil, že vidim/ reče Slaviša, ,da si rojena za hajduka ! Potem pa le brani svoj dom nasilja !*
.Žarko, ni res, da je najbolje če ostanem? Povsod se mi lahko kaj primeri !“
Žarko jo objame in vzdigne od tal.
„Mi tukaj brbljamo in se še ne domislimo, da bi dali ovsa. Tudi vidva sta že potrebna krepčila. Gotovo sta prišla vsa spehana*, se spomni ded.
Posedli so na travo, južinali in se pogovarjali. Večerno solnce je pa zrlo na veselo družbico .Kosenka, ali nam danes ne zapoješ nobene ?* vpraša Slaviša. ..Lepo poješ in vedno bi te poslušal, ti zapeljivka !“
Kosenka je odbežala v hišo in se vrnila s
tamburico.
.Katero naj zapojem ?■*
„Katero hočeš!" so se oglasili vsi h kratu.
Devojka ubere strune, upre oči, Ki so izražale v o jasnost in nedolžnost njene duše, v daljavo in poje :
Gledaj, tamo jedna gora zelena, u toj gori tmnar-voda ledena, u bunaru*) jedna č.iša sreberna, a u čaši biela gruda od sniega.
Uzmi, dragi, grudu od sniega, pa ju metni**) s sl eve Strane od srca; ako ti se gruda ona raztopi, — onako če srdce moje za tobom.
Še ni zamrl zadnji zvok pesni, kar piane Kosenka pokoncu in spusti tamburico
.Kaj vidijo tvoje bistre oci?' vpraša ded.
.Nekdo jaha belca,* reče devojka in si zakriva oči. .Vjeruša je P
.Kakor bi vohal, da sva tukaj," se nasmeji Žarko. „Akoprav je že star, jaha pa kakor bi ga podile čarovnice.'
Kakor vihra je prisopel belec s starim Vje-rušern, povsod poznanim zvijačnikom in dolgim jezikom. Siva dolga brada mu je padala na prša. Skoči s konja.
.Če ju ni v gnezdu, sta tukaj! Hvaljen bodi, Jezus Kristus ! — Kosenka že zopet poje 1 Čakaj, kmalu nehaš, kmalu I*
Vjeruša je kar v jedni sapi povedal, kar je imel.
.Saj sem že nehala,* odvrne deklo.
„Nu, ni še treba prav sedaj ! — Kakšne pa poješ, grlica? Ali od neveste...?*
.Poslušajte! Take le
Ej, na gori rast el hrast,
rastla breza bela —
a med hrastom in med brezo
reka je šumela,
reka, reka do temena,
vodica ledena.
Ah, ne sme se vode piti, ne zajemati s koriti!
Prav tako, če stari mož vzel je mlado ženo, ah, ne sme, ne sme je biti in ne sme učiti:
Bil sem svojo ženo samo uro eno, teden ves pa plakat....
In, da bile so oči suhe, štiri se noči sem nesrečnež čakal."
.Hahaha !* so se nasmejali. Vjeruša je pa pogladil svojo brado in pljunil.
.Čaj, ti podlasica, čaj ; tudi jaz ti bom zapel pa ne sedaj !“
*) Bunar, turška beseda, pomeni studenec.
**) metni = postavi.
,Saj ne znate ? !“ se je nasmejala Kosenka. „Ne znam ? Pa še kako... Tfu, tfu .. ti bo že Žarko znal/ ji je zašepetal na uho.
Kosenka se je nasmejala, da se je videlo dvoje vrst belih zob.
»Kdaj pa bo poroka ?» vpraša Vjeruša.
»Za štirinajst dni,* odvrne ded Pavlovič. ,In še to se predolgo zdi tej grlici.*
„Ooo‘... zasopiha Vjeruša. Potem bo pa pela
in da bile so ooi
mokre, Bog ve kolko dni.....“
.Ded Vjeruša se samo norčuje, kakor če bi plesal s Turki navaden ples!“
.Znabiti ga bo treba kmalu in tvoj Žarko z nami vred. Ni res, Slaviša ?“
«Vse tako kaže 1»
,.Da pojdemo na krvavi ples?'* vpraša Pavlovič.
»Gotovo ! Poizvedel sem že od raznih strani, da misli Osvinbeg naloviti zopet nekoliko človeškega blaga."
„Iri potem si ga hoče poiskati med nami reveži ? !*
»Tako je P reče Vjeruša. ..Ali naj ne grem mirno j ekla, če mu ne zaleti! Tisti njegov sluga, naj ga pohodijo race, tisti Iloluban je pol besa.* »lloluban ? Že zopet ta,‘ vzklikne Kosenka in neka tesnoba ji stisne srce. , Svoje krvi ne bo izdajali Saj je tudi krščen *
»Krščen?!* se razjezi Vjeruša. »Krščen mo-hamedanec je hujši od petih vragov! Kdor se druži z zverjadjo je sam zver P
. Toraj se množe čete vstašev?* vpraša ded Pavlovič, Slavišo.
»Množe in še zelo ! Ni možno več prenašati teh grozovitosti I Ako je kje zala devojka, in teh med rajo ne manjka že si pride po njo Turek, Povrh pa še pokolje in požge, kar doseže. Ni še davno, da je neka tolpa teh divjakov planila na ženitvanjski sprevod ki se je vračal od poroke, pobila svate in ženina nevesto pa odvedla. Tega ne moremo več mirno gledati ! Tudi bolgarski knez zbira vojake, da požene Turka, in mi naj držimo križem roke V Ne pomaga nam nikdo, toraj si pomozimo sami do svobode ! Po drugih okrožjih se že koljejo, tudi moji sokoli so že pisali spomine v turške kože. Mir pa bo tedaj, ko iztrebimo Kalkandelen !“
Nekaj hipov je zavladal molk. Vsi so strmeli nekam v praznoto. Vsak je pa mislil na svojo domovino in nesrečo, katera visi nad njo kakor prokletsvo. Samorad Pavlovič, iskren domoljub si je zmislil na čase, ko se je še on boril za domovino in vero. Takrat niso dosegli ničesar. Daj Bog, da se ne bo sedaj prelivala zastonj kri 1 On
je sicer malo vedel, kaj se vrši okrog da je izbruhnila vstaja, da se je pričelo delo osvojenja. Živel je zase s Kosenko.
,,Kaj se udajamo žalosti,* reče Žarko ? »Ge treba, sežemo po jataganih*) in pokažemo, da domovina nima samo izdajic, ampak tudi dovolj krepkih sinov, ki jo čuvajo in branijo !‘
»I seveda, seveda/ zamomlja Vjeruša. — Solnce je že davno zašlo, pa tudi jaz bi rad zašel kam ' Danes se mi ne zljubi dalje. Pri tebi sem že mnogokrat zlagal svoje kosti, Pavlovič, pa še nocoj mi daj kak prostor."
.Konje v stajo , ukaže Kosenka, »ljudje pa v hišo ! Vidva tudi ostaneta pri nas nocoj ! Jutri se še kaj pomenimo/ se obrne k Žarku in Slaviši.
Starec Vjeruša se podpre in zasope. »Tfu.... glej, kako ti zapoveduje ! Boga mi, ženske bi ne poslušal, če bi mi obljubljala poljub, danes pa ne rečem nič. Človek ni vsak dan sposoben za smrt!“
Konje so spravili v stajo. Vjeruša je spal, kakor je bil navajen, pri nji •, ostala dva sta se pa zarila v krmo.
II.
»Tfu, tfu», je jel pljuvati stari Vjeruša in si mel zaspane ori. »Starega volka je težko goljufati. Sanje so včasih resnica, včasih tudi laž ali pa še laž ne. Pa da bi Turki plazili krog koce, ni nemožno ? Najboljše je, če pogledam!*
Vtaknil je k sebi samokrese in jatagan.
„Ako jih je dvanajst, tem veselejši bo Mohamed v svojem raju. Dobro bi bilo, da bi Sla-viša in Žarko ne spala pretrdno. Kbm !
Pokukal je skozi špranjo na vratih.
,.Djavol * ) .... kaj se pa giblje tu zunaj ? Eden, dva. trije, štiri in še menda peti, šesti, da bo konečno vendar le prišl i do dvanajstih. V lepe škripce sem prišel 1 Ko bi ti prekleti moha-medanci bili vsaj Židje, da bi jih odnesel angelj, kakor Habakuka ... tfu ... Sedaj treba uiti ! Skozi vrata ne gre, ker se ne ve, ali me čaka zunaj svinec ali jeklo. Mogoče je Pavlovič pustil kako drugo luknjo “
Jel je stikati po staji, ali čim bolj je iskal tem hitreje je pljuval same jeze. Že je hotel zamomljati kar naleti v kotu na nekaj krme Jame jo vlačiti stran in dobi napol zamašeno odprtino. Začel je riti
»Tfu .. . Kam gre luknja, ne vem .. pa poglejmo. Napravljena je prav za jednega. Boljše je, da se prilijem kam, kakor da me spečejo tolovaji! Škoda, da moram pustiti konja!*
Vjeruša se je napenjal in ril dalje. Ni slišal, da je zagrmel strel, jeden ... več.
*) velik nož
**) Djavol se izgovori džavol, po naše hudič.
Streljal je stari Pavlovir, da vzbudi svoje tri goste. Nocoj ni l;il mogel zaspati. Misli so mu hodile vedno nazaj v dobo, ko je bil mlad, kakor njegova Kosenka in da so mu odpeljali ženo, katere ni videl ved. Rešil se je sam z otrokom, ki je bil edini spomin na ugrabljeno mu ženo. Ali se morebiti vnjukinj ne zgodi isto ? Ali ni ona lepa, sposobna za turški harem in on jo mora dati, ako pridejo po njo.. . on, raja. $e vesel mora biti in hvaležen svojini gospodom, da mu niso požgali kode, ali de so mu to storili, da so mu pustili življenje. Gospodar tako hodi, hlapec poslušaj. Pri teh mislih mu je nekaj ti-čalo grlo in nemir se ga je polagal. Kako grozno je pogledal Iloluban, ko se mu je odpovedala Kosenka?! Njegov srdi poln pogled mu plava pred odmi in mu pravi, da je ta pogled zmožen vsega. — In starec Pavlovič je vstal vzel handžar in samokrese ter gledal skozi okno
Zunaj so migljaje zvezde in nekoliko, svet-djevale temo.
Pavlovič je slonel dolgo ob oknu in mislil.
Kdaj se povrne mir in pravica v domovino? Kdaj dobi raja pravico do življenja ? Večni boji, ustaje . .. kri, vse to traja že stoletja ali nikdo ne priskoči na' pomoč, nikdo ne poda roke k svobodi. Zmage se dobe in zopet zgube, vstaje se potlačijo in zopet je vse po starem, še slabše.
Ali bo kedaj napočil dan svobode za lužno rajo ? . ..
Starec se je vzdramil iz svojih misli. Zdelo se mu je, da je videl neko postavo. Ali se je varal v temi ? Gleda pozornejše.
Ni se motil. Zopet nekdo, dva. .. Da, to je že cela deta.
.Gospod Jezus, napad*, zamrmra Pavlovič in stiska za samokres .Kosenka, Kosenka ! zakliče rahlo.
Deklica pride preplašena
.Kaj je, ded ?“
»Kosenka! Djala si danes, da si pogumna in znaš streljati. Poglej !«
Dekle pogleda in vstrepeta.
„Se bojiš ?“ reče ded, in oči se mu zasvetijo, kakor staremu volku
,Sama sva ded,!! Gospod Jezus, da;, da se rešiva, posebno oni... O, Marija ! •
Hipoma pa zgrabi en samokres in vstreli med tolpo.
»Ded, braniva ?e! Ako naju tudi dobe, bova draga !*
»Dobro, Kosenka .... vidiš 1:
Starec je vstrelil. Turki so se hipoma razpršili, pustivši nekaj temnega na tleh.
»Dva že spita! Predno zaspiva mi dva, jim še napopram kožo", je mrmral
Čakal je, da kaj vidi.
»Ge le ne zapalijo koče in naju tako ne spečejo. Kosenka, ne stoj pri oknu ampak skrij se, tako ... in potem tako !»
Zopet se je zvrnil jeden po tleh. Starec je streljal in podiral. Meril je dobro, ker je bil vajen.
Žarko in Slaviša sta zaslišala strele. Videla sta, da so Turki obkolili hišo.
»Brate . .. Tolikim ne vzdržimo ? 1 Ali živa naju ne smejo dobiti! Streljajva...*
Napadalci so streljali ali njih streli so se zarivali le v zidovje in bruna. Kroglje Žarka in Slaviše so pa podirale Turke. Ti niso bili priprav Ijeni na to. Ta koča, pa bi naj imela toliko braniteljev in svinca ? ! Jeli so vpiti in silili k vratom.
„Kaj storiš, ako vdero v hram?* vpraša Slaviša.
.Kosenke jim ne pustim! Planem za njimi!“
»Ne planeš !»
»Planem !»
»Ne gubi glave, brale, in misli ! Kosenki se ne pripeti nič žalega Najbrže je to lov na roko izdajalca Holubana. Ta si jo hoče osvojili in nič drugega. Midva glejva, da jim uideva, potem pa Bog pomagaj ! Moji sokoli jim nasipljejo svinca pod kožo, kakor bi poprali juho !
.Ti ne poznaš Kosenke ?*
»Kaj pa zamore ženska zoper moške in če še je tako silna ? Pavloviča pobijejo, njo vjarnejo! Verjemi mi, ker vem, da se je meni zgod lo tudi tako. Da bi bil takrat , az previdnejši, bi še živela sedaj.
Nehala s a streljati. Starec in Kosenka sta se vmirila vedoč, da so opozorjeni na napad. Turki niso vedeli, od katere smeri so kroglje in so le silili k vratom. Iz hiše pa je grmel strel za strelom, včasi dva na enkrat.
»Branita se čvrsto1- pripomni Slaviša. ,,Ali ne vzdržita! Teh je kot mravelj!-
Po kralkem naskoku so vdrli Turki v kočo. Starec je bil z jataganom po turških glavah, da je hreščalo. Ti so za hip osupnili. Hipoma nekdo ustreli in starec pade. Kosenka vikne in se vrže med lopove. Strah in obup sta jo pobesnela, da je mahala z neverjetno močjo okrog.
..Kosenka, spametuj se!» ji zakriči mlad Turek.
»Proč, izdajica, morilec!*. ..
»Ne draži ljudi 1 Ako bi te ne imel rad, bi te podrl že davno.*
»Pa me poderi 1 Boljše mi bo, kakor v tvojih rokah ! -
»Ti moraš biti moja!* je viknil Holuban in podbil orožje.
»Nikoli 1“ je zavpila in sprožila, pa kroglja je podrla drugega.
Holuban je pa planil k nji, jo pograbil krog pasu in odnese!. Ostali so pobrali, kar so našli. Koče niso zažgali, ker se niso čutili popolnoma varne.
Vjeruša je ril naprej in se potil. Konečno je prišel po tej luknji v spalnico Kosenke. Luknja je bila menda napravljena za slučaj napada, da bi se v nji kdo skril Bila je primerna za človeka. Sedaj je bila že zanemarjena. Morebiti je pozabil Pavlovič na njo, ali se pa ni imel časa spomniti.
Vjeruša je zaslišal strele.
Že dražijo kožo ... Tfu . .. Kak bes je v tej luknji, da komaj rijem naprej?! Vso mast bom zgubil... tfu!“
Spalnica je bila prav polna Turkov, ko je pomolil glavo.
«0, angelj, ponesi mohamedance k Mohamedu. Djavol! — Dobro, da je tema!*
Ko so Turki pobrali, kar je bilo vrednega in razbili ostalo, so odšli. Vjeruša pa je prilezel v vežo, slekel padlega Turka in se hitro preoblekel. Nato si je odrezal dolgo brado.
.Škoda, ali žrtvuj brado, da otmeš glavo, ali bolje — Kosenko. Spoznali me ne bodo ! Malo treba poigrati Turka, hvala Mohamedu, znam ga ... Tfu ! Ta pes je prišel, predno bi se nadejal. Pa dekle vam odpeljem, kakor gotovo sem Vjeruša.*
Holuban je nesel sam Kosenko, ki je slonela onesvečena pred njim na konju. Zraven njega je jahal drug Turek. Vjeruša, ki je jahal za njima je čut sledeči razgovor :
Alah naj me kaznuje, Holuban ! Ti veš, da sem ti prijatelj in vem, da te ima beg rad. Ali ta devojka je krasna, kakor ndado solnce 1 Beg ti jo vzame 1“
,Ne dam mu je ! Rekel se mu, kakšna je in da mi jo mora pustiti !*
.Seveda, obljubil je že ! Ali ko jo zagleda?! Hm, ne vem, kaj bo djal !*
• Račun brez gospodarja ! Nobeden je ne bo imel,‘, je mrmljal Vjeruša.
.Kam idemo sedaj?* vpraša Turek.
.Lovi' vodjo vstašev! Beg gre s svojo četo nanj. Počakamo ga pri Selcih. Po potu si misli nabrati nekaj blaga »
„To je nevaren lov, Holuban, pri Alahu! Vstaša dohiti ni mala stvar in naših pade prej cel kup !“
„Beg ima mnogo ljudi. Vrhutega se je ponudil nek človek, Glišo po imenu, da mu kaže pot do Slaviše. Glavna stvar je, da njega dobimo, drugi se potem razkrope sami !*•
OB P®$®TLB,TMIO
pevalteg** društva. »Kolo*.
(Speval — Zvonimir Masle.)
Kje biva narod — našemu enak, ki je brez knezov in iz davnih dni junakr in oster mec in ljuli ogenj ni ga strl, in sam je s pesnijo sovragom p<»t zaprl!?
»cTffo/o« došlim deušf.oom.
Pozdravljene ve, bratske, vojne Čete, ki danes k slavlju sem prihajate, da bojni klic tu z nami spajate, nosilke ste napredka in prosvete, le krepko bratske stisnimo roke, kot bratu brat si sezimo v srce !
Od blizu in iz dalj ste sem došlb žuljavih rok in razoranih lic, domače zde se bratske Vam oči, domač po samoodpomoči klic.
Za rod in dom Vam je vihar življenja zabrazdil v cvetno lice znak trpljenja, a v srcih mladih ogenj plameni, kot plamenel je vroče prve dni.
Pozdravljeni, čet narodnih junaki, junaških otcev vrli korenjaki!
Deset je let — kar pesem smo vsadili in ji na rodnih tleh svoj dom zgradili f
Vam hvala, da s; e se za nas trudili in nas z obiskom bratskim počastili, da zabuči nas vseh kot morja glas !
U boj, na delo, bratje, še je čas — budimo še v življenje novih čet, da dobro bo zastražen rodni sv it: saj je s krvjo in solzo napojen, zato nam vsem še bolj je dragocen; s krasoto gn narava je oblila in v srcu slavne jame mu darila, še bolj — še bolj strmel bi čuda svet, da ni zgrmel čez nas sovražnik klet!
Prinesel je gorje nasilnik smel, ko je z visti strastne ves bledel — svobodno nam je gazil naša prava, oropal nas svobode zlatih dni, oropana je naši zemlji slava, zvijačno tujec semkaj most gradi....
Zato u bpj, u sveti boj, ves rod, kot v turških časih tabor naj zavlada povsod — ni krutejši.bil turški zlod, imel je le do blaga brozdno glada, a zemlje ni ruval nam izpod nog in ječal vedno ni naš rod ubog...!
Pomoči ni iz daljnih visočin — — — tt, narod naš, sam svoj si rešenik ! zato odmevaj od Triglava vzklik : le v slogi vspešen bo slov. nski sin !
Naš rod brez knezov pojde sam v boj prvi, odlikovan rešnik po hrabri krvi...!
A, Vam, junaške, vojne, bratske čete, odmevaj silen glas naš od Triglava :
„Vsi dvignili na boj ste grome svete, junaki hrabri, Vam: na zdar in slava....!“
(Konec prihodnjič.)
Ali naj se tudi delavec izpreliaja ?
(Socialne drobtinice. — napisal Števo Erman.)
Vsak človek je po končanem težavnem delu potreben počitka ; a ne samo potreben, ampak tudi dolžan je, da si v svrho zdravja zadobi v primernem počitku novih moči za daljno delo. lo nam je že Bog določil, ko je rekel: .šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj!' Bog pa ni kotel reči: sedmi dan pa doma lenobo pasi. ampak : šest dni delaj za telesno hrano, a sedmi dan skrbi za dušno hrano. Prvo delo vsakega kristjana v nedeljo in praznik je gotovo, da opravi svojo krščansko dolžnost, to se pravi, da je pobožno navzoč pri celi sv. maši.'Potem pa lahko počitek porabi v svojo korist s čitanjem dobre knjige ali časopisa. Obiskat gre soseda in prijatelje, da se med seboj skupno pogovore, kako bi si kaj opomogli. Vsak skrben gospodar gleda, da ima čim več in različne dušne koristi od nedeljskega počitka.
Med koristne reči, za katere ima skoro vsak v nedeljo priliko, se lahko po pravici prištevajo izprehodi in izleti. Izprehodi so prav tako, in^se bolj važni za priproste ljudi, zlasti delavce, kakor za gospodo. Toda žal, vidimo, da ne zna naše delavstvo ceniti važnost izprehodov. Marsikdo si namreč misli: „To je samo za gospodo, ti izleti, jaz se pri svojem delu že dosti izprehodim, bolje je v gostilni pri vrčku piva sedeti tisti čas, kar mi ga ostaja.1 Da so delavci bledi in bolehni, je skoraj v prvi vrsti krivo to, da si v zaduhli gostilni iščejo odpočitka.
Naš slovenski svt t je lep. Skora j vsaka župnija se ponaša s kako prirodno znamenitostjo. Lepi so naši vinski griči, krasne so naše planine; marsikje se tudi občuduje kaka zanimiva podzemna jama. V take kraje nas priroda tatorckoč sama vabi, da se navžijemo njene krasote.
Tukaj v prosti naravi človek občuti bolj kot kje drugje, da je bitje, in sicer mogočno bitje, ki je vse to vstvarilo in vse to vodi.
Pojdi, prijatelj moj, v nedeljo popoldan v zelen bukov gozd ; napij se iz hladnega studenca, ki tako prijetno žubori med drevjem, sedi v senco in poslušaj milo petje drobnih ptic — — ! Ali ti ne bo tako nekako mehko pri srcu?, začutil boš neko milino, katera ti je lastna samo tedaj in nehote boš slavil lepoto vstvarjenja. Tukaj v prosti naravi se ho poživil tvoj duh, tukaj v gozdu se ti bo pokrepčalo telo in postal boš rodečega obraza To je počitek, katerega ne bi nikoli našel v gostilni !
Izprehodi so nam pa koristni še v drugem oziru ; oni nam tudi lahko dobro služijo kot agitacijsko sredstvo. Ge hočeš vneti prijatelja za dobro stvar, povabi ga seboj na izprohod, v gozd.
Stavim, če le kje, ga boš tukaj, ko se čuti v prosti naravi svobodnega, da lahko trezno misli, če le kje, ga boš tukaj vnel za svoje misli. S lem pa si storil tudi d"bro delo ; koristil si mu na zdravju na žepu in na duši
A tudi bolj daljne izlete je priporočati zlasti mestnim delavcem. Napačno je misliti, da ni za nas to, če je za gospodo ; prav delavcem, ki ves teden delamo v zaduhli tovarni, ki smo nekako ločeni od vnanjega sveta, prav nam, je potrebno, da se v nedeljo otresemo prahu in se v naravi nasrkamo zvežega zraka. Denar, ki ga potrošimo na takih izletih, je dobro porabljen ! Bo pravici trdim, da če bi si delavci prihranili ne aj pri pijači, delavko pa pri obleki in la denar porabili za izlete, bi imeli več koristi od svojega trdo pri-služenega denarja.
Velike koristi pa so izleti tudi v vaseh med kmečkimi mladeniči.
V moji domači vasi je na ada, da mladeniči vsako leto priredijo skupen izlet v eno uro oddaljeno .Vranjo peč/ kjer je lepa t odzemeljska jama. Vsak se že dolgo časa voseli tega dneva in tedaj noče nobeden ostati doma. Zbere se jih nad pedeset fantov, deklet, mož in žen. Ženske nesejo seboj kaj mastnega za pod zob ; a najmočnejši mladenič pelje v lepo ovenčani samokolnici sodček sadjevca. Tu na lepi ravnici napravijo hitro za silo klopi, in razvije se najprijetnejša zabava. Friprosti mladeniči napivajo tovarišem in domovini; vsak mora nekaj povedati. Potem pojo lepe narodne pesmi, plešejo .kolo/ da se stori noč; tedaj so pa vsi veseli in najboljše volje se odpravijo proti domu.
Taki izleti se bi lahko v vsaki vasi prirejali. Vsako izobraževalno društvo bi lahko napravilo na ta način svojim udom mnogo zabave in pa tudi koristi. S tem bi se širil med mladino duh ljubezni do Boga in domovine.
Jlaj stori dober oče
za svoje otroke f
(Napisal Vipavski.)
Neki nfarmer", (posestnik) v Ohijo, v Severni Ameriki piše: „ Imel sem krasno posestvo štiri milje daleč od župne sole neke vzorne občine, kjer je pastiroval goreč župnik. Prišel je čas, ko so otroci odrasli, in morali hoditi v solo. Jaz sem pa mislil pri sebi, da bi bilo vender preveč, če bi moji otroci, posebno po zimi, morali hoditi tako daleč v šolo, ter sklenil dati otroke na stanovanje v mesto blizu sole, Ali to mi ni bilo prav po volji, ker bi
mi bili otroci s kor o brez nadzorstva. Kaj torej? l)a bodo otroci mogli hoditi v katoliško šolo, sem se moral izseliti. Obhodil sem celih h000 milj, da. bi si našel primeren kraj blizu katoliške šole. Iskal sem dolgo in dolgo, ter naposled zamenjal svoje posestvo z drugim, prav blizu take šole. Kako mi je krvavelo srce, ker sem pri tej pogodbi zgubil 5000 dolarjev! Tolažile so me pa besede Xvehčar/eve : „Kaj pomaga človeku, če si pridobi tudi ves svet, trpi pa škodo na duši ?“.... Imel sem novo posestvo, in 0000 dolarjev dolga, ali moji otroci morejo vsaj hoditi v katoliško šolo. Mogoče, da bo Bog moje tnale tako blagoslovil, da bom v kratkem mogel poplačati dolg in še kaj dobrega storiti v čast božjo 'J ako je pisal ta junaško katoliški mož 1894. leta. Upamo, da je Bog v teh 10 letih obilo poplačal njegovo .požrtvovalnost za dobro vzgojo otrok.

Dr Frančišek K s. Nagi,
tržnško-kop. škof.
gSSISSSSSBSBtasg	ggajjfEg jgagžlajSg-BSSSS B.Ei. jSiiiSBSgSSg jiaSS
JJo J3oga moramo in\eti sre e otročje, do bližqje$a sree materino, do sebe pa sree sodi\ikooo.
(SV. PASKAL 13 A J L O N ■)
K oleclnrče te.
Julij.
30. TIL. pobinkoštna nedelja. (Evangelij: 0 lažnivih prerokih.) Abdon in Senen, muc ; .Tulita, mufi. — 31. pondejek. Ignacij Lojol, spozn. Ernestina.
Avgust
ima 81 dnij. Dan se skrajša za 1 uro 27’ 12” 1. torek. Vezi ap. Petra; Makabejski bratje; Zofija in njene hčerke v Rimu. — D a n e s j e mlaj ob n. uri zjutraj. Ključ pravi, da bo deloma deževno vreme.
—	2. sreda. Porcijunkuln. Alfonz Lig., šk. uč. — 3. četrtek. Najdba sv. Štefana, prvega mufi.; Irenej ; Lidija. — 4. potek. Dominik, spozn.; Agahij, škof. — o. sobota. Marija Dev. snežna ; Ožbolt, kr. —
C. TIH. pobinkoštna nedelja. (Evangelij. O krivičnem hišniku.1 Gospodova izpremenitev. Sikst II. pap. — 7. pondeljek. Kajetan, spozn.; Donat, šk. muč. Danes je prvi krajec ob 11. uri 14’ zvečer. Lepo in gorko bo. — 8. torek. Cirijak, Larg in Smaragd, mufi.
—	9. sreda. Roman, muč.; Emigdij. šk.; Afra, muč. — 10. četrtek. Lavrencij, mufi.; Hugon, škof; Asterija. — 11. petek. Tiburcij, mufi.; Filomena, d. mufi,; Suzana, dev., mufi.; Ersilija. — 12. sobo*a. Klara, dev.; Hilarija, mufi.
Kaj pravi politika?
Avstro-Ogsrska. Državni zbor. Obrlni odsek deluje tudi sedaj v počitnicah in se peča z izpremembo obrtnega reda, ki je zelo pomanjkljiv. Zastopnik vlade je želel, naj izdela odsek tak zakonski načrt, ki bi izpolnil upravičene zahteve obrtnega stanu. Odsek je dovršil splošno razpravo o vladni predlogi, po kteri bodo obrtniški vajenci prisiljeni delati iz svojega obrt a skušnjo, brez katere ne bodo mogli postati samostojni mojstri. Razpravljali so tudi o podpornih in bolniških blagajnah za mojstre. Član tega odseka je tudi slov. poslanec Dr. Žitmk. — Italijani so imeli zopet shod v Trstu zaradi vseučilišča. Ukazali so poslancem, da naj preprečijo pa vsak način, da vlada ne ustanrvi vseučilišča v Roveretu, oni vztrajajo pri zahtevi ; Trst ali nič. Utis, Jki ga je ta shod napravil na nas, je ta, da Lahi sami čutijo, da so s svojo vseučiliško akcijo zavozili in da si ne vedo pomagati. Zato pa tudi nekateri listi, zlasti tridentinski ojstro prijemajo laške državne poslance. — Koalirana opozicija na O g r-s k e m je pozvala mestne magistrate, da naj ne izročajo državnim blagajnam prostovoljno plačanih davkov in da naj ne sodelujejo pri novačenju vojaških novincev-pro^tovoljcev. Baron Fejervari je z ozirom na to izdal na občine odlok, v katerem jih poživlja, da naj vršijo svoje dolžnosti. Pravi, da vlada namerava razveljaviti vsak sklep, ki bi kršil obstoječe zakone in rušil obstoječi red. Ker se mnoge občine np menijo za ta odlok neustavne vlade, nastaja konflikt med to in občinami, posebno Budimpeštansko vedno večji, kriza vedno bolj zapletena Te dni gre Fejervari k cesarju v
Išl, da mu | oroča o položaju. Tu se bo baje tudi odločilo, ali naj se odstavijo oni uradniki, ki nočejo izročati vplačanih davkov.
Eusija. Pretečeni teden se je vršil v Moskvi v hiši kneza Dolgorukega shod zemstev. Shoda se je vdeležilo nad 200 oseb. Predsednik je bil grof Haiden. Kongres je zavrgel ustavni načrt, sestavljen od ministra Buligina, češ, da ne more rešiti Rusije. Kar so siopili v dvorano policisti in so proglasili kongres za nepostaven in so v- a-zali, da se mora zaključiti. Med velikim odobravanjem je zaklical predsednik, da se ne pokori drugemu kot sili. Policija je nato napravila protokol in odšla. Po načrtu Buliginovem so izključeni od postavodaje mnogi meščani, vsi delavci, izključena je javnost obravnav, imuniteta poslancev in odgovornost ministrov. Proti teinu je protestiralo zemstvo in zahtevalo ustavo z ljudskim zastopstvom, v katerem bi bilo 840 poslancev. — Zemstvo je izdalo proglas na rusko ljudstvo, v katerem našteva prave vzroke nemirov. Kongres namerava napraviti red in dvigniti domovino mirnim potom. Treba pa se je bojevati skupno. Mi hočemo pravo in po splošni volilu pravici voljeno ljudsko zastopstvo. Mi ne delamo nepostavno, ampak hočemo odkr to se posvetovali o potrebah domovine. — Govori se, da so že popravili Bu-liginov načrt — Se zmirai prihajajo poročila sedaj iz enega, sedaj iz drugega mesta o nemirih, uporih in stavkah. — Minister Wite, ki gre v Ameriko, da se sestane z japonskimi odposlanci zaradi miru, se je podal najprvo v Pariz, kjer je
imel dolge pogovore z franc, ministrskim predsednikom Rouvierom in z Loubetom. — Ruski car in nemški cesar sta se sešla na morju pri Bjorkoe. Listi mnogo ugibajo, kdo je dal povod temu sestanku, kaj se je sklenilo itd., toda to so le ugibanja. Zakaj da sta se sestala, bo pokazala še le prihodnjost.
Balkan. V Srbiji so imeli volitve, ki so se vršile mirno. Izvoljenih je 78 samostalnik radikalcev, 50 starih radikalcev in nekaj pristašev drugih strank Samostalni radikalci bodo imeli absolutno večino. — Ko se je v petek vračal sultan iz mošej*, se je v njegovi bližini razpočila bomba. Več oseb je umorjenih in ranjenih. Sultan je nepoškodovan. — Turčija utrjuje Bospor navzlic protestom ruskega poslanika. — Umrl je civilni agent Avstro-Ogerske pl. Muller, katerega je avstrijska vlada poslala tja, ko se je začelo reformno gibanje za Makedonijo. Turčija je poslala že celo vojsko v Arabijo in si hoče zopet osvojiti Sano, glavni kraj Jemena.
Druge države. V zadnjem času so pri volitvah v mestne zastope v Italiji zmagali krščanski demokratje. Tudi na Bavarskem in Badenskem so porazili katoličani pri volitvah liberalce. — Umrl je španski ministrski predsednik Villaverde.
—	Angleška vlada je doživela dne 20. t. m. pri glasovanju mal poraz, a vzlic temu noče odstopiti.
—	Maroškv konferenca se bo vršila najbrže v San Sebaslian na Španskem — Loubet je pomilostil več izgnancev ; nekateri izmed njih se nočejo poslužiti take .milosti *
NOVICE
(Premeščenja in nameščanja) a) župeupravi-telj v Vodicah je postal č g. I. Svetič, kaplan sta-radski, v Draguču č. g. Matija Korelič kaplan buzetski, na Vrhu župeupravdelj vodiški č. g. Fr. Peršič b) kaplan v Staradi je postal č. g. Dragotin Lampert, ki je bil dosedaj v Brezovici, v Hrušici č. p. Anton Budin (od sv. Jakoba v Trstu); v Dolini č. g. Ant. Hreščak ( z Hrušice); pri Sv. Jakobu v Trstu č. g. Aleksander Martelanc (iz Doline); v Kastvu č. g. Jos. Miličič (iz Draguča) v Sovinjaku č. g. Ladisl. Tonkovic (iz Sloma), c) no-voniašniki 5. g. Iv. Gabrielič je poslan v Buzet, č. g. Miclaucich Ernest pa v Brezovico.
(Odlikovanje.) Ministrstvo za uk in bogočastje je podelilo nadučitelju na Opčinah, g. Antonu Valentiču, o priliki njegovega umirovljenja častni naslov .šolskega ravnatelja" v priznanje njegovega dolgoletnega plodonosnega delovanja
na šolskem polju. G. Valentič je bil že prej (leta 1888.1 odlikovanzzlatimkrižemza zasluge.Čestitamo!'
(Slovenska ženska Marijina družba) v Trstu bo imela uro češčenja v armenski cerkvi dne 6. avgusta in mesečni shod dne 20. avgusta.
(Zanimivo za Marijne družbe). Letos se bode slovesno obhajala v Ljubljani tristoletnica usta-novljenja prve Marijine družbe v istem mestu. (Ustanovljena je bila 15. avgusta 1G05 v takratni jezuitski, sedanji župni cerkvi sv Jakoba.
Slavnost se vrši 20. avgusta t. 1. Ob tejjpri-liki se blagoslovi nova zastava ljubljanske moške Marijine družbe
Ves obred s pontifikalno sv. mašo opravi mil. g škof dr. Jeglič.
K tej slavnosti so vabljene zlasti vse mladeniške in moške Marijine družbe po Slovenskem,-Mnoge so že prijavile svojo udeležbo, tako da je upati veličastne manifestacije.
(Tržaška moška družba) se udeleži izvanredne slovesnosti v Ljubljani. Odhod iz Tista bode v sobodo 19; a gusta ob 11,40 zvečer, iz kolodvora južne žele/nice. V Ljubljano pridemo v nedeljo ob 5.03 zjutraj. 01 kolodvora se napotimo naravnost na Rožnik, kjer bodemo imeli ob 6 uri sv. mašo skupnim sv obhajilom Okolo 8 ure poj-demo v mesto kjer se- začne slovesnost ob 9. uri.
Razim udov tuk. moške Mar družbe so vabljeni tudi drugi kršdansko-misleči mladeniči in možje.
Vožnja tje in nazaj stane 9 K. 20 vin. Listek si kupi vsak za se na postaji
(Spominek na grob Marijine hčere.) Rozalija Božič, rodom iz Vrbovške na Kranjskem služila je v Trstu zv sto in delavno, da je bila posebno priljubljena pri svoji gospodi, s oz in skoz pobožna je prejemala pogosto sv. zakramente s svojimi sosestrami prijazna in uljudna, kratko rečeno, izgledna hči Marijina Vrše svoje delo se je spo taknila in padla na koleno. S začetka ni dosti marala, misleč - bolečina bo že jenjala. Pa ni hotela jenjati, zato je morala iti v bolnišnico Operirali so jo in da i upanja, da gotovo ozdravi, in res je nekaj časa prihajala boljša, a naenkrat se je obrnilo na slabše in 24 t. m. ko je prejela zakramente umirajočih je izdihnila svojo dušo Bolečine je imela hude, pa je vse potrpežljivo prenašala, tolažeča se z Marijo in voljo Božjo. V bolezni so jo obiskovale mnoge sosestre, da se je čudila strežnica, češ, kako dobra je morala biti, da ima toliko prijateljic: pa niso bile le prijateljice, bile so ji sestre po materi Mariji. Pogreb je bil veli-časte i za prosto služ injo Udinje Marijine družbe, katerim koli je bilo mogoče, prišle so z družbenimi znaki — svetinjica in modri pas, — in spremljale so jo na zadnjem potu glasno moleče sv. rožni venec; bilo jih je dolga vrsta, da so se tr-žačani kar spogledavali; pri vozu so svetile belo oblečene Marijine hčere Tako Marijina družba blaži v življenju, tolaži v bolezni, pomaga za srečno smrt in še po smrti ne pozabi svojih udinj, ker se pri vsakem shodu moli tudi za vse ranjke iz družbe. Naj bo priporočena vsem Slovenkam živeč m v Trstu.
(Iz Doline.) Marijino češčenje v naši Marijini družbi kaj lepo napreduje •— pa saj se tudi sovraštvo proti Materi božji po svetu, žal, razširja.
—	29. junija je imela družba prav Lpo slavnost. Po dokončani službi božji se je blagoslovil kiasen kip M. b namenjen, za podružno cerkev v Pre-benegu. (Delo je izvršil kipar Dom A. Morodar
—	St. Ulrieh na Tirolskem katerega pri ti priliki prav toplo priporočamo vsem čč gg. Dela izborno in ceno.) Nato se je razvila naravnost impozantna procesija — Na meji so pričakovali procesijo
ostali Prebenežani z zastavo, križem, svečami itd. Fantje so napravili slavolok in okrasili vas. —
Značilno je tedaj, da je to pot šel tudi moški spol družbi na roko. — V Prebenegu je bila prepoved, zatem darovanje za omarico, v kateri se bo hranil krasni kip Gotovo postane ta dan neizbrisen v spominu vseh Prebenežanov. 16. julija se je odtegnila družba v Kastelec. Ta dan je bil nam eč v Dolini ples — V prav samostanski samoti so se razveseljevale Marijine hč re in sestre okolo novo kronanega kipa M. b. (Krono je izdelal zlatar Fei v Trstu) Poti, po katerih jo stopala procesija so bile čiste in okrašene. — V molitvi petju in premišljevanju preživele so udinje Mar. družbe ta popoldan, med tem ko so ga ostala dekleta preživela v posvetnem razveseljevanju. Pretečeno soboto nas je poselila družba od sv. Ivana —
Naša družba se je pripravljala tudi koncem meseca julija na božjo pot na sv. Goro, ki se je pa, žal, morala odložiti radi nepričakovanih ovir.
(Iz Kozjega na Štajerskem), Danes Vam nimam kaj vese'ega poročati, ampak le o strašni in hudi nevihti, ki je razsajala dne 3. julija po kozjanskem okraju in sploh po lepi štajerski deželi. Ne pomnijo tako strašne nevihte najstarejši ljudje. Popoldan se je začelo nebo od Maribora in severne strani oblačiti s tenkimi oblaki, pozneje bolj z debelimi črno-sivimi tako, da jih je bilo groza gledati, nakar je jelo bliskati in grmeti, da je bilo joj. Kmalu za tem ob pol 4 uri se je nebo stemnilo iu pridrvila je strašna nevihta tako, da je lomila in ruvala iz zemlje kar cela drevesa; niti gospodarskim poslopjem ni prizanesla. Posebno novo nasajeni vinogradi so hudo trpeli. Na njivah je bilo vse povaljano. V pol uri je bilo prej tako lepo polje in vinogradi uničeni da je bilo žalostno videti. Med burjo je jela padati toča, kakor orehi debela. Hvala Bogu, da je samo na-letala, sicer bi bilo vse uničeno in potolčeno, kakor n. pr. v Trbovljah, kjer je pobila mnogo šip. Tehtali so eno zrno, ki je imelo tri četrt kilogr. V sosedni pilštanjski župniji je menda najhuje divjala. Viharje razdjal deset hiš in prevrnil skoraj vse kozolce. Nekatere je celo zanesel po sto korakov daleč. S cerkvenega stolpa je odnesel 3 m. visok križ 150 korakov daleč. Ceste so bile zastavljene z izruvanim drevjem. Tudi brzojavna zveza med Kozjem in Pode terkom je bila pretrgana cela dva dni.
(Iz Zdol pri Kozjem.) V naši majhni vasici živijo katoliško-narodni Slovenci To so pokazali Ciril-Metodovi kresi; ki so jih zažgali v lepem številu Tudi kozjanski Slovenci so zažgali skupni kres, pri katerem so topiči grmeli, da je bilo veselje, Tudi lepe slovanske pesmi so se pevale na
čast našima slovanskima blagovestnikoma. Samo h Zdolskega hribčka se je videlo preko 30 kresov Lepo število, ki kaže vso čast in vnetost, ki so jo skazali očitno pred svetom katoliško narodni Slovenci kozjanskega okraja. Čast njim!
(Iz Ljubljane.) Veselica, ki se je vršila v prid Prešernovemu spomeniku, se je obnesla sijajno. Daši so Nemci v sobo'o razširili po Ljubljani govorice, da bodo Slovence napali z bombami se tega ni nihče ustrašil. Nad 13.000 ljudi iz vseh stanov je z glasnim .slava Prešernu!* pokaza:a, da se slovensko ljudstvo zaveda svoje narodnosti. Nemce je to tako jezilo, da so pobrali šila in kopita in jo odknrili iz mesta že prejšni dan. No mi smo se tudi brez Nemcev zabavali imenitno. Kako skrb ima slavna deželna vlada za nas Slovence, pokazala je zopet ob tej priliki V velikem strahu da bi se Slovencem kaj žalega zgodilo, je pripra ila celo vojsko Orožniki, redarji, beriči in vojaki, vse je bilo po koncu. A Slovenci smo pokazali da smo miroljubni, četudi se ob sili junaško branimo
Na nedeljo 9. t m. so pri M. D v Polju zborovala delavska društva. Sešlo se je do 50 društev, ki so po svojih zastopnikih povedala svoje mnenje kako bi se zboljšale delavske razmere. Pri veselici so nastopali naši priprosti delavci, ki so navduševali tovariše za delavsko strokovno organizacijo To zborovanje je nov dokaz, da socialna demokracija nima med našim delavstvom tistega upliva s kojim se radi bahajo nekateri rdečkarji, kadar imajo „pri Levu* svoj sestanek. Res jih je še nekaj v zmoti a upamo, da bodo tudi ti kmalu spoznali, da se z zabavljanjem čez sv. cerkev in duhovnike ne rešuje socijalno vprašanje Delavstvu se mora koristiti le s požrtvovalnim delom, kakoršno ima predsednik strok, društva pri M D. v Polju g Jeriha.
Pri kopanju so se m m. tu ponesrečile štiri osebe. Med njimi smo ojokovali zgubo prečast g. vodje salezijancev na Rakovniku.
strela je 11. m m. na en dan ubila tri ljudi v ljubljanski okolici
(Družba sv. Cirila in Metoda) v Ljubliani se tem potom obrača do vseh onih svojih podružnic, ki še niso ugodile vodstvenemu pozivu z dne 21. junija 1905 št. 6.724 s prošnjo, da btagovole čim preje uposlati izpolnjeno tiskanico o svojem stanju oziroma delovanju v 1. 1904.
Ker se bode le v teh tiskanicah zaznamovano upoštevalo pri izdaji prihodnjega družbinega .Vest« nik-koledarja11, opozarjamo še enkrat, da je le v interesu naš h podružnic samih, ako ngode kar najprej možno vodstveni prošnji.
(Prešernov spomenik) se odkrije v nedeljo dne 10. septembra t. 1. K tej svečanosti so povabljeni
vsi Slovenci. Med drugim so se poslala vabila, da se udeleže odkritja, tudi mestnim občinskim svetom v Zagrebu, Belgradu, Sofiji, Cetinju, Pragi, Krakovu Lvovu, Moskvi in Petrogradu. Natančen spored svečanosti se priobči v kratkem.
(Nesreča na železniški postaji v Nabrežini.) 17. t. m okolo 4 ure popoludne se je dogodila na postaji južne železnice v Nabrežini grozna nesreča. Delavec Josip Lovrenčič iz Saleža pri Zgoniku, ki je pri premikanju vozov in železn škili strojev pripeljal druge k drugim, imel je tudi 17. t. m ob omenjeni uri pripet k stroju neki voz.
Mesto, da bi počakal, da bi prišel stroj poprej k vozu ter se dotaknili .puferji“ drug drugega je hotel skočiti že poprej k vozu, kjer se nahaja veriga prip njača, a ga je pri tem stroj prehitel ter je prišel med vozove in strojeve „pu-ferje*, ki so ga tako hudo poškodovali, da je kmalu potem, ko so ga pripeljali v tržaško bolnišnico, izdahnil svojo dušo.
(Naše nove torpedoke.) V Pulj dospejo nove avstrijske torpedovke, naročene na Angleškem. Udeležile se bodo takoj vaj eskadre ob dalmatinski meji. Hitrost torpedovke in torpedolovca je večja, kot je bilo dogo orjeno po pogodb ; torpe-dolovec napravi v uri 29 morskih milj. torpedovka pa 26 iti tri četrt. V tržaški ladjedelnici pa hitro gradijo ostale torpedovke. dasi niše zanje do voljen kredit
(Prememba pri armadi.) Pri častnikih v Gradcu so vpeljali nove plašče, kakor jih imajo tudi nemški častniki. Pri paradi bodo še v rabi dosedanji plašči, pač pa morajo že pri sedanjih vajah rabiti nove. Sploh bodo premenili vso, doslej precej nepraktično vojaško obleko in opremo. Vojaški kapelniki fobijo mesto srebrnega Laku okoli kape zlatega. Polkovne godbe nameravajo odpravili iu uvesti divizijske štabne godbe Vojaški kapelniki, ki so bili sedaj le nastavljeni od častniškega zbora, postanejo vojaški uradniki Imenovali bodo tudi vojaškega g^dbinega ravnatelja, ki bo v osmem činovnem razredu in prideljen vojnemu ministrstvu
(2 otroci prišel k orožnim vajam.) -- Iz Lito-incržic poročajo 7. t m : Dninar Julij John ki mu jo pred letom umrla žena, je dobil pred nekaj dnevi poziv k vojaškim vajam. Ker ni imel nikogar, ki bi mu izročil v oskrbo štiri otročiče, jih je vzel seboj v Litomeržice, kjer se je prijavil pri 9. domobranskem polku Stotnik se je strahovito začudil, podaril vsakemu otroku eno krono in velel rezervistu naj spravi otroke na policijo, ki jih bo oskrbovala. Ker so dosmali, da John res nikogar nima, ki bi varoval deco, so mu dali dopust. Eu otrok je zbolel iu kmalu umrl
(Ciril-Metodov dar.) Duhovniki zbrani na dekanijski konferenci v Jelšanah dne 13. julija so darovali za istrsko družbo sv. Cirila in Melodija svolo 23 K, ter jo po našem uredništvu poslali na blagajništvo. Živela naša zavedna istrska duhovščina !
(31 let je spala) neka ženica v Villacicuse pri Burgosu na Španskem. Vsi španski listi prinašajo to novico. Ženo je pred 31 leti napadla božjast na kar je zaspala. Nedavno se je pa zbudila iz svojega kataleptifinega snft. Žena se dobro spominja na vse, kar je doživela pred spanjem. Vrlo se je zač dila ko je videla, kako so postarali njeni rojaki in nikakor noče verj eti, da je tako dolgo spala.
(Bele miši v službi angleške mornarice). Angleška mornar ca je oficielno vzela v svojo službo bele miši. Zaznamovane so celo v službenih knjigah Njihova služba je zares važna: rabijo jih namreč na njihovih podmorskih ladjah. Bele miši imajo jako razvit vonj, zato takoj zaduhajo pline ki so shranjeni v ceveh podmorskih ladij. Če ti uhajajo iz cevi, je to velika nevarnost za ladjo ; zapazi se pa to jako težko, ker uhajajo plini iz tenkih luknjic. Kakor hitro začnejo miške cviliti, je to znamenje, da treba pregledati cevi in jih zamašiti. Miške imajo v kletki blizu cevi, dobro jih hranijo in jih negujejo tako, da so čiste krotke in udomačene
Na tržaškem tramvaju se vozi mesečno nad pol milijona ljudi
(Boj muham). Velika nezgoda se je pripetila v mestu Cardiff Milijone muh roji po luki ter neustrašeno prodira v mestne ulice Človek ne bi verjel, da bi mogle muhe ovirati promet; to se je sedaj zgodi o v Cardiffu Ljudje se bore proti njim stražniki s sabljami sekajo oblake muh, a vse zaman. Na tisoče in tisoče novih muh prihaja v mesto. V prodajalnah ni mogoče ne služiti niti kupovali ker se muhe zaletavajo v oči To so nove muhe, ki se zagrizejo v kožo tam, kamor sedejo.
(Gostilna za pse.) Ker se v velike gostilne amerikanske ne sprejema psov so začeli podjetni ljudje misliti na ustanovitev posebnih gostiln za pse. Nekaj jih je v Novewijorku, v čikagu ter po drugih večjih mestih v Zedinjenih državah. Opravljene so z vsemi udobnostmi: restavrant, kopališča, dvorane za igre, živinozdravniki itd. Gospodarji psov napišejo, kaj se da psu kako milo naj se rabi v kopelih in kak parfum, igre itd. Plača se za dan od dveh do pet dolarjev.
(.Krvavi ples*.) Opozarjamo cenjene čitatelje na daljšo povest tega naslova iz peresa našega Vrlega g. Starogorsiega. Začeli smo jo priobčevati
danes in pride še kakih petkrat na vrsto. Slika nam v živih potezah predstavlja nečloveške razmere naših bratov na Balkanu pod turškim jarmom.
N?še slike.
Zadnjič smo priobčili sliko tržaške stolnice, danes pa prinašamo sliko višjega pastirja tržaško-koperske škofije, presvitlega gospoda Dr. Frančiška Ksaverija Nagla
Porodil se je na Dunaju dne 26. nov. 1855.
1, v duhovnika je bil posvečen dne 14. jul. 1878.
1. Najprej je bil kaplan v zavodu „all’anima“ v Rimu, zatem je poučeval bogoslovske vede v sv. Hipolitn, postal dvorni kaplan in duhovni voditelj Avguštineja na Dunaju. Pozneje je bil imenovan voditelj (rektor) gori imenovanega zavoda v Rimu,
Dne 26 marca 1902. 1. gaje cesar imenoval tržaško koperskega škofa in dne 9 junija istega leta ga je blagopokojni Leon XIII. kot takega potrdil. Dne 15 istega meseca je bil v Rimu v škofa posvečen in bil dne 31. avgusta v tržaški stolnici slovesno umeščen.
Bog nam ohrani še mnogo let na tržaški stulici tako vnetega, vsem pravičnega in Ijubez-njivega pastirja !
Drobtine.
Otrok piše papežu. Ima, desetletna hčerka tehnika Laviose iz Peškijere, je pisala sv. očetu, da bi ga rada videla in pred njega pokleknila. Dvornik papežev Bisletti je moral na željo sv. očeta, otroku odpisati — in deklica je prišla s tem pismom k papežu, ki jo je ljubeznivo vsprejel in obdaril z lepo svetinjico.
Kuhar angleškega kralja je znamenita osebnost, ki ima 40000 K na leto, torej kot admiral angleške mornarice. la knez med kuharji je star 40 let ter doma iz južne Francije. On ne stanuje v kraljevem gradu, ampak ima v bližini zasebno stanovanje. Prvega zajtrka kraljevega ne skuha on. Pripelje se s kočijo pred kraljevo palačo šele ob 11. uri. Tu dobi v prostorni kuhinji jedilni listek in potem pripravi vse potrebno. Ko je zajtrek golov, se zopet odpelje ter pride v palačo ob šestih zvečer, da pripravi obed. Drugi del dneva mu je prost.
Vojaška duhovščina. Marsikateri slovenski materi je težko pri srcu, ko odhaja njen sin od doma v vojake. Posebno se boji, da bi se fant pri vojakih ne pokvaril. Zato mu priporoča prisrčno, naj se varuje slabe tovarišije in naj nikar ne pozabi na Boga. Tudi v pismih, katera prihajajo od doma, je vedno dobrih naukov, ki jih dajejo oddaljenim ljubljencem tisti, kateri jih res ljubijo.
Vrhutega pa skrbi za versko življenje vojakov tudi vojaška duhovščina z enim škofom na čelu. Vseh vojaških duhovnikov v naši državi je sedaj 157, ki so res v tej službi, Bosna in Hercegovina ima posebej še enega vojnega predstojnika (feld&upenjor) s 13 kaplani (feldkurati). Torej vse duhovščine 171.
Po veroizpovedanju je v naši armadi
katoliških duhovnov 147 razkolniških „	12
protestantskih „	12 
Skupaj 171
V septembru 1. 1904 je izšla naredba, po kateri se je oprava (uniforma) vojaške duhovščinine nekoliko spremenila.
Za časa vojske pa je potreba dosti več duhovnikov, ki tolažijo bolne in umirajoče vojake. Zato se ne sme nihče čuditi, če se ob času vojske pokličejo duhovniki v vojake. Zgodi sc prav lahko, da mora tudi naš gospod kaplan na vojsko.
Zločin v pravem pomenu besede je na Irskem skoro neznan, neznani so tudi nezakonski porodi. Irska je v tem
pristno katoliška dežela, če bi bile le naše dežele v tak^ meri !
Petletni deček rešil življenje. V L ndonu sta bila petletni James Neidl in njegov dveletni bratec sama v hiši, katera je pričela goreti. James je bežal po stopnjicah, a med potjo se je spomnil, da liratec še spi v postelji. Urno se je povrnil po stopnjicah nazaj, ki so bile polne dima, da je komaj dihal, ter vzel spečega bratca in ga .‘■rečno prhi sel na prosto.


I I I I I I I
I I I
I 1 i <	i i i i i i i i i j i J"
*
* *
********** V ******
Za kratek čas

i________i i i i i i i

>>^1	1	' i
******* -----
***********	'"N
********:* *******
l l l i l l i i l
*_* *__
Čutliiii sloga Pred sodnika manjšega mesta prideta nekega dne mo/ in žena s ložbo ločitve,
»Prosim Česa/elite ?•* nagovori sodnik ženo.
»Jaz se hočem ločiti od moža odgovori
žena.
»Kakšna je pa Vaša želja ?“ se obrne sedaj sodnik k mo/u
»Takoj hočem biti ločen od svoje žene , odgovori mož.
Smehljajoč poreče na to sodnik :
»Ako sta mož in žena tako složna, kakor sta vidva, ni nobene sile se ločili Le pojdita mirno domov in živita še zanaprej v taki slogi!"
Tat, kateri je ukradel mošnjo z denarji na sodniji. Sodnik upraša zatoženea : „Ali vas ni strah obšel kaj takega storiti Zatoženec : , Da ker bal sem se, da bi ne bila mošnja prazna.*'
V	šoli. Katehet vpraša učenca : »Koliko časa sta ostala Adam in Eva v raju V ‘ Učenec: , Gospod zakaj se norčujete zmenoj, saj veste boljše kot jaz ‘
V	šoli. Učitelj: Prodno je bil svet vstvar-jen ni bilo še nikjer nobene reči. Učenec:: »Torej tudi nobene šole V Oj, kako so imeli otroci takrat prijetno življenje !“
Hiter odgovor Dijak je v gostilnici že toliko govoril o svojem znanju in o svojih zmožnostih, da je enemu gostu že presedalo. Zato mu reče le ta: »Sedaj smo pač vsi /e zadosti tega slišali,, kar vi morete ; povejte nam pa vendar enkrat, kaj vi ne morete, in jaz vam zagotovim, da jaz to morem “ — Jaz", vzklikne dijak, jaz ne morem tega plačali, kar sem popil ; zato pa me zelo veseli, da vi to morete."

	

G A N K

lleSitei’ tit/ttnk pri bčenih v zadnji številki : I) svetloba, 2) jelen, 8) kresnica — resnica.
Prti v sojih rešili : Brezigar Ljudmila v Doberdobu; Kjuder Albin v Barkovljah ; Nabergoj Jožef, dijak v Trstu ; Masle Marija v Ljubljani ; Turko Milka v sv. Antonu pri Kopru; Kocjančič Zvonimir v sv. Anionu pri Kopru in KeiVišar Alojzij in Andrej v Trstu.
Obljubi eno darilo je prejel takrat Nabergoj Jožef dijak v Trstu.
$
v Nove

uganke
ff
1)	Prav me beri sem število, če obrneš, sem jedilo.
(Mihael I ustišek)
2)	Oče ima 36 let, sin 10 let; koliko let
morata še oba živeti da bo oče dvakrat toliko star kakor takrat sin ?	(Jaka)
Razpišemo darilo v vr clnosti 2 K poit navadnimi pogoji. Čas zglasitve do 9. avgusta.
!*■< i
K j e j® I<c6ljax?
Odgovorni urednik: Ivan Gorjup.
Izdajatelj : Jakob Ukmar.