^ Ptuj, torek, if-11. oktobia 2005
letnik LVIII • št. 73 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: -č^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
li^DIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Foto: M. Ozmec
Tednikov pogovor Po naših občinah	Kultura
Božena Bratuž • Lenart • Zeleni in	Ptuj • 50 let mla-
"Otroci potrebujejo le civilna pobuda zahte-	dinskega oddelka
najboljše!"	vajo razrešitev župana	Knjižnice
Stran 3	Stran 4	Stran 6
Po naših občinah
Bori • Grajski kompleks umira, gostišče na gradu zaprto ...
Stran 4
izobraževanje	Po naših občinah
Ptuj • Več za ugled	Lenart • Zlati ju-
učiteljskega in vzgoji-	bilej Gasilske zveze
teljskega poklica	Lenart
Stran 5	Stran 12
Ekoiogija
Kidričevo • V čakanju rezultatov analiz uničene koruze
Stran 16
Uvodnik
Socialna država ali ^
v zadnjem času so precej prahu v slovenski javnosti dvignila navodila lenar-škega župana, ki dajejo prioriteto pri vpisu otrok v vrtec zaposlenim staršem. Lenarški župan pravi, da so državljani, ki si prizadevajo za redno zaposlitev in za socialno varnost svojih otrok, ter njihove družine dvakrat prikrajšani. Prvič zato, ker otroka ne morejo vpisati v vrtec, in drugič, če ga vpišejo, za enako oskrbo plačajo bistveno več kot starši, ki niso zaposleni. Njegovi nasprotniki trdijo, da župan z navodili krši več členov ustave in da je v Sloveniji kapital vstopil že v vse pore družbenega življenja.
Res je, da vrtec ni namenjen samo varstvu otrok, ampak program predšolske vzgoje otrokom nudi bistveno več. Po drugi strani v tej državi vedno pogosteje govorimo opešanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V teh dneh je bilo predstavljenih tudi šestdeset ukrepov za povečanje konkurenčnosti. Med temi se omenja tudi zmanjšanje socialnih transferjev. Po mnenju mnogih je največja napaka slovenske socialne politike ta, da omogoča dostojno življenje tistim državljanom, ki so se odločili, da bodo živeli na plečih "matere države", tisti, ki so pa res potrebni socialnih pomoči, pa jih zaradi tega, ker ne znajo izkoristiti zakonskih lukenj, niso deležni.
Če se ozremo okrog sebe, hitro opazimo primere družin, ki uradno živijo ločeno samo zato, da lahko uživajo socialne bonitete. Spet drugi delajo na nesončni strani Alp, velikokrat na črno, v domovini pa jih štejejo kot socialne probleme. Regresirana prehrana v šolah postaja bolj pravilo kot izjema in še bi lahko našteval.
Vsekakor ni prav, da se krčijo socialne pravice državljanom, ampak prav bi bilo, da se na tem področju vzpostavi red in da bodo socialne bonitete uživali tisti, pri katerih res trka revščina na vrata. Vsekakor ni pošteno, da tisti, ki pošteno garajo za 80 tisočakov mesečno, plačujejo nekatere storitve tistim, ki so se odločili za poklic "socialni problem", in skrajni čas je, da pristojne službe, ki imajo polna usta strokovnosti, prevetrijo sezname socialnih upravičencev.
Zmago Šalamun
Na borzi
Po razburljivem prejšnjem tednu so se tečaji na Ljubljanski borzi v tem tednu povsem umirili. Tudi povprečni dnevni obseg sklenjenih poslov se je znižal na 475 mio SIT. Večina delnic je v tem tednu izgubljala ne vrednosti. Na udaru pa so bile delnice investicijskih družb.
Slednje imajo letos občutno nižje donose kot lani in tudi nižje od pričakovanih, tako da je presežek ponudbe nad povpraševanjem do neke mere povsem razumljiv. Ob znižanju vrednosti pa so se povečali tudi diskonti do knjigovodske vrednosti delnic. Tako imajo najmanjši diskont delnic Vipa investa in Modre linije, ki kotirata na 86,1% oziroma 85,0% knjigovodske vrednosti (obe sta že v postopku preoblikovanja v vzajemni sklad). Najmanj pa vlagatelji trenutno cenijo delnice Maksima Investa in Infond ID 1, katerih tržna cena znaša 70,7% njune knjigovodske vrednosti.
Med rednimi delnicami borzne kotacije je trenutno največ zanimanja za delnice Mercatorja. Družba je v procesu dokapitalizacije, v zadnjem tednu pa je Mer-cator obvestil javnost, da bodo vsi povabljeni k do-kapitalizaciji družbe v njej tudi sodelovali. Po mnenju uprave je dokapitalizacija nujna za hiter nadaljnji razvoj družbe, predvsem
pri prodiranju na nove trge, kjer namerava družba v naslednjih treh letih doseči 10% delež na Hrvaškem in 5% tržni delež v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji in Črni gori. Načrtuje pa tudi vstop na Makedonski trg.
Juteks je kot prvi objavil poročilo o poslovanju v prvih treh četrtletjih letošnjega leta. Fizična prodaja in prihodki družbe so za dobre 3% do 3,5% višji kot v enakem lanskem obdobju, družba pa je v poletnih mesecih uspešno izvedla rekonstrukcijo štirimetr-ske linije in s tem povečala svoje kapacitete za 30% do 40%.
Kot kaže, pa seje razvnel boj za prevzem Hidrotehnika, kjer delničarji še pričakujejo ponudbo za prevzem. Za omenjene delnice sta se spopadla dva ponudnika, cena delnice pa se je s 1.000 SIT sredi julija dvignila na več kot 4.000 SIT. Barbara Drvarič, borzna posrednica,
Ilirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana.
Vir: Ljubljanska borza, d. d.
Ptuj • Drugi Kuharjevi dnevi
Letos travmatologija
Oktobrski dnevi v ptujski bolnišnici potekajo v znamenju priprav na II. Kúharjeve dneve, strokovno srečanje, ki naj bi ga v ptujski bolnišnici organizirali vsako leto z novo temo, in priprav na izvedbo dodatnega programa v višini 51 milijonov tolarjev, da bi se skrajšale čakalne dobe.
Ptujska bolnišnica, ki je lani praznovala 130-letnico uspešnega delovanja, je lani prvič organizirala Kuharjeve dneve v spomin na primarija Kuharja, zdravnika in enega od ravnateljev ptujske bolnišnice, zdravnika, katerega glavno vodilo je bilo, da mora biti zdravnik nenehno na voljo ljudem. Lanska nosilna tema mednarodnega strokovnega srečanja, sodelovali so slovenski in tuji strokovnjaki, so bile kile, letos je tema travmatologija oziroma prelomi, v tem okviru pa poškodbe zapestja prvi dan in drugi dan otroški prelomi. Drugi Kuharjevi dnevi bodo potekali 14. in 15. oktobra na ptujskem gradu v okviru 24. štajersko-slovenskih dnevov in 21. srečanja travmatologov sosednjih dežel, Slovenije, Avstrije in Madžarske. Glavna organizatorja sta Slovenska travmatološka sekcija in kirurški oddelek ptujske bolnišnice. Sodelovalo bo 27 aktivnih udeležencev s strokovnimi prispevki, za uvodni
pozdrav pa so zaprosili ministra za zdravje Andreja Bru-čana, je povedal predsednik organizacijskega odbora 11. Kuharjevih dnevov na lokalni ravni direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije. Pri organizaciji in izvedbi sodelujejo tudi zdravniki specialisti kirurškega oddelka ptujske bolnišnice, ob predstojniku Teodorju Pevcu še Zlatan Bo-čič, Marko Bricelj, Darko Jazbec, Borut Kostanjevec, And-jelo Maračič in Skender Veliu. Za strokovni dela srečanja je odgovoren poseben odbor, ptujsko bolnišnico predstavlja predstojnik kirurškega oddelka, asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. Ptujska bolnišnica želi postati tudi eno od središč strokovnega izobraževanja. Tudi zato so se v jubilejnem letu odločili za organizacijo strokovnih in obenem spominskih dnevov, ki obujajo lik na enega od najbolj priljubljenih in svetlih likov ptujskega zdravništva. Direktor bolnišnice upa, da
Sedem (ne)pomembnih dni
Golaž in zelje
Domislica iz socialističnih časov, da tisti, ki jedo golaž, in tisti, ki jejo zelje,vpovpre-čju uživajo se-gedinski golaž (jed z zeljem in golažem) je očitno aktualna še tudi zdaj. Tudi ta čas namreč ne manjka tistih, ki poskušajo z različnimi »povprečji« in neprimerljivimi primerjavami »znanstveno« dokazovati utemeljenost različnih predlogov in sprememb. Nekaj podobnega se dogaja s posplošitvami posameznih družbenih pojavov, kar ima za posledico različna enostranska sklepanja, po katerih imamo denimo, enkrat vse polno korupcije, drugič pa tako rekoč nič.
Zadnjič so se udeleženci Trenj na POP TV do onemoglosti prepričevali, kaj dobrega oziroma slabega prinašajo novosti na področju boleznin. Eni in drugi so se na veliko sklicevali na tuje izkušnje in tuje primerjave. Govorili so o Evropi kot o nekakšnem celovitem bloku, ki seveda sploh ne obstaja, v resnici pa so eni in drugi zajemali iz prakse in podatkov posameznih držav, pač tako,
bodo vztrajali pri tej odločitvi in strokovne dneve pripravili vsako leto, saj imajo v bolnišnici Ptuj slovenski in tuji javnosti še veliko povedati.
Ptujski bolnišnici so letos dodelili za 51 milijonov tolarjev v okviru dodatnega programa za skrajšanje čakalnih dob pri operacijah kile, žolčnika, sive mrene in CT preiskav. "Program je dodeljen, mi pa ga moramo izvršiti. Za realizacijo v okviru rednega
delovnega časa bodo zdravniki prejeli plačilo v okviru stimulacije, če bodo delali zunaj delovnega časa, jim bomo plačali nadurno delo, ki pa ni 1900 tolarjev bruto, kot je slišati zadnje dni. V ptujski bolnišnici smo naredili izračun, ki je pokazal, da bodo zdravniki prejeli za uro nadurnega dela plačilo od 3700 do 5200 tolarjev bruto glede na leta službe in osebno ocenitev."
MG
Foto: Črtomir Goznik
kot jim je najbolj ustrezalo za potrjevanje posameznih njihovih tez. To je seveda hitro prozorno, če gre za ljudi, ki zadeve poznajo, lahko pa je tudi predmet neizmernega manipuliranja s tistimi, ki so slabše obveščeni in neinformirani o dejanskih razmerah v posameznih deželah. Predlagatelji strožjega režima boleznin so tako trdili, da imajo tak, oziroma še strožji režim v Avstriji, nasprotniki pa so dokazovali, da je to tam diferencirano in potemtakem ne velja za vse. Tolerantne spremembe se opravičujejo z izkušnjami in prakso tistih držav, ki ravno ne slovijo kot najbolj socialne, zamolčuje ali podcenjuje pa se sistem, ki funkcionira v resnično socialnih skandinavskih držav
O povprečjih in »povprečnih« učinkih govorijo tudi nosilci reform gospodarskega in še posebej davčnega sistema. Zadnjič se je v eni izmed TV-oddaj zelo nazorno pokazalo, da načrtovanim spremembam manjkajo še kako pomembna dokazila, kaj dejansko prinašajo, za kakšne prednosti gre, če sploh lahko govorimo o prednostih. Oče projekta dr. Dam-
Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice, predsednik organizacijskega odbora II. Kuharjevih dnevov na lokalni ravni
poslanec Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti v enem izmed svojih TV-komentarjev izjavil, da so koprski tožilci tako ali tako korumpirani. Obtožba se mi je zdela šokantna in preveč posplošena, zato sem ga dodatno vprašal, na kaj je konkretno mislil. Pripovedoval mi je o slabih izkušnjah s povsem konkretnim (koprskim) tožilcem, ki naj bi na neustrezen način obravnaval kazensko ovadbo njegove stranke v povsem konkretnem primeru domnevnih zlorab oziroma dvojnih kriterijev pri obdavčevanju dejavnosti na demografsko ogroženih področjih. Zadeva seveda zasluži vsestransko proučitev (in razjasnitev), vsekakor pa bi na podlagi tega primera težko kar tako sklepali in govorili o nekakšni splošni korupciji med koprskimi tožilci. Jelinčič sicer dopušča možnost, da v TV-nastopu ni bil (oziroma ni mogel) biti dovolj precizen, mene pa preseneča nekaj drugega. Simptomati-čen je molk, ki je spremljal (in spremlja) to Jelinčičevo izjavo. V vsaki urejeni državi bi se morali ob njej zdrzniti vsi pristojni, jo prepričljivo zanikati ali pa prepričljivo zagotoviti, da bodo celotno zadevo preiskali in javnost o rezultatih takšne preiskave temeljito obvestili. Pri nas pa nič.
Jak Koprivc
jan namreč ni mogel prepričljivo odgovoriti na nobeno izmed številnih vprašanj, ki se pojavljajo med večino ljudi, kakšne dejanske, predvsem tudi socialne, posledice bo prinesla nameravana uvedba enotne 20-odstotne davčne stopnje. Neodločeno in brez kakršnihkoli trdnejših zagotovil je govoril, da ni neizbežno, da bi se predmeti, ki so zdaj obdavčeni z 8,5-odstotno stopnjo kar avtomatično podražili za deset in nekaj odstotkov. Gospodarstvo bo razbremenjeno na mnogih drugih področjih in ni nujno, da bi moralo spremembe davčnih stopenj pokriti zgolj s povišanjem cen. Nekako tako je razmišljal, toda kakšnih trdnejših zagotovil ni dal. To pa seveda pomeni, da predlagatelji sprememb niti sami ne razpolagajo z dovolj prepričljivimi podatki o tem, kakšne posledice reform nas v resnici čakajo. To pa hkrati kaže, da nihče tudi ne razmišlja resno, kako bi blažil ali preprečil negativne učinke in kakšne bodo v končni fazi dejanske posledice sprememb tako za gospodarstvo kot za posameznike.
Zadnjič je predsednik in
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednili je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Božena Bratuž, prejemnica nagrade za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju
Nagrada za mnoge pionirske korake na področju predšolske vzgoje
Ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž je prejemnica letošnje najvišje nagrade, nagrade za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju Republike Slovenije. 5. oktobra ji jo je vročil minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver.
V	Vrtcu Ptuj je zaposlena od leta 1970, od leta 1981 pa je ravnateljica. Teče ji zadnji mandat, do upokojitve pa bi rada še dočakala kakšen nov vrtec, ki ga otroci skupaj z zaposlenimi nujno potrebujejo.
»Hvaležna sem življenju, da mi je ponudilo toliko izzivov, takšne sodelavce, ki so mi bili pripravljeni slediti. Velikokrat je ob predstavitvi novega programa marsikdo zajel sapo, ko pa sem jih uspela prepričati zanj, nam je vseskozi uspelo. Hvaležna sem tudi za vse težke trenutke, ki so me veliko naučili. Hvaležna sem vsem svojim najdražjim, saj mi tudi brez njih ne bi uspelo. V mojem življenju pa so pomembni tudi muci Mrka in Mimi ter psa Meda in Boj. Prosti čas je namenjen mojim dragim, mojim živalim in rožicam, čeprav lahko rečem, da ga skoraj ni, ker je vrtec vseskozi z menoj, ko sem v službi in ko sem doma. Rada poslušam glasbo, čitam in izdelujem ročna dela.«
Letošnji oktobrski dnevi so Boženi Bratuž prinesli nagrado, ki ji nadvse veliko pomeni in ki jo deli s svojimi sodelavci in svojimi najdražjimi. Hvaležna pa je tudi MO Ptuj, da je po najboljših močeh pomagala pri realizaciji vizije, ki so si jo zastavili v Vrtcu Ptuj in v občini na področju predšolske vzgoje. Dva dni za njenim priznanjem je prejela plaketo dr. Franja Žgeča za več kot 30-letno delo v predšolski vzgoji na Ptujskem njena sestra Jelka Krajnc, ki se je septembra upokojila, potem ko je celo delovno dobo namenila vzgoji najmlajših.
V	času, ko se je izšolala za vzgojiteljico, je vzgojiteljskega kadra močno primanjkovalo. Prvo zaposlitev je našla v vrtcu na Potrčevi cesti. Iz Potrčevega vrtca jo je pot vodila v Budino, v vrtec, ki je bil takrat zgrajen na novo, postala je njegov vodja. Od tam se je preselila v Kidričevo, kjer je vodila največji vrtec. Pred nastopom nalog vršilke dolžnosti ravnateljice Vrtca Ptuj leta 1981 se je kalila še kot pedagoški vodja Vrtca Ptuj.
Edinstvena 600-urna priprava na šolo
Ravnateljevanje je začela z namenom, da v kratkem času obvlada program, ki so ji ga zaupali ljudje. V tistem času je šlo za enega največjih vrtcev v Sloveniji, štel je preko 100 oddelkov na 35 lokacijah, enot je bilo 15, na 20 krajih pa se je izvajala priprava na šolo. Na od-
daljenosti od enega do 60 km je bilo potrebno vzpostaviti takšno organizacijo dela, da je kljub oddaljenosti funkcionirala in da so bili vsi strokovni delavci povezani. Že same razdalje so zahtevale visoko motiviranost zaposlenih, ljudi je bilo potrebno znati pritegniti za skupne cilje. »Z neštetih lokacij, vsaka posebej je bila specifična že zaradi krajevnih značilnosti, smo vsi delali za en cilj, za cilj, ki si ga je postavil Vrtec Ptuj,« poudarja Božena Bratuž, ki je že na začetku svojega ravnateljevanja želela do obisti spoznati svoje delo, začenši pri čistilki do financ. To se ji je zdelo samo po sebi umevno, če je želela uspešno prevzeti vajeti v roke oziroma uresničiti vizijo, ki si jo je zadala skupaj za zaposlenimi. V šestih mesecih ji je to uspelo, zato se je skupaj s kolektivom odločila, da prevzame njegovo vodenje s ciljem, da vrtec pridobi strokovno in organizacijsko pozitiven imidž v celoti.
Kot edinstvena je bila v tistem času v Sloveniji pri-poznana 600-urna priprava otrok na šolo, ki jo je uvedla kmalu po začetku ravnatelje-vanja. Čeprav na številnih območjih takratne velike občine Ptuj ni bilo mogoče organizirati vrtcev, pa je organizirana celoletna 600-urna priprava otrok na šolo zajela vse predšolske otroke v starosti od šest do sedem let, ki zaradi socialnih in tudi infrastrukturnih razmer niso imeli možnost, da bi obiskovali vrtec. Za leto mlajše otroke na teh območjih pa so bile organizirane Cicibanove urice. »Največja vrednota je bila v tem, da smo s predšolsko vzgojo zajeli skozi ta program priprave na osnovno šolo vse otroke, takšna organizacija dela je zagotavljala 100-odstotno zajetje otrok pred vstopom v osnovno šolo. Delali smo v izredno težkih razmerah, vendar smo vztrajali. Zadovoljni smo, da smo resnično pomagali za nekoliko bolj izenačeno vstopanje v nadaljnje izobraževanjem otrokom, ki niso imeli možnosti, da bi obiskovali vrtec.«
Med prvimi v Sloveniji je vrtec začel delovati na otroškem oddelku ptujske bolnišnice, čeprav formalno to še takrat ni bilo opredeljeno. Med letoma 1989 in 1997 je vzgojiteljica na oddelek prihajala dvakrat tedensko. Čeprav takšni oddelki vrtcev v formalnem in finančnem pogledu še niso bili urejeni, je trmasto, predvsem pa po strokovni strani Božena Bratuž vztrajala, da se je tudi to uredilo. Že od



Foto: Črtomir Goznik
»Otroci potrebujejo le najboljše.'
leta 1997 bolnišnični oddelek ptujskega vrtca deluje kot reden oddelek vsak dan.
Ustanovitev novih občin je prinesel pretres tudi v Vrtec Ptuj, postopoma je izgubljal število oddelkov. Ostal je enovit vrtec; čeprav so ga nekateri želeli deliti, je ravnateljica finančno in strokovno dokazala, da je takšna rešitev najracionalnejša. Vrtec Ptuj ima danes 50 oddelkov, ki delujejo
v devetih enotah, en oddelek pa že vrsto let deluje v okviru Splošne bolnišnice Ptuj. Število oddelkov pa se kljub uvedbi devetletne osnovne šole ni zmanjšalo. Oddelek za otroke s posebnimi potrebami so odprli leta 1976. Tudi s tem, ko so otroke s posebnimi potrebami vključevali v 600-urno pripravo na šolo in jih vključevali v redne oddelke, so prehitevali čas, saj integracija v tistih ča-
Foto: Črtomir Goznil<
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj: »Hvaležna sem, da mi je življenje ponudilo toliko izzivov.«
sih ni bila niti strokovno niti finančno opredeljena.
Od letos
nadstandardni
program
Božena Bratuž se skupaj s kolektivom nenehno trudi za izboljševanje ponudbe. Ponosna je na dnevni red, ki so ga spremenili že leta 1991. Ugotovila je, da je potrebno spremeniti razpored obrokov hrane, ki ni ustrezal otrokovim potrebam. V sodelovanju s stroko je uvedla drugačen dnevni red s pravilnejšo razporeditvijo dnevnih obrokov hrane, ki zagotavljajo razporeditev 70 odstotkov dnevne hrane s pravilnim razmikom med zajtrkom, malico in kosilom, ki je ob 13.30. Takšen razpored tudi preprečuje, da bi otrok vseh teh 70 odstotkov živil zaužil v dopoldanskem času. Uvajanje novega dnevnega reda ni potekalo brez težav, čas pa je vnovič pokazal, da je imela še kako prav. Trendi zdravega prehranjevanja ptujskega vrtca niso obšli, ravnateljica jim vseskozi sledi. Hrano v Vrtcu Ptuj pripravljajo brez vode in z minimalno uporabo maščob, kar pomeni, da je resnično zdrava, vsebnost živil se ne izluži v vodi.
V lanskem šolskem letu so v Vrtcu Ptuj vpeljali različen po-slovalni čas posameznih enot, da bi se tako kar najbolje prilagodili potrebam staršev. Celodnevni (izmenski vrtec) deluje od 5.30 do 22.30, sicer pa so ptujski vrtci odprti na dan 10,5 ure. Še posebej pa so zadovoljni, da so z letošnjim
šolskim letom pričeli uresničevati nadstandardni program. V novem šolskem letu se vsi otroci v drugi starostni skupini lahko učijo dveh tujih jezikov, glasbe in plesa. Doslej je bilo to v veliki meri odvisno od staršev in njihovih finančnih zmožnosti. Omenjeni nad-standardni program uvajajo kot prvi vrtec v Sloveniji. Tudi pri uvedbi tega programa so imeli podporo MO Ptuj. Če jim bo v naslednjem šolskem letu uspelo zaposliti še športnega pedagoga, bodo lahko otrokom in staršem ponudili največ, kar lahko neko okolje ponudi za zdrav in vsestranski razvoj najmlajših.
Božena Bratuž je nenehno sredi načrtov, sredi ustvarjalnosti, njene mize se šibijo pod gorami materiala, nenehno iskanje in poglabljanje v stroko to zahteva. Če ne bi bila tako vztrajna in trmasta, Vrtec Ptuj danes ne bi bil to, kar je, predšolska vzgoja pa ne enakovredno umeščena v sistem izobraževanja. Poleg aktivnosti, ki jo za uveljavitev predšolske vzgoje zahteva na lokalni ravni, je zelo aktivna tudi v državnem merilu. Zelo se je angažirala pri oblikovanju pravilnika o metodologiji za izračun cen programov v vrtcih, prav tako je njeno delo opazno v svetu za oblikovanje politik na področju dejavnosti predšolske vzgoje v lokalnih skupnostih pri ministrstvu za šolstvo in šport, deluje pa tudi v delovni skupini za usklajevanje predpisov na področju predšolske vzgoje. V skupnosti vrtcev Slovenije je podpredsednica, v upravnem odboru Združenja ravnateljev in ravnateljic Slovenije pa članica.
Njeno delo in življenje »živeti za vrtec«, ki je na nek način tudi njen moto, ni ostalo skrito očem ožje in širše javnosti. Prejela je več priznanj, nedvomno pa ji nagrada za življenjsko delo ministrstva za delo in šport pomeni največ. Čeprav ji teče zadnji ravnateljski mandat, ga bo preživela in dodelala do potankosti, predšolska vzgoja na Ptuju potrebuje še mnogo. Največji problem je prostor. Vsak vrtec mora biti takšen, da se v njem dobro počutijo otroci in vzgojiteljice, da pridobijo največ, kar se da, tudi zato je potrebno vedno znova sprejeti nove izzive, je prepričana Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, ki je od vseh, ki delajo na področju predšolske vzgoje na Ptuju in širše, najbolj prepričana, da otroci potrebujejo le najboljše.
Lenart • Nestrinjanje z županom
Zahtevajo razrešitev župana
Člani občinskega odbora Zelenih Slovenije in civilne pobude Lenarta se ne strinjajo s sklepom o prioritetnih kriterijih za sprejem otrok v vrtec, ki ga je ravnateljem lenarških osnovnih šol izdal župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Omenjeni sklep pa ravnateljem nalaga, da prioritetno v vrtce sprejemajo otroke, katerih oba starša sta zaposlena.
Prvi je svoje nestrinjanje izrazil predsednik Zelenih Ludvik Matjašič, ki je povedal, da se v Lenartu dogajajo čudne stvari in kršenje zakonodaje se v Lenartu nadaljuje in dejal: "Nam se zdi, da so takšna merila nesprejemljiva. Prav neverjetno je, kako eni želijo, da bi bilo čimveč otrok, da bi bila večja rodnost, po drugi strani pa za te otroke nismo pripravljeni žrtvovati ničesar. Bojimo se še nekaj. Lenarška občina je očitno zelo primerna za neke pilotske projekte in bojimo se, da je to pilotski projekt, kako se javnost odziva na take zadeve, kot se dogajajo v Lenartu. Če bodo reakcije pozitivne, bodo takšne projekte poskušali nadaljevati. V primeru, da bo odziv negativen, bodo zadevo poskušali izpeljati na drugačen način. Glede na slovensko politiko, ko mora vsak poskrbeti za svoje zdravje, eksistenco, za svojo starost, za vzgojo in šolanje svoji otrok, lahko rečemo, da gre za ukinjanje socialne države in bojimo se, da se nam to lahko kaj hitro zgodi. Zadnja navodila župana so tudi dokaz
čiste amerikanizacije in dokaz, da je kapital zares že prodrl v vse pore družbe in povzroča težnje po razlikovanju otrok zaradi različnega socialnega položaja staršev."
Član civilne pobude Lenarta Drago Lipič je menil, da so županova nova merila grob poseg v kršenje otrokovih pravic po 56. členu Ustave RS in nadaljeval: "Ločevanje ljudi na revne in bogate, na pridne in lene, nezaposlene in zaposlene ter posledično s tem tudi razslojevanje njihovih otrok je za demokratično Slovenijo, članico EU, nedopustno. Župan s takim ravnanjem krši tudi 63. člen Ustave RS, ki govori o prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti. Zato pozivamo predsednika vlade RS in druge državne organe, ki skrbijo za zakonitost delovanja lokalnih skupnosti, da nemudoma sprožijo postopek za razrešitev lenarškega župana Ivana Vogrina s položaja ter poskrbijo za razveljavitev navodil in meril pri sprejemu v vrtce, ki posegajo v določila 14. člena Ustave RS o enakosti
pred zakonom."
Predsednik civilne pobude Lenarta Matjaž Jazbec je menil, da če vsi skupaj ne ustavimo takšnega početja, bo mali človek na koncu ostal le posameznik, soočen z močjo kapitala in dodal: "Če kdaj, potem zagotovo v dobi gnilega kapitalizma potrebujemo socialno državo in odgovorne ljudi, ki bodo imeli posluh za solidarnost. Priznati moram, da nisem razočaran, da se predsednik države ne oglasi, saj pravi, da opravlja samo protokolarno funkcijo. Menim pa, da bi se predsednik države moral oglasiti, saj je vendarle predsednik vseh državljank in državljanov. Oglasiti bi se moral tudi predsednik vlade, gospod Janša, seveda, če je mislil resno, da je država Slovenija socialna in pravna država. Že zdavnaj bi moral povzeti ukrepe zoper takšna početja, ki niso značilna samo za Lenart. Bojim se, da s takšnim neodzivanjem daje celo pogum, moč in voljo, da še se naprej uveljavljajo takšne stvari."
Zmago Šalamun
Svoje nasprotovanje so na tiskovni konferenci predstavili z leve: predsednik civilne pobude Lenarta Matjaž Jazbec, predsednik Zelenih Lenarta Ludvik Matjašič in član civilne pobude Drago Lipič.
Borl • Zaprto gostišče na gradu
Vse gre rakovo pot
Da Borl, vsaj v vsebinskem smislu, že dolgo »crkuje«, je znano. Lastnica država sicer nekaj malega vlaga, Občina Gorišnica pa se je, potem ko ji je bilo jasno povedano, da kakšnega povračila iz državne blagajne za vse stroške nima kaj pričakovati, tudi umaknila. Kot kaže, pa ne umira le grajski kompleks, pač pa je zdaj poslednja luč prižgana tudi za edini lokal v neposredni bližini.
Gre seveda za gostišče Borl pod okriljem podjetja Krona v objektu pred gradom, ki je sicer last Občine Gorišnica. Ta je z najemno pogodbo predala prostore podjetniku Drnikovi-ču, ki jih je ustrezno opremil za izvajanje gostinske dejavnosti. Zaradi velikosti vložka v ureditev prostorov ter v skladu z določili najemne pogodbe mu ni
bilo potrebno plačevati nobene najemnine. Do sem vse lepo in prav, stvar je zaživela in domačini, pa tudi obiskovalci od drugje, ki so se podali na Borl, so si lahko poplaknili grlo in posedeli v senci košatih krošenj. V samem gradu ni namreč nobenega gostinskega prostora.
Koliko je bil lokal profitabi-len za Drnikoviča, je vprašanje,
saj se obiskovalcev, razen ob organiziranih prireditvah, ni ravno trlo, gotovo pa mu je šlo v plus dejstvo, da je bila najemnina nična. Jasno in logično pa je, da je vsakemu podjetniku cilj zaslužiti čimveč in verjetno je bil to eden od razlogov (če ne edini), da se je najemnik odločil oddati lokal v podnajem. Seveda ne pod istimi pogoji, kot jih
Gostišče je zaprto, napis na vratih pa goste vabi v drug lokal istega podjetnika v Cirkulane
je imel sam v najemni pogodbi z Občino, ampak naj bi novemu podnajemniku po neuradnih informacijah zaračunal najemnino v višini 1000 evrov.
Za gostinski lokal z vso opremo to niti ni strašno visoka cena, toda ob upoštevanju lokacije in števila gostov gotovo daleč previsoka za rentabilno poslovanje. In se je zgodilo, kar se je: novi podnajemnik je po večmesečnem delu gostišče zaprl oz. odpovedal podnajemno razmerje, gostišče pa je zdaj že več kot mesec dni zaprto. Drni-kovič kot uradni najemnik ga ni ponovno odprl.
Stanje, kakršno je zdaj, seveda odvrača še tiste, ki bi si želeli preživeti kakšen prijeten popoldan ali večer na borlski vzpetini. Vse skupaj pa je razkurilo tudi gorišniškega podžupana, sicer s cirkulanskega konca občine, Jožefa Klinca: »Tako vendar ne more biti, kot je zdaj. Prostori so v lasti Občine in njena naloga je, da v takem primeru nekaj stori. Gostišče ne more biti kar zaprto! Govorimo o turizmu, vseh so polna usta besed o tem, kako je turizem edina ali vsaj najbolj optimalna opcija razvoja Haloz, obnašamo pa se čisto nasprotno!«
Če bi šlo za zasebno lastnino objekta, potem seveda nihče ne bi mogel (reči) nič, ker pa je vpletena Občina, bi oziroma bo morala nekaj narediti. Kaj bo storila, še ni jasno, saj mora upoštevati določila najemne pogodbe.
Župan Jožef Kokot je v zvezi z zaprtjem gostišča povedal naslednje: »Najemna pogodba med Občino in podjetjem Krona se še ni iztekla, kar pomeni, da s prostori pač še vedno razpolaga najemnik. Glede tega ne moremo ničesar spremeniti. Edino, na kar se lahko po po-
godbi opiramo in zahtevamo ponovno odprtje lokala, je določilo pogodbe, po katerem mora najemnik v času najema nuditi gostinske usluge!«
Ta člen pogodbe zdaj očitno ni upoštevan; ali bo Občina najemnika lahko prisilila v ponovno odprtje in kako naj bi to storila, pa naj bi se odločili svetniki po obravnavi in pregledu najemne pogodbe na prihodnjih sejah odborov, je še pojasnil Kokot.
Kakšne posebne zagretosti,
Prejeli smo
Naenkrat LDS skrbi za krajane Središča
(Odgovor na članek o tiskovni konferenci OO LDS Ormož)
V letu 2001 je takratna vladajoča koalicija z LDS na čelu ustanavljala nove občine po vsej Sloveniji, kjer so pač imeli svoje interese. Takrat ustanovljene občine imajo nekatere tudi manj kot 1000prebivalcev kljub z zakonom določenim mejam, a še danes uspešno delujejo. Takrat v občini Ormož OO LDS ni skliceval tiskovnih konferenc, kjer bi podajal svoje stališče do ustanovitev novih občin in zlorabe zakonskih pogojev, ki so bili v določenih primerih dejansko kršeni.
Prav tako moram povedati, da pobuda za ustanovitev občine Središče ob Dravi ni izšla iz vrst niti ene od političnih strank, ampak na željo kra-jank in krajanov KS Središče ob Dravi, ki so sprevideli, »da manj kot dobimo oz. imamo, ne moremo imeti«, če gremo na svoje. Kdo pa je za to kriv? Tisti, ki sedaj širijo in plasirajo med naše krajane različne neresnič-
da bi bil lokal v najkrajšem možnem času res odprt, s strani Občine ni ravno zaznati. Morda zato, ker občinska blagajna od vsega skupaj ni imela in nima nič, morda pa malo tudi zato, ker bo Borl s svojo okolico po pričakovani ustanovitvi samostojne občine Cirkulane spadal pod njeno okrilje. Potem pa naj se tam ukvarjajo s takimi in podobnimi težavami - turizem gor ali dol ^
SM
nosti, kako slabo bo v svoji občini. A je lahko še slabše?
Potrebno se bo zapeljati tudi malo naokrog po novoustanovljenih občinah in pogledati, kaj vse imajo njihovi krajani, katerim naj bi bilo slabše, ko so šli za sebe. In ko vse to dobro premislite, se poraja dvom, ali sploh živimo v isti državi.
In ko tako občani prebiramo izjave nekaterih naših občinskih političnih botrov, lahko ugotovimo, da gospodje sploh ne poznajo ustave in veljavne zakonodaje.
O ustanovitvi svoje občine krajani odločajo na referendumu, pred katerim se skliče zbor občanov v vsaki vaški skupnosti, katerega se mora udeležiti z zakonom določeno število krajanov (minimalno 5 %), ki se tudi tam odločajo ZA ali PROTI.
Tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, posebej 13./a člen, bo potrebno malo prebrati, da bodo določene zadeve glede financiranja in pogojev za ustanovitev občine jasne.
Ne pustite se zavajati, dovolj dolgo smo živeli od obljub.
Roman Medik,
svet KS Središče ob Dravi
Foto: ZS
Ptuj • Žgečeve plakete in priznanja
Več za ugled učiteljskega in vzgojiteljskega poklica
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bilo 7. oktobra srečanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s Ptujskega. Pripravilo ga je Društvo ravnateljev ptujskega področja v sodelovanju s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
Srečanje je že tradicionalno, poteka od leta 2002 v počastitev svetovnega dneva učiteljev. Za uspehe na področju vzgoje in izobraževanja so doslej podelili 72 priznanj in 15 plaket dr. Franja Žgeča.
Letos je priznanja dr. Fra-nja Žgeča prejelo 27 učiteljev oziroma vzgojiteljev, plakete za več kot tridesetletno uspešno delo v vzgoji in izobraževanju pa Jelka Krajnc iz Vrtca Ptuja, Zlatka Podvor-nik iz OŠ Kidričevo, Erika Maurič iz OŠ Destrnik-Tr-
novska vas, Marjeta Murko
iz OŠ dr. Ljudevita Pivka in mag. ekonomskih znanosti Avgust Kokol iz Ekonomske šole Ptuj. Prejemnikom letošnjih priznanj so čestitali Sonja Purgaj v imenu Društva ravnateljev ptujskega področja, dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, in dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport Republike Slovenije. Vsi so z velikim ponosom govorili o uspehih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja na Ptujskem. V slavnostnem go-
Rogaška Slatina • Drugo mesto za Terme Ptuj
Prvo mesto ni neulovljivo
Zaključena je še ena akcija Najboljše slovensko termalno kopališče po izboru poslušalcev oddaje Dobro jutro, Slovenija, v kateri sodelujejo tudi poslušalci Radia Ptuj.
V letošnji akciji so poslušalci dali glasove kar 96 različnim slovenskim kopališčem, s ptujskega območja Termam Ptuj, ki so letos prvič tekmovale v kategoriji velikih termalnih kopališč in se uvrstile na drugo mesto, v kategoriji bazenskih kopališč pa letnemu kopališču Ormož, ki je bilo v konkurenci 34 bazenskih kopališč dvanajsto.
Med srednje velikimi in manjšimi termalnimi kopališči so letos slavile Terme Snovik, med morskimi kopališči plaža Krke zdravilišča Strunjan, med vodnimi parki
Vodno mesto Atlantis, v kategoriji naravnih jezerskih in rečnih kopališč pa Bohinj - Fužinski zaliv.
Kot so na razglasitvi rezultatov prejšnji četrtek povedali v Rogaški Slatini, kjer so najboljšim v letošnji akciji podelili priznanja, je v Sloveniji vedno več naravnih kopališč ob rekah in jezerih, vedno več bazenov, zlasti v manjših turističnih krajih, terme, termalna kopališča in vodni parki pa stalno presenečajo z različnimi novostmi. Namen akcije Dobro jutro, Slovenija je spodbuditi upravljavce ko-
pališč, da skrbijo za njihovo urejenost, za varnost kopalcev in da soncu in vodi dodajo še nekaj več.
Drugo mesto med velikimi termalnimi kopališči je za Terme Ptuj po besedah direktorja Andreja Klasinca velik uspeh. Letos so prvič sodelovale v tej kategoriji in prvo mesto ni nedosegljivo, je pokazalo letošnje glasovanje. Tudi z investicijami napovedujejo, da bodo v prihodnje eno največjih in najboljših slovenskih termalnih kopališč.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tri od petih letošnjih prejemnikov plakete dr. Franja Zgeča (od leve): Jelka Krajnc, Erika Maurič in Marjeta Murko
voru je minister med drugim povedal, da biti vzgojitelj in učitelj ni lahko, je pa lepo, saj človek vsak dan preživlja s prihodnostjo, z mladimi. Tudi v prihodnje bo država skrbela za ugled učiteljskega poklica, že doslej je naredila veliko, vendar nikoli ni dovolj.
Za svečane trenutke sta v petek v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj poskrbela baritonist Samo Ivačič in pianist Tom Hajšek.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Terme Ptuj so letos prvič tekmovale v kategoriji velikih termalnih kopališč. Po številu glasov so se uvrstile na drugo mesto, takoj za Termalno riviero Terme Čatež - za njo so zaostale za 225 glasov.
Ptuj • Varstveno-delovni center Sožitje v tednu otroka
Več programov za ljudi s posebnimi potrebami
V tednu otroka, ki je letos potekal pod geslom Vsak otrok ima pravico do drugačnosti, so v Mestni hiši na Ptuju 7. oktobra odprli razstavo izdelkov varovancev VDC Sožitje Ptuj pod naslovom Prelet niti.
Aktivnosti varstveno-delo-vnega centra Sožitje so namenjene ljudem s posebnimi po-
trebami. Z njihovo pomočjo ohranjajo pridobljeno znanje in delovne sposobnosti, razvi-
jajo individualnost, pridobivajo socialne in delovne navade ter se aktivno vključujejo v
Foto: Črtomir Goznik
Razstava Prelet niti je v Mestni hiši na Ptuju na ogled do 27. oktobra.
skupnost in okolje. Varovanci izdelujejo najrazličnejše izdelke lastnega in koopera-cijskega programa. V lastnem programu izdelujejo najrazličnejše izdelke iz umetne mase, papirja in blaga, tkejo preproge in prtičke, poslikavajo blago in predmete ter vezejo. V kooperacijskem programu pa sestavljajo različne elemente, vzmeti, kondenzatorje, žeblje. Kupci iz tega programa so podjetniki s Ptujskega in podjetje TBP iz Lenarta. Kot je povedal vodja VDC Srečko Šalamun, se pripravljajo na širitev lastnega programa z dejavnostjo pranja in likanja. V te namene bodo z manjšimi vlaganji preuredili prostore v pritličju Rajšpove 20. V imenu Društva Sožitje Ptuj je na odprtju razstave v petek govoril predsednikJanko Šuman. Zelo je vesel, da se je slovesnosti ob odprtju razstave udeležilo toli-
ko ljudi, to je tudi dokaz, da so s svojim delom pritegnili pozornost in zaupanje. V tednu, ki je posvečen drugačnosti, odpirajo razstavo, na kateri je vsak izdelek drugačen, vsak ima svojo zgodbo, s katero pritegne. V imenu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije je ministrove in svoje pozdrave prinesel Štefan Kociper, generalni direktor direktorata za socialne zadeve v ministrstvu. Povedal je, da je že v iztekajočem se nacionalnem programu socialnega varstva velika pozornost posvečena osebam s posebnimi potrebami, še bolj pa bo ta izražena v novem programu, ki nastaja, saj želijo, da bi se povečale možnosti vključevanja oseb s posebnimi potrebami v najrazličnejše programe. Strokovno in človekoljubno skrb želijo čim bolj približati institucijam in
osebam. Zahvalil se je vsem, ki se požrtvovalno ukvarjajo z dejavnostmi, ki prispevajo k socializaciji oseb s posebnimi potrebami in njihovemu vključevanju v življenje in delo v nekem okolju. Razstavljena dela iz tekstila, vezenje, tkanje, poslikava blaga in svile ter voščilnice je predstavila Aleksandra Vidovič. Izdelava vsakega je zahtevala veliko mero spretnosti, potrpežljivosti in natančnosti. Za obiskovalce pa je še posebej zanimiv prikaz tkanja in vezenja. Razstavo, ki bo na ogled do 27. oktobra, vsak dan med 8.30 in 13. uro, je v imenu MO Ptuj odprl podžupan mag. Miran Kerin. V kulturnem programu so nastopili Folklorna skupina varovancev VDC Sožitje Ptuj, ki jo vodi Cvetka Glatz, učenki Oš Breg Živa Habjanič in Eva Pintarič s flavto, s harmoniko pa Uroš Perič.
Razstava VDC Sožitje je prodajna, kar pomeni, da je mogoče razstavljene izdelke rezervirati in jih kupiti po zaprtju razstave. Vabijo pa tudi k nakupu novoletnih voščilnic, ki so predstavljene v posebnem katalogu. Imajo različne motive in so ročno izdelane.
MG
Ptuj • 50 let mladinskega oddelka Knjižnice
Jubilej s ponosom
V razstavnem prostoru Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju so 6. oktobra s priložnostno slovesnostjo, odprli so razstavo originalnih ilustracij mag. Mojce Osojnik, Liljana Klemenčič pa se je pogovarjala o knjigi za mlade z urednikom leposlovja za otroke Andrejem Ilcem in likovnim urednikom Pavlom Učakarjem ter ilustratorko, počastili 50-letnico mladinskega oddelka.
Na knjižni polici
V dveh vitrinah pa so na ogled tudi knjige z začetka pionirskega oddelka, kot se je mladinski oddelek ob ustanovitvi leta 1955 imenoval. S priložnostnim kulturnim programom je ta nadvse pomembni dogodek za ptujsko knjižničarstvo počastil mladi kitarist David Hojsak.
Direktorica Tjaša Mrgole Jukič se je sprehodila skozi zgodovino knjižničarstva na Ptujskem, s poudarkom na jubileju mladinskega oddelka. Ob ustanovitvi je pionirski oddelek ptujske knjižnice, v nadaljevanju mladinski oddelek, deloval na 18 m2 površine v Krempljevi ulici, 190 rednih bralcev je lahko izbiralo med 1023 knjigami. Danes ima že več kot 4500 rednih bralcev, na razpolago pa jim je okrog 65 tisoč knjižnih in neknjižnih enot. V mali grad se je mladinski oddelek preselil leta 1994, 429 m2 uporabnih površin pa mu že več ne zadostuje, je med drugim povedala direktorica, ki je ob tej priložnosti tudi čestitala vsem, ki v Knjižnici Ivana Potrča skrbijo za mlade bralce. Likovni urednik Pavle Učakar je povedal, da je dobra avtorska slikanica način raz-
Foto: Črtomir Goznik
Liljana Klemenčič, Andrej Ilc, Pavle Učakar in mag. Mojca Osojnik na pogovoru o knjigi za mlade, ki so ga v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju pripravili ob 50-letnici mladinskega oddelka, ki je bil 6. oktobra.
mišljanja bolj kot stvar ideje, talenta, iskanja. Mag. Mojca Osojnik se v razstavišču knjižnice predstavlja z najnovejšo avtorsko slikanico Kako je gnezdila sraka Sofija. V liko-poteznosti je avtorica izredno pogumna, ne ozira se na to,
kaj bodo rekli otroci, kaj babice, govori iz sebe, tako kot misli, da je prav in tako kot misli, da mora biti. Da se slika in besedilo takorekoč dobesedno ujemata, je posledica tega, ker se vse dogaja sočasno, ideja in tekst zgodbe, pravi ena od naj-
boljših slovenskih ilustratork mag. Mojca Osojnik. Ob 60-let-nici Založbe Mladinska knjiga je izšel tudi Album slovenskih ilustratorjev, jubilejna knjiga, v kateri je predstavljenih 33 ilustratorjev.
MG
Ormož • Pester teden za otroke
Vsaka buča je drugačna
Minuli teden je na OŠ Ormož potekalo niz dejavnosti v okviru obeleževanja tedna otroka. Učitelji so si jih zamislili še več, vendar so nekatere aktivnosti na prostem, predvsem v prvi polovici tedna, zaradi slabega vremena odpadle.
Dejavnosti so potekale pod naslovom Vsak otrok ima pravico do drugačnosti, zajemale pa so učence vseh starosti. Prvošolčki so teden posvetili gledališču in zgod-
bici Ne moreš zaspati, mali medo? Izdelali so medvedje lutke, vstopnice za gledališče, denar in učili so se pesmi o medvedku. V drugih razredih so bile dejavnosti
prav tako pravljično obarvane, prisluhnili so pravljici v Ljudski knjižnici Ormož in si ogledali risani film. En dan pa so posvetili tudi obisku učencem OŠ Stanka Vraza.
Učenci so bili pri delu zelo zavzeti, še posebej so se okrog svoje bučne gosenice in jesenskega aranžmaja trudili učenci 5. b-razreda.
Tretji razredi so pravljičnim vsebinam dodali še kviz in izdelovanje bučmanov - likov iz buč.
Učenci druge in tretje triade so tednu otroka namenili manjši obseg svojega časa, kljub temu pa je bilo tudi v njihovem urniku dovolj prostora za pohode, piknike, ustvarjalne in eko delavnice, ples, branje in ukvarjanje z računalnikom, da je bil teden drugačen od ostalih. V četrtek so na šoli pripravili budi bučijado, na kateri so sodelovali vsi učenci in učitelji. Na zelenici pred šolo je vsak razred pripravil svojo podobo jeseni. Osrednja točka razstave na prostem so bile seveda buče. Ne le da je vsaka buča drugačna, vsaka je dobila tudi prav posebno podobo in okras. Konec koncev so rojile zelo različne ideje in zamisli v bučkah malih in večjih avtorjev.
K sodelovanju v dejavnostih v tednu otroka so pritegnili tudi starše.
Janez Trdina: Rože in trnje
Ljubljana. Genija, 2005
Letos mineva 175. obletnica rojstva Janeza Trdine in 100. obletnica njegove smrti. Janez Trdina se je rodil 29. maja 1830 v Mengšu na Gorenjskem. V svojih spominih opisuje, da je bil »jako razposajen dečko.« Delal ni rad, raje je pohajkoval, imel pa je dobro lastnost, da je rad hodil v šolo in se pridno učil. Narava ga je obdarila z izvrstnim spominom, zato ga je oče na prigovarjanje tete poslal v Ijubljan-ske šole. Na Dunaju je študiral zgodovino in zemljepis, zraven pa še klasično filologijo in staro cerkveno slovanščino. Po končanem študiju je bil najprej profesorski pripravnik na varaždinski gimnaziji, zatem pa profesor na reški gimnaziji, kjer pa je zašel v spor s šolskimi oblastmi in bil zaradi bičanja duhovne in moralneponiglavosti sodobnikov ter svobodnjaških in narodnih nazorov suspendiran in komaj 37-leten upokojen. Preselil se je v Bršljin pri Novem mestu, kjer je postal neutrudni popotnik z beležnico v roki pri zbiranju in preučevanju ljudskega blaga. V ospredju njegovega pisanja ni stal samo leposlovni imperativ, temveč je vnašal v folklorno podlago svojo družbeno miselnost. V Ljubljanskem Zvonu je objavil dobršen del svojega narodopisnega gradiva, Bajke in povesti (1882-1888) je zelo pohvalno ocenil tudi Ivan Cankar.
Narodopisni spis Rože in trnje je nastal v prvih letih bivanja na Dolenjskem Največ pozornosti je namenil pijančevanju in spolni razuzdanosti na Dolenjskem in ju primerjal z razmerami tistega časa na Gorenjskem. Dolenjec zaničuje vodo, če ima vino. Kadar punčka ni pridna, spije eno kupico, če je pridna, pa dve. Dolenjska mati je doma večidel nemarno oblečena, deklici pa kupi vse. Trdina razume pridne deklice na Dolenjskem, ki znajo opraviti domače delo v dvanajstem letu boljše kot gorenjske v šestnajstem. Spolni nagon se zbuja na Dolenjskem dosti prej kot na Gorenjskem. Več fantov mu je zatrdilo, da so izgubili nedolžnost prej, preden so vedeli, zakaj so dvojni ljudje na svetu. Večidel so dečke zapeljale starejše deklice. Trdini so všeč Dolenjke oziroma se mu »dopadejo«, ker so tako naravne, petje, smeh in jok jim gredo od srca, še posebej lepa in nežna se mu zdi njihova ljubezen do cvetlic, grlic in golobov. Fantje so mu pravili, kako so se lotili kake deklice ob postu, pa so jim odgovarjale, da je to prevelik greh, naj počakajo do velike noči. In po veliki noči so se jim dale ljubiti. Trdina spregovori tudi o veri in duhovnikih. Marsikateri tujec se je čudil, da je toliko cerkva na Slovenskem in so bile ob nedeljah tako polne. O grehu in grešnosti našteva primere in pregovore, ki so povezani tudi s praznoverjem. »Kdor reče hudič, smrtno greši, kdor pa reče samo zlomek ali hudir, pa se mu greh lahko odpusti.« Veliko in resnično je spoštovanje, ki ga ljudje izkazujejo duhovnikom. K njim hodijo po nasvete, fantje jih sprašujejo, s katerim dekletom naj se poročijo. Kmet pa si želi, da hitro mineta maša in pridiga. Vse mora iti »ajnsc-vaj«. Neka ženska je ugotovila že po dveh besedah, ali je duhovnik dober pridigar ali ne. Kdor rabi besedi »tedaj« in »namreč«, ni dober govornik. Pri prvi maši Trdina ni videl nobenega lepega dekleta, pač pa veliko strašno grdih in izpitih babur. Trdina opisuje božjepotna romanja, nova in tista, ki so jih ljudje opustili. O sejmih pa pravi, da jih imajo Dolenjci zelo radi, na njih gospodarji in gospodinje strastno kupujejo in prodajajo. Gorenjci se čudijo dolenjski potratnosti, kolikokrat se peče potica v preprostih kmečkih hišah. Na Gorenjskem žvižgajo in kolnejo moški, na Dolenjskem tudi dekleta. Dekleta se odlikujejo z brhkostjo, z lepo »vzraščenim truplom« in večidel tudi z zdravim razumom. Mladeniči pa v tem nenavadno zaostajajo. V opisovanju ljubezni daje več zgledov srečne in nesrečne ljubezni. S štirinajstim letom gori že veliko mladih src. Dolenjske ljubezni so strastne, a kratke. Dolenjsko vino je slovelo, da od njega ne boli glava, v resnici pa je bilo uborna lipina, cviček, kije komaj vreden imena vino. Veliko ljudi umira v sivi starosti, čeprav so ga pili vsak dan in dostikrat po več bokalov. Kot trdovratni pijanci so sloveli mešetarji, kovači, vozniki, mesarji, godci in tudi učitelji. Nekateri trdijo, da se otroci, ki so bili spočeti v vinogradih, odlikujejo s posebno bistrostjo, lepoto in veselostjo, Trdina pa temu ne verjame in se mu zdi, da »zarod pijanihpohot-nikov in vlačug« ne more imeti teh dobrih lastnosti. Kadar se je kaj zaslužilo in je bila dobra trgatev, se je živinsko pijančevalo v dolenjskih krčmah dan in noč. Na Dolenjskem je slišal veliko narodnih pesmi, vendar nobene, ki bi opisovala radosti in slasti zakonskega življenja.
Trdino je zanimalo vse: zgodovinsko ljudsko izročilo, pesem, kvantanje, družinsko in socialno življenje, dobre in slabe lastnosti Dolenjcev. V pripovedovanju ostaja pošten, odkritosrčen, miselno globok in morda so zato njegovi zapisi še danes tako sveže, neposredno, zanimivo in sočno branje.
Vladimir Kajzovar
Foto: vki
Rokomet
Oslabljeni Ormožani brez možnosti v Hrpeljah Stran 8
Rokomet
V. Nedelja suvereno, Gorišnica presenetljivo Stran 8
Kickboks
Ptujčani najuspešnejša ekipa finala DP
Stran 9
Odbojka
Pozitiven štart Ptujčank v novem prvenstvu
Stran 9
Nogomet
Mura jo je v Stojncih še dobro odnesla ...
Stran 10
Mali nogomet
Dvakrat vodili, na koncu pa trepetali za točko Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Trenutek resnice
Slovenska nogometna reprezentanca je v soboto v Palermu izgubila še zadnje upanje za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo naslednje leto v Nemčiji. Tekmo z Italijani so izgubili praktično brez izstreljenega naboja, kot radi rečemo v nogometnem žargonu. Ali nismo tega že nekje slišali?
Seveda, pod taktirko Bojana Prašnikarja smo v dodatnih kvalifikacijah za EP na Portugalskem na stadionu za Bežigradom klonili proti Hrvatom z 1:0 (prva tekma v Zagrebu 1:1). Skupne točke obeh tekem seveda so, v obeh primerih je šlo za odločilne tekme in za nasprotnika smo imeli močnejši reprezentanci. Čeprav je naša reprezentanca znana po tem, da lahko odigra zelo borbeno in trdo v obrambi, je izredno težko vzdržati nenehni pritisk nasprotnika na zadnjo linijo, proti Italiji in tudi proti Hrvatom pa je bilo tako. Seveda se je na koncu moralo zgoditi to, kar se je pač zgodilo, napaka, ki pomeni poraz.
Italijani so tokrat igrali izredno disciplinirano in zavzeto, odigrali so izredno tekmo tako v tehničnem kot taktičnem smislu (šepala je le realizacija), vendar so bili za svojo vztrajnost na koncu poplačani z doseženim zadetkom.
O naši reprezentanci ne moremo povedati veliko, saj je bila že pred tekmo hendikepirana z neigranjem Nastje Čeha in Klemna Lavriča, ki sta v tem trenutku ob Boštjanu Cesarju naša najboljša posameznika. Po jutrišnji tekmi proti Škotski bo zanimivo predvsem vprašanje, kako naprej. Slovo od reprezentance je že napovedal Ermin Šiljak, o tem razmišljata tudi Sebastjan Cimerotič in Borut Mavrič. Brane Oblak v tem ciklusu ni v celoti izpeljal načrta prenove reprezentance, čeprav je začel zelo radikalno. Koliko je za to odgovoren predsednik NZS Rudi Zavrl, vesta najbrž le slednja, ki bosta tudi v prihodnje vlekla poteze na reprezentančni šahovnici.
Os Handanovič-Cesar-Čeh-Lavrič je zagotovilo, da bomo tudi v naslednjih letih vsaj blizu uvrstitvam na najvišja tekmovanja. Ali bo to dovolj tudi za kakšno dejansko vseslovensko veselico v stilu Amsterdama 2000, pa bomo šele videli.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Prijateljska tekma
Prvi preizkus Milka Đurovskega
Leoben - Drava 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Lihtenber-ger (15)
DRAVA: Dabanovič, Lord Kangane, Miljatovič, Zajc, Kronaveter, Čeh, Tisnikar, Ke-lenc, Bosilj, Trenevski, Štroma-jer. Igrali so še: Petek, Toplak, Drevenšek, Prejac, Lunder. Trener: Milko Đurovski.
V petek zvečer so nogometaši ptujske Drave pod vodstvom novega trenerja Milka Đurovskega odigrali pripravljalno srečanje v Avstriji, in sicer v Leobnu, pri domačem drugoligašu. Po samo treh dnevih dela pri Dravi je novi ptujski strateg imel priložnost, da dobi vpogled v formo ptujskih profesionalcev. Po dolgem času sta za Dravo zaigrala temnopolti Lord Kangane in Borut Tisnikar. Đurovski je tekmo izkoristil za preizkus ekipe, nekateri nogometaši pa so manjkali zaradi bolezni in poškodb. Po informacijah, ki smo jih pridobili, so bili nogometaši ptujske Drave boljši nasprotnik, žogo so imeli več v svoji posesti, vendar niso uspeli za-
Strelstvo • SK Ptuj
Zlatko Kostanjevec imenovan v
»selektorski tim« SZS
Novo izvoljeno predsedstvo Strelske zveze Slovenije je na 3. redni seji sprejelo sklep, da se v trenersko selek-torsko komisijo imenuje Zlat-
ko Kostanjevec iz strelskega kluba Ptuj, ki bo v naslednjem mandatu delal z mladinsko selekcijo deklet s pištolo. Imenovanje Kostanjevca pred-
Foto: Simeon Gone
Na sliki Zlatkn Knstanievec s selektnriem Renatnm .Štermannm
stavlja še zadnji kamenček v mozaik novo izvoljene strokovne ekipe SZS, ki jo bo kot glavni selektor vodil priznani mednarodni strateg Renato Šterman. Zlatko Kostanjevec, drugače glavni trener SK Ptuj, je po imenovanju povedal, da je vesel novega izziva, ki pa prinaša s seboj še večje obveznosti in predvsem objektivno odgovornost glede rezultatov mladinske selekcije. V začetni fazi bo njegova izključna naloga učenje in nabiranje reprezentančnih izkušenj od prekaljenega strelskega vodje Renata Štermana. Vodenje dekliške mladinske selekcije se odlično ujema s klubskim vodenjem mladinske ekipe SK Ptuj, ekipnih državnih prvakinj, kjer streljata tudi dve posamični državni prvakinji iz preteklih dveh sezon.
CifMAAn
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Čeh (Drava, moder dres) še ni v pravi formi po dolgotrajni poškodbi.
tresti mreže domačega vratarja, čeprav so nekaj priložnosti imeli. Domačini so izkoristili svojo priložnost v 15. minuti srečanja in znali svojo prednost tudi ohraniti.
V nedeljo dopoldne so
Dravaši imeli v načrtu odigrati pripravljalno srečanje s hrvaškim prvoligašem Međi-murjem, vendar do njega ni prišlo zaradi strahu pred novimi poškodbami. To je seveda razumljivo, saj so sedaj vsi
Nogomet • 2. SNL
Drugič zapored 0:0
2. SNL
REZULTATI 9.^ KROGA: Aluminij - Tinex Šenčur 0:0, Svoboda - Factor 3:0 (1:0), Koroška Dravograd - Zagorje 2:6 (0:4), Supernova Triglav - Livar 0:0, Dravinja - Krško 0:1 (0:0)
1.	DRAVINJA 9 6 12 14.8 19
2.	ZAGORJE 9 4 3 2 11:5 15
3.	S. TRIGLAV 9 3 5 1 11:5 14
4.	KRŠKO 9 3 4 2 11:11 13
5.	ALUMINIJ 9 3 3 3 8.8 12
6.	TINEX ŠENČUR 9 2 5 2 9:13 11
7.	FACTOR 9 3 2 4 7:11 11
8.	SVOBODA 9 3 0 6 10:9 9
9.	LIVAR	9 2 3 4 11:11 9
10.	DRAVOGRAD 9 1 4 4 10:20 7
Aluminij - Tinex Šenčur 0:0
ALUMINIJ: Toplak, Čeh, Topolovec, Vrenko, Golob, Mlinarič, Ozim, Dugolin (Rozman), Repina (Šimenko), Dončec (Veselič), Fridauer. Trener: E. Osmanovič.
Začetek tekme je bil zelo živahen, domačini pa so takoj prevzeli pobudo. Gostujočega vratarja sta poskušala presenetiti Dugolin (dvakrat) in Dončec, predvsem slednji je zapravil izredno priložnost, na drugi strani pa je Toplak ubranil močna strela Župiča in Zupančiča. Nadalievanie
je bilo precej bolj monotono, igra se je odvijala predvsem med obema kazenskima prostoroma, tako da napadalci obeh ekip niso imeli veliko priložnosti.
V nadaljevanju sta ekipi ponovno zaigrali bolj kombina-torno, toda Čosič in Župič pri gostih ter Šimenko in Golob
cilji usmerjeni v prvenstvo in zahtevni gostovanji Drave v Črnomlju in Domžalah, kjer bo potrebno zaigrati precej bolje kot na nekaterih zadnjih tekmah, če bodo Ptujčani želeli osvojiti kakšno točko. Tu bo potreben vsak nogometaš, na katere računa Milko Đu-rovski.
Danilo Klajnšek
Kliton Bozgo podpisal za Dravo!
Kliton Bozgo, 33-letni albanski nogometaš s slovenskim potnim listom, je nova okrepitev Drave. S Ptujčani je podpisal pogodbo do konca leta, obstaja pa možnost, da se sodelovanje podaljša. Bozgo je nazadnje branil barve ciprskega AEK iz Larnake.
sta
pri domačih so bili netočni. Najidealnejšo priložnost je zapravil Dončec, ko ni uspel potisniti v mrežo idealno poslane žoge Šimenka. Gostje so se v nadaljevanju predvsem branili, domačini pa so neuspešno oblegali gol Šenčurja do konca srečanja. Pred nekaj več kot 100 gledalci je bil sodnik Habjanič iz Murske Sobote najslabši »mož« na igrišču, saj je večkrat z nepotrebnimi žvižgi prekinjal ritem igre.
roto: Črtomir Goznil<
Sandi Čeh (Aluminii, rdeči dres) ie dnbrn npravil deln v nbrambi.
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Oslabljeni OrmožanI brez možnosti v Hrpeljah
1. A SRL - MOŠKI
Gold Club - Jeruzalem Ormož 32:26 (16:15)
Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko, Dogša; M. Horvat 1, Koražija 8, Bezjak 4, Klemen-čič 1, Ivanuša 3, B. Čudič 7, Kosaber 1, D. Horvat 1, Gri-zolt, Hrnjadovič, Potočnjak l. Trener: Saša Prapotnik
Oslabljeni Ormožani so brez Mesarca, Belšaka in Ra-jića v Hrpeljah proti "zlatim" nudili zelo dober odpor, ki pa je ob koncu tekme zadoščal le za poraz s šestimi zadetki. V prvem polčasu so se Ormoža-ni izjemno upirali favoritu iz Hrpelj, v drugem pa je zmanjkalo moči in gostitelji so povedli tudi z 11 zadetki, 28:17. Pri domačinih je največ zadetkov (11) dosegel Zoran Jovičič. Ob koncu srečanja je ormoškim vinarjem uspelo ublažiti poraz. V soboto v Ormožu gostuje Slovan iz Ljubljane.
Uroš Krstič
Danes žreb za ormoške vinarje
V torek, 11. oktobra, bo na Dunaju na sedežu Evropske rokometne zveze žreb parov za žensko ligo prvakinj, za
Foto: Črtomir Goznik
Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož) je eden najbolj obremenjenih Igralcev pri nas; po reprezentančnem nastopu na svetovnem prvenstvu na Madžarskem je takoj začel priprave s svojo ekipo.
nas pa bo še bolj zanimivo v pokalu EHF, kjer na svojega nasprotnika čaka ormoški Jeruzalem Ormož. Vinarji bodo tekmovanje začeli v 3. krogu, od naših ekip pa je v žrebu še koprski Cimos, na isti ravni tekmovanja v pokalu pokalnih zmagovalcev pa še Gold Club. V ženski konkurenci bo slovenske barve poleg Krima v ligi prvakinj zastopala še ekipa Celeia Žalec, ki je izgu-
Namizni tenis • 1. SNTL
Na začetku dva poraza
Tekmovanje so pričeli tudi fantje in dekleta v slovenskih namiznoteniških ligah. Kot smo že pisali, sta moški in ženski del NTK Ptuj ena redkih, ki niso posegli za okrepitvami in so se odločili, da zaupajo fantom in dekletom, vzgojenim v domačem okolju. Moški del je gostil novomeško Krko, ki spada v ožji krog ekip, ki se bodo borile za naslov državnih prvakov. Gostje so sicer slavili prepričljivo zmago, vendar bi z malo sreče lahko bil izid tudi tesnejši. Bojan Pavič je namreč dvakrat, in to dokaj nesrečno, izgubil v peti igri, najprej proti Petrovčiču, nato pa še proti enemu najboljših tujcev v Sloveniji, občasnemu hrvaškemu reprezentantu Karkoviču. Ptujčani so pokazali, da imajo tudi letos dobro ekipo. Veseli dejstvo, da se Danilo Piljak vrača v svojo standardno formo, napredoval pa je tudi Urban Ovčar.
Okrepljene Ljubljančanke so v dvoboju z mlado ptujsko ekipo veljale za favoritinje in
AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
svojo vlogo tudi upravičile. Toda ni jim šlo popolnoma gladko, saj je Breda Mojsilo-vič v tretjem dvoboju s Pol-ončičevo tesno izgubila, pa tudi v drugih dvobojih je bilo precej tesno, vendar so izkušnje pretehtale. V nadaljevanju prvenstva si lahko s strani ženske ekipe obetamo boljše rezultate.
1. SNTL - MOŠKI
REZULTATI 1. KROGA: Ptuj - Krka 2:6, LM-KO
-	Edigs Mengeš 6:0, Kema Puconci - Maribor Finea 2:6, Melamin - Sobota 4:6, Križe
-	Vegrad 3:6.
Ptuj - Krka 2:6
Ovčar - Petrovič 0:3, Pavič
-	Kralj 3:0, Piljak - Karkovič 0:3, Pavič - Petrovčič 2:3, Piljak - Kralj 3:0, Ovčar - Kar-kovič 0:3, Piljak/Pavič - Kar-kovič/ Petrovčič 0:3, Pavič
-	Karkovič 2:3
1. SNTL - ŽENSKE
REZULTATI 1. KROGA:
Ptuj - Kajuh Slovan 2:6, Merkur
-	Vegrad 0:6, Fužinar - Iskra Avtoelektrika 2:6, Vesna - Ilirija 2:6, Prevent - Argeta 3:6
Ptuj - K. Slovan 2:6
Rojko - Ludvik 0:3, Terbuc
-	Perdih 3:0, Mojsilovič - Pol-ončič 2:3, Terbuc - Ludvik 1:3, Rojko - Polončič 0:3, Moj-silovič - Perdih 3:0, Terbuc/ Mojsilovič - Polončič/Ludvik 1:3, Terbuc - Polončič 1:3.
Danilo Klajnšek
bila kvalifikacijska dvoboja za uvrstitev v ligo prvakinj z danskim Viborgom, kljub
temu pa bo nastopila v 3. krogu pokala EHF.
JM
1. A SRL - MOŠKI				
REZULTATI 5. KROGA: Gold club -	Jeruzalem Ormož 32:26 (16:15), Trimo			
Trebnje - Cimos Koper 32:29 (18:11), Ribnica Riko hiše -				Rudar Trbovlje
32:32 (14:18), Termo - Krka Mobil 26:26 (13:16), Prevent -				■ Gorenje 25:29
(10:11), Slovan - Celje Pivovarna Laško 14:36 (5:16)				
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 5	5	0	0	10
2. GOLD CLUB 5	4	0	1	8
3. TRIMO TREBNJE 5	3	1	1	7
4. GORENJE 5	3	0	2	6
5. CIMOS KOPER 5	3	0	2	6
6. PREVENT 5	2	0	3	4
7. KRKA MOBIL 5	1	2	2	4
8. JERUZALEM ORMOŽ 5	2	0	3	4
9. SLOVAN 5	1	2	2	4
10. RUDAR TRBOVLJE 5	1	1	3	3
11. TERMO 5	1	1	3	3
12. RIBNICA RIKO HIŠE 5	0	1	4	1
1. A SRL - ŽENSKE				
REZULTATI 5. KROGA: Polje Maks	- Europrodukt Brežice 30:28 (13:13),			
Kočevje Anubis - Olimpija PLK 23:21 (10:10), Krim Mercator - Izola 48:21				
(23:10). Burja Škofije - Mercator Tenzor Ptuj (včeraj, pozno popoldan), Loka				
kava KSI - Celeia Žalec (sobota), Celjske mesnine - I			nna Dolgun SVIŠ (sre-	
da, 26. oktober).				
1. KRIM MERCATOR 5	5	0	0	10
2. MERCATOR TENZOR PTUJ 4	3	1	0	7
3. INNA DOLGUN SVIŠ 3	3	0	0	6
4. CELEIA ŽALEC 4	3	0	1	6
5. KOČEVJE ANUBIS 5	3	0	2	6
6. CELJSKE MESNINE 4	2	0	2	4
7. OLIMPIJA PLK 5	2	0	3	4
8. IZOLA 4	1	1	2	3
9. MAKS 3	1	0	2	2
10. EUROPRODUKT BREŽICE 5	0	1	4	1
11. LOKA KAVA KSI 4	0	1	3	1
12. BURJA 4	0	0	4	0
Rokomet • 1. B SRL
Velika Nedelja suvereno, Gorišnica presenetljivo
1. B SRL - MOŠKI
REZULTATI 2. KROGA:
Velika Nedelja - Sviš 36:26, Pekarna Grosuplje - Gorišni-ca 26:28, Dobova - Istrabenz plini Izola 35:29, Atom Krško
-	Dol TKI Hrastnik 30:33, Mi-tol Sežana - MIP Gorica Leasing 26:34, Sevnica - Cerklje 31:21
1.	VELIKA NEDELJA 2 2 0 0 4
2.	DOL TKI HRASTNIK 2 2 0 0 4
3.	DOBOVA	2 2 0 0 4
4.	MIP GORICA L. 2 1 1 0 3
5.	SEVNICA	2 10 12
6.	GORIŠNICA 2 10 12
7.	ISTRABENZ P. IZOLA 2 10 12
8.	SVIŠ	2 10 12
9.	ATOM KRŠKO 2 0 111
10.	PEK. GROSUPLJE 2 0 0 2 0
11.	MITOL SEŽANA 2 0 0 2 0
12.	CERKLJE 2 0 0 2 0
Velika Nedelja
-	SVIŠ 36:26 (19:14)
VELIKA NEDELJA: Kova-čec (14 obramb), Klemenčič (5 obramb); Mesarec 4, Ku-kec 6 (2), Cvetko, M. Špindler
1,	Krabonja, Planinc 8, Kokol, Ivančič 8 (3), Vrečar, Korpar
2,	Hanželič 5. Trener: Ivan Hrupič
V Veliki Nedelji niti črka d od derbija. Domačini so povsem nadigrali goste iz Ivanč-ne Gorice in dosegli visoko zmago. V 17. minuti so gosti preko razpoloženega Bajrama prvič in zadnjič na tekmi povedli (8:7). Izid pa je bil zadnjič izenačen v 23. minuti pri rezultatu 12:12. Do odhoda na odmor si je četa Ivana Hrupiča priigrala pet zadetkov prednosti, 19:14. V teh trenutkih je v golu domačih blestel Kovačec (9 obramb v 1. polčasu), iz razdalje je silovito zadeval Planinc, domača obramba je zaustavila Bajra-
Foto: Uroš Krstič
Dejan Kukec, Gregor Cvetko in Iztok Korpar (vsi Velika Nedelja)
ma in Burdiana. Gostje so v takšni igri veliko grešili in to so vzroki za visoko prednost Nedeljčanov.
V 2. polčasu domačini niso popuščali in so si v 36. minuti priigrali prednost osmih zadetkov, 23:15. V kar petih primerih pa je prednost gostiteljev že znašala 12 točk. Ob koncu tekme sta oba trenerja dala priložnost igralcem s klopi. V soboto Veliko Nedeljo čaka gostovanje v Cerkljah.
UK
Pekarna Grosuplje - Gorišnice 26:28 (14:13)
GORIŠNICA: T. Valenko, M. Kelenc, D. Kelenc, Kotar, N. Sok 2, R. Žuran 10, Zorli, Lozinšek 3, Buzeti 2, Šterbal, T. Sok 7, Vincek 4, Halilovič, S. Žuran. Trener: Marjan Va-lenko.
Svojo prvo zmago so v novem prvenstvu vpisali tudi
rokometaši Gorišnice ter si povrnili zaupanje po domačem porazu z lanskoletnim prvoligašem Svišem. Na to zahtevno in pomembno srečanje so krenili brez izkušenih: Pisarja, Stoparja in I. Ivančiča. Svojo priložnost so tako dobili mladi fantje, ki pa niso pokazali spoštovanja do domače ekipe, saj so dobro zaigrali v obrambi, ki je bila ključ uspeha, v napadu pa so zabili, kar jim je ponudila priložnost. Vse skupaj je zelo dobro izgledalo do dve minuti pred koncem prvega polčasa, ko so Gorišničani vodili z 12:9. Samo malo nepazljivosti je bilo dovolj, da so Grosu-peljčani z delnim izidom 4:1 prišli do vodstva ob polčasu.
Tudi začetek drugega polčasa ni prinašal nič kaj dobrega za goste, saj so domači rokometaši vztrajno držali prednost treh zadetkov vse do 44. minute, ko so imeli prednost 22:19. Potem je ponovno sledilo dobra postavitev gostov z obrambo 5:1, ki
je tokrat prinesla preobrat. Prednost domačih »pekarjev« je v sedmih minutah izpuhtela in gostje so preobrnili rezultat v svojo korist (24:26). Prednost so znali zadržati do konca in se tako zasluženo veselili prvega para točk v letošnjem prvenstvu. V odsotnosti standardnih in izkušenih je potrebno posebej pohvaliti 18-letnega Roka Žurana z doseženimi desetimi in še ne 17-letnega Tadeja Soka, ki je dosegel sedem zadetkov.
Danilo Klajnšek
2. SRL VZHOD - MOŠKI
REZULTATI 3. KROGA:
Drava - Radeče 36:46, Aleš Praznik - Črnomelj 22:26, Klima Petek Maribor - Ar-cont Radgona 36:30. V tem krogu je bilo prosto Šmartno 99.
1.	RADEČE	3 3 0 0 6
2.	KLIMA PETEK MB 3 2 0 1 4
3.	ČRNOMELJ 2 2 0 0 4
4.	ŠMARTNO 99 2 1 0 1 2
5.	ALEŠ PRAZNIK 3 1 0 2 2
6.	ARCONT RADGONA 3 0 0 3 0
7.	DRAVA PTUJ 2 0 0 2 0
Drava - Radeče 35:45 (17:22)
DRAVA: Bezjak, Belšak 2, G. Bračič 3, M. Bračič 8, Pre-dikaka 3, Skaza 1 (1), Štager 4, Vajda 3, Kovačič 11, Ferk, Žmavc, Klinc.
V igri Drave se že čuti strokovno delo Mirana Muhiča, ki je mlado ekipo prevzel pred prvenstvom. Zaradi neizkušenosti je v igri Ptuj-čanov sicer še vedno preveč nihanj, vendar bo tega vedno manj. Domačini so se trikrat približali na vsega tri zadetke prednosti, vendar so fizično močnejši gostje vedno znali odgovoriti. V igri gostiteljev je bila šibka točka predvsem obramba, izkazala pa se nista tudi oba vratarja. Pred nekaj več kot 100 gledalci sta sodila Ramšak in Čeleš iz Maribora, ki sta krojila tok igre s številnimi izključitvami; 24 minut za domačine in 12 minut za goste.
anc
Kickboks • 30 let kluba borilnih veščin Ptuj
Ptujcani najuspešnejša ekipa na finalu DP
V dvorani Šolskega centra na Ptuju je v soboto potekalo finale državnega prvenstva v kickboxingu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije. Na finalnem turnirju, na katerem imajo pravico sodelovati samo najboljši štirje v kategorijah, je sodelovalo 130 tekmovalcev iz 13 klubov, v letošnjem letu pa je sodelovalo 195 tekmovalcev iz 16 klubov. V skupnem seštevku je ponovno najuspešnejši domači Klub borilnih veščin Ptuj,
ki je osvojil 5 prvih mest, 10 drugih mest in 4 tretja mesta. Druga najuspešnejša ekipa je bila iz Izlak.
Sicer pa je bilo tekmovanje v celoti posvečeno proslavi ob 30-letnici delovanja KBV Ptuj. Domači klub je zvečer priredil osrednjo proslavo z nekaj finalnimi borbami in podelitvijo priznanj najzaslužnejšim članom kluba v preteklih 30 letih. Prisotnih je bilo tudi veliko gostov, ki so v imenu kluba podeljeva-
li priznanja: podpredsednik OKS Leo Kremžar, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, župan občine Videm pri Ptuju Friderik Bračič, direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček, predsednik Športne zveze Ptuj Fredi Kmetec, član OKS Slavko Dokl, glavni inštruktor Budokai šole borilnih veščin iz Zagreba dr. Emin Topič, legenda kikbok-sa in večkratni svetovni prvak ter prvi zmagovalec popularnega K1 tekmovanja Branko
Odbojka • 1. in 2. DOL (ž)
Pozitiven Start v sezono
1. DOL ŽENSKE
Rezultati 3. kroga: Benedikt - CPK Hitachi 2:3, Jesenice Bled - Šentvid 1:3, Sloving Venus Vital - Nova KBM Branik 0:3. V tem krogu je bila prosta ekipa Luke Koper
1.	NOVA KBM BRANIK 4 4 0 12
2.	BENEDIKT	2 114
3.	CPK HITACHI IZOLA 3 2 14
4.	LUKA KOPER	2 113
5.	SLO VING VENUS VITAL 3 12 3
6.	ŠENTVID	2 113
7.	JESENICE BLED	3 0 3 0
Benedikt - CPK Hitachi Izola 2:3 (-18, -16, 25,
21, -6)
Benedikt: T. Borko, J. Borko, Kadiš, Vrbančič, Jureš, Rajšp, Klasinc, Bernjak, Feko-nja, Geratič. V izredno izenačenem dvo-
boju so se na koncu zmage veselile Primorke, ki so imele priložnost osvojiti vse tri točke. Osvojile so namreč prva dva niza, nato pa v dramatični končnici tretjega niza izgubile na razliko. V nadaljevanju so gostiteljice rezultat v nizih izenačile na 2:2, z odlično igro ob mreži pa so si v skrajšanem, petem nizu dve točki zagotovile odbojkarice iz Izole.
MŠ
2. DOL ŽENSKE
ŽOK Ptuj - OK Formis Bell 3:0 (19, 12, 20)
ŽOK Ptuj: Kos, Švajger, Cvirn, Ljubec, Draškovič, Ne-deljko, Zupanič, Bilanovič, Vi-dovič, Andjelkovič, Robič
Ptujčanke so v uvodni tek-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so z zmago štartale v novo sezono.
mi sezone premagale ekipo Miklavža, ki je še lani nastopala med slovensko elito. S prepričljivo igro predvsem ob koncu nizov so nizale točko za točko in zasluženo osvojile prve tri točke.
Domačinke so tekmo zelo dobro začele, saj so takoj po-vedle in vseskozi povečevale prednost. Ob rezultatu 19:11 so gostje sicer skušale narediti preobrat, a so prišle le do 19 točke. Podobno se je zgodilo tudi v nadaljevanju, ko so Ptujčanke popolnoma nadigrale gostje, tako da so le-te do konca niza zbrale le še tri točke. Najbolj negotov je bil zaključni niz, saj sta bili ekipi izenačeni še na dvajseti točki, nato pa so Ptujčanke še enkrat dokazale, da si zaslužijo zmago, saj so z delnim rezultatom 5:0 zaključile tekmo sebi v prid.
Sergeja Lorber, trenerka Ptuja: »Zmaga pomeni pozitiven start v sezono. Nasprotnik je nudil potreben odpor, kar se je dobro pokazalo v tretjem nizu, ko nam je ob vodstvu padla koncentracija in s tem nivo igre. Uvodna tekma prvenstva nosi vedno s sabo začetno tremo, ki je še bolj prisotna pred domačo publiko, zato smo zaigrale slabše od pričakovanega. So pa punce sposobne prikazati lepšo in boljšo igro.«
Uroš Gramc
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Kolednik (KBV Ptuj, desno) je osvojil naslov državnega prvaka v kategorijo članov do 63 kg.
Foto: Črtomir Goznik
Inštruktor dr. Emin Topič (levo) in ustanovni člani KBV Ptuj - Aleš Mlač, Dušan Seničar, Srečko Arnuš In Boris Rogina.
Cikatič, večkratni svetovni prvak Tomaž Barada, olim-pijec Mirko Vindiš, interkontinentalni profesionalni prvak v boksu Dejan Zavec in predsednik Kickboxing zveze Slovenije mag. Darko Filiput.
Po pozdravnem govoru predsednika kluba dr. Zol-tana Mileta je dobil besedo župan MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu. Župan je v imenu občine podaril domačemu klubu občinsko priznanje in nato odprl prvenstvo. Nato pa je predsednik Kickboxing zveze Slovenije mag. Darko Filiput predal domačemu klubu priznanje zveze ob visokem jubileju.
Po nastopu Dornavskega okteta in pevca Petra Januša so se pričele borbe in demonstracije borilnih veščin in aerobike. Demonstracije so izvajali člani in članice Kluba iz Zagorja ter Extra centra iz Zagojičev.
Priznanja kluba ob 30-letnici so dobili:
- ustanovitelji kluba: Srečko Arnuš, Dušan Seničar, Boris Rogina, Aleš Mlač,
Franc Primc in Zvonko Ploj;
-	glavni inštruktor Budokai šole dr. Emin Topič;
-	reprezentanti Jugoslavije
Stanko Satler, Martin Golob, Edvard Štegar, Milan Brumec, Alojz Vidovič in Vladimir Sitar;
-	predsedniki kluba: Maks Bračič, Gorazd Štumber-ger, Zvone Zinrajh, Zol-tan Mileta, Martin Golob, Franc Primc in Drago Rus;
-	reprezentanti Slovenije: Andrej Bezjak, Branko Fidler, Matjaž Vindiš, Andrej Vindiš, Milan Breg, Sebastijan Kristovič, Davorin Gabrovec, Matej Ši-bila, Marcel Fekonja, Maja Ozmec, Sabina Kolednik, Aleksander Kolednik, Dejan Zavec, Nadja Šibila in Renata Polanec.
-	sodniki: Franc Brumec, Milan Breg, Franc Slod-njak, Marjan Šibila in Edvard Štegar;
-	zaslužna delavca: Franc Ozmec in Silva Skledar;
-	trenerja: Kristijan Slod-njak in Dušan Pavlica;
-	častni mojstrski črni pas pa sta prejela Franc Slod-njak in Marjan Šibila;
-	glavni trener kluba, selek-
Rezultati PtujCanov in Ormožanov (samo prva 3 mesta)
Dečki
Do 135 cm: 1. Tilen Abraham (Ptuj), 3. Dejan Kociper (Ormož); do 145 cm: 3. Samo Kosi (Ormož); do 155 cm: 2. Dejan Govedič (Ormož); nad 165 cm: 2. Timi Kupčič (Ptuj)
Deklice
Do 145 cm: 1. Nuša Štefan-čič (Ormož)
Mladinci
Do 48 kg: 3. Patrik Matiqi (Ptuj), 3. Matej Pintarič (Ptuj); do 56 kg: 1. Matjaž Kaluža (Ormož), 2. Denis Šamprl (Ptuj), 3. Matic Bedenik Raušl (Ptuj), 3. Florjan Kuharič (Ormož); do 63 kg: 1. Jaka Štefančič (Ormož), 2. Izidor Janžekovič (Ptuj)
Mladinke
Do 50 kg: 2. Desa Repič (Ptuj); do 55 kg: 1. Adriana Ko-rez (Ptuj); do 60 kg: 1. Adriana Korez (Ptuj), 2. Tila Janžel (Ptuj)
Člani
Do 57 kg: 2. Denis Šamprl (Ptuj); do 63 kg: 1. Aleksander Kolednik (Ptuj); do 69 kg: 2. Jur-ček Horvat (Ptuj); do 89 kg: 3. Kristijan Rozinger (Ptuj)
Članice
Do 50 kg: 2. Sabina Koled-nik (Ptuj); do 55 kg: 2. Sabina Kolednik (Ptuj), 3. Sonja Vuletič (Ormož); nad 70 kg: 1. Nadja Šibila (Ptuj)
tor slovenske reprezentance in pisec dveh knjig o kikbok-su Vladimir Sitar;
- ustanove: MO Ptuj, Športna zveza MO Ptuj, Športni zavod Ptuj, OŠ Olge Meglič, Radio-Tednik Ptuj, medijska hiša Večer, RTV Slovenija - Regionalni center Maribor, Kickboxing zveza Slovenije, Kickboxing klub Krapina in Oglaševalna agencija ART A.
Proslava se je končala s slavjem, ki ga je organiziral domači klub.
Franc Blodnjak
Košarka • 2. SKL - vzhod
Kratke priprave botrovale porazu
KK Ptuj - KK Ježica 60:82
(19:15, 7:21, 16:22, 18:24)
KK Ptuj: M. Ferme 9, Lubaj, Bien 9, Šarič, P. Ferme, Majal 4, Horvat 8, Kramberger, Holc 10, Cej 4, Kneževič 3, Gavrič 13
Ptujčani so z mlado ekipo v uvodni tekmi sezone v domači dvorani izgubili proti uigrani ljubljanski ekipi Ježice. Usodna je bila druga četrtina, ko so si gostje priigrali prednost desetih točk, kasneje pa so uspeli odbiti nalete domačinov, ko so se še nekajkrat približali.
Ptujska ekipa je tekmo pričela zelo dobro, saj so takoj povedli in v 8. minuti vodili s šestimi točkami razlike (12:7). Žal pa si je Marko Ferme kot eden ključnih igralcev ekipe zelo hitro nabral tri osebne napake. Prednost domačih je v nadaljevanju kopnela, gostje pa so po prvi minuti odmora z uspešnim metom izza črte prvič povedli v 15. minuti tekme. Neučinkovita igra v napadu je zaostanek kmalu povečala na 12 točk.
V nadaljevanju tekme je gostom z dvema zadetima trojkama uspelo pobegniti na 16 točk razlike. Ob nekaj lepih potezah domačinov se je na
sedem točk zmanjšal tudi zaostanek, z nekaj napakami, ki so posledica pomanjkanja treningov in neuigranosti ekipe, pa so gostje ponovno ušli. Trener domače ekipe Zlatko Marčič je bil kljub porazu zadovoljen z uvodno predstavo pred domačo publiko: "Končni rezultat ni realen odsev dogajanja na igrišču. Sami smo igrali premalo agresivno v obrambi in ob tem storili premalo osebnih napak. Zaradi
prekratke klopi nam je v drugi polovici tekme manjkalo svežine, tekme nismo mogli v celoti odigrati v tistem ritmu, ki bi si ga želeli. Pozna se nam pomanjkanje treningov v pripravljalnem obdobju, zaradi česar ne izpeljemo akcij do učinkovitega zaključka. Sodnika pa sta dopuščala grobo igro z veliko kontakta, na kar se bomo mogli v prihodnosti boljše pripravit."
Uroš Gramc
Marko Cej (KK Ptuj, beli dres)
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Mura jo je še poceni odnesla ...
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 9. KROGA: Stojn-ci - Mura 05 1:0, Holermuos Ormož - Beltinci 4:1, Črenšov-ci - Zavrč 1:2, Šmarje pri Jelšah - Paloma 0:1, Veržej - Železni-
čar 4:1, Pohorje -			Malečnik 1:0,			
Kovinar Štore -		- Tišina 2:1				
1. PALOMA	9	6	2	1	17:7	20
2. MURA 05	9	6	1	2	20:4	19
3. KOV. ŠTORE	9	5	3	1	19:4	18
4. STOJNCI	9	5	2	2	16:10	17
5.ZAVRČ	9	5	1	3	14:9	16
6. POHORJE	9	4	3	2	10:9	15
7. ČRENŠOVCI	9	5	0	4	11:11	15
8. ŽELEZNIČAR	9	4	2	3	15:17	14
9. VERŽEJ	9	3	2	4	11:13	11
10. ŠMARJE	9	2	4	3	5:10	10
11. H. ORMOŽ	9	1	4	4	9:13	7
12. TIŠINA	9	2	1	6	12:18	7
13. MALEČNIK	9	1	2	6	8:17	5
14. BELTINCI	9	0	1	8	6:31	1
Največ zanimanja v devetem krogu 3. SNL - vzhod je veljalo srečanju v Stojncih, kjer so domači nogometaši gostili Muro 05 iz Murske Sobote. Domačini so pred srečanjem imeli veliko težav glede priprave igrišča, na koncu pa jim je le uspelo. Kljub trgatvi se je ob igrišču zbralo veliko gledalcev, tako domačih kakor tudi gostujočih. Srečanje je bilo dinamično in zanimivo. V Stojncih je bilo v 49. minuti veselo, saj je Filip Žnidarič dosegel zadetek, ki se je na koncu izkazal za zmagovitega. Zmaga domačih bi lahko bila še višja, če vratnik ne bi zaustavil strela Marka Velečiča. Po tekmi je bilo veliko veselja v domačem taboru in med njihovimi sim-patizerji. Zmagovita serija kanarčkov izpod Borla se tako še nadaljuje.
Pomembni zmagi pa so dosegli tudi nogometaši Zavrča v Črenšovcih in Holermuosa Ormoža proti Beltincem. Zavr-ški nogometaši so prišli do zmage po boljši igri v drugem polčasu. Najprej pa so doživeli šok, ko so domači povedli, vendar sta Matej Obran in Iztok Fridl že čez nekaj minut poskrbela za preobrat. V Ormožu so končno dočakali prvo zmago svojih ljubljencev v tem prvenstvu. Dolgo so čakali, tokrat pa so se zasluženo veselili treh točk.
Ta teden je bil najuspešnejši v letošnjem prvenstvu, saj so se prvič vsi trije ligaši iz MNZ Ptuj veselili zmage. Za tiste, ki gravitirajo proti vrhu pa še ni nič prepozno, saj se razlike niso povečale, še posebej po porazu Mure 05 v Stojncih.
dk
STOJNCI - MURA 05 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Žnidarič (49)
STOJNCI: Gabrovec, Velečič, Rumež, Janžekovič, Vilčnik, D. Bezjak, Milošič, Krepek (od 89. B. Bezjak), Murat, Žnidarič, Ga-iser. Trener: Miran Klajderič.
HOLERMUOS ORMOŽ - BELTINCI 4:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Hertiš (9), 2:0 Prapotnik (48), 3:0 Juršek (58), 4:0 David Ropoša (62. z 11-m), 4:1 Florjan (70)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Hertiš (od 46. Prapotnik), Jerebič, Habrun (od 72. Kola-rič), Horvat, David Ropoša, Jur-šek (od 83. Damjan Ropoša), Lesjak, Fijavž, Kolenc, Zadra-
vec. Trener: Drago Posavec.
Nogometaši Holermuosa so šele v 9. krogu prišli do prve prvenstvene zmage. Zaslužene! V športnem parku Mestna graba so bili boljši od moštva Bel-tincev, ki jih vodi trener Štefan Škaper, sicer najboljši strelec v zgodovini prve slovenske nogometne lige (130 zadetkov v 224 tekmah). Domačinom je hitro uspelo preko Hertiša povesti in v nadaljevanju je bilo vse lažje. Odločitev o zmagovalcu je padla na začetku 2. polčasa, ko je najprej lepo z glavo zadel Prapotnik, nato še lepše po kombinaciji iz prostega strela Juršek, piko na i pa je postavil z zadetkom iz 11-metrovke David Ropoša v 63. minuti.
V torek ob 16. uri v Ormožu gostuje ptujska Drava, v soboto pa ormoške gradbenike čaka sosedski derbi v Zavrču.
UK
ČRENŠOVCI - ZAVRČ 1:2
(0:0)
STRELCI: 1:0 Virag (54), 1:1 Golob (55), 1:2 Fridl (63)
ZAVRČ: Dukarič, Gabrovec, Zdelar (od 90. Sluga), Lenart, Meznarič, Kokot, Kuserbanj (od 46. Poštrak), Murko, Golob, Letonja, Frangež (od 57. Fridl). Trener: Miran Emeršič.
STAJERSKA LIGA
REZULTATI 9 KROGA: MU Šentjur - Dornava 7:1, Šentilj Jarenina - Šoštanj 0:1, Oplotni-ca - AJM Kungota 2:1, Tehno-tim Pesnica - Peca 1:2, Gerečja vas Unukšped - Brunšvik 1:1, Zreče - Mons Claudius 2:2, Mali šampion - Bistrica 6:0
1.	ŠOŠTANJ 9 7 1 1 28:10 22
2.	OPLOTNICA 9 6 12 19:12 19
3.	MU ŠENTJUR 9 5 3 1 17:11 18
4.	ŠENTILJ JAR. 9 5 2 2 15:11 17
5.	PECA	9 5 0 4 12:15 15
6.	ZREČE 9 4 2 3 16:12 14
7.	AJM KUNGOTA 9 4 2 3 15:13 14
8.	GEREČJA VAS 9 3 3 3 6:6 12
9.	BRUNŠVIK 9 2 3 4 13:17 9
10.	DORNAVA 9 3 0 6	10:18	9
11.	MALI ŠAMP. 9 2 16	15:16	7
12.	MONS CLAUD. 9 14 4	12:15	7
13.	T. PESNICA 9 2 1 6	12:21	7
14.	BISTRICA 9 2 1 6	11:32	7
KATASTROFI DORNAVE IN BISTRICE
Zadnji odigrani krog v Štajerski ligi si bodo najbolj zapomnili nogometaši Dornave in Bistrice, ki so doživeli prave brodolome. Za Bistričane je bilo pričakovati, saj imajo težave in vedno manj igralcev, na njihovi trenerski klopi pa se izmenjujejo ljudje z veliko hitrostjo. To vsekakor ni dobro za nogomet v Slovenski Bistri-
nja, Grahovac, Plavšič. Trener: Darko Trantura.
MALI ŠAMPION - BISTRICA
6:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Railič (12), 2:0 Railič (17), 3:0 Kozar (58), 4:0 Krajnc (69), 5:0 Kozar (74), 6:0 Railič (82)
BISTRICA: Stegne, Ilek, Jan-žič, Robar, Jelenko, Poljanec, Drosk, Obrovnik, M. Stegne, Leva, A. Stegne. Trener: Marjan Pečnik
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 7. KROGA: Apače - Podvinci 1:0, Cirkulane
-	Središče 2:1, Slovenja vas Zla-toličje - Hajdina 1:4, Mark 69 Rogoznica - Boč 1:1, Skorba
-	Gorišnica 2:2, Videm - Bukovci 4:2
FOTO: Črtomir Goznik
Derbi 3. SNL - vzhod med Stojnci^ in Muro 05 je bil nekaj časa celo vprašljiv zaradi poplavljenega igrišča v Stojncih, vendar so Filip Žnidarič (Stojnci, rumeni dres) in soigralci v odličnem vzdušju nato premagali vodečo Muro 05 in naredili prvenstvo še zanimivejše.
1. HAJDINA	7	7	0	0	23:4	21
2. VIDEM	7	4	2	1	11:5	14
3. GORIŠNICA	7	4	1	2	16:15	13
4. SKORBA	7	4	1	2	16:15	13
5. APAČE	7	4	0	3	14:12	12
6. PODVINCI	7	3	1	3	14:13	10
7. MARK 69 ROG.	7	3	1	3	11:10	10
8. BOČ	7	2	1	4	5:10	7
9. SL. VAS - ZLAT. 7		2	1	4	8:14	7
10. BUKOVCI	7	2	0	5	12:15	6
11. CIRKULANE	7	2	0	5	9:17	6
12. SREDIŠČE	7	1	0	8	11:20	3
ci, ki vse bolj tone. Verjetno s sedmico niso zadovoljni v Dornavi, saj to ni sedmica na lotu, ampak je toliko zadetkov končalo v njihovi mreži. Poraz je vsekakor previsok. V sosedskem obračunu v Gerečji vasi sta ekipi remizirali in si razdelili po točko.
MU ŠENTJUR - DORNAVA 7:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Dovgan (27), 2:0 Marot (34), 3:0 Marot (37), 4:0 Džaferovič (65), 5:0 Novak (69), 5:1 Kokol (78), 6:1 Novak (91), 7:1 Blaževič (93)
DORNAVA: Peteršič, J. Ratek, Serdinšek, Jurič, Golob (od 46. Kokol), K. Ratek, Novak (od 32. Šuen), Plohl, Trunk, Jurišič (od 72. Arnuš), Belšak. Trener: Metod Verle
GEREČJA VAS UNUKŠPED - BRUNŠVIK 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Grahovac (35. z 11-m), 1:1 G. Krajnc (72)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: R. Kaisesberger, Sagadin, Sla-ček, B. Kaisesberger, Habja-nič, Debevec, Kokot, Vtič, Sel (od 46. G. Krajnc). Novak (od 62. Ducman). Trener: Ivan Ornik.
BRUNŠVIK: Teran, I. Ogrizek, Tihec, Voglar, Keršič, R. Ogrizek, Kancler, Jovič, Režo-
SKORBA - GORIŠNICA 2:2
(1:1)
STRELCI: 1:0 Šmigoc (10), 1:1 Purgaj (20), 1:2 Horvat (54), 2:2 Topolovec (68. z 11-m)
VIDEM - BUKOVCI 4:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Pečnik (13), 2:0 Ovčar (21), 2:1 Mar (28), 2:2 Mar (56), 3:2 Ovčar (79), 4:2 Pečnik (88)
CIRKULANE - SREDIŠČE 2:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Kristovič (29), 2:0 Kristovič (82), 2:1 Nemec (84)
APAČE - PODVINCI 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Novak (58)
MARK 69 ROGOZNICA - BOČ 1:1 (1:1)
STRELCA: 1:0 Strelec (18), 1:1 Habjan (25)
SLOVENJA VAS ZLATOLIČJE
-	HAJDINA 1:4 (1:0)
STRELCI: 1:0 Ornig (20), 1:1 Hotko (68), 1:2 Pihler (72), 1:3 Krajnc (76), 1:4 Flajsinger (89)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 6. KROGA: Zgornja Polskava - Leskovec 2:2, Spodnja Polskava - Prager-sko 3:0, Podlehnik - Tržec 3:1, Hajdoše - Grajena 5:1, Lovrenc
-	Markovci 2:6
1.	MARKOVCI	6 4	10	13:6	13
2.	LESKOVEC	6 3	3 0	12:8	12
3.	PODLEHNIK	6 3	2 1	14:4	11
4.	ZG. POLSKAVA	6 3	2 1	10:8	11
5.	SP. POLSKAVA	6 3	12	13:7	10
6.	HAJDOŠE	6 2	3 1	15:13	9
7.	LOVRENC	6 1	3 2	7:10	6
8.	GRAJENA	6 1	1 4	6:19	4
9.	TRŽEC	6 1	0 5	7:16	3
10.	PRAGERSKO	6 0	2 4	7:13	2
HAJDOŠE - GRAJENA 5:1
(0:1)
STRELCI:0:1 Kokot (6), 1:1 Zagoranski (56), 2:1 Zagoran-ski (57), 3:1 Kaisesberger (58. z 11-m), 4:1 Brodnjak (74), 5:1 Petrovič (87)
PODLEHNIK - TRŽEC 3:1
(1:1)
STRELCI: 0:1 Emeršič (12), 1:1 Koren (39), 2:1 Jus (65), 3:1 Murko (68)
SPODNJA POLSKAVA - PRA-GERSKO 3:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Krajnčič (16), 2:0 Krajnčič (75), 3:0 Krajnčič (88)
LOVRENC - MARKOVCI 2:6 (1:2)
STRELCI: 0:1 Štrafela (25), 0:2 Štrafela (26), 1:2 Petrovič (33), 1:3 Janžekovič (56), 1:4 Štrafela (57), 1:5 Zver (61), 1:6 Janžekovič (78), 2:6 Mrčinko (83)
ZGORNJA POLSKAVA - LESKOVEC 2:2 (2:2)
STRELCI: 0:1 Emeršič (11), 1:1 Plošinjak (13), 2:1 Čelan (32), 2:2 Emeršič
VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 6. KROGA: Boč
-	Skorba 3:1, Hajdina - Prager-sko 6:1, Polskava - Prepolje 4:3, Lovrenc - Apače 2:1
1.	HAJDINA 6 5 0 1 17:4 15
2.	PRAGERSKO 6 4 0 2 13:11 12
3.	LOVRENC 6 3 2 1 8:7 11
4.	POLSKAVA 6 2 3 1 14:11 9
5.	BOČ	6 2 2 2 9:10 8
6.	SKORBA 6 2 13 15:12 7
7.	APAČE 6 114 8:18 4
8.	PREPOLJE 6 0 1 5 7:18 1
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 6. KROGA: Le-skovec - Markovci 2:5, Dornava
-	Tržec 3:0, Gorišnica - Savaria Rogoznica 3:0. V tem krogu je bila prosta Grajena.
1.	MARKOVCI 5 4 10 16:4 13
2.	DORNAVA 5 4 0 1 10:4 12
3.	GORIŠNICA 5 3 0 2 11:5 9
4.	TRŽEC 5 1 2 2 10:11 5
5.	ROGOZNICA 5 1 2 2 9:11 5
6.	LESKOVEC 6 1 2 3 9:17 5
7.	GRAJENA 5 0 14 1:14 1
Danilo Klajnšek
FOTO: Jože Mohorič
Ekipa NK Hajdina ostaja tudi po sedmem krogu prvenstva v 1. ligi MNZ Ptuj na prvem mestu z maksimalnim izkupičkom točk, tokrat so v drugem polčasu strli odpor ekipe Slovenja vas-Zlatoličje.
Mali nogomet • 1. SLMN
Dvakrat vodili, na koncu pa trepetali za točko
EXTREME - TOMAŽ 2:2 (1:1)
Strelci: 0:1 Školiber (10), 1:1 Silič (18), 1:2 Gašparič (21), 2:2 Matelič (23).
Tomaž: Bedrač, Magdič, Školiber, Kamenšek, Bohi-nec, Lah, Miklašič, Goričan, Gašparič, Janžekovič, Horvat. Trener: Rajko Zemljič
Malonogometaši Tomaža so v Ribnici zamudili imenitno priložnost za prvo prvenstveno zmago. V dvoboju novincev
v ligi se je tekma ob koncu končala z "miroljubnim" 2:2. Domačini so skoraj skozi celotno tekmo igrali z vratarjem v polju, a tega gosti iz Sv. Tomaža niso znali izkoristit. Ob koncu tekme je namesto zmage moštvo Tomaža pred porazom reševal vratar Bedrač. V petek v Ormožu pri Tomažu gostuje Gip Beton iz Zagorja, glavni favorit ob Litijanih za naslov državnih prvakov.
UK
AvtoD^M
Mazda 3 - po bolj evropskem okusu
Mazda 3 je četrti model iz spremenjene generacije Mazdinih vozil in v osnovi pomeni štirivratno limuzino; torej sedan. Odlikuje jo prepoznaven in športen videz, ki je všeč predvsem evropsko naravnanim kupcem in njihovemu okusu.
Prednji del zaznamujejo velika maska hladilnika ter zavihana žarometa s prozornim steklom. Pri petvratni različici sport se streha rahlo spušča, skupaj s tretjima zadnjima stekloma pa daje vozilu tudi nekaj karavanskih potez. Mazda 3 sport torej razkriva značaj kombi limuzine, ob tem pa vam »pove«, da gre za petvratni model. Prav tako ima v primerjavi s predhodnico, pa tudi z ostalimi konkurenčnimi modeli opazno manjši prtljažnik; vanj lahko spravimo 300 litrov prtljage, s prevračanjem naslonjala asimetrično deljive zadnje klopi pa ga povečamo na 635 litrov, kar je še zmeraj dokaj malo. In tudi zato si lahko omislite limuzinsko izvedbo mazde 3. Izdelava notranjosti deluje natančno, bolj kvalitetno ter manj »sivo« kot pri njeni predhodnici. Značilnost majhne mazde so tudi tunelsko obdani instrumenti, »sposodili« pa so si jih pri alfi 147 ter jih postavili v tri ločene okrogle odprtine. Sredinska konzola spominja na tisto, ki jo najdemo pri mazdi 6, kar je lahko le dobro, po drugi strani pa manj izvirno. Motorna paleta obsega tri bencinske motorje: osnovni 1,4-litrski (80 KM), 1,6-litrski (105 KM) in največji 2,0-litrski agregat s 150 KM. Vsi bencinski motorji so bili razviti pri Mazdi in imajo podoben značaj: prepričajo s prožnostjo in nezahtevnostjo, kar je še dodatno poudarjeno s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Dizelska motor-
ja (za razliko od bencinskih) sodita v zadnjo generacijo; razvili pa so ju pri Fordu, skupaj s koncernom PSA. Izbirate lahko med 1,6-litrskim štirivaljni-kom (110 KM) ter enako prostornim, a manj zmogljivim motorjem z 90 KM. V osnovno varnostno opremo sodijo štiri varnostne blazine in tritočkovni varnostni pasovi na vseh sedežih. Zavornemu dodatku ABS je dodana elektronska porazdelitev zavorne sile s pomočjo pri zaviranju v sili. Bogatejši paket TE omenjeno nadgrajuje z okenskima zračnima blazinama (spredaj in zadaj). Paket TX dodaja napravo proti zdrsu in zanašanju, napravo za preprečevanje spodrsavanja pogonskih koles in prednji meglenki. Še več aktivne varnosti je v športnem paketu GT, kjer so vozniku v pomoč brisalci s samodejnim vklopom in naprava za pranje ksenonskih žarometov. V mazdi 3 sport (osnovni paket CE) zraven omenjenih varnostnih dodatkov najdete še klimatsko napravo, radijski sprejemnik, daljinsko centralno zaklepanje, električno pomični prednji stekli z varnostno funkcijo proti priprtju, številne predale ter servo volan nastavljiv v dveh smereh. In še zanimivost za konec: v kolikor si natančneje ogledate prejšnji Mazdin zaščitni znak, lahko opazite, da predstavlja roki, ki objemata in ščitita svet. Ime znamke pa naj bi prinašalo srečo.
Lepota ni dovolj - alfa romeo GT
oblikovalski studio Bertone, ki je svoje ideje pustil tudi na alfi GT.
Kompaktni izgled poudarja visoka bočna linija, majhne steklene površine ter visok zadnji del z elegantnimi lučmi. Osnovno vodilo pri razvoju alfe GT je bila kombinacija dobrih voznih lastnosti ter vsaj nekaj limuzinskega udobja in uporabnosti. Osebno sem presenečen nad podatkom, da se v alfi GT lahko pelje kar pet potnikov, pri čemer (vsaj) zadnja dva naj ne bi sedela tako utesnjeno, kot smo tega navajeni pri kupejih. Prtljažnik je celo povečljiv, kljub temu da alfa GT ne potrebuje nekih pretirano praktičnih rešitev. Večji založenosti s prtljago je namenjenih osnovnih 320 litrov prtljažnega prostora; ob podrtju zadnje klopi pa le-ta naraste na 905 litrov. Paketa opreme sta dva: progression in distinctive. Katerega koli že izberete, boste v alfi GT našli samodejno dvopo-dročno klimatsko napravo, potovalni računalnik, električno pomična stekla in ogledala, radijski sprejemnik s pred-vajalnikom zgoščenk ter platišča iz lahkih kovin. Paket opreme distinctive pa dodaja še zmogljivejši avdio sistem ter nekaj usnja na vratnih oblogah in volanu. Kot zanimivost naj omenim, da so posebej za alfo GT razvili tekstilne obloge »alfatex« in različno obarvano usnje. Motorji so tako bencinski kot dizelski. Najmočnejši premore 240 konjev moči ter 3,2 litra delovne prostornine. Sledi mu 2,0-litrski JTS (bencinski motor z neposrednim vbrizgom goriva), ki zmore 165 KM in dosega ekološke standarde euro 4. Najšibkejšo izbiro pomeni 1,8-litrski motor s 140 KM. Zanimiv pa je tudi dizelski 1,9-litrski multijet agregat s 150 KM in bolj impresivnim navorom 305 Nm. Alfa GT je v prvi vrsti lepo oblikovan športni avtomobil, ki želi »povedati«, da premore še kaj več. Ali omenjeno drži, vam bomo zaupali v kakšni izmed prihajajočih številk Štajerskega Tednika.
Pripravil: Danilo Majcen
Moje cvetje
Alfa romeo s preprosto oznako GT in v skladu z bogato avtomobilsko tradicijo obljublja številne užitke v vožnji, ki so italijanskim »lepoticam« tako ali tako pisani na kožo. V kolikor se ozremo nazaj v zgodovino, najdemo pri Alfi nekaj manjših kupejev, kot so alfa 1900 in gi-uliette sprint. Za večino je bil »zaslužen«
Zdravniški nasvet
Razmišljanje o odkrivanju raka dojke - I. del
Mesec oktober je posvečen raku dojke. Ta mesec se prav posebno intenzivno posvečamo problemom v zvezi s to zahrbtno boleznijo. V to nas sili resnost bolezni in vse večjapogost-nost njenega pojavljanja.
Slovenija je med prvimi državami na svetu uvedla Register raka in že dobrih 55 let spremljamo točne podatke o obolevnosti in umrljivosti vseh vrst raka v Sloveniji, tako tudi raka dojke. Razberemo lahko, da je najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji do 1964. leta bil rak na ustju maternice. Zaradi uspešno organiziranega odkrivanja in zgodnje diagnostike te bolezni je njegova pogostnost upadla in najpogostejši je postal rak na dojkah. Za to boleznijo iz leta v leto zboli vse več žensk. V zadnjem dokončno obdelanem statističnem poročilu o gibanju raka v Sloveniji za leto 2002 lahko razberemo, da je bil v tem letu na novo odkrit rak pri 9356 bolnikih, in sicer pri 4689 moških in 4667 ženskah. Tega leta je bil na novo odkrit rak dojke pri 1026
bolnicah, kar znaša 22 % vseh rakastih obolenj pri ženskah v Sloveniji.
Z besedo rak označujemo vrsto podobnih, ne docela identičnih bolezni. Strokovnjaki poznajo številne razlike, ki jih morajo upoštevati tako pri diagnostiki kakor pri zdravljenju. Ena skupnih lastnosti različnih vrst rakavih bolezni je, da je uspešnost zdravljena toliko večja, kolikor prej postavimo diagnozo, ko je bolezen še omejena na mesto nastanka in je možno z operacijo vse rakasto tkivo odstraniti. Kadar je bolezen napredovala, zlasti kadar je rak napravil že oddaljene zasevke (metastaze), operacija sama ne zadošča, tedaj je potrebno pristopiti k sistemskemu zdravljenju. Dajati je treba zdravila, ki se razširijo po celem telesu in delujejo na vse rakaste celice kjerkoli v telesu že so. Takšno zdravljenje je dolgotrajno, za pacienta zelo naporno in neprijetno.
Dojke so na površini telesa lahko dostopne pregledu in pričakovali bi, da je zgodnje
Foto: Črtomir Goznik
Prim. prof. dr. Borut Gorišek, dr. med., višji svetnik
odkrivanje raka dojke enostavno - vendar ni tako. Dojka je sestavljena iz številnih drobnih kanalčkov mlečnih izvodil, ki se končujejo v drobnih žlez-nih mešičkih. Predstavljajte si veliko drevo s košato krošnjo, s tisoči vej in vejic in sto tisoč listov, podobno je število kanal-čkov in žleznih mešičkov v dojki in kjerkoli lahko nastanejo prve rakaste spremembe. Tudi izkušen zdravnik s kliničnim pregledom samega začetka obolenja ne more odkriti. Zaradi tega so že pred skoraj sto leti iskali načine, kako z dodatnimi diagnostičnimi postopki odkriti rakaste spremembe čim bolj zgodaj. Dojke so pre-svetljevali z močno svetlobo (diafanoskopija), poskušali
so na različne načine meriti povišano toploto, ki jo oddajo rakaste celice (termografija), uporabljajo radioizotope, s katerimi skušajo označiti rakaste celice (scintigrafija), predvsem pa uporabljajo rentgensko slikanje dojk (mamografija) in v zadnjih desetletjih preglede z ultrazvokom (ultrasonomamo-grafija) in slednjič še z magnetno resonanco. Od vseh naštetih je mamografija najpomembnejša, prav z njo nam uspe odkriti največ zgodnjih oblik raka v dojkah. Uporabljamo jo že od leta 1913 in v tej dolgi dobi so se aparature močno izpopolnile. Danes so mamograf-ski posnetki tako kvalitetni, da lahko vidimo spremembe, tudi manjše kot 1 mm, poleg tega pa je pomembno tudi to, da je doza žarčenja izredno majhna, 100-krat manjša, kakor je bila denimo pred 30 leti. Kako minimalno je tveganje, da bi ženska prav zaradi tega sevanja dobila raka na dojkah in zaradi te bolezni umrla, je nazorno prikazal ameriški avtor, ko je zapisal, da je tveganje zato enako tveganju, da se smrtno ponesrečimo v prometni nesreči, kadar se z avtom zapeljemo 18 m daleč. Ob tem naj še dodamo, da so ceste v ZDA varnejše od naših.
Prim. prof. dr. Borut Gorišek
V naslednjih dveh tednih so v prvem planu trgatve
Večina »pravih« Štajercev v teh dnevih bolj razmišlja o grozdju in moštu kot o rožah in vrtu. A vsi nimamo vinogradov, zato bo mogoče kakšen nasvet vseeno prišel prav. V prejšnjem tednu se je nadaljevalo spremenljivo vreme, ki pa na srečo v naših krajih ni prineslo takšne količine padavin, kot so vremenoslovci obljubljali. Za prihajajoči teden je obljubljeno lepo vreme in upam, da bo napoved tokrat držala, da boste lahko nekaj dela opravili tudi na vrtu.
Sobne rastline
Božične kaktuse in božične zvezde moramo sedaj pričeti zatemnjevati, da bodo nastavile cvetove ravno v pravem času - za božične praznike. Za cvetenje natančno v tem času potrebujejo 14 ur popolne teme, obenem pa mora biti čez dan dovolj svetlobe. Zato jih je najbolje postaviti v bližino oken, vendar ne tja, kjer bo na njih predolgo sijalo sonce. Ker božični kaktusi ne marajo prestavljanja, ko že nastavijo cvetove, jih postavite na mesta, kjer vam bodo polepšali te najlepše praznike v letu. Pri tem pomislite tudi na to, da ne marajo pretoplih prostorov in suhega zraka. Najboljša mesta zanje so nekoliko manj ogrevane spalnice. Če jih boste cvetoče prestavljali na toplo, lahko odvržejo cvetove, enako se lahko zgodi, če bo zrak pretopel in suh. Božične zvezde pa se ravno obratno najbolje počutijo na toplem. Tudi prestavljanje dokaj dobro prenašajo, le pri zalivanju moramo biti bolj previdni. Božična zvezda je rastlina tropskih krajev z vedno vlažnim zrakom in tudi koreninami. Vendar jo za-stajanje vode v podstavkih in okrasnih posodah kakor tudi preveč vlažna zemlja ves čas lahko umori. Zato je največja umetnost najti pravo razmerje pri zalivanju.
Za zatemnjevanje je najbolje uporabiti kartonske škatle. Kdaj in kako pokrivati, si moramo izračunati sami, saj je odvisno tudi od tega, kdaj jih zjutraj lahko odkrijemo. Če smo v službi, moramo računati, da je trda tema do 6. ure zjutraj, kar pomeni, da jih moramo pokriti že ob 16. uri popoldan. Tisti, ki pa ste doma, jih raje pokrijte popoldan ob 18. uri in odkrijte ob 8. uri zjutraj.
Obe rastlini tudi dognojujemo enkrat tedensko, sprva z gnojili za zelene rastline, ko se pojavijo popki na božičnem kaktusu oz. ko opazimo prva obarvanja ovršnih listov pri božični zvezdi, pa začnemo uporabljati gnojila za cvetoče rastline.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
V naslednjih dveh tednih bomo morali poskrbeti tudi za poslednja počivališča naših najdražjih. V zadnjih letih so mnogi vrtnarji posvetili tudi temu veliko pozornosti. Kot vrtnarji so se bolj ogreli za to, da na grobovih ni veliko peska, kamna ali marmorja, ampak da so pokriti z rastlinsko odejo. Pri tem je večji del površine pokrit s trajnicami, po večini pokrovnimi rastlinami. Te so lahko tudi različna zelišča, ki tudi lepo dišijo. Manjši del je puš-čen za različne cvetoče rastline, ki jih večkrat zamenjamo, spomladi so to lahko primule, ciklame, poleti tudi različne cvetoče lončnice, v jeseni pa se sami odločimo med mačehami, resami, cvetočimi nizkimi krizantema-mi, skratka ta delček služi namesto šopka na grobu. Takšni grobovi so prave majhne umetnine vrtnarjev. Na slikah si lahko ogledate dve takšni mojstrovini nemških vrtnarjev.
Zelišča
Še vedno ni prepozno, da svoja najljubša zelišča presadite v lonce in jih prestavite v stanovanje, da boste tudi pozimi lahko izkoristili moč, vonj in okus svežih rastlin.
Miša Pušenjak
Lenart • Zlati jubilej GZ Lenart
Razvili prapor in predstavili almanah
Gasilska zveza Lenart je bila ustanovljena 22. septembra 1955, njen prvi predsednik je bil Maks Erman iz Svete Trojice, prvi poveljnik pa Andrej Kramberger iz Lenarta. Gasilska zveza Lenart je ostala enotna tudi po spremembi lokalne samouprave, ko so iz občine Lenart nastale štiri občine. V lenarško gasilko zvezo je združenih deset gasilskih društev iz območja občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana.
V soboto, 24. septembra, so člani gasilske zveze Lenart jubilej slovesno obeležili na ploščadi pred gasilskim domom v Lenartu. Slovesnost se je pričela z gasilskim mimohodom. Zbrane je pozdravil predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory in predsednik gasilske zveze Lenart Stanko Šteinbauer. Predstavili so tudi spominski almanah, v katerem je opisano 50-letno delovanja GZ Lenart. Almanah so pripravili člani uredniškega odbora, ki so ga sestavljali mag. Marjan Toš, Roman Muršec, Leopold Omerzu, Kamilo Kirbiš in Stanko Šteinbauer. Člani GZ Lenart so ob zlatem jubileju razvili prapor gasilske zveze, ki ga krasi 36 trakov. Novi prapor je razvil lenarški župan mag. Ivan Vogrin, blagoslovil ga je lenarški dekan Martin Bezgovšek. V kulturnem programu so nastopili člani in članice Slovenskogoriške pihalne godbe MOL iz Lenarta, članice Twirling, plesnega in
pn inart
wmmmrn
Foto: Maksimiljan Krautič
Predsednik GZ Slovenije Ernest Bóry izroča Marici Ajiec gasilsko odlikovanje za posebne zasluge.
mažoretnega kluba Lenart in gasilsko-ljudske pevke iz PGD Osek. Ob koncu slovesnosti so podelili priznanja vsem sponzorjem, nastopajočim in članom uredniškega od-
bora. Predsednik GZ Slovenije Ernest Eory je ob zlatem jubileju podelil GZ Lenart gasilsko odlikovanje I. stopnje in gasilsko odlikovanje za posebne zasluge Marici Ajlec.
Člani GZ Lenart in številni gostje od blizu in daleč so gasilsko zborovanje zaključili z družabnim srečanjem pred lenarškim gasilskim domom.
Zmago Šalamun
Foto: Maksimiljan Krautic
Novi prapor GZ Lenart je razvil lenarski župan mag. Ivan Vogrin.
Foto: Maksimiljan Krautič
Predsednik GZ Slovenije Ernest Bóry je ob zlatem jubileju podelil GZ Lenart gasilsko odlikovanje I. stopnje.
Pa brez zamere
Asfalt
Sestavni del življenja
Zadnjič sem spet poslušal, kako so na nacionalnem radiu razglašali črno bilanco naših cest. Skoraj ne mine dan, ko se na naših cestah ne bi zgodila vsaj ena nesreča s tragičnimi ali vsaj resnimi posledicami. Tako v črni kroniki poslušamo, kako je ta vzel prednost onemu, ki je po glavni cesti pripeljal s preveliko hitrostjo, nato pa je oba zabrisalo v bližnji graben, potem so jih iz razbite pločevine morali reševati gasilci. In če sta imela srečo, sta oba preživela. Ponavadi ob takih novicah rečemo, hvalabogu, da nihče ni umrl, in to je to. Potem pa nekako na vse skupaj pozabimo. A na žalost realnost ostaja taka, kot je. Kar pomeni, da ceste še naprej zahtevajo svoj davek, ki se velikokrat ne konča samo z razbito pločevino, ampak tudi precej bolj drastično.
Ob vseh teh črnih statistikah se seveda vsak, ki ima v glavi vsaj malo soli, mora tu in tam zamisliti nad tem, kaj nas žene, da dan za dnem tvegamo svoje glave in se s svojo pločevino podamo na pot, za katero pravzaprav ne vemo, ali je morda naša zadnja. Res, možnosti za tak razplet so na srečo majhne, a vseeno obstajajo. In na žalost so večje, kot bi si vsi mi želeli. Res je sicer, da smo vsi prepričani, kako se to nam ne more zgoditi, ker da vozimo previdno, počasi in tako dalje, a resnica je, da nobeden med nami ni varen pred nesrečo, pa naj vozi še tako previdno in počasi. Tudi pri še tako počasnih in opreznih voznikih obstaja možnost, da se v njih zabije nekdo, ki ni tako počasen in oprezen. Če je pa zraven še alkohol, pa ne rabimo niti govoriti o tem, za koliko se faktor nevarnosti poveča.
A kljub temu se devetdeset odstotkov (odstotek več, odstotek manj) ljudi v naši državi še vedno vsakodnevno podaja na ceste. Prevoz, promet, oziroma asfalt, je postal ena izmed ključnih točk našega življenja. Brez asfalta in avtomobilov si več ne znamo predstavljati življenja. Ljudje (enih par jih celo poznam), ki nimajo izpita za avto, so v današnji družbi pojmovani bodisi kot čudaki, bodisi kot nesposobneži. Sicer ne vem točno, koliko časa preživi povprečen prebivalec zahodnega sveta v avtu, a zagotovo številka ni mala. In od asfalta ter bencinskih hlapov smo odvisni bolj, kot se marsikomu zdi. Skoraj vsak dan se podamo na asfaltne površine, pri čemer tvegamo svojo glavo. In marsikateri odnos s sočlovekom imamo prav preko avtomobila. Bodisi kot aktivni, bodisi kot pasivni udeleženci v prometu. Vozimo se na delo, na obiske k prijateljem, svoje otroke vozimo v vrtec, v šolo. Gremo v trgovino, k zdravniku, na morje, na smučanje in tako dalje. Vse z avtomobilom, seveda. Našo družbo bi lahko poimenovali tudi asfaltna družba. Samo predstavljajte si naš svet brez cest in avtomobilov. Nekateri bi sicer rekli, da bi bil naš svet brez tega lepši. A dejstvo je, da bi naš svet brez teh zadev bil totalno kaotičen. Pa če nam je to všeč ali ne. Asfalt in bencinski hlapi so postali ne le obroben del naše kulture, ampak njen konstitutiven člen, ki jo pravzaprav omogoča. In žalostno dejstvo je, da tudi še tako velik krvni davek tega ne more spremeniti.
Ljudje dragi, pazite nase. In na druge, kakopak.
Gregor Alič
Juršinci • Uresničena dolgoletna želja
Sveta Ana
Zdravnik petkrat tedensko Najmlajši trgači pri Zabčičevih
V soboto, 1. oktobra, je v Juršincih potekala pomembna svečanost za občane in okoličane: po trinajstih letih so ponovno pridobili zdravnika.
Kot je na otvoritvi dejal župan Alojz Kaučič, je to za občane in okoličane velik dan, saj so si po dolgem prizadevanju le uspeli pridobiti koncesionarja zasebnika Mira
Lasbaherja, specialista splošne medicine, ki je v Juršince prišel iz Ljutomera. Zdravstvena ambulanta bo odprta v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 14. ure, v sredo od 12. do
V petek, 30. septembra, je Žiga Žabčič iz Kremberka pri Sveti Ani v Slovenskih goricah povabil prijatelje iz vrtca Spominčica, njihove starše in vzgojiteljice v trgatev.
Zdravnik Miro Lasbaher in župan Alojz Kaučič v prenovljeni sploS-ni zdravstveni ambulanti
19. in v petek od 8. do 13. ure.
Na slovesnosti je zbrane pozdravil tudi novi zdravnik Miro Lasbaher, ki je obljubil, da bo naredil vse, da bo ambulanta v Juršincih postala zdravstveni dom v malem. Ob odprtju so pripravili tudi krajši kulturni program. Po uradnem delu je sledil dan odprtih vrat splošne ambulante, ko so si občani lahko ogledali prostore prenovljene ambulante, ki deluje na 150 kvadratnih metrih. Župan Alojz Kaučič pa je tudi povedal, da bodo že v začetku prihodnjega leta v Juršincih, v bivših prostorih vrtca, odprli tudi lekarno. Ob koncu slovesnosti je prenovljene prostore zdravstvene ambulante blagoslovil tudi farni župnik Štefan Casar.
Zmago Šalamun
Avtobus nas je odpeljal v Kremberk. Tam so nas pričakali očka Jože, babica in dedek. Najprej smo se okrepčali z malico. V vinogradu pa so nas čakali škarjice in posode za grozdje. Začeli smo trgati grozdje, ki sta ga pu-
tarja Jure in Žiga odnašala v prešo. Nabrano grozdje smo zmleli in stisnili. Sladek mošt smo vlili v sod in ga bomo popili na kostanjevem pikniku v vrtcu.
Po končanem delu smo se najedli slastnih pizz, ki jih je spekel
Žigov dedek. Povedal je, da tako majhnih in pridnih trgačev pri hiši še niso imeli.
Trgatev v Kremberku je bila nepozabna - zahvaljujemo se družini Žabčič.
Otroci, ^staiši in vzgojiteljice
Foto: ZS
Ormož • Tradicionalna prireditev v domu starejših občanov
Že četrti pozdrav jeseni
Pozdrav jeseni je prireditev, s katero so pred štirimi leti želeli popestriti sobivanje stanovalcev in zaposlenih v »rdeči hiši«, z leti pa je prireditev postala nepogrešljivi del jesenskega utripa v domu. Nanjo so se letos še posebej temeljito pripravili.
Vreme je bilo njihovemu namenu prav tako zelo naklonjeno in v sončnem popoldnevu se je zvrstilo veliko nastopajočih. Gledalce so prijetno nasmejali učenci OŠ Miklavž pri Ormožu, ki so v duhovitem skeču, popestrenem z glasbo in plesom, pri-
kazali eno najbolj bodečih slovenskih značajskih potez - sosedsko nevoščljivost oziroma »fovšijo«.
Ob tej priložnosti so predstavili tudi z novoizdano zbirko pesmi - Pesmi življenja, ki sta jo spisali varovanki doma Marija Serec in Marija Lov-
renčič Vilčnik. Zbranih je 60 pesmi, ki jih je lektorirala in z recenzijo pospremila Nadica Granduč.
Na prireditvi se je od stanovalcev in zaposlenih poslovil tudi dosedanji direktor Marko Rozman, ki je še enkrat spomnil na prehojeno pot in
uspeh, ki ga je dom dosegel. Ob primerni zasedenosti in racionalnem vodenju je Rozman prepričan, da bo dom tudi v prihodnosti sposoben sam odplačevati najete kredite in pozitivno poslovati. Direktorsko funkcijo je nedavno prevzela Mihaela Voršič, ki je zagotovila, da bo dom vodila po začrtani poti. Za pomlad pa je najavila še en nov družaben dogodek
Dosedanji direktor Marko Rozman se je na prireditvi poslovil od stanovalcev in zaposlenih, nova direktorica Mihaela Voršič mu je v imenu vseh izročila priložnostno darilo.
- spomladanski piknik. Zanj bodo namenili zbrana sredstva srečelova, ki so ga izvedli na jesenskem druženju.
Prireditev je bila dobro
obiskana, druženje pa se je nadaljevalo ob pečenih kostanjih in pokušini letošnjega mošta.
vki
Ptuj • Uresničevanje odloka o taksi prevozih v MO Ptuj
Taksisti že turisti
Mestna občina Ptuj je leta 2002 sprejela odlok o avto-taksi prevozih v MO Ptuj, po katerem morajo taksisti v mestni občini Ptuj imeti tudi izpit o poznavanju Ptuja z okolico (6. člen odloka), če želijo opravljati to dejavnost.
Življenje v »rdeči hiši« teče po ustaljenih tirih, že četrtič so z javno prireditvijo pozdravili prihod jeseni.
Tri leta po sprejemu odloka je mestni svet uspel sprejeti novi sklep o potrditvi cene za izpit o poznavanju Ptuja z okolico, ki znaša 5430 tolarjev, ob sprejemu odloka je znašal 5000 tolarjev. Letos pa so končno pripravili tudi program za preizkus poznavanja Ptuja z okolico in imenovali komisijo za preverjanje turističnega znanja taksistov. Vodi jo Tanja Ostrrman Renault, člani pa so še Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Aleksander Dolenc, v. d. direktorja LTO Ptuj, in Janko Širec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj. Taksisti so morali odgovoriti na dvajset vprašanj v okviru pisnega dela izpita, v okviru katerega so se morali dokazati z znanjem iz poznavanjem Ptuja in
okolice, cestne mreže Ptuja in okolice, kulturno-zgodo-vinske dediščine in naravnih znamenitosti, turistične ponudbe in osnovnega poznavanja enega od tujih jezikov, angleškega ali nemškega. Izpit je opravljalo vseh 29 taksistov, vsi so ga tudi uspešno opravili, nekateri z odliko. Najboljši so zbrali vseh dvajset točk, sicer pa je že deset točk prineslo uspeh. Potrdila o poznavanju Ptuja z okolico je taksistom na sprejemu v poročni dvorani na Ptuju ptujski župan dr. Štefan Ce-lan podelil 6. oktobra in jih je ob predsednici komisije tudi podpisal. Ob tej priložnosti jim je čestital v prepričanju, da bodo s tovrstnim izobraževanjem nadaljevali, saj so pogosti prvi, ki pridejo v stik z obiskovalci mesta, turisti, ki
želijo imeti tudi osnovne informacije o okolju, v katerega prihajajo. Ptujski župan jih je seznanil z nekaterimi turističnimi projekti, ki se bodo začeli uresničevati v kratkem. Ob topliškem hotelu naj bi mesto dobilo tudi mestni hotel, najhujše težave jim je uspelo presekati, zgradili ga bodo v Dravski ulici, imel bo med 160 in 170 ležišč. Z izgradnjo novih turističnih zmogljivosti bodo tudi taksisti imeli več dela.
K boljšemu poznavanju ptujskih kulturnih spomenikov bo prav gotovo prispeval tudi vodeni ogled Ptuja, ki so ga taksisti opravili na dan prejema potrdila o poznavanju Ptuja z okolico pod vodstvom Irene Bezjak iz podjetja Ptujske vedute.
MG
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: HRAST, RAZPON, IVERKA, BARELI, DEL, BOJAN, ŠUMENJAK, ADRIJAN-ČANI, RAINER, EČKA, TREK, AVRA, VIMOL, OL, KS, ITA, OLL, DAN, ŽENITOVANJE, EVNUH, ORONT.
Foto: Črtomir Goznik
Vseh 29 ptujskih taksistov, med njimi so tudi tri taksistke Brigita Bobnarič, Mira Pečuh in Angela Golob, je uspešno opravilo izpit o poznavanju Ptuja z okolico.
Foto: vki
Foto:vki
Ptuj • Se LTO-jevska zgodba pričenja na novo?
Soglasje k spremembam statuta umaknili
Ptujski mestni svetniki so predlog sklepa o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta zavoda LTO Ptuj umaknili z dnevnega reda septembrske seje, v povezavi s tem pa tudi predlog sklepa o imenovanju predstavnikov MO Ptuj v svet zavoda LTO. Svet zavoda LTO Ptuj je predložene spremembe in dopolnitve sprejel na 5. redni seji, ki je bila 13. septembra letos, za uveljavitev pa je potrebno tudi soglasje sveta MO Ptuj.
Spremembe se nanašajo na 5. in 6. člen, ki zadeva poglavje o članstvu v zavodu, ki se črta, glasovalne pravice članov sveta, ki so različne, s tem da bi imela ustanoviteljica večinsko glasovalno pravico, spremenjen pa je tudi člen, ki govori o številu članov strokovnega sveta, ki se povečuje z 8 na 12 članov. Na pristojnih odborih (odboru za gospodarstvo in odboru za splošne zadeve) so odlok podprli, odbor za gospodarstvo pa je priporočil, da se sočasno ob soglasju k spremembam statuta predlaga začetek spremembe zadnjega odstavka 5. člena odloka o ustanovitvi LTO tako, da se opredeli pojem, kdo je zainteresirana javnost in da se njeni predstavniki v svet zavoda LTO izvolijo na skupnem sestanku v sodelovanju z oddelkom za gospodarstvo MO Ptuj, ki ga skličeta direk-
tor zavoda in predsednik sveta zavoda. Na predlog soglasja k spremembam in dopolnitvam statuta zavoda LTO Ptuj tudi sta-tutarno-pravna komisija z vidika svoje pristojnosti ni imela pripomb. (Ne)pričakovan obrat pa se je zgodil na sami 33. seji mestnega sveta, ki je bila 26. septembra, ko je župan predlagal umik točke dnevnega reda skupaj s predlogom sklepa o imenovanju predstavnikov MO Ptuj v svet zavoda LTO Ptuj, ki so mu najprej pritrdile vse svetniške skupine, razen SDS in Nove Slovenije, Zeleni Ptuja pa so bili "za", ker sta se umaknili obe točki, ob spremembah statuta tudi kandidatna lista za člane sveta LTO iz vrst strank, ki imajo sedeže v mestnem svetu. Glavni razlog za umik naj bi bil v tem, da v statutu ni pojasnjeno, kdo so predstavniki zainteresirane
Foto: Črtomir Goznik
javnosti. Prav tako je bilo poudarjeno, da statut v zdajšnji vsebini ne omogoča razvoja turizma v pravi smeri. Večina svetnikov, 19 od 26 navzočih, je umik izglasovala, sedem svetnikov je glasovalo proti umiku. Že ko se je menjalo vodstvo zavoda LTO decembra lani, smo v Štajerskem tedniku pisali o tem, da je v LTO problematično članstvo, ker se ne ve, kdo so člani. Znana je ustanoviteljica, MO Ptuj, to pa je tudi vse. Kot člani sveta zavoda pa že sedaj delujejo predstavniki zainteresirane javnosti, tiste "javnosti", ki je s turizmom povezana bodisi neposredno bodisi posredno. V vodstvu LTO Ptuj jih poznajo, to so tisti, ki tudi sestavljajo turistični grozd na tem območju oziroma z LTO sodelujejo projektno. Gre za 33 bolj ali manj znanih subjektov. Zdaj gredo razmišljanja v sme-
ri ponovnih sprememb in dopolnitev odloka o ustanovitvi LTO Ptuj, ne samo statuta, da bi zadeve zasukali v pravi smeri, je slišati. Če bo odlok "pisala" zainteresirana javnost, je najbolje, da je tudi ustanoviteljica, zdaj je to MO Ptuj, ki tudi največ prispeva za njegovo delovanje. Škoda le, da so bili svetniki ob julijskih spremembah odloka o ustanovitvi LTO tako površni, da so ga sprejeli, ne da bi "poznali" zainteresirano javnost. Zdaj se po nepotrebnem izgublja dragoceni čas na formalnostih. Rok za izvedbo sprememb statuta in imenovanje članov sveta zavoda je bilo potrebno izvesti v devetdesetih dneh od dneva objave odloka, ki je pričel veljati 11. avgusta letos. Skoraj dva meseca sta minila, zdaj naj bi se pričele zadeve postavljati na novo.
MG
Ptuj • V Miheličevi galeriji tokrat sto let Perutnine
Stoletnica v sliki in besedi
Konec septembra je bilo v Miheličevi galeriji na Ptuju odprtje razstave z naslovom Perutnina Ptuj 1905-2005. Gre za fotografski in besedni prikaz delovanja Perutnine Ptuj v sto letih poslovanja. Razstava na dokaj nazoren način prikazuje delovanje tega za Ptuj pomembnega gospodarskega subjekta v stoletnem razvoju.
Leta 1905 je Valentin Rein-hard iz Gross St. Floriana odprl odkupno perutninarsko postajo. Pozneje je tvrdko prevzela njegova žena, firma pa je že leta 1930 na veliko poslovala s perutnino, jajci in divjadjo po vsej Kraljevini Jugoslaviji. Firma je zaposlovala delavce večinoma s podeželja. Dnevno so zaklali po 4000 piščancev, zaposlenih je bilo okrog štirideset delavcev in delavk.
Leta 1932 je podjetje kupilo prvi kamion, začel se izvoz blaga neposredno iz Ptuja, leta 1934 so se pojavile prve hladilnice in tudi železnica je prilagodila svoje vagone za prevoz
perjadi, začel se je izvoz tudi v Anglijo. Leta 1935 so izvozili že za 14 milijonov dinarjev blaga. Firma Reinhard je postavila temelje podjetniškega obnašanja v perutninarski panogi, obenem pa je temu delu Štajerske omogočila dohodek, ki ga brez nje ne bi bilo. Pred drugo svetovno vojno je v firmi imelo stalno zaposlitev 165 delavcev različnih poklicev.
Po vojni se je firma Reinhard nacionalizirala. Leta 1047 je bil direktor Perutnine Hinko Le-vičnik, leta 1952 pa je vodenje prevzel Ivan Tomažič, ki je podjetje vodil nadaljnjih trideset let in mu dal tudi svojstven razvoj-
Joco Tarbuk, Martin Steiner in Bojan Vilčnik na odprtju razstave
ni pečat. Leta 1960 so začeli izgrajevati lastne perutninarske farme, 1962 je že obratovala tovarna krmil in valilnica, 1965 so začeli kooperantsko vzrejo piščancev, 1067 je začela obratovati nova klavnica, 1968 je bila zgrajena valilnica Turnišče, 1973 je bila zgrajena čistilna naprava Perutnine Ptuj, leta 1974 pa so poslali na tržišče prvo obarjeno piščančjo klobaso. 1980 je bil zgrajen poslovni center Perutnine Ptuj.
Leta 1982 se je upokojil Ivan Tomažič, predsednik poslovnega organa je postal Alojz Gojčič. Perutnina je dosegala že 11 milijonov dolarjev izvoza. Odprli so reprodukcijski center v Mali vasi, na tržišče so poslali prve kokete, leta 1990 so odprli novo sodobno klavnico, leta 1992 je vodenje Perutnine prevzel dr. Roman Glaser.
Perutnina se predstavlja na svetovnih sejmih, kjer prejema nagrade za svoje izdelke. V Mar-kovcih so zgradili najsodobnejšo valilnico v tem delu Evrope.
V letu 2002 je perutnina pripojila Jato, d. d., in Kmetijski kombinat Ptuj. Leta 2003 je bila postavljena tovarna pripravljenih jedi na Turnišču. Tega leta so na Oktoberfestu na Bavar-
skem prvič postregli tudi piščanca iz Perutnine Ptuj.
Skratka Perutnina Ptuj postaja najpomembnejši proizvajalec perutninskega mesa in perutninskih izdelkov v Srednji in Jugovzhodni Evropi.
Vse to je na ogled v Miheliče-
Prejeli smo
O izstopu iz Cerkve
V Štajerskem tedniku 7. oktobra 2005, in morda še kje, se član(?) alipredsednik(?) Društva za zaščito ustave in žrtev Cerkve suvereno spravi zlasti nad kristjane Rimskokatoliške cerkve, ne pozabi pa omeniti luteranov in pravoslavnih ter že z znanimi besedami ožigosa njihovo delovanje z najbolj prostaškimi besedami, od katerih so nekatere znane že od časov reformacije sem.
Ne bi ponavljal njegovih trditev, saj sijih lahko vsak prebere sam, vendar me ob vsem tem zanima nekaj drugega.
Torej so katoličani skupaj s kompanijo protestantov ter pravoslavnih pa tudi državnih oblasti najhujši zločinci, pokvarjenci, reve, razen tistih, ki bodo seveda po pišče-
vi galeriji na Ptuju, razstavo pa so pripravili: Nataša Kolar, Martin Šteiner, Joco Tarbuk in Bojan Vilčnik. Razstavo je odprla članica uprave Nada Krajnc, na odprtju pa je zapel tudi nonet Komornega zbora Ptuj.
Franc Lačen
rsvllaza
sac(Jarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
V novi Številki mesečnika za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med ostalim preberete o obiranju jabolk, kaklja In kivlja, o tem, kaj vse
postorimo ob trgatvi, o pridelavi okuženega grozdja In kako vodimo kletarsko evidenco; v prilogi Vrtnine pišemo o biotičnem varstvu rastllnjakovega ščitkarja In
pridelavi azijskih vrtnin. Naročite lahko tudi Katalog dovoljenih sredstev za ekološko kmetijstvo.
Revija Sad - 16 let z vami. Naročiia: 040 710 209.
vem posebnem obrazcu izstopili iz te organizacije. Vse to meče čudno luč nad večino človeštva, izvzeti so seveda ne vem kakšni verniki Borislava Kosija oziroma sekte, ki stoji za njim, ter seveda muslimani ali kakšne indijske vere. Kot je videti, je pisec navdušen nad prejšnjim znašanjem komunizma nad katoliško institucijo, kot to zapiše v svojem pismu. Ko je že tako dosleden branilec ustave o nezdružljivosti kakršnekoli cerkve z državo, bi se moral vprašati tudi kaj o netenju verske nestrpnosti, ki je pri njem pod vsakim nivojem. Zato se sprašujem, če je pisec bodisi po organizaciji, ki ji pripada, ali zaradi osebnih travm, ki jih je morda doživel v mladosti, zaradi katerih ga razdira sovraštvo, kos demokraciji? Ta ni v tem, da zapišeš vse, kar ti pride na mi-
sel, pa če je res ali ne, temveč tudi, da stojiš za besedami, da ohraniš do nasprotnikov neko držo, neko spoštovanje, razen če je tvoj gospodar poosebljeno zlo. Enako bi se vprašal, ali nimajo tudi časopisi in drugi mediji prav po isti ustavi in slovenskih ali evropskih zakonih iste odgovornosti glede širjenja verske strpnosti ali nestrpnosti, ker objavljajo tako pisanje??? Zanima pa me seveda kot laika, kakšna je sveta knjiga vaše vere in kakšen Kristus nastopa v njej? Sam sem kristjan, ne »katoliške diktature in sekte«, temveč vesoljne Cerkve, ki skuša kljub svojim napakam in grešnosti razširjati nepo-tvorjen Jezusov evangelij, pa bi vendar želel, da se predstavi tudi pisec, saj tako velevajo pravila dobrega bontona, kajne?
Jakob Emeršič, Ptuj
Foto: Fl
Prireditvenih
Torek, 11. oktober
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, režiserja Dejana Sarica
11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, režiserja Dejana Sariča
18.00 Ruše, Dom kulture, predstavitev knjige Majde Toplak, Podobe njenega časa
19.00 do 20.30 Ormož, v prostorih gimnazije, rekreativno igranje Badmintona
19.00 Slovenska Bistrica, mladinski center K. Reš, Literarni večer s Katjo Plut, avtorico zbirke Štafeta hvaležnosti
19.30 Maribor, SNG, koncert Godalnega kvarteta Feguš, KazDvo, za izven
19.30 Maribor, SNG, Severni sij, StaDvo, za abonmaje Drama torek 1, 2, 3, 4, 5 in izven
-	Ormož, po Ormožu, Tradicionalni kramarski Martinov sejem
-	Ormož, prostori vinske kleti, razstava Pridnih rok, organizatorja Društva Kmečkih žena Ormož in Kmetijsko svetovalne službe Ormož
-	Ptuj, Lekarna na Trstenjakovi, na ogled je fotografska razstava z naslovom Ohranimo mladost avtorja Borisa Voglarja
Sreda, 12. oktober
10.00 Ormož, strelišče Trap Lagune Ormož, Streljanje na glinaste golobe
11.00 Maribor, SNG, Radio and Juliet, VelDvo, matineja, za šole in izven
17.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo
18.00 Ptuj, CID, Potopisno predavanje o Maroku, svoje potovanje Vam bo s fotografijami in glasbo predstavil Stanko Zebec, za popolnejši vtis bodo skuhali tudi maroški čaj
19.00 Središče ob Dravi, Sokolane, Martinov koncert godbe Središče ob Dravi
19.30 Maribor, SNG, Hlapci, StaDvo, za abonma Dijaški 1 in izven
Četrtek, 13. oktober
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, režiserja Dejana Sariča 10.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo
11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, režiserja Dejana Sariča 18.00 Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana gradu, potopisno predavanje
18.45 Ptuj, v Kolnkišti, turnir v Taroku, organizira KPŠ Ptuj 19.00 Ptuj, CID, filmska projekcija Mandžurski kandidat 19.00 do 20.30 Ormož, prostori gimnazije, rekreativno igranje dvoranskega hokeja 19.00 Maribor, SNG, Grk Zorba, VelDvo, za izven 19.30 Maribor, SNG, Hlapci, StaDvo, za abonma Dijaški 2 in izven
DruStvo prijateljev svetega pisma v olcviru projelcta KLIC SRCA vabi na cilclus predavanja Božje nezaslišane trditve.
Prvo predavanje bo 15. oktobra ob 19. uri. Lahko se naučite odpustiti celo sebi.
Predavanje bo v stari Steklarski delavnici v Ptuju. Predavatelj je mag. Zmago Godina. Božje nezaslišane trditve
Božje trditve, ki lahko spremenijo vaše življenje! Če jih vzamete resno, nimate kaj izgubiti lahko le vse pridobite. Odkrijte, kako lahko vaSe življenje postane pustolovščina vere, duhovne in osebnostne rasti ter trajnega zadovoljstva.
Mali oglasi
PRODAM telico simentalko, visoko brejo, pred telitvijo. Tel. 757 05 31, 031 848 466.
STORITVE		DELO
		
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.		ZAPOSLIMO krovca - kleparja ter monterja INOX dimnikov. Dobro plačilo. Šabeder, d. o. o., Zgornja Korena 4 a, tel. 041 698 889.
		
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 28. 9. 2005, opr. št. St 6/2004, v stečajnem postopku nad dolžnikom ESI, servis elektroinstalacij, bele tehnike, oljnih gorllcev in obdelovalnih strojev, Zvonko Brumec, s. p. - v stečaju, Pongrce 33, 2326 Cirkovce
objavlja
JAVNO DRAŽBO
PREDMET PRODAJE JE:
idealni delež - 1/2 stanovanjske hiše v naselju Pongrce, tlorisne površine 240 m2 s pripadajočim stavbiščem v izmeri 72 m2, dvoriščem v izmeri 505 m2 in njivo v izmeri 794 m2, vse vpisano pri vl. št. 455, k.o. Šikole, št. parcele 518/2, 518/3 in 95.S, po izklicni ceni 4.600.000,00 SIT Javna dražba bo 27. 10. 2005 ob 9.30 uri na Okrožnem sodišču na Ptuju, soba 26/II.
Na javni dražbi lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki pred pričetkom dražbe predložijo sklep o registraciji v RS s pooblastilom za zastopanje na javni dražbi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Vsak ponudnik mora pred dražbo predložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10 % izklicne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri Novi LB, d. d., Ptuj, št. 02150-0255372281, ki bo uspešnemu dražitelju vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh delovnih dneh po javni dražbi. Uspešni dražitelj mora kupoprodajno pogodbo skleniti v 8 dneh po javni dražbi, kupnino pa plačati v 3 mesecih in jo zavarovati z bančno garancijo v mesecu dni od dneva javne dražbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Nepremičnine se prodajajo po načelu videno -kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Kupec kupuje nepremičnine v zatečenem stanju. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
KMETIJSTVO
KUPIM bikce simentalce ter jalovo kravo. Tel. 041 263 537._
KUPIM bikce simentalce stare od 10 do 14 dni. Tel. 041 875 779.
NEPREMIČNINE
UGODNO PRODAMO v Cirkula-nah 2,5 ha zemlje, primerne za obdelavo, vzrejo drobnice ali divjadi. Tel. 02 / 685 02 71 ali 051 323 067.
PRODAM škropilnico, novo, venti-latorsko, 100 l, razne nove priključke za traktor Tomo Vinkovič. Tel. 031 646 291.
MOTORNA VOZILA
FORD ESCORT 89.000 km, srebrno kovinske barve, letnik 1999, reg. do junija 2006, lepo ohranjen, kot nov, skupaj z zimskimi gumami in avtoradiem, prodam za 900.000,00 SIT Tel. 031 215 426._
R MEGANE 1,6, 98 l., prevoženih 142.000 km, beli, prodam. Cena 650.000.SIT Tel. 041 419 407.
RAZNO
DOBRO ohranjeni dve vitrini za jedilnico prodam. Tel. 02/772 34 41.
PRODAM ind. 5-nitno entlarico Lja-mato za 140.000 SIT in ind. šivalni stroj Pfaff za 70000 SIT Tel. 031 313 531.
www.radio-tednik.si
Eno leto ie na ťvojem grobu svečke gorijo,
nas pa v očeh solze skelijo, v srcih naših bole~ina je skele~a, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
V SPOMIN
Danes, 11. oktobra, mineva eno leto, odkar je po hudi bolezni tiho zaspal
Janez Matja{i~
IZ BOROVCEV 9 B
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki mu prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo
Vsak četrtek ob 20.00 uri
posicoćm 7
1

s
mićfiffm. 7
7. ŠTAJERSKIH 7 - Vem da me rada Imaš 6. TAPRAVI FALOTI - V planinah 5. Ans. SIMONA GAJŠKA - Važno je, da se vrti 4. SLOVENSKI ŠOPEK - Vino, smeh In muzika 3. TPRAVI MUZIKANTI - Ljubezni čar 2. Ans. PARIŽANI - Oh, ta ljubezen 1.Ans. ISKRICE - Mamine pesmi
1.	BRIGITA ŠULER-Želja sl moja
2.	STANE VIDMAR - Če bi bog mi dal moči
3.	MILI & DOLORES - Lipa domoCa
4.	DEJA VU BAND - PrI'te na Štajersko
5.	FRAJKINCLARI - Štajerci smo ludi pravi
6.	MARINA HUBER - Prava goričanka
7.	PRIFARSKI MUZIKANTJE - Moja dekl'ca
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za:_
Orfejčkove
SMS glasbene iel|e:
041/818-666
Ime in priimek: , Tel. številka: _
ft na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
_ I	Nagrado prejme:
I	Zlatko Petek,
I	VodrancI 25,
C- J	2276 Kog
Tvoj večni dom le roie zdaj krasijo in večna lučka ti v spomin gori.
ZAHVALA
5. oktobra 2005 je cvetje prekrilo grob naše drage mame, babice, prababice, praprababice in tašče
Ivanke Čeh
S KUKAVE 35, JURSINCI
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, z lepo mislijo postali ob grobu in ji darovali cvetje, sveče ter za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za molitev in besede slovesa, pevcem, zastavonošem ter za zvonjenje na vasi in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala tudi ge. Lidiji Trop z diabetičnega oddelka bolnišnice Ptuj. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. ^
_ lir
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
AERipĐIKe
www.aerobika.net
NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	1 RADIO IhUNK Ptuj io.o. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AER0ĐIKE
Ta teden prejme ^ ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1

ime in priimek
Mar^a Gabrovec
aslov:
Šturmovci 14/a, 8884 Videm pri Ptuju
Nagrajenka pr^me nagrado po pošti.
Kidričevo • V čakanju rezultatov analiz uničene koruze
So krivi fluoridi?
O skoraj 200 hektarjih uničene koruze na kidričevskih poljih smo že pisali. Kaj je vzrok, še vedno ni jasno, saj se čakajo rezultati analiz, ki jih na koruzni silaži opravlja veterinarski inšpektorat. O pojavu so bili sicer obveščeni praktično vsi pristojni organi: MOP, KGZS, svetovalci, kmetijski inšpektorat, občina Kidričevo in njihova komisija.
»Zadeva je lahko zelo problematična v primeru, če se ugotovi, da je ta krma oporečna, saj jo morajo potem kmetje uničiti na lastne stroške. Upam, da jo imajo skladiščeno posebej, kot smo jim priporočali, in da je ne krmijo živalim,« pojasnjuje Ivan Brodnjak s ptujske svetovalne službe.
Vzorce poškodovane koruze pa je vzela pod drobnogled tudi dr. Maja Ponikvar z inštituta Jožefa Štefana, ki se ukvarja s proučevanjem vpliva fluoridov na zdravje ljudi. Ponikvarjeva se je na spornih poljih oglasila po predvajanju prispevka na TV in glede na posnetke takoj posumila, da gre za poškodbe, ki jih je povzročila prevelika koncentracija fluora. V analizo je vzela vzorce iglavcev, koruze (metlice in liste) ter zemljo oz. tla na poškodovanih poljih ter kot primerjavo še vzorce zemlje z nepoškodovanih površin. Rezultati pa bodo objavljeni šele po večkratnih preverjanjih.
Foto: SM
Takšna so bila koruzna polja po poškodbi v Kidričevem; na nekaterih poljih je bil Izpad 100-odstoten.
Fluoridi se sicer praviloma pojavljajo v bližini krajev oz. objektov, kjer prihaja do visokih temperatur, npr. v bližini steklarn, opekarn in pri pridelavi aluminija. Fluor v normalnih količinah ni škod-
Utemeljen sum, da je sušenje povzročeno iz okolja
Za čimprejšnjo pojasnitev vzroka poškodovane koruze se je zavzela tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, kije na MOP - Inšpektoratu za okolje in prostor poslala naslednji dopis: Glede na obseg sušenja koruze in tudi druge vegetacije na območju Kidričevega predvidevamo, da je škoda, povzročena kmetijstvu, lahko zelo velika in na KGZS smo zainteresirani, da se ugo-tovipravi vzrok sušenja koruze. Ustrezno usposobljeni strokovnjaki Kmetijsko svetovalne službe Slovenije so že avgusta opravili terenski ogled in ugotovili, da simptomi na posevkih koruze niso posledica napak v agrotehniki pridelave in ne posledica neugodnih vremenskih razmer, opažena razbarvanost ravno tako ni bila posledica pomanjkanja dušika, zato obstaja utemeljen sum, da je sušenje povzročeno iz okolja. V primeru, da vzorci krme, ki so bili že odvzeti (inšpekcija VURS), pokažejo prekoračene vsebnosti elementov iz potencialnih emisij v tistem okolju, je izjemno pomembno za pridelovalce, da se ugotovi pravi vzrok problema.
Inšpektorat RS za okolje in prostor zato pozivamo, da ugotovi vzrok emisije, ki je povzročila sušenje rastlin v okolici Kidričevega, kar lahko preveri bodisi z meritvami, bodisi vzorčenjem tal oz. rastlin. Inšpektorat lahko preveri morebitne izpuste emisij v okolje tudi v Talumu d. d. Od inšpektorata pričakujemo, da bo potrdil ali ovrgel sum, da gre za emisije iz okolja iz okolice Kidričevega, in nas o tem obvestil!«
ljiv zdravju, tudi v enkratnem izpustu naj ne bi povzročal škodljivih posledic na zdravju živali in ljudi. Pri neprestani, kontinuirani povečani koncentraciji fluoridov pa se lahko pojavlja zadebeljenost kosti in njihova poroznost, podobno kot je osteoporoza, tako pri živalih kot pri ljudeh.
Če že prekomerna enkratna koncentracija fluora, na katero se zaenkrat sumi, ni toliko škodljiva, pa je dejstvo, da se je pri koruzi kot sekundarna posledica pojavila okužba storžev; gre za t. i. fuzarje, kar se kaže kot gnitje vršičkov storžev, je pa to zelo strupeno in pri večjih količinah povzroča nižjo brejost ali izpad le-te.
»V tem trenutku ne moremo reči, da gre za poškodbe, ki bi jih povzročili fluoridi, pač pa gre zgolj za sum. Tega je potrdil tudi svetovalec s Primorske, ki je povedal, da so zelo podoben primer poškodb obravnavali pri njih, ko so v neki opekarni porušili dimnik. Kot so ugotovili, je bil razlog za močne ožige na koruzi, breskvah in iglavcih pri njih previsoka koncentracija fluoridov.«
Tudi morebitna potrditev
Napoved vremena za Slovenijo
če je Gal (16.) suhoten, oznanjuje, da ob letu suša pripotuje.
Danes bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju okoli 10, najvišje dnevne od 13 do 18, na Primorskem okoli 20 stopinj C.
V sredo in četrtek bo povečini sončno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Burja na Primorskem bo ponehala.
suma, da je do poškodb in uničenja koruze prišlo zaradi izpusta previsoke koncentracije fluoridov, nikakor ne pomeni, da je s tem znan tudi povzročitelj. Za dokazovanje bi bile potrebne zasebne tožbe proti domnevnemu povzročitelju izpusta. Če bi bila krivda dokazana, bi seveda krivec moral plačati odškodnino za škodo. Dokazati krivdo pa je lahko v takem primeru izjemno težko, še posebej, če v primeru tožbe morebitni osumljenec dokazuje, da se opravlja redni monitoring vseh emisij in rezultati slednjih ne kažejo nobenih prekomernih izpustov.
Kmetje pa so ogorčeni, ne samo zaradi zmanjšanega ali popolnoma uničenega pridelka, ampak jih je tudi strah rezultatov analize. Če se namreč resnično dokaže, kar se zdaj le sumi, bodo morali na lastne stroške uničiti vso silažo.
Kaj pa pšenica?!
V ptujski Kmetijsko svetovalni službi pa opozarjajo še na eno težavo, ki je ostala kar nekako v ozadju: »To pa je pšenica na tem območju. Ta je že požeta, odprodana in skladiščena. Vendar je bila v času, ko je prišlo do tega izpusta, še na njivah, v klasju, ravno v času končnega zorenja, zato posledice ali poškodbe niso bile vidne. Ugotovljeno je namreč že, da je do poškodb prišlo v času okrog 10. julija. To pa je čas, ko klasje dozoreva in se suši, zato takrat ni bilo možno ločiti, ali se suši po naravnem procesu ali zaradi česa drugega in tudi ni bilo nobenih vznemirjanj, tudi če se je sušenje »dogajalo« zelo hitro. Če bo zdaj pokazalo, da so rezultati analize oporečni, je tudi pšenica s tega območja, zdaj že v silosih, gotovo oporečna!«
Osebna kronika
Rodile so: Ksenja Šoštarič, Dobrava 26/a, Ormož - Emo; Marjetka Kodrič, Zbigovci 57, Gornja Radgona - Lariso; Viktorija Cep, Sestrže 38, Majšperk - dečka; Dragica Vi-demšek, Zagaj pod Bočem 30, Rogaška Slatina - Katjo; Ivica Trunk, Moškanjci 46/c, Gorišnica - Filipa; Jasmina Anželj, Vitomarci 22 - Saša; Vivjana Raduha, Lendavska 31, Murska Sobota - Nika; Barbara Cvetko, Krčevina pri Vurbergu 38, Ptuj - Reneja; Mateja Mohorko, Podlehnik 6/a - Niko; Dušanka Majcen, Potrčeva 20, Ptuj - Amade-jo; Tatjana Balažič Jaksič, Dolnja Bistrica 128, Črenšovci
-	Zalo Lucijo; Mateja Hameršak, Muretinci 43, Gorišnica
-	Ivono; Stanka Majcenovič, Vareja 17/a, Videm pri Ptuju
-	Leona; Vesna Fermolsek, Čretniška 18, Poljčane - Ka-rolino.
Poroka - Ptuj: Aleš Brodnik in Valerija Pihler, Poljska cesta 3, Skoke.
Poroka - Ormož: Janko Habjanič in Klaudija Anderlič, Cvetlična ulica 6.
Umrli so: Rozalija Reven, Zamušani 62/a, umrla 30. septembra 2005; Gera Mlakar, Berinjak 11, umrla 2. avgusta 2005; Helena Dornik, Hum pri Ormožu 51/a, umrla 26. septembra 2005; Amalija Grlica, Kraigherjeva ul. 17, Ptuj, umrla 29. septembra 2005; Terezija Kopše, Tržec 11/b, umrla 2. oktobra 2005; Danica Lupinšek, Slape 6, umrla 29. septembra 2005; Elizabeta Gabrovec, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, umrla 28. septembra 2005; Franc Majerič, Ptujska Gora 16/a, umrl 25. septembra 2005; Dina Galun, Grdina 25/a, umrla 4. oktobra 2005; Marija Nikolić, Ar-bajterjeva ul. 3, Ptuj, umrla 5. oktobra 2005; Janez Petek, Šardinje 16, umrl 4. oktobra 2005; Metod Pernek, Zgornje Gruškovje 11, umrl 2. oktobra 2005; Janez Serdinšek, Lovrenc na Dravskem polju 65, umrl 4. oktobra 2005; Janez Mlinarič, Nova vas pri Markovcih 76, umrl 3. oktobra 2005; Ivan Mlinarič, Polenci 34, umrl 4. oktobra 2005; Ivana Čeh, Kukava 35, umrla 2. oktobra 2005; Vinko Toplak, Strjanci 15, umrl 29. septembra 2005; Marija Vegelj, Slovenja vas 61/d, umrla 29. septembra 2005.
Crna kronika
Slabša prometna varnost
V letošnjem letu so na cestah na območju PU Maribor sicer obravnavali 26 % manj prometnih nesreč kot v enakem lanskem obdobju, in sicer 5.008 (lani 6.748), vendar s hujšimi posledicami. V prometnih nesrečah je letos umrlo že 31 (lani 30) oseb, 138 je bilo hudo in 2.207 lahko telesno poškodovanih. Tudi v zadnjih dveh dneh so obravnavali več hujših prometnih nesreč. Skupni značilnosti teh prometnih nesreč sta, poleg hudih posledic, da so bili vzroki predvsem neprilagojena hitrost voznikov osebnih avtomobilov in da so bili povzročitelji mlajši vozniki.
6.	oktobra ob 5.45 uri se na avtocesti A1, izven naselja Polskava, zgodila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti štiriindvajsetletnega voznika osebnega avtomobila, ki je trčil v zadnji del tovornega avtomobila. Voznik osebnega avtomobila se je pri trčenju hudo telesno poškodoval, potnika v njegovem vozilu pa lažje.
7.	oktobra ob 4.45 se je v bližini križišča Osojnikove ulice in Minoritskega trga na Ptuju zgodila huda prometna nesreča. Šestindvajsetletni voznik osebnega avtomobila, ki je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v tovorni avtomobil, je zaradi poškodb na kraju prometne nesreče umrl. Voznik osebnega avtomobila je vozil po glavni cesti iz smeri Sp. Hajdine proti Ptuju. Ko je na Ptuju pripeljal čez most, je v desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zaneslo ga je levo na vozišče za nasprotni promet. Vozilo je pričelo bočno drseti in je trčilo v prednjo stran tovornega avtomobila, kije v tistem trenutku pripeljal iz nasprotne smeri. Potnika v osebnem avtomobilu sta bila hudo telesno poškodovana, voznik tovornega vozila pa je bil lažje telesno poškodovan.
Z avtomobilom v drog
Nesreča s smrtnim izidom se je zgodila 4. oktobra ob 13.30 na regionalni cesti izven naselja Zgornja Sveča. 41-letna voznica osebnega avtomobila Renault clio je med vožnjo iz smeri Majšperka proti Stopercam v desnem ovinku zapeljala na levo stran vozišča, kjer je trčila v drog električne napeljave, od tam pa je vozilo zdrsnilo v potok Skraška, kjer se je prevrnilo na streho in obstalo.
Traktorist izgubil oblast nad vozilom
Na lokalni cesti izven naselja Sedlašek se je 1. oktobra okoli 15.10 zgodila prometne nesreča, v kateri so bili štirje udeleženci. 23-letni voznik traktorja je vozil traktor s prikolico po lokalni cesti iz smeri Zgornjega Gruškovja. Ko je pripeljal po strmem klancu navzdol v blagi desni ovinek, je izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je začelo skupaj s priklopnikom drseti po vozišču, nato pa je voznik zapeljal na levo izven vozišča, kjer je s prednjim delom traktorja trčil v betonsko škarpo, od katere je traktor odbilo v zrak in je s sprednjim delom trčil v napušč strehe gospodarskega poslopja, od tam pa v hišo. Pri tem je prikolico odbilo na levo, kjer je trčila v 14-letnega otroka na dvorišču. Traktorist, ki je padel iz traktorja, je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj.