Naslor—Address
NOVA DOBA
eil7 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (TeL HEnderson S88I)
NOVA
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
V letu 1937 se bo vršila 2. mladinska konvencija J. S. K. Jednote. Njen oil j je: mnogo novih članov za mladinski oddelek.
Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act tf March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1928.
NO. 8 — ŠT. 8
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, FEBRUARY 24TH — SREDA, 24. FEBRUARJA, 1937
VOL. XIII. — LETNIK XIII.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
Od 1. marca 1937 naprej bo naslov Nove Dobe sledeč: “No-v« Doba, 6233 Sl. Clair Ave., Cleveland, O.”
Kakor so člani lahko čitali v ZaPisniku letnega zborovanja Olivnega odbora, je bilo tiska-llJe našega glasila oddano dru-!,t tiskarni, ki je slavila ugod-11 e J še pogoje. Iz tega vzroka Se tudi uredništvo Nove Dobe Preseli na novi naslov.
V*i dopisniki naj izvolijo u-P°števali novi naslov našega li-Društveni uradniki, ki i-n,aio morda na rokah koverte 2 dosedanjim naslovom Nove Uobe, naj na istih prečrtajo hišno številko “6117” in jo na-d°mestijo s številko “6233 ” V 0stalem ostane naslov kakor je l dosedaj.
Za clevelandske člane JSKJ bo omenjeno, da bo po 1. n,ai'cu urad Nove Dobe v sobi S, v prvem nadstropju po-°Pja slovenske hranilnice in Posojilnice (The International Wings & Loan Co.) na vogalu St-Clair Ave. in E. 63rd St. V Pritličju omenjenega poslopja j® tiskarna “Enakopravnosti yer se bo v bodoče naš list tis-
V
Glavni predsednik JSKJ, so-rat Paul Bartel v Waukega-H Ill.; je bil dne 13. februar-pri delu ranjen na licu po eku železa. Sledilo je za-pTfenje krvi z nevarrnim o-^lenjem. Zdravniška pomoč 6 nevarnost odstranila in bol-^ se povoljno zdravi. Član-> JSKJ želi predsedniku na-6 organizacije skorajšnjega o-
Fevanja.
A
. društvo št. 148 JSKJ v Fin-eyvilieu, Pa., naznanja prire-itev veselice na večer 17. apri-j*- Veselica se bo vršila v S.
• Domu v Hackettu, Pa.
A
Sedeča stavka je v efektu pri »I & H. Zinc Co. v La Sallu, Po stavki je prizadetih J6cje število Slovencev, med aterimi so tudi člani JSKJ.
A
pljučnico je umrla v na-^Ibini McIntyre, Pa., Alojzija J°stelc, rojena Gracar, stara let, članica društva št. 207 j^Kj. R0jena je bila v vasi v °^no pri Rajhenburgu na biv-.ern Spodnjem Štajerskem in bivala v Ameriki 23 let. Tu ^Pušča soproga, dva sina in j110 hčer, v starem kraju pa 94 ,e, staro mater, dva brata in sestre.
*
tz Trsta v Italiji je prejel °brat Joseph Škerl, blagajnik p uštva št. 33 JSKJ v Centru,
, žalostno vest, da n ^ umrla mati Marija Škerl, ara 92 let. V Trstu zapušča j. er Marijo Škerl, v Avstrali-^sina Franca, v Ameriki pa c a sina, namreč Josepha entru, Pa., Antona pa v But Pa.
prireditev koncerta naznanja j ^čni slovenski pevec Mr. j,°u*s Belle v Clevelandu, O. °Ucert bo podan v nedeljo 7. a-fca popoldne v avditoriju •N. Doma na St. Clair Ave. v soboto 13. marca zvečer 8e bo v S. D. Domu na Wa-®rl°o Rd. vršil koncert tenoma Louisa Pečjaka.
#-
v ®l°venski Narodni Čitalnici v N. Domu na St. Clair Ave,
:	Clevelandu,	O., so od 1. de-
(Dalje na 2, strani.)
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
REORGANIZACIJA vrhovnega sodišča Zedinjenih držav, katero je predsednik Roosevelt priporočil kongresu, je postala predmet ostrih diskuzij na zborovanjih, v listih in na radio. V splošnem so konservativni elementi reorganizaciji nasprotni, liberalni so pa zanjo.	Organizirano delavstvo
vseh struj podpira Rooseveltov načrt.
PREDSEDNIK Roosevelt je pozval kongres, da naj brez odlašanja ukrene nekaj v pomoč farmerjem, posebno tistim, ki obdelujejo najeta zemljišča in so v splošnem največji reveži v svojem poklicu. Predložil je kongresu tudi načrt, po katerem naj bi se to izvršilo.
POLJEDELSKI tajnik Henry A. Wallace je v imenu administracije priporočil kongresu, da sprejme postavo za zavarovanje farmskih pridelkov, za katero bi se pristojbina pla-čavala v gotovini ali v blagu, in da bi se odvečni pridelek pšenice pokupil in spravil v federalnih skladiščih za čase slabih letin. To zavarovanje naj bi bilo najprej vpeljano za pridelek pšenice’ polagoma pa naj bi se razširilo tudi na koruzo, bombaž in druge važne pridelke.
STAVKA v avtomobilski industriji, ki je bila nedavno
končana, je prav za prav le nekako premirje, tekom katerega se bodo vršila pogajanja med zastopniki General Motors korporacije in United Automobile Workers unije za sestavo trajne pogodbe med obema strankama. Poroča se, da se tozadevna pogajanja vrše mirno in ob obojestranski toleranci.
KOKOŠI V TOVARNAH
Moderna industrializacija je končno prisilila tudi kokoši, da “delajo” v tovarnah. Delajo pač to, kar znajo, namreč producirajo jajca in meso. V Chicagu so že tri kokošje tovarn«, ena teh v gosto naseljenem delu mesta, ki ima 23,000 kokošjih prebivalcev v šestih nadstropjih. Neki znameniti hotel na atlantskem obrežju ima na strehi “kokošjo tovarno,” odkoder gredo piščanci in jajca kar po posebnem žlebu naravnost v kuhinjo.
Vseh kokošjih tovarn je dosedaj v Zedinjenih državah okrog 10,000; nekatere so male, druge velike. Vse so v mestih ali v neposredni bližini inest. Mnoge imajo že po več generacij tovarniške kokoši. V tovarni se v inkubatorjih izvale piščanci, tam so vzgojeni do odraslih kokoši in tam producirajo jajca. Od tam gredo pod nož, kadar prenehajo leči jajca ali ko niso več dovolj pridne pri tem poslu.
Mali piščanci so seveda v posebnih oddelkih, doraščajoči v posebnih, odrasle kokoši pa spet v posebnih. Dokler kokoši ne dorastejo, žive v kletkah v primernih skupinah, ko pa začnejo leči jajca, dobi vsaka svo jo posebno kletko. Kletke so zgrajene v malih blokih s tremi nadstropji. Kokoš stoji ali čepi xia.žični **U’eži, skozi katero padajo odpadki, ki jih vedno tekoči jermen sproti odnaša. Po vodo in hrano morajo kokoši posegati v koritca izven kletke, da se nič ne raztrese ali pone-snaži. Ko kokoš izleže jajce, se isto samo zakotali v poseben nabiralnik izven kletke. V kletki ni nikakega nastelja.
PREMOGARJI na poljih mehkega premoga bodo zastav-kali 1. aprila, ako do takrat ne bo obnovljena pogodba med o-peratorji in premogarsko unijo. Premogarji zahtevajo zvišanje plač, krajši delavnik in plačane počitnice, operatorji pa bi želeli plače znižati in podaljšati delavnik. V koliko bodo pogajanja uspešna, bo pokazala bodočnost.
KAKTEJA ALI KAKTUS j
Kaktusi so tipične puščavske rastline. Listja v pravem pomenu nimajo, ampak le stebla in nekake veje, kar vse je pokrito z ostrimi bodicami. Posebnost teh rastlin je, da uspevajo v najbolj suhih krajih, kjer le redkokrat dež pada. Ob času dežja se nasrkajo mokrote kar največ morejo, in to vlago hranijo za suhe dneve, mesece in leta. Koža ali skorja teh rastlin je nekako usnjata, da vlaga v steblih in vejah ne more niti v naj večji vročini izhlapevati. Največ vrst kaktusov najdemo v pustinjah naših južnih držav, posebno v Arizoni, New Mexici, Texasu in Californiji. Bolj male vrste je najti tudi pj pustinjah bolj severnih drža' našega zapada.
Kaktusov je stotine vrst. Nekateri dosežejo velikost in obsežnost precej debelih dreves, le da imajo zelo komične veje, pa še tistih malo, drugi so grmičasti, spet drugi imajo obliko nekakih krogel, v velikosti lešnika, oreha, pesti itd. Najbolj podobni so si v enem, namreč, da so vsi pokriti z bolj ali manj gostimi bodicami. Tudi cyetje kaktusov je zelo različno glede oblik, velikosti in barv. Cvetje je največkrat rdeče, rumeno ali rožnato, včasih pa tudi svetlo zeleno, višnjevo ali belo. Nekateri kaktusi imajo tako krasno cvetje, da se po briljanci lahko meri s cvetjem orhidej. Ta čudna puščavska rastlina se je po nekod udomačila tudi na vrtovih, v rastlinjakih in med hišnimi cvetlicami, deloma vsled nenavadne oblike, deloma zaradi lepega cvetja. Država New Mexico si je izbrala kaktejo za svojo državno cvetko.
Za kakšno praktično porabo je bila večina vrst kaktusov do novejšega časa neporabna. Le potnike v pustinjah je včasih rešil smrti vsled žeje sok nekega sodčku podobnega kaktusa, kateremu je treba odrezati vrhni del, da se pride do sočne vsebine. Nekaterih vrst kaktusi tudi rode nekake ovalne sadeže, ki so užitni v sirovem stanju ter v raznih “želi-jih” ali marmeladah.
Lani je poteklo 10 let, odkar je umrl sloveči ameriški “rastlinski čarovnik” Luther Burbank, kateremu se je po dolgem trudu posrečilo vzgojiti kaktus, ki je koristen človeku, namreč v t^hi smislu, da daje hrano živini. Navadnih vrst kaktuse ne more uživati nobena žival in sicer zaradi gostih in ostrih bodic. Šlo se je za vzgojitev kaktusa, ki ne bo imel bodic, in po šestnajstih letih poskusov se je to posrečilo Burbanku. Vzgojil je kaktus, ki nima bodic in katerega lopataste veje živina in konji radi uživajo. Ce pomislimo, da kaktus uspeva v pustih krajih, na samem pesku, kjer ni življenja za travo ali drugo pašo, in če še pomislimo na sušo zadnjih par let, bomo šele vedeli prav ceniti, kolike gospodarske vrednosti je novi Burbankov kaktus za puščavske in napol puščavske kraje našega jugozapada.
Burbankov kaktus doseže velikost 8 do 16 čevljev in na enem akru se ga more pridelati do 150 ton. Razmnožuje se jako preprosto. Samo kos kaktusove veje je treba vtakniti v pesek, pa se bo razrasla v novo rastlino. Burbank je vzgojil ta kaktus s križanjem in izbiranjem. Dobil je vrsto kaktusa, -ki ni imela bodic, ter (Dalje na 2. strani.)
SMEH ZA ZDRAVJE
Piše DR. JOHN L. RICE,
zdravstveni komisar mesta New York.
Kar dandanes ta narod in vsak drugi narod na svetu najbolj potrebuje, je prisrčen smeh z vsakim obedom in tudi par smehljajev vmes. Smejati se je dobro za zdravje in je eno izmed poglavitnih zdravil; nasmejati se ne moremo zadosti nikdar. Le ozrite se okoli in našli boste, da človek, ki trpi na kronični dispepsiji, se kislo drži in se le redkoma smehlja, toliko manj še, da bi se zasmejal. Veseljak redkoma trpi ha želodcu in je malokdaj bolan.
Zdravonosne učinke smeha u-tegnemo pripisati dejstvu, da je podlaga smeha emocija in da ko nekaj vzbuja naš smeh, postane naše duševno razpoloženje radostno. To ima s svoje strani ugoden vpliv največino naših organov. Um in živčni sistem i-mata popolno kontrolo naših teles, zavedno in nezavedno. Kontrola je zavedna, ko izražamo svojo voljo. Zato gibljemo svoje mišice po svoji volji, hodimo, govorimo, požiramo jed in pijačo, moremo celo za nekoliko časa ustaviti svoje dihanje. Moremo tudi smejati se in, ako bi se večina izmed nas mogla s smehom iznebiti manjših skrbi, mesto da se vanje zakopamo, bi mi vsi uživali boljše zdravje.
Smeh povzroča lažje duševno razpoloženje in ravno rladi tega smeh ne le razvedruje ves sistem, ampak tcM pomaga našim življenjskim organom izvajati njihovo nalogo. Telo, ki se trese od smeha, mora tudi imeti dušo, ki se tudi smeje. In vsak zdravnik vam pove, da je vaše duševno razpoloženje ono, ki pomaga uravnati vaše zdravje.
Iz tega razloga bi čas obeda v vsaki družini moral biti radosten in srečen dogodek. Dobra porcija smeha med eno jedjo in drugo bolj pomaga prebavi kot vse medicine na svetu. Z,ato učite se smejati. Jutranjega mačka odpravite s pršno kopeljo in prikažite se s smehljajem pri zajtrku. Smehljaj je nalezljiv in kmalu bo smehljaj na licih vse družine. Smeh bo nastal sam od 'sebe.
Pazite na to, da uživate svoje opoldansko kosilo skupaj z vedrim prijateljem, da movete tako skupaj uživati nekaj smeha tekom obeda. To vam pomaga za dobro razpoloženje tekom popoldneva.
Večerja naj bo čas veselja. Naj bo polno smehljajev in sme-hov pri mizi in kmalu se bo vsa družinska atmosfera razvedrila. Četudi je jed skromna, jo bo smeh obogatil.
Zato učite se smeha, ako hočete biti zdravi.
 o-------------
O KOSILNEM STROJU
V tej deželi se vse žito po kosi in omlati s stroji, ki so 7. vsakim letom bolj izpopolnjeni Prvi praktični kosilni stroj za žito je leta 1831 izdelal Cyrus Hall McCormick v primitivni kovačnici na farmi svojega očeta blizu Steele’s Tavern, Virginia.
--------o-------
V RAD MRTVIH PISEM
V Zedinjenih državah je vsako leto poslanih stotisočc pisem, ki ne najdejo naslovljencev in ki nimajo povratnih naslovov, v takozvani urad mrtvih pisem v Washington. V teh pismih se najde letno za približno $100,000 denarja, ki ostane vladi.
(
V NORTH CHICAGU, 111., je pretekli teden prišlo do bo-med štrajkarji v tovarni Fansteel Metallurgical korporacije in policijo ter pomožnimi šerifi, katere je vodil šerif L. A. Doolittle. Proti “sedečim” štrajkarjem v omenjeni tovarni je kompanija izposlovala sodnijsko zapoved, da morajo tovarno zapustiti, kar so pa štrajkarji odklonili. Šerifi so nato skušali štrajkarje pregnati iz tovarne z bombami solzavicami, pa jim ni uspelo. Štrajkarji so se branili z različnimi predmeti, katere so metali na napadalce. Sledilo je premirje in nato so se začela pogajanja med zastopniki kom-panije, delavcev in mesta. Go-verner države Illinois je poslal k pogajanjem svojega posebnega posredovalca in je izjavil, da se bo pogajanj udeležil tudi sam, če ne pojde drugače.
V omenjenem štrajku so nedvomno udeleženi tudi naši rojaki, ker je znano, da v North Chicagu in sosednem Wauke-ganu biva mnogo Slovencev.
(Dalje na 2. strani.)
Kokošje tovarne morajo biti seveda dobro prezračevane, imeti morajo pravo vlažnost, gorkoto in svetlobo. Tudi hrana mora biti prava. Poleg drugega mora vsebovati vitamin D, katerega daje primešano ribje olje. To ohranja kokoši močne in zdrave. Delovni dan koko-dajsk je 13 ur dolg, toda hrana in pijača jim je vedno na razpolago. Ko kokoš vsled starosti ali drugih vzrokov ne producira več predpisanega števila jajc, mora v večna lovišča, in njeno mesto zavzame nova “delavka.” Kokošje tovarne so vedno enako gorke, zato se produkcija jajc ne spreminja po letnih časih. Na ta način morejo lastniki teh tovarn prevzeti dolgoročne, pogodbe za dobavo jajc po določeni ceni.
Velika večina jajc, katere použijejo prebivalci velikih mest vzhoda in srednjega zapada, prihaja še vedno iz kokošjih farm, na jugu in jugoza-padu, posebno v Californiji, kjer vsled mile klime kokoši ležejo vse leto. Prevoz in hladilnice teh jajc pa seveda stanejo ogromnega denarja. Vse to se prihrani pri jajcih, ki so producirana v velikih mestih, kjer se rabijo. Kokošji odpadki so zelo dobro gnojilo in tovarne dobijo zanje lepe postranske dohodke.
ODMEVI IZ RODNIH
KRAJEV
VSAK PO SVOJE
Na pobudo Jugoslovensko -bolgarske lige so narodna in kulturna društva v Ljubljani dne 31. januarja priredila slavnostno zborovanje v proslavo jugoslovansko - bolgarskega pobratimstva, ki je bilo sklenjeno in podpisano med Jugoslavijo in Bolgarijo.
V Jugoslaviji je prodaja vžigalic državni monopol in so iste visoko obdavčene ter vsled tega drage. Umetni vžigalniki so bili doslej obdavčeni po 50 dinarjev oziroma nekaj več, ako so bili z dragocenih kovin. Davek se je moral plačati ob žigosanju vžigalnika in je veljal za ves čas porabe istega. Zdaj pa je izdal finančni minister novi pravilnik in z istim se uvaja enotni davek 100 dinarjev od vžigalnika, ki pa velja samo za eno leto, tako da je treba vsako leto plačatj 100 dinarjev davka od vžigalnika.
Ljubljanska policijska statistika kaže, da je bilo lani izvršenih 6094 aretacij in je bilo policijsko kaznovanih 5230 oseb. Izvršeni so bili trije umori, 25 težkih telesnih poškodb, 2 požiga in dva ropa. Tatvin je bilo 1874, poneverb 125 in prevar 168. škoda, ki so jo storilci prizadejali svojim žrtvam o prilikiropov, tatvin, poneverb in goljufij, je lani presegala vsoto dveh mijijonov dinarjev. Samomorov je bilo 44, poskušenih samomorov pa 34. Večjih požarov je bilo 10. Osebnih avto-i mobilov je bilo konci lanskega leta v Ljubljani v prometu 458, tovornih avtomobilov 169, motornih koles 256, biciklov pa 15,058. Fijakarjev je bilo samo še 150.
Ob priliki vseslovanskega zdravniškega kongresa, ki se je vršil lani v septembru v Sofiji, so bili imenovani za častne člane trije Jugoslovani, namreč profesor Kostič iz Beograda, profesor Budisavljevič iz Zagreba in šef kirurškega oddelka dr. Božidar Lavrič iz Ljubljane. Na kirurškem kongresu, ki se je v lanskem decembru vršil v Bratislavi, so bili tudi omenjeni trije imenovani za častne člane. V januarju letos pa je tudi nemško kirurško društvo “Deutsche Ge-sellschaft fuer Chirurgie” imenovalo Slovenca dr. Lavriča za častnega člana.
V Ljubljani je pričel izhajati nov politični tednik “Slovenska beseda.” Kot izdajatelj je podpisan dr. Dinko Puc, kot odgovorni urednik pa dr. Stanko Jug.
Devetdesetletnico svojega rojstva je dne 29. januarja letos praznovala gospa Petronila Foerster jeva, rojena Vesely, vdova po našem znanem in zaslužnem skladatelju Antonu Foersterju. Jubilantka je bila rojena leta 1874 v Pcherach pri Slanem na češkem. Leta 1865 se je poročila z zdaj že pokojnim skladateljem Antonom Foersterjem in od takrat je bivala večinoma na Slovenskem.
Nepregledni kočevski gozdovi, kamor redko zaide noga lovca, so varen dom številne divjačine. Ni baš redek primer, da lovci kje naletijo na sledove volka, med tem ko je divji pra (Dalje na 2. strani.)
število kokoši v Zedinjenih državah se ceni na 400 milijonov kljunov in od teh jih je “zaposlenih” v tovarnah le okrog 4 milijone. To nas more tolažiti, da še daleč niso vse kokošje pečenke in vsa jajca, ki jih použijemo, “tovarniškega (Dalje na 2. strani.)
Francija je poslala v Washington za poslanika svojega najboljšega finančnega eksperta, Georgesa Bonneta. Finančni eksperti so navadno dobri računarji in znajo s številkami skoro vse dokazati. Poslanik Bonnet bo morda skušal Ameriki dokazati, da je zanjo najbolje, če pozabi stare dolgove in posodi Evropi neve milijone. Toda to pojde težko, Iva j ti par tisoč milijonov dolarjev se ne pozabi tako
Nemčija je baje v veliki finančni krizi, iz katere sta po mnenju ekspertov samo dva izhoda: veliko posojilo v inozemstvu ali pa vojna. Evropski državniki ji nečejo ali ne morejo ničesar posoditi, vojne se pa boje, zato baje špekulirajo, kako bi pregovorili Ameriko, da posodi Nemčiji par sto milijonov dolarjev in s tem odvrne evropsko vojno. Pa se bodo možaki všteli. Osel gre samo enkrat na led in stric Sam tudi.
Nekatere tovarne so zadnje čase svojim delavcem zvišale plače za pet, deset ali celo petnajst odstotkov. To je boljše sredstvo proti komunizmu kot je ves protikomunistični bavbav na radio in v časopisju.
>5«
Iz Afrike so bili nedavno im-pertirani psi, ki ne lajajo. Ako zdaj dobimo odkod še mačke, ki
ne bodo mijavkale, komarje, ki
ne bodo pikali, banketne govornike, ki rie bodo govorili, pijance, ki ne bodo skušali peti, in politike, ki ne bodo lagali, bo življenje res postalo prijetno.
*
V Moskvi je ameriški inženir L. R. Cass nedavno izgubil svojo aktovko, v kateri je imel poleg raznih važnih dokumentov $1,-200.00 v ameriškem in okoli $100.00 v ruskem denarju. Drugi dan pa je že dobil aktovko z vso vsebino vrnjeno, zraven pa pismo neimenovanega najditelja, v katerem inženirja prijazno opozarja, naj v bodoče nekoliko bolj pazi na svoje roči. Najditelj se ni pritaknil denarja in ni maral niti nagrade niti pohvale. Pa nam hočejo gotovi krogi natvezti kakšne zverine so v Rusiji!
9»«
Angležem, ki so se svoječasno norčevali, ko se je najbolj popularni Američan, Charles Lindbergh, podal v prostovoljno pregnanstvo, je bilo kmalu z obrestmi povrnjeno milo za drago: v tujino jim je ušel najpopularnejši kralj, ki so ga kdaj imeli.
*
Tekom tridnevnega proslavljanja pusta v mestu Rio de Janeiro, Brazilija, je bilo 18 oseb ubitih, 1021 ranjenih in nad 1,500 aretiranih. To dokazuje, da se v Braziliji pftst bolj svečano obhaja kot pri nas sam četrti julij.
Državni poslanec Gus Kash iz Akrona, Ohio, je v zadnjem zasedanju legislature vložil 108 predlogov, izmed katerih niti eden ni bil sprejet. Če bo na kakšnem zborovanju kak naš predlog poražen, se spomnimo tega mučenika, pa nas bo takoj minila sveta jeza.
*
Na zborovanju delegatov United Automobile Workers unije, ki se je nedavno vršilo v Detroitu, je bil William Green, predsednik American Federation of (Dalje na 2. strani.)
J?
“JVox)a Doba9
j?
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Poštnina Jugoslovanske Katoliške Jednote
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglMOT po dogororu.
f/crofefo« |a Han* 7U ietno; ta nečlana $1.50; ta inozemstvo $*.
OFFICIAL ORGAN of the
(SOUTH ILAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
for. members $.7t per year; nonmembers $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov u vse, kar se tiče ll>ta:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	0.
VOL. XIII.
83
NO. 8
Naša Unija
Zedinjene države tvorijo Unijo, sestoječo iz 48 držav. Ustava Zedinjenih držav velja za vse posamezne države enako, istotako veljajo zanje vse federalne postave, to je tiste, katere sprejme zvezni kongres. Vsaka posamezna država pa ima poleg tega svoje posebne postave, ki pa veljajo le za prebivalce dotične države. Postave raznih držav so lahko zelo različne med seboj, toda ne smejo biti take, da bi bile v navzkrižju z zvezno ustavo in s federalnimi postavami.
Ko je bil sprejet znani 18. amendment k zvezni ustavi, so morale prohibicijo upoštevati vse države, tudi tiste, ki se z isto niso strinjale. Trinajstletna preizkušnja je pokazala, -da je prohibicija neizvedljiva in da prinaša več slabega kot dobrega. Prohibicijska postava, s katero se večina prebivalstva ni strinjala, je rodila splošno neupoštevanje postav, silno korupcijo in raketirstvo in zastrupljevanje ljudstva z raznimi nelegalnimi pijačami. Ko je postal odpor dovolj močan, je ljudstvo z glasovanjem sprejelo nov amendment, ki je razveljavil zloglasni 18. amendment. Federalne postave, ki bi prepovedovala uživanje alkoholnih pijač," od takrat ni več. Če pa katera posamezna država hoče imeti prohibicijo v svojih mejah, ji tega nobena federalna postava ne brani. V resnici je res še par držav naše Unije, ki so obdržale prohibicijo. V federalnih postavah pa ni ničesar, kar bi prohibicijo zabranjevalo ali jo vsiljevalo. Kar velja glede prohi-bicijskih postav, velja tudi glede mnogih drugih postav, ki jih imajo posamezne države. Države imajo proste roke, da vzakonijo kakršne koli zakone, le da isti niso v navskrižju s federalnimi postavami.
Osrednja vlada v Washingtonu mora imeti na svoji strani sodelovanje posameznih držav za vzdrževanje federalnih postav. Ako je kaka država mlačna proti kaki federalni postavi, je izvajanje iste slabo. To se je videlo tekom federalne prohibicije v državah, ki prohibicijski postavi niso bile naklonjene. Prohibicijska postava je tukaj navedena za primer iz vzroka, ker je bila najbolj znana in najbolj de-batirana postava novejšega časa.
Upravni sistem naših podpornih organizacij v mnogih ozirih zelo sliči sistemu zedinjenih držav. Naša J. S. K. Jed-nota, ki je sestavljena iz nekaj manj ko 200 krajevnih društev, na gotov način sliči naši republiki, ki je sestavljena iz 48 držav. Naše konvencije sličijo zveznemu kongresu, glavni odbor sliči eksekutivi v Washingtonu, glavni porotni odbor pa vrhovnemu sodišču Zedinjenih držav. Seveda, v malem in le do gotove meje.
Ustava in pravila, sprejeta na konvenciji, veljajo za vsa društva in za vse člane, pa naj bodo kjerkoli. Vsako posamezno društvo pa je slično posamezni državi naše Unije v tem, da sme imeti še svoje posebne postave, to je svoja posebna pravila. V resnici tudi ima vsako posamezno društvo svoja lastna pravila, ki veljajo le za člane dotičnega društva. Ta društvena pravila se pri raznih društvih kolikor toliko razlikujejo med seboj. Toda, kakor posamezne države ne smejo imeti postav, ki bi bile v navzkrižju s federalnimi zakoni, tako nobeno krajevno društvo ne sme imeti društvenih pravil, ki bi bila v navzkrižju s pravili, ki veljajo za vso organizacijo.
Glavni odbor Jednote je le administracija organizacije, ki more le v mali meri nadzorovati člane glede upoštevanja pravil. Glavno delo v tem oziru vršijo krajevna društva sa-| ma. Posamezna društva so lahko v tem oziru vestna ali pa malomarna. Društva, ki strogo pazijo, da se izpolnujejo pravila, so tista, ki preprečujejo izkoriščanje Jednote, in skrbe, da vsak član točno dobi vse, kar mu gre. Malomarna društva dostikrat povzročijo zmede in homatije v poslovanju med društvi in Jednoto, dostikrat oškodujejo Jednoto, včasih pa tudi lastne člane. Iz tega logično izhaja, da čim’ boljša so društva, tem boljša je skupna organizacija. Glavni odbor le vodi Jednoto po določbah, ki jih je sprejela konvencija, ne more pa pričarati aktivnosti med članstvo, če ni za j to iskrenega sodelovanja od strani krajevnih društev. ]
Ta mesec so bila ali bodo med članstvo razposlana nova ] jednotina pravila, katera je sprejela. 15 redna konvencija i JSKJ. Nova pravila so po večini taka kot so bila stara, ven- i dar pa so bile tu in tam napravljene bolj ali manj važne iz- i premembe. Kdor se hoče po pravilih ravnati, mora jih naj- < prej poznati. Iz tega razloga se torej ne more dovolj pripo- < ročati, da vsi člani nova pravila pazno prečitajo in si vsaj i važne izpremembe zapomnijo. Posebno važno pa je, da no- c va pravila pazno preštudirajo vsi uradniki krajevnih dru-lj štev. Le na ta način bo mogoče, da bo poslovanje med j društvi in Jednoto gladko, točno in pravilno, in le na ta na- c čin ho mogoče, da bo naša organizacija obdržala dober sloves z in da bo napredovala. Pravila so mrtve črke, če jim ne da c življenja aktivnost članstva.	i
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Labor, označen za Judeža Iškari-i jota. V koliko in kako si je mož to saržo zaslužil, ne spada v razpravo na tem mestu. Incident je omenjen le zato, da pokaže, ka-■ ko se včasih razne unije ljubijo med seboj.
*
Včasih se dobi kdo, ki zaničljivo govori o čevljarjih ali Šuštarjih. Pa to ni prav. če bi ne bilo Šuštarjev, bi mi ne bili na taki trdni podlagi kot smo, ker bi pač morali hoditi bosi ali pa v opankah. Šuštarji so včasih tudi predniki zelo vplivnih oseb. Na primer, oče diktatorja Hitlerja je bil prvotno šuštar in šele potem skromen uradnik, in oče, ded in praded ruskega diktatorja Stalina so bili šuštarji.
*
Tiste mamice in papani, ki se jezijo, če se njihovi moderni sinovi in hčere vračajo domov še le v poznih nočnih urah, naj bi pomislili, kako se počutijo stenice (kjer so), če morajo na običajno večerjo čakati do poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih ur.
*
Ameriški Slovenci rabimo včasih zelo čudne in dvoumne izraze. Tako smo pri naši Jed-noti do zadnje konvencije imeli onemogli sklad. Bil je do nedavnega res precej slab in onemogel, toda pisec te kolone je na konvenciji sugestiral, da tega pač ne bi bilo treba trobentati vsemu svetu. Delegacija je nato med dobrodušnim smehom sklenila, da se prekrsti v onemoglostni sklad. Zdaj ta sklad res ni več onemogel, ampak že precej pri moči in bo morda v nekaj mesecih mogel stati na lastnih nogah.
Drugi, in sicer specialno clevelandski izraz, ki me večkrat zabava, je kokošja večerja. Ce bi tujec prišel v naše i mesto in videl v listu vabilo na kokošjo večerjo, bi morda ugibal, da-li velja to vabilo za putke in pete-lir.e ali za drage rojake in rojakinje. In mordra bi še nadalje ugibal, da-li se bodo servirale pečene kokoši ali koruza. Mi domačini seveda znamo kakšna je ta reč in radi o tem poučimo tudi obiskovalce.
Naj večji biser dvoumnih-izrazov pa je brezposelna akcija, ki ima tudi domovinsko pravico v Clevelandu. Tu imamo namreč neko organizacijo, ki se zavzema za pomoč brezposelnim. To je gotovo plemenita in vse hvale vredna organizacija, toda njeno ime je od muh. Organizacija pridno dela ter zboruje ter s tem kaže, da ne zasluži takega negativnega imena. Kajti, kdor je brezposeln, ne dela, in kjer se ne dela, ni nobene akcije. Dobesedni pomen brezposelne akcije je torej — nič! Ta reč, ki ni reč, ampak nič, je pa samo za v oči dobra.
Toda, radi mene naj brezposelna akcija le ostane med nami v naši idilični metropoli. Ura gre na polnoč in tudi avtor te kolon bo po zadnji piki stopil oziroma legel v brezposelno akcijo na mehko posteljo!
A. J .T.
--------o-------
KAKTEJA ALI KAKTUS
(Nadaljevanje s 1. strani;
jo križal z drugo vrsto, ki bi bila bolj pripravna za živinsko krmo, če ne bi imela bodic. V ložje umevanje naj bo omenjeno, da se taka rastlinska križanja vrše na ?iekako sličen način, kakor sr s križanjem osla in konja dobi mula. Tudi rastline imajo spol, kakor živali, njih ženitve pa so ob iasu cvetja. Cvetni prah se prenese od enega cveta »a drugega, in iz semena, ki ga bo iala take oplojena glavica, jraste nova rastlina, ki ima )d vsake prvotnih rastlin ne-caj lastnosti.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
V AVTOMOBILSKIH tovarnah General Motors korporacije se po 44 dni trajajočem štrajku spet dela s polno paro. Korporacija je te dni naročila za 100 milijonov dolarjev materiala.
PRAŠNI VIHARJI, ki so zadnje dni divjali na našem jugozapadu, so povzročili veliko škodo farmerjem v delih Texasa, Oklahome, Kansasa in Colorada. Crni blizard je dosegel Denver na severozapadu in San Antonio na jugovzhodu. Vetrovi pa so zanesli del drobnejšega prahu celo do Wiscon-sina in do Mehiškega zaliva.
TEKOM POMORSKIH manevrov blizu otoka San Clemente, 50 milj od pristanišča San Pedro v Californiji, se je pripetila eksplozija na vojni ladji Wyoming, v kateri je bilo 6 mornarjev ubitih, 11 pa ranjenih. Krogla v enem topu je namreč eksplodirala, pred-no je bila odprtina v ozadju zaprta in je udarila nazaj.
PRI GRADNJI mostu preko ožine Golden Gate v zalivu San Francisco je utonilo 10 delavcev, ko je vsled nekega pokvarjenega vozila padla v morje večja količina železa in lesa, obenem z enajstimi delavci. Izmed vseh se je rešil le en delavec.
IZMED VSEH večjih mest v Zedinjenih državah izkazuje največ avtomobilskih nesreč Los Angeles, Cal. Na drugem mestu v tej žalostni skupini je Cleveland, O. Tu je bilo lani na vsakih 100,000 prebivalcev ubitih nad 23 oseb, oziroma natančno 23.5. Najmanj avtomobilskih nesreč imata mesti New York in Milwaukee. Tam pride v avtomobilskem prometu na vsakih 100,000 prebivalcev le 11.7 smrtnih nesreč.
ZVEZNA VLADA je lani dobila samo od davka na cigarete okrog 450 milijonov dolarjev. Ameriške tovarhe cigaret so jih lani izdelale 150,-000,000,000, to je toliko, da če bi položili te cigarete v ravni vrsti eno za drugo, bi vrsta 270-krat ovila zemljo pri ekvatorju. Za vsako osebo v Zedinjenih državah je bilo izdelanih 1100 cigaret, in ker vsi prebivalci ne pušijo ,jih pride na kadilce cigaret toliko več.
V VSEH VEČJIH mestih Ze-d i n j e n i h držav je že sredi januarja bilo naprodaj sveže grozdje. To grozdje je impor-tirano iz Argentine, kjer imajo poletje, ko je pri nas zima.
IZ LONDONA se poroča, da je prišlo do soglasja 27 držav, da se po 20. februarju prepove vsako pošiljanje “prostovoljcev” na pozornico španske civilne vojne in da se 6. marca prične blokada na suhem in na morju, ki bo preprečevala pošiljanje vsake pomoči eni ali drugi bojujočih se strank, bodisi vojaštva ali vojaških potrebščin. Blokada naj bi bila v glavnem poverjena Angliji, Franciji in Italiji. Da-li se bodo ti ukrepi izvedli, je seveda, veliko vprašanje.
Za posest Madrida se zadnje čase vršijo med rebeli in vladnimi četami izredno hudi boji. Rebeli napenjajo vse moči, da bi zavzeli mesto, katero oblegajo že od 8. novembra. Tudi na drugih frontah so se boji poostrili. Nekateri eksperti menijo, da stopa španska civilna vojna v zadnji štadij.
------o------
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s 1. stre.nl)
cembra 1936 naprej plačala častno članarino sledeča društva :
Slovenski Sokol, $25.00; Ilirska Vila, št. 173 JSKJ, $5.15; Lipa, št. 129 SNPJ, $3.00; Svobodomiselne Slovenke, št. 2 S. D. Z., $3.00; Prešeren, št. 17 SDZ, $2.00; Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ, $3.00; Složne sestre, št. 120 SSPZ, $3.00; Danica, št. 11 SDZ, $3.00; Sava, št. 87 SSPZ, $3.00; Slovenec, št. 1 SDZ, $5.00; Carniola Tent No. 1288 The Maccabees $6.00; Comrades, št. 566 SNPJ, $3.00; Clevelandski Slovenci, št. 14 S. D. Z., $3.00; Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ, $2.00; Ribnica, št. 12 SDZ, $3.00; Naprej, št. 5 SNPJ, $12.00 (in $5.00 mesto venca na grob člana Steve Lundra); Slovan, št. 3 SDZ $5.00; Lunder Adamič, št. 20 SSPZ, $6.00; Woodfne,n of the^ World, Camp 293, $3.00,; Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ, $6.00; pevsko in podporno društvo Edinost, $5.00; samostojni pevski zbor Zarja, $5.00.
-------o-------
KOKOŠI V TOVARNAH
Jugoslovanska Katoliška Jednola v Ameriki
ELY, MINNESOTA
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalnl odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan 111 Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn
Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, Box 153, Turtle Creek, Pennsylvania.
Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St, Denver, Colo Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., Cleveland O. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, ivrirm Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH JR, Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh Pa. Uredmk-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair Ave Cleveland, O.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, O.
2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, 111.
3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn
4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lands, Pa.
, GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo '
2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Mlrm
4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn N Y
Jednotino uradno glasilo: •
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse stvar! tikajoče	se uradnih zadev, naj se	pošiljajo	na glavnega	tajnika
denarne pošiljatve pa na	glavnega blagajnika. Vse	pritožbe	in prizive naj ue naslovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za	sprejem	novih članov	prošnje
zdravnika."16 zavarovalmne m bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpremembe naslovov naj se pošiljajo na, naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska zavarovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojim članom Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki in kdor hoče postati njen elan,	naj se zglasi pri tajniku	lokalnega društva ali	Pa naj
piše na glavni urad Novo drušlvo se lahko ustanovi z 8 člani belega plemena, neozuaje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota sprejema tudi Otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša 112.42%.
'Nariallpvanje s 1. strani)
izdelka.” Ni pa dvoma, da bodo v bodočnosti tovarniški izdelki tudi v tem oziru vedno bolj izpodrivali čisto naravne produkte.
—o-
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
ITALIJANSKI tovorni parnik Feltre, naložen z lesom, se je pretekli teden potopil v reki Columbia v Oregonu. Posadka se je rešila.
V RUMUNIJI imajo fašistično organizacijo, ki se imenuje “železna straža.” Nekateri njeni člani so se bili podali na pomoč španskim rebe-lom in nedavno so v Bukarešti z velikim pompom pokopali dva člana “železne straže,” ki sta bila v Španiji ubita. Pogreba so se demonstrativno u-deležili diplomatski zastopniki Nemčije, Italije in Portugalske ter Japonske, kar je povzročilo med romunskim prebivalstvom veliko nevoljo. Ministrski predsednik Tatarescu je ostro kritiziral postopanje prej omenjenih tujezemskih diplomatov kot neopravičeno vmeševanje inozemstva v domače rumunske zadeve, nato pa podal ostavko. Zdi se, da bodo poslej na K u m u 11 s k e m pričeli strožje "nastopati proti “železni straži.”
(Nadaljevanje s l. strani)
šič precej navadna prikazen. "Vsako leto jih nekaj postrele.
Kakor bi slutili, da jih letos ščiti banska naredba, so postali medvedje precej drzni. Rjavih medvedov je po tem gozdnem kompleksu še zmerom mnogo. Sodnemu oficialu g. Josipu Pereniču se je pred časom prigo-dilo, da je onstran Meščanskega vrha, kjer je bil na lovu, naenkrat zaslišal neko lomastenje. Ko je napeto opazoval, je zagledal medveda, nekoliko v stran pa še medvedko. Vedel je, da imata v bližini brlog in mladiča, zato si je rajši izbral drug lovski prostor.
Podobno srečanje je imel zadnje dni progovni nadzornik v Kočevju g. Julij Crukovič, ki je nadzoroval dela na progi in se z železniškim kolesom peljal med postajama Lipovcem in Staro cerkvijo. Sredi poti je zagledal kakih 100 metrov pred seboj velikega medveda, ki je prav mirno in udobno stopal čez železniško progo. Ko je prišel do omenjenega mesta, je ustavil vozilo in stopil nekoliko korakov za medvedom v gozd. Toda ta se je podvizal in je v gozdu naglo izginil.
Nekaj posebnega pa je, da je zadnji sneg .prignal medvede prav do Ribnice, kjer so na kolodvoru opazili razločne sledove medveda, ki je nato nadaljeval svojo pot spet v gozd. Najštevilnejši pa so medvedje 0-
NAGRADE V GOTOVINI
ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA IN MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA NAGRADE V GOTOVINI.
Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega oddelka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade.
Za novo pridobi j ene člane odraslega oddelka pa so predlagatelji deležni sledečih nagrad:
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 250.00	smrtnine,	$1.25	nagrade/
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 500.00	smrtnine,	$2.00	nagrade;
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1,000.00	smrtnine,	$4.00	nagrade;
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1,500.00	smrtnine,	$5.00	nagrade;
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$2,000.00	smrtnine,	$6.00	nagrade;
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$3,000.00	smrtnine,	$8.00	nagrade.
Te nagrade so v veljavi za nove člane, pridobljene od 1’ februarja 1937 naprej. Jednola jih izplača šele potem ko je novi čla,n vplačal vsaj tri asesmente.
krog Jasnice, to je na meji ribniškega in kočevskega sodnega sreza, v Rogu in na Mali gori, kjer so medvedje sledi skoraj reden, pejav, zlasti v zimah, ko zapade več snega, a so sicer tople. So pa kosmatinci pohlevni in se ljucji izogibajo. Le v Ribnici so bili pri zadnjem medvedovem obisku nekoliko v skrbeh, če ni bil medved iz kočevskih gozdov, ki je iz Ribnice odnesel nade za sedež sedanjega kočevskega sreza, kar je bilo že skoraj gotovo, nazaj v Kočevje.
“Norec ima srečo.” Ta stari ljudski izrek se je enkrat obisti-nil v dobesednem pomenu.
Na stetisoče ljudi je te dni čakalo na glavni dobitek jugoslovanske razredne loterije. Dobitek je zadela srečka št. 8,192. Eno četrtino te srečke je kupil in bo torej eno četrtino dobitka dobil duševno bolni Nemanja Kokotovič, ki se zdravi v beograjski umobolnici. Peča se tam s knjigovodstvom' in vrtnarstvom pri tem pa je trdno prepričan in prepričuje tudi druge, da je potomec srbskega kralja Stevana Nemanje, pa da je seveda popolnoma zdrav in da ga le zlobni ljudje drže zaprtega,
Ko so novinarji poiskali srečnega nesrečneža in mu sporočili, da je dobil del glavnega dobitka, to ni naredilo nanj posebnega vtisa. Pač pa je hotel izkoristiti ugodno priliko, ko je videl o-krog sebe novinarje, da bi po njih sporočil javnosti, da je že davno zdrav in da je že skrajni čas, da ga izpuste na svobodo. Ko so mu novinarji obljubili, da bodo to napisali, je bil tega bolj vesel kot pa prej vesti 1 glavnem dobitku.
Nenavadna smrtna nesreča. V Petrogradu je po čudnem naključju izgubil življenje 69 -letni upokojeni poštni uradnik Jovart Kenvaš. Podal se je na izprehod in ko je hodil na obrežju Bege, si je prižgal cigareto. Vnela se mu je kravata in
ker je bil močan veter, je bil kmalu ves v plamenih. Trgal je sicer gorečo obleko, a ker ni bilo v bližini nikogar, da bi nHl pomagal, je dobil tako hude o-pekline, da jim je podlegel.
O svojevrstnem štrajku poročajo sarajevski listi. Za občino Osovo v srezu žepče v Bosni so bile 1 razpisane občinske volitve za 8. november kakor! za vse druge občine drinske banovine. Za volitev pa ni bil» vložena nobena kandidatna H' sta, tako da se niso mogle izvršiti. Ponovne volitve so bil6 razpisane za neko nedeljo pozneje. A tudi za te volitve ni bil3 vložena nobena kandidatna lista in so torej zopet ostale brez U' speha.
Vzrok za ta svojevrstni štrajk je v tem, da je bila občina proti volji prebivalstva na novo sestavljena iz krajev, ki so prej pripadali občinam Zavidoviči i*1 Žepče. Čeprav šteje občina °' krog 2000 prebivalcev, jo srni1' trajo občani za premajhno da b* mogla samostojno živeti, in p&*. vi jo, da tako dolgo ne bodo šli volit, dokler občina ne bo zope^ ukinjena in njeno ozemlje p°" razdeljeno med Zavidoviče i11 Žepče, kamor je prej pripadal#'
Volčje srce je pojedel. Z na' valom hude zime se je priteplo^ okolico Kuršumlije mnogo vol' kov, ki so delali kmetom velik0 škodo. Lov, ki ga je organih' ralo sresko načelstvo, pa je ime* lepe uspehe in v zadnjih dnei1 so postrelili mnogo krvoločnih zveri. Ko so zadnjič velike^ ustreljenega volka prinesli ^ trg v Kuršumlijo, je neki moŽft' kar lovce prosil, naj mu daj0 volčje srce. Ustregli so n j eg0' vi želji in mož se je popel na nfti' zo ter zbrano množico takole nagovoril: Nekdaj so volkovi Žfl| ljudi, zdaj bomo pa ljudje jedi1 volkove! Po teh besedah ie pričel s slastjo goltati volčje sj' ce. Ko je bil gotov, je prosil & za jetra in jih tudi poiedel.
-F
m ENGLISH SECTION OF IB
V oi1»cia,°r9*/> “
of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
Minnesote Sfafe SSCU Basketball
lourney Opens at Ely Saturday
Six iearns Will Vie for Titular Honors; Playoffs Saturday, Semi-Finals and Finals Sunday
By LITTLE STAN
. Ely, Minn.—High interest "idicates that the third an-ni>al state SSCU basketball journey, slated to be held at e Memorial high school Symnasium Saturday and ^L,nday, will be the most successful in years.
"J'x tea m s, representing subsidiary lodges from Chis-oIm, Gilbert, and Ely, will °Pen play for titular honors ^aturday evening in the gym, Wiich is expected to be Packed to capacity. Juvenile Members of seven subsidiary odges in this city will attend tle contests. No charge will .e made for them. Adults will ^ charged 25c admission, "'hich will entitle them to see al‘ games, both on Saturday ant!1 Sunday.
. Sawings made at a meet-,n8 held at the Home Office Several weeks ago resulted in .he following set-up for open-"}§ night. The strong Ranger club of Lodge 1, champions in *938, will tackle the Arrowheads of Lodge 184, in the pUr1;ain raiser at 7 p. m. gophers of lodge 2, now hold-!ng third place in the city eague, will meet a mystery •sholm quintet in the sec-5 game at 8 p. m. None of le fans at Ely know just L at to expect from Chis-as the publicity gives ® indication of the strength the east range team. This j7°uld be a nip and tuck bat-|le> The city league leading nawkeyes of lodge 200, will 1Cef a strong, fast passing smooth working Gilbert ‘1Ve> in the final game of the gening slated to begin at 9 01 • The final battle will be •pc feature of the evening.
lc Hawks are strong, and glt*i the addition of Dingles tl,kel, Junior college center, Tebes Koschak, J. C. h rd, are expected to be ;^i°nger than ever. Mean-Gilbert is represented to* a ^’ne team basket o iSers, who have seen action "some of the best teams L0c uced at Range schools. ci5?re are Billy Kern, Vela-> Pike, Spitznagle, and lers who will seek the 1 i^Pionship.
bJ-hisholm—nobody knows,
tea °ne can *:,e certain t^at: a Se J11 of crack players will
iti ^ular honors. A sum-
°f team strength locally
^es us the following data.
, r°wheads are represented
„ y a team of young cage per-
mers, who are rapidly de-
AdHv int0 shape-r uaition of veteran recruits
SqVc bolstered the Ranger _lad, and have made them tL°nS contenders to repeat 1 r	championship.
^ ngers may win if Doc s nc doesn’t go on a sit-pn strike.) un;°Phers have been on the in? ti*1^ ^owns- After start-strn• k Season with five in/ ^ wins, the boys went >n a a tar sPin> and lost three of ■ r ow before they came out deoil- eke'°ut a close 23-22 *,*on ,over the Arrowheads, thPc Placed them back into Thpx uPPer playoff berths. ^ are expected to be
Colorado Sunshine
Denver, Colo. •— Colorado Sunshine Lodge, No. 201, SSCU, witnessed the peak attendance at its annual anniversary party and dance which was held at the Home of Slovene Societies, 4464 Washington St., on Saturday, Feb. 6. Refreshments were served throughout the evening, dancing was enjoyed by many, and the guests enjoyed some home-made Slovene “potica” and sausages.
Many new acquaintances were welcomed at the affair, which turned out to be such a great success. At this time the Colorado Sunshine Lodge wishes to express its sincere thanks to the guests for their attendance. Music was provided by the Cuba-Kokel Duet, who played some fine polkas and popular numbers.
Albin J. Petelin. -------o--------
'B'RIEFS
Basketball
strong contenders in the tourney—and there you have them. Who will win? You guess. Little Stan gave up sometime ago.
Supreme officers residing in this city, and in other cities in the nation are cordially invited to attend, and will be, honor guests at the tournament. A real tournament battle is predicted. Let’s all be there to cheer for the boys. Range riders in Eveleth, Aurora, Gilbert, Chisholm, MdKinly, Hibbing, and points west are all invited. The-tournament will close Sunday evening—a get-together will be held at the National Home at which awards will be presented. Everybody be there!
,	Stanlev	Pechaver,
No. 2, SSCU. -------o-------
Balmy
By LITTLE STAN
Ely, Minn.—That wise old animal, the groundhog, known in this state as the gopher, whose weather predictions in past years have been as accurate as the Literary Digest used to be, crossed up his thousands of followers and himself for the first time in years. Why and how he did it is still a mystery, but the only reason that Little Stan can think of, to explain the gopher’s error, is that the little fellow was still half asleep, or perhaps in the middle of a horrible nightmare.
Anyway, the old saying was that the groundhog would awake on Feb. 2. He would shake himself lazily, rub the sleep from his eyes, and creep out of his little hole in which he had been peacefully snoozing throughout the long, dreary-winter months. If he came out while the sun was shining, and saw his shadow, old sages said, he would become frightened and make a dash for his hole, to go to sleep for six more weeks, indicating that the period would be cold and stormy.
For six days his prediction was correct. Temperatures fell below the zero mark, a blizzard swept the area, causing the winter sports carnival to become somewhat of a disappointment to the local populace. On the seventh day there was a break in the weather. Temperatures soared. Old Sol tackled the snow removal problem confronting the city fathers, and everywhere was seen and heard the drip, drip of falling water. Melting snows. Perhaps Little Stan is wrong. Maybe the elements are just teasing us. Perhaps it is the January thaw, a month behind schedule.
Whatever it is, it certainly is swell. Beautiful, and the thought of spring so near kinda makes your little Stanley romantic. Hmm . . . And Valentine Day just passed.
Little Stan feels light-heart-ed, fancy free and frivolous! The weather has a lot to do with the condition, and it is balmy out, and the effect is noticeable everywhere. Kids feel like “bumming school.” The (Continued on page 4)
Waukegan SSCU Bowling
Waukegan, 111.—St. Rochus Lodge, No. 94, SSCU, finally came through with a victory over the Waukee-Waugans. This victory was “sweet” for St. Rochus inasmuch as they had lost twice to the Waukee-Waugans. The match was a thriller all the way through. After the second game the losers of the series were leading by 31 pins, which was all wiped out in the last game when St. Rochus Mrfite through to win the match by 47 pins.
I wonder where that quart bottle of whisky came from ? It didn’t last long, but it did stimulate the bowlers to greater hilarity.
The Waukee-Waugans and St. Rochus were under the impression that all the wild cheer ing that broke out once in a while was appreciation for their efforts. But came a rude awakening. They found out that all the shouting was for the Yannigans and the Executives of the Rochus old-timers. What a match. What fun. A Kobal started his first game with a strike, and what screaming and cheering was let loose. You should have seen the hap py smile on Kobal’s face. In fact, the whole crowd was in a holiday mood. The Yannigans won this match. V. Gasar was high with a 466 series.
Odds and Ends
M. Zupenc, athletic supervisor, was happy over the bowling games, . enthusiasm displayed by the bowlers and the satisfied smiles of the spectators. Johnny Podobnic did not think much of the foul line, for he was over it half of the time. Jack Strazer’s hook was running away all the time, as was Matt Ogrin’s. The southpaw. F. Belec Sr., couldn’t control his hook either. What was John Jelovšek doing with a measly 430 score? He’s usually much better. Was Mol lie ever thrilled. Tsk! Tsk! Mollie wondered why the women cheered J. Petrovič so loudly. Louis Rode was on the sidelines looking on. Still out with a sore back.
More and bigger such affairs for the future. Everybody seemed to be having a good time. After all, that’s one of the aims of the SSCU, to strive Continued on Page 4
Supreme President Paul Bartel of Waukegan, 111., is recuperating from blood poisoning which set in on his right cheek, the result of a piece of flying hot metal that struck his face while at work. The accident occurred on Saturday, Feb. 13, and, according to the latest report, the supreme president of our Union is still confined to his home.
Six lodges in the Iron Range
will compete for the Minnesota SSCU state basketball championship in the tournament to be held Saturday and Sunday, Feb. 27 and 28. Admission to the tournament, which will take place at the Memorial High School gym of Ely, Minn., is 25 cents for the sei'ies. Juvenile members with proper credentials from lodge secretaries will be admitted free. The following SSCU lodges will participate in the tournament: No. 30 of Chisholm, No. 192 of Gilbert, Nos. 1, 2, 184 and 200 of Ely.
The third annual national
SSCU open tenpin tournament will take place on Sunday, April 25, at Cleveland. Entry blanks together with a letter of explanation will be forwarded to various athletic supervisors of such SSCU lodges who have participated in the two previous annual tournaments. Other lodges who expect to enter the tournament for the first time this year are requested to write to the Nova Doba for entry blanks. Three events will be included: Team, double and single, for both men and women. Entry fee shall be $1.00 for each event per person.
Ely, Minn.—The faltering Gopher basketball team stopped a three-game losing streak by edging out a hard fighting Arrowhead quintet, 24 to 23, in the high school gym. The Gophers led from the start and headed into the fourth period with a commanding 22 to 10 lead. Then something happened. Sparks missed fire as the Arrowheads started a rally which netted them 13 points to come within a lone marker of victory and upset. Meantime Gophers connected with only one field goal to win by the close margin of 24 to 23. It was a close call for the team that occupies third place in the city league.
After winning five straight games, the Gophers went into a three-game slump. In successive tilts they lost to the Italians, Rangers and Hawk-eyes. An early season defeat was avenged by Hawkeyes of Lodge fto. 200 in the opening game of the second half.
Meantime Hawkeyes crept from behind with successive wins to take the remainder of games in the first half to sail into a tie for first place with the strong Italian team. Rangers of Lodge No. 1 are in a tie for fourth place, while Arrowheads, Lodge No. 184, occupy one of the cellar positions, having only one victory to their credit.
Upon completion of series garae& 'aofimtl tournament will be held to decide the city championship, and one of the SSCU teams seems like the tops.
Stan Pechaver, No. 2, SSCU. —:-----o-------
Ramblers News
Louis Belle, well-known tenor in the Cleveland Slovene musical circles, will present a concent on Sunday, March 7, in the Slovene National Home.
National SSCU
Athletic Board
Beginning with March 1, 7.9.97 the office of Nava Doha will be located at its new headquarters, (>233 St. Clair Ave., Cleveland, 0. All members, particularly lodge officer:; a:td contributors, are kindly requested to make a mental nr.tc of the cha ige in address.
The supreme beard at its annual session awarded the hid for publication of Nova Doba to the American-Jugoslav Printing Co. The contract calls for publication from March /, 1937 through December 31, 1910.
Moving dags are a nuisance at best. Thiq involve a disruption of the dailg routine. The editorial stall of Nova Ooba undoubtedly will be confronted with temporary misplacement of important papers at the new office. Moving desks, files, records t etc. are bound to create confusion for the first week or two, as so many mortals who have had a speaking acquaintance with the moving van will readily testify.
The Nova Doba, of course, will be issued as usual without any interruption. Contributors are again requested to keep in mind the regular Monday afternoon deadline, and it would be well to mail that delayed article a day or two sooner to lake care of any possible delay because of the change in headquaters.
Again, we repeat the new address, and all contributing articles and correspondence in general with the official organ should be mailed to:
Nova Doba
6233 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Clevelanders Travel lo Gowanda for Inferlodge
Bowling
Editor’s Note: The following list of athletic supervisors is incomplete and more are to. be added as lodge secretaries make their reports.
MINNESOTA Joseph Kovach, 342 E. Sheridan St., Ely, Minn., Lodge No. 1.
Stan Pechaver, 648 E, Camp St., Ely, Minn., Lodge No. 2.
Joseph Sayovetz, 738 E. Camp St., Ely, Minn., Lodge No. 184.
Anton Zaverl, R. 1. Box 68, Ely, Minn., Lodge No. 200.
PENNSYLVANIA Frank F. Pezdirc, 427 Schuylkill Ave., Reading, Pa., Lodge No. 61.
L. P. Boberg, 5414 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., Lodge No. 196.
Louis Polaski, Jr., 504 Giffin Ave.,] Canonsburg, Pa., Lodge No. 205. Theodore Kukich, Box 42, Export, Pa.
Lodge No. 218.
Joseph Yearn, R. D. No. 1. Turtle Creek, Center, Pa., Lodge No. 221. Stan Progar, 400 Center St., Springdale, Pa., Lodge No. 228.
OHIO
Frank Jancar, Jr., 1686 E. 32d St., Lorain, O., Lodge No. 6.
Frank Drobnič, 1117 E. 64th St..
Cleveland, O., Lodge No. 180.
George Kovich, 19621 .Shelton Ave., Cleveland, O., Lodge No. 186.
Joa Struna. 1190 E. 61st St., Suite 2, Cleveland, O., Lodge No. 188.
Frank E. Glavic, 26 Prospect SL, Struthers, O., Lodge No. 229.
NEW YORK Henry Zuzek, Broadway Rd., Gowanda, N. Y., Lodge No. 222.
ILLINOIS Martin Zupec, 1024 Park Ave., North Chicago, 111., Lodge No. 94.
Louis Rode, Waukegan, 111., Lodge No. 193.
WEST VIRGINIA Frank Sluger, Box 428, Thomas, West Virginia, Lodge No. 106.
National Board of
Social Activities
Lucille J. Jevitz, 1219 Oakland Ave., Joliet, 111., Lodge No. 66.
Center, Pa.—The member who mentioned in the Nova Doba that the Center Ramblers are dead will be happy to note that we are very much alive; especially the girls. But they are not very good broadcasters.
We had a series of games with Westinghouse and Sokol girls, winning one and losing one. We bowled the Export »iris, who really are fine bowlers, and we happened to be the lucky ones, winning by some 100 pins. Anyone wishing to book match games with us please get in touch with the Center Ramblers,
On Feb. 19 we played a match game with the Export girls, and our team finished ahead, 1758 to 1628. Let’s keep it up, girls, and see if we can bring home the SSCU plaque at the third annual duckpin tournament. Below are the scores: RAMBLERS
Smitty ............. 107	102	77
Pebbles ............  72	126	116
Fritz ............... 80	92	97
Bertha .............. 81	69	97
Frances ............. 92	128	134
EXPORT
Vic ................. 94	93	110
Libby ............... 92	86	104
Vio ................ 101	104	85
Della ............... 70	77	—
Vio .................. —	—	82
Mary................. 66	—	—
Peg .................. —	71	83
Anne ............... 100	110	100
We wish our president, Paul Oblock, who is also the second supreme vice president, a speedy recovery. He is recuperating from an operation
Frances P. Mozina, Rec. Sec’y, No. 221, SSCU.
Cleveland, O. — Saturday afternoon some twenty Clevelanders will travel by machines to Gowanda, N. Y., home of the Pathfinders, No. 222, of our SSCU to take in a week-end ol activities, which will include a party Saturday night and a bowling match Sunday afternoon.
A word of information to the
Gowanda Pathfinders. The Cleveland SSCU All-Star team will be composed of the following members:	Mikey	Krall
(the speed-ball artist), Frank Sluga (kaj se boš jezil), Charley Wohlgemuth (a new member who has to his record a 293 game), A1 Jelercic (money bowler), Adolph Perdan (the roundhouse hook bowler), and last but not the least, Patsy Krall (who has already demonstrated in Gowanda on two previous occasions in intercity match games series just how good he is).
I’m slapping together this article (if I may call it such) at the desk of my pal, Frank Sod-nikar, at the office of Enakopravnost, the people who will publish our Nova Doba after this issue. What a place. At the present time I’m being entertained by recorded music from an automobile and the piece is one of my favorites (That Little Girl of Mine).
In the group to travel this week-end will be two of the best weaker(?) sex bowlers of our SSCU league, referring to Mrs. Jelercic and Mrs. Perdan. It may be possible that a match game series could be arranged between the cream of feminine crop of our local SSCU against the Strauss sisters.
To the Clevelanders who are driving to Gowanda and who have never been there before: Take U. S. 20 to Fredonia, N. Y., and turn to the right on Route 39, which is about three miles east of the forementioned town. Route 39 will take you right into Gowanda, into the business section of the city. Go through it and turn to the right just before you come to the bridge and bear to the road on the left, go over the railroad tracks and the first building to your left is the Slovenski Dom
(on Palmer St.). All Clevelanders will meet there.
A n o t h er announcement I have been asked to make is that those who ai*e driving are requested to meet (if possible) at £ p. m. Saturday S. T. (Slovene time) in front of the Slovene Workingmen’s Home at 15513 Waterloo Rd.
to the committee in charge
of the match games series: If possible, start the gainer at 1 p.- m. as the fellows want to head for Cleveland early Sunday evening, and they would like to wind up with a good old-fashioned Slovene farewell at the Slovene Home before parting for Cleveland.
In closing, I believe I speak the truth when I say to my Cleveland friends that the Gowanda Pathfinders will show you, one and all, one grand time, and am willing to wager that those of you who have never been there before will regret leaving there Sunday night. Those who had the pleasure of being there before know what is in store for them, and for that reason are happy to have the pleasure of visiting our sister and brother members of our grand SSCU in Gowanda, N. Y., again.
Frank Drobnič,
Athl. Supvr., No. 180, SSCU.
P. S. To Mr3. Jelercic and Mrs. Perdan:	Don’t bowl
against Miss Mish Strauss in singles as she is the young lady who walked away with most of the medals in the ladies’ division at the last SSCU bov/ling tournament in Waukegan, 111. Girls, take this tip, Mish is tough to beat on a bowling alley.
Schedule of Interlodge League Basketball
Wednesday, Feb. 24
Pioneers vs. Buckeyes.
Washingtons vs. Serbians.
Clairwoods vs. St. Josephs.
Socas, Spartans, bye.
 o------------
Ouch!
“Honey, I’m knee-deep in love with ycu.”
“All right, I’ll put you on my wading list.”
Announcement
Pittsburgh, Pa.—Our Union >vill sponsor its third annual national duckpin tournament in Pittsbui’gh on Sunday, April 11. The rules will be published soon. They will be about the same as at the two previous tournaments, with this exception: This year anyone need be a member only thirty (30) days instead of sixty (60) days, as in the past, since the sports activities of our Union are not an end in themselves, but rather only intended as a means to an end—an added attraction to gain new members. It was with this thought in mind that the tournament committee decided to cut the time limit. This gives all you members a chance to
Balmy
(Continued from page 3) energetic sit back and dream, perhaps of that big fish they are going to catch when they go on their vacation this summer.
Little Stan dreams also, but not foolishly . . . that is, at the moment. At a recent meeting of the Supreme Board held at Ely, he was appointed director in charge of the National Membership Drive for the Juvenile Convention, which will be held in Ely next August. He dreams of the many new faces he will see; what kind of a contraption he should get to entertain the group with this year. Remember the Austin last year? No, two years ago, although it does seem like last year.
Juveniles of ourSSCU can sit back and dream . . . dream of their coming plans for the summer. Then when the big word “GO” streams across the pages of Nova Doba they will know where they are at. Groundwork is being laid at the present, and within a few weeks everybody watch for the most sensational announcement in years. Mystery,! Watch for it!
“Won’t you be my Valentine?” Woof! Woof! Little Stan feels like Dan Cupid himself! Like a feather in
get some new members and they will be eligible to bowl in this tournament. You may have some friends who are good bowlers and are not members; get after them and help your lodge’s chance to “cop” the prizes; and don’t forget that the Union has increased the awards for securing new members, as you can see elsewhere in the Nova Doba. Don’t miss this opportunity to increase your lodge’s enrollment.
The prizes will be bigger than last year. This is a break for the ladies since their prizes are greatly increased. Further information will appear in subsequent issues of Nova Doba.
Remember April 11, at Pittsburgh. Make plans to be there.
L. P. Boberg. Tournament Chairman. -------o------
Waukegan SSCU Bowling
(Continued from page 3)
for finer and cleaner sportsmanship, and to bring the members closer together.
WAUKEE-WAUGANS
Mollie .......... 184	139	141
Strazer ......... 128	160	131
Podobnic ........ 142	155	133
Belec............ 143	174	172
F. Zupec......... 165	186	174
Totals ........ 762	814	751
ST. ROCHUS
M. Zupec ........ 169	143	157
Dirjac .......... 143	170	148
F. Mishek  162	143	153
F. Stanonik  137	148	181
J. Petrovič ..... 139	191	190
Totals ........ 750	795	829
YANNIGANS
A. Prime ........ 131	121	126
J. Terchek ...... 103	120	108
V. Gosar ........ 171	151	144
M. Ogrin  128	145	146
F. Zorc ......... 128	101	147
Totals ........ 661	638	671
ST. ROCHUS EXECUTIVES
A. Kobal ........ '82	90	84
M. Jereb ......... 66	74	87
F. Jelovšek ..... 146	140	144
F. Belec Si’ 	124	105	101
1 A. Stanonik .... 148	134	131
Totals ........ 566	543	547
Frank Belec,
No. 193, SSCU.
FACTS
They had a soldiers’ “bonus” march on the seat of government—then Philadelphia—in June, 1783.
Companies representing one-sixth of the railway mileage in this country are insolvent.
Three of every ten babies born in Kentucky during 1934 were born to parents on relief rolls.
In early New England days young men and women used the “courting stick” (an eight-foot hollow stick one inch in diameter which was fitted with mouth and ear pieces for secret conversation while sitting on opposite sides of the fireplace in the presence of the family) frequently.
More than 50 per cent of the boys and girls of high school age in this country are now in school.
If you are an “average” consumer you will consume 60 yards of cotton goods, of one sort or another, during this year.
More than 60 foreign countries can be reached from Washington by telephone.
  o ----------
Ours Too! “Rheumatism,” said the doctor, “causes a man to imagine that his joints are very much larger than they actually are.” “I know,” explained Mrs. Smith, “our butcher has it.”— Santa Fe Magazine.
Cardinals
breeze—to put *on that little diaper (I think that’s how it is spelled), place that sheaf of arrows around his neck, and getting the bow ready for some real shots! By that way, Little Stan received a swell valentine from Josephine Oblock, Aspen, Colorado, which shows a picture ol “Pete, the Tramp,” the comic' holding the cards. Underneath is a caption: “I’ve tramped around, it’s true, but I’d like to settle down with you!” Love Hints for sports! ’Tis true,!
And from an anonymous person the following letter:
Dear Stan:
Valentine Day is near. I am a young lady who saw a picture in a paper, where it showed a nine-year-old girl who was married to a long guy from Tennessee. That picture reminded me of you. I can’t break any records, because I am ten years old, and desire you very much.
I saw you once and I liked your tall, handsome features, and think that you will make a pretty good hubby! And as \ al-entine’s Day is so near, I want to propose to you. Will you/ (Signed) A Lonely Little Girl. Dear Lonely Little Girl:
Little Stan blushed beautifully when he read your little letter, but he must decline. He doesn’t want to break your heart, but he must advise you that—Leap Year was in 1936. It is now 1937. And besides-my father doesn’t let!
Little Stan. And before Little Stan really does get balmy—he will say oh! Goodabye!
Stan Pechaver, No. 2, SSCU.
Struthers, O.—What happened to our members at the last meeting? Did they forget to attend? Members, please reserve the next meeting night and be on hand, for it shall be very important. Included in the discussions will be }plans for our dance which is scheduled to take place on April 24. Members of Cardinals Lodge and friends wish Joseph DeLost a speedy recovery. He recently underwent a serious operation.
Rose Slabe.
Beautiful Yugoslav Mountains
Cleveland SSCU Bowling
Cleveland, O.—With Walter Guzik amassing a total of 612 pins for games of 205, 226 and 181, the Happy-Go-Luckies gained three games at the expense of the Indians. The league leading Colorado Sunshines made it two out of three from the National Stars. A. Sluga was high with 214, while Sylvia Jelercic bowled consistent games of 150, 151 and 150. M. Skufca of the National Stars came through with a 210 game. Cardinals dropped two to the Arrowheads, taking the final stanza for their only win. Pathfinders came through with two wins and one defeat at the hands of Pittsburghers^
Below are the box scores:
INDIANS
G.	Kovitch Bl. .. 140	140	140
J.	Merhar ........ 112	124	161
J.	Laurich ....... 160	180	132
E.	Delly.......... 164	165	173
C.	Mandel ........ 144	162	16tf
Totals......... 720	771	775
HAPPY-GO-LUCKIES
W. Guzik .......... 205	226	181
A. Jelercic ....... 170	180	162
F. Zupančič	....	93	117	148
E. Rupert	163	165	176
Totals .......	793	848	824
COLO. SUNSHINES
C. Laurich	.. 182	164	194
F. Sluga .......... 174	170	166
J. Champa	.. 156	175	173
A. Vidmar	.. 196	186	181
A. Sluga .......... 214	183	172
Totals..... 922	878	886
NATIONAL STARS
S. Jelercic ...... 150 151 150
C. Stucin ........ 80 135 123
M. Skufca ........ 125 210 135
Blind ............ 105 105 105
Blind ............ 105 105 105
Handicap ......... 232 232 232
Totals'....... 797 938 850
ARROWHEADS
M. Pridan ........ 137 139 154
E. Stucin ........ 96 151 170
R. Bogolin 	85 132 112
A. Yurkovich ...	96 96 92
A. Guzik ......... 171 145 152
Handicap ......... 160 160 160
Totals ....... 745 823 840
CARDINALS
J. Lunka ......... 156	135	176
A. Debeljak .... 149 190 167
W. Krall ........ 133 172 175
J. Glavic ....... 157 154 192
R. Jelercic Bl. ... 140 140 140
Totals......... 735	791	850
PATHFINDERS
F. Drobnič ..... 161 150 146
J. Koren.......... 145	126	126
M. Molk Bl. .... 140 140 140
V. Drobnič ...... 125 126 167
P. Krall ........ 128 137 179
Handicap .......... 45	45	45
Toitals........ 744	724	803
PITTSBURGHERS M. Krall ......... 145 154 179
B. Rupert ........ 132 158 136
A. Perdan ........ 159 137 171
C. Wohlgemuth . 131 166 169 F. Jankovich .... 155 181 131
Totals........ 722 796 786'
The oldest Latin, Greek and Arab writers who traveled in the Balkans through those districts that are now Yugoslavia have spoken wonderingly of their tremendous mountains and forests.
One of them, the Byzantine writer Gregory who was sent as an ambassador of the Byzantine Emperor Andronicus to the court of the Serbian King Stefan Dečanski in the first half of the 14th century, has left a fine description which has happily been preserved. He had been sent to find King Stefan at Skoplje and in order to get there had to pass through many extensive forests which he describes with awe and respect.
“We entered,” he writes, “in one place a thick and almost impenetrable forest, full of hills and ravines. We could see the dark shapes of the mountains around in the dark night and their summits so obscured the sky that we could not even use the stars as guides ... Our attendants paid not the least attention to these dangers which so daunted us and began to sing tragic songs, celebrating heroes of whom we had heard, although we had not seen them. The hills and valleys around, as if alive, caught up their voices and tossed them from one slope to another so that we could never surely determine whence came the son^ and whence the answering echo. About half way through we were surprised by the appearance of men dressed in black . . . who greeted us hospitably and friendly in their own tongue . . - ” Gregory later goes on to say that these men in black were forest rangers and guardians of the roads, so that his embassy always proceeded in safety.
This quotation, dating from the 14th century, truly describes some of the characteristics of the Yugoslav mountains.
Mountain Grandeur Forests and mountains comprise more than a third of the total area of Yugoslavia. They stretch from the Alps and the Karavanka range via the Din-aric rapges and Montenegro to the spurs of the Rhodope and Balkan ranges. They begin at Triglav, nearly nine thousand feet high, and end at Perister on the Greek frontier, which is lower by only some six hundred feet. They vary greatly both in climate and in geographical formation.
Mountaineering in Slovenia, among the magnificent Yugoslav Alps, began to develop long before the Great War, so that now all the forest paths, every climb and every summit has been carefully charted for the assistance of tourist-moun-taineers. Take, for example, the awe-inspiring peak of Triglav, one of the most difficult climbs. This is now possible from two sides: from the northeast via Planica and from the south via Bohinjska Bistrica and Bled, both comfortable and well-known summer resorts. The healthy Alpine air, the thick pine forests and the fertile valleys through which one can travel effortlessly for hours, followed by sun-bathing on the heights or a plunge into one of the mountain lakes whose waters shine like the clearest crystal, all combine to make up the charm of these wonderful mountains. And when one at last comes to the summit, there are well-built mountain shelters where the tourist can always find a comfortable bed and abundant and excellent food at prices that will astonish him by their moderation.
This part of Yugoslavia is also famous for its summer resorts, well known both at home and abroad, such as Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Mojstrana, Jezersko, Pohorje, Kamnik, Dobrna and many others.
Wonder Lakes Now let us leave the Yugoslav Alps and go deeper into the interior of Yugoslavia. From Ljubljana we go south by fast and comfortable express train to a new forest belt, with great mountains, not so high as the Julian Alps, it is true, but nevertheless with many attractions for the tourist. From Kar-lovac, where the forest belt begins, to Fužina, where it ends, there is a mild and pleasant climate, a blend of the Mediterranean and Alpine climates rarely to be found elsewhere. There lig the well-known mountain summer resorts of Delnica, Srpska Moravica,'Ravna Gora, Skrad and Vrbasko, from any one of which one can enter the mountain district of the Gorski Kotar where well arranged mountaineering shelters are frequent. And thence to the Lakes of Plitvice, one of the greatest natural wonders of the world, where a chain of 17 lakes set among the mountains pour one into the other by innumerable waterfalls.
From Sušak on the Adriatic coast, the greatest port of Yugoslavia, the Velebit range stretches southward along the coast for more than eighty kilometers. Much of it is forest covered, the climate is mild, the roads good. In its enchanted depths, according to legend, was born the fairy Velebit, a siren of the forests, a goddess whose caprice might turn either to good or evil. Further south still, along the coast near Split, is the mountain massif of Mosor and south of that again the mighty Biokovo, from whose summit one can enjoy one of the most magnificent views of the Adriatic and its many islands that can possibly be imagined.
Beech Forests Here the line of the mountains leaves the shore and goes inland to join the main chain of the Dinaric Alps which stretch down to Lovčen, the “Black Mountain” of Montenegro and thence on to the Yugo-slav-Albanian frontier. Lovčeri itself, that proud guardian of the Adriatic, is covered to a large extent by thick forests ot beech. The climate of these mountains, because of the proximity of the sea, is milder than that of the continental ranges.
Now we plunge into the heart of the Balkan, into that tremendous mountain chain that begins with the Dinaric Alps and ends only on the farther side of the Balkan Peninsula, a thousand kilometers away. These mountain ranges, once the refuge and the nursery of Balkan chivalry and the guardians of national tradition, are now becoming more and more accessible to tourists. Their many rich and varied forests, full of springs and torrents, are rich in holiday possibilities. Tourism is developing little by little; comfortable mountain shelters are no rarity and where they are still lacking, their place is taken by the natural and spontaneous hospitality of the inhabitants. The best known and most up-to-date summer resorts among these mountains are Jajce, Bi-hač, Pale, Stambulčič, Kiseljak, Koviljača, Han Pijesak, Divči-bari, Zlatibor and around the Lake of Ohrid. The great summits and ranges of Vitorog, Ji'enj, Romanija, Trebevič, Ve-lež, Durmitor, šara and Rugovo are to a great extent already
Blood and Battle Field
A World War Chronicle BY IVAN MATIČIČ
From the Slovene by VALENTINE OREHEK
(Continuation)
The two leave me and I resume my seat at the row of instruments installed beside the hut that is reserved for the staff. The incoming messages reveal that the infantry has nothing eventful to report, but that the artillery continues very active. The firing in the enemy lines is increasing and their shells fall ever closer. Far down the line the company’s ammunition dump, is stacked against an escarpment. A shell bursts in its midst and the earth far about shakes in the grip of a series of explosions that leave the air full of flying debris.
This latest calamity breaks all save my connection with the regiment. My electric light, though, is demolished and I am left in darkness. The enemy is operating with high trajectory howitzers that drop their charges almost perpendicularly along our defenses. A strong inclination to desert my post almost masters me, for I am certain that doom hovers near.
The hours drag. It is almost 3 and I am on the verge of dispatching my report when there is a clap like that of thunder. A violent force flings me crashing into my instruments. When I come to, I find myself half-buried in a heap of sand and gravel. I am next conscious of a child’s cry that gives me a start by virtue of its incongruity in this place. Some distance ;away a slight little man whom I recognize as one Štor springs up from the ground where he has been thrown and dashes away. I follow after him into the kaverna, where the sanitary officers are already busy preparing to receive the wounded. Here I come in time to join myself to a rescue party. As we pass the officers’ barracks the childish voice that startled me comes from one of the huts. The lights here have all been extinguished by the blasts and we flash our torches into one of the dark interiors. Within, amid the wreckage and disorder, Adjutant Kolmajer and Scherling, an officer of the pioneers, are writhing in agony on their debris-littered beds. Their voices are strangely altered. A little apart from them Lieut. Col. Montjoj sits slumped over in his bed holding his streaming head. All three are taken up and carried to the kaverna, where I leave them to look after my instruments.
When I return, the lieutenant is lying on the ground. The lieutenant-colonel stands leaning against the earthen wall absorbed in thought. My gaze returns to Kolmajer and I view that person maliciously. Thank goodness, the beast has	got	it so badly	that	he won’t get
out	of the hospital	for	a long time.
When I draw closer I retract my impulsive thought and all my withheld sympathy and more got out to him. His chest is battered and a great chunk of iron bristles from the wound which is overflowing wit a pale watery blood, drenching him and everything near. His face has assumed a livid pallor and his	eyes	are glazed.	He	turns his head
and	his	dying eyes find	mine. I can t
stand the mute appeal reflected therein and lower mine the while my heart constricts and pains me. At that moment I pity him as much as I have ever pitied anyone, and all the hatred I have felt for him drops away like a cloak. The man must be suffering horribly; and then we have known each other from the first Doberdob nights. I look at him again and observe the tensity that has begun to possess his frame.
At intervals he is seized by spasmodic gasps when he retches and brings up blood. A sanitary officer lifts his head to ease him, and Sfiligoj, a surgeon, effects a temporary dressing for his mangled breast.
Beside him Scherling, a lieutenant of the engineering corps, lies cursing and abusing those who strive to aid him. Both his legs are crushed, the injury extending upward to the groin. Never before nor after have 1 heard such cries. His eyes stand out and stringy phlegm flutters from his mouth at every gasp. He swings his arms from side to side, dashing them upon the ground and eluding all efforts to restrain them. His breath whistles sharply between parched lips. He fastens his burning eyes upon the lieu-tenant-colonel and grinds, “You are to blame for this! Why didn’t you let us go into the kaverna? Why didn t you. ha? Why didn’t you! Shame on you, old man!”
The lieutenant-colonel does not look up at the accusation, but continues to rock his bloody head in his hands. The dying man then turns to me and asks feverishly, “Can you get a through connection to the emperor?”
I shake my head negatively, but he follows up his query by asking for Boroevič. When 1 tell him that this, too, is impossible and overmastering rage plunges him into a scathing invective against the rulers and the prevailing order. “You dog of an emperor . . . you rotter . . . you wastrel . . you dirty cur, who doesn’t even
accesible. There are many mountain shelters and refuges and their number is increasing year by year.—South Slav Herald.
Na obrn note
know why he began this cursed w®1, zl You filthy worthless ministers, maf"; civil shals and generals! You swine, Ceiri fatten and gad in Baden, Vienna aD<j Maribor, while we die here for y°u' Answer me, was all this necessary? ^ v ill thousand pities you can’t connect fl* tee boy, for it will never be possible Lj me to tell them hereafter. Come here’ you swine, and view the shambles y011 Se h have made! Oh, you damned scouflj o^e drels! Come here, here, where you jnj a see innocent men die, men whom y0“ kj , have steadily driven to death! Con1® here and see them torn and mangih'I Prai Let them come here and they’ll eaCljajjj their gold and silver awards! . . . ^ | dan ha . . . fields of "Honor and glory • •' ha-ha-ha-ha! and we all torn to pieces-Don’t look so fierce, Podpolkovnik, y°? can’t scare me. Do you possibly thin* for a moment that I still fear anyone'
I don’t give a damn for you, the f1" peror or the devil!
“Look, all of you, and witness h°" young we two are and we must S° down into the grave . . . young men |° the grave ...” he sobs. “Oh, my j”8 . . . blasted . . . how quick it is leavinl me . . . the grave ... so cold . . • s° poisonous . . . oh, how I want to l>ve . . . to live . . . May the emperor Wj damned to the deepest hell, may ®‘ those who have murdered us “ damned!”
Kolmajer’s last cries wind the11'" selves from his tortured lips like a s°
. . . so pleading ... so dying.
“Durst” ... his head sags and he lS gone.
Scherling turns to him with an e?' pression almost stupid working on h|S face. “Kolmajer . . . listen . . . are y° dying? No! No! . . . don’t go yet, wal for me . . . we’ll go together ... let u* rot together,” hysterically, “Kill . . . bah, you hyenas who have Wurj dered us!” he is aware of us, “OU*’
All of yod, every last one of you! • •'
We want to be alone ... we have ou little talk yet . . . before the grav covers us.
“Kolmajer ... do you hear me? wait just a little while,” coaxing1^ “Haven’t w-e been friends? There a| a lot of little things we have to ta> about yet, haven’t we? . . . You dofl^ answer ...” A sanitary officer ap* proaches him, “Away! Don’t touch Oh, why don’t you kill me . . . Get ou ■ Don’t any of you dare touch my le8s I’ll tear him to shreds who tries it'.’
(To Be Continued)
" '—1.—-o——2— ■ ■ -■■■•<■*
The air you breathe during day weighs more than the io° you eat in the same length 0 time.
--------o---------
Man blames Fate for other accidents but feels personals responsible when he makes hole in one.
--------o---------
When a man’s wife gets s she can read him like a book’ it’s time for him to turn over ® new leaf.
-------o--------
Probably Was a Rhinoceros
Adam and Eve were nami11^ the animals of the earth wheJl along comes a rhinoceros. .
Adam: What shall we c» this one ?
Eve: Let’s call it a rhino«' eros.
Adam: But why a rhin°c<
eros?
Eve: Well, because it loo»
more like a rhinoceros th**11
anything we’ve named yet-
V. P. I. Skipper.
 o-----------
And then there is this ap°
to
ryphal note from a German his friend abroad.
Dear Sidney:	,
We have a marvelous $ under Hitler. Not the h^1 of a head of a Jew had beeJt harmed. Atrocity stories abro& are lies.
Your friend,
Abe-
P. S.: Uncle Max, who e* pressed the opposite opini°jj was buried last week.— Magazine of Letters.	^
HERNIA
(RUPTURE CLINIC)
NO SURGERY USED
Polowing conditions also will treated at this clinic: Varicose vjjL hydrocele, fistula, fissure, hemorn* ^ and varicocele. Examination and agnosis FREE!
DR. M. A. BRANDON
426 Broadway Bldg.	Lora*1'1
Clinics are held at Carter Hote ^ Cleveland, O. (every Wednesday "f ternoon) and at the office of Dr. j'V Benedict, 1205 ft N. High St., C°‘V’ bus, O.
Pi
den;
sitia
dm.
36 i
Jed
feč
Daš:
Pon
ali
da
jo,
i’ab
vsi«
\’eg
tor,
I titii di: tan 8o 8e ] Pal ten »ji: Civ tm He Civ
s*
»e
tič]
miš
da
od
rrii
sti
bo
h
ka
»a
Hli
e
kti
de
Priporočila predsednika porotnega odbora
^a glavni porotni odbor se je £o[ni!° več društev naše Jed-vj° 8 ?n ^Uc*i posamezni v zade-pranja denarne pomoči po' vojni prizadetim Špan-Ceiri- Ravno tako glede Lewi organiziranega delavstva ’ lr)dustrijske unije (Commit-ee for Industrial Organizacij 'v ^e^atera naša društva J 6 očejo udejstvovati pri prvo ^rnenjeni in pri drugi omen j e-
b' u^1’ pa niso gotova, da-li 1 Ho to v skledu z našimi ravili. y glasilu od dne 20. ^nuarja 1937 je že bilo pove-n°> da kar se tiče pošiljanja genarja na Špansko, se lahko atra za podpiranje ene ali tamkajšnje stranke, kar seveda proti pravilom naše >«1 A n°^0' ^a®* Jednoti je nam-goj ecVi dobro znano, da se med ,01 asim_ narodom zbira, sklad za nS ar^ nesrečnikom v Španiji, sol (j1 °*3enem ji je pa tudi znano, ve • llabiralci uradno naznanjali r°K^a Se k° dotični sklad po-■	Sam° za tiste, ki trpe
Jv Francovega, Mussolinijema in Hitlerjevega fašizma, za gotovo stranko in po-^10110 stranko. Jednoti je tu-znano, da imata obe stranki gj11 Puške, bombe, plin in dru-niorilno orožje, s katerim . ^0ri ne samo bojevnike, am-4 * tudi nedolžne otroke, ma-. in stare ljudi in uničuje p.1, lastnino na obeh straneh. T)>Vl*.na v°jna ni boj naroda °ti narodu. Ni branitev lastil .dežele in domov, naroda.
§ ne vojne, in sedanja na y‘ I u kem je ena, so povzročeni ti, Vsled nasprotujočih si poli-;; ;?lh strank, nasprotujočih si * Oljenj v lastni deželi, in ker lle morejo zlepa domeniti, gabijo za orožje, da na tak J111 uveljavijo njih principe njih obliko vlade. Je pa veif '^dnota morda proti člo-(]a °liubnemu delu in hoče mor-0(j kazati, da se ne bi smelo ^ strani našega članstva po-sk^i za hrano, obleko in b0. 0 nesrečnim gladnim ne-jnJevnikom, ostarelim ljudem ]j JJ^olžnim otrokom tam? Ni-1)a.°r ne! Vse, kar zahteva ^ ‘l Jednota, je, da ne dela-■ j - razlike, ker princip naše 3o K jj(j ‘]ote! je : “Pomagaj tistemu, (|e°1 Potrebuje pomoči, ne gle-gjj na njegovo narodnost, ver-Prepričanje ali politično pričanje.”
g 1 a zlati in pravični princip, enrv, se ne morej0 ponaša-bt„\8e naše druge slovenske itl S*G organizacije, je edino i^avo, samaritanstvo in na je .Sll:i0 lahko ponosni vsi brat-beii'1 Ses^re naše Jednote. No-Va !'ri naši Jednoti, ne društ-De Posamezniki, ne samo da °do kršili pravil, ako pokor^ ° *la tak način nesrečnice^ na ^Panskem, ampak bodo . I tej,e lzPolnjevali željo naše ma-I Pri ,f^e^note. Imamo več ne-I	organizacij,	ki 0-
C'I ajj v Jajo tako delo usmiljenja, to j boi najb°lj zanesljiva in naj-I brJ. n,ePristranska se mi pa zdi
I	bdečega	križa
fe| Cross) Ameriški rdeči jff }]U^’ katerega predsednik je ^00 ,^re<^sec*nik Franklin D. jdi gi,	poroča v uradnem
'■1 u The Red Cross Courier, ■»i ^ruarja 1937 na stra-""Ir IneC* drugim tudi to: — .Jenje, pomanjkanje in 0DuU+Čvnost °trok v po vojni siJ.^ni Španiji je vzbudilo 'atije Ameriškega mladin-flar a r^e^eSa križa, kateri je Ol *1,000 iz Narodnega Vsot. lns^ega sklada, in katera W a S.e Porabila za nakup 10» I drJ10, *n °bleke. Kot v vseh 8a 1 vslučajih pomoči Rdeče-Vgot-	^paniJ1’ ko tudi ta
^e.,a enakomerno razdeljena ^^P^tnjoče si pokrajine.
*<ieč1 -6 na to’ Ameriški cije'' riz ni povzel nikake ak-igl i)0rri Zf ,zbiranje sklada za od-Ura(|0t:	paniji, je Narodni gl.
vseeno sklenil porabiti 36
civilni
tere
iy
tisoč dolarjev za to svrho. Od te vsote sie je poslalo $10,000 Mednarodnemu odboru Rdečega križa, ostalo pa se je rezerviralo, da se porabi za izselitev in repatriacijo naših (ameriških) državljanov. Vsi prostovoljni prispevki pa, ki se izroče lokalnim postajam Rdečega križa ali ako so poslani na gl. urad za odpomoč Španiji, bodo poslani Mednarodnemu odboru, kateri sedaj uspešno deluje v Španiji, in kateri ima urade v središčih, kontroliranih po vladi, in v onih, pod kontrolo vstaših nacionalistov.” Kar se pa tiče sodelovanja društev pri organizaciji C. I. O., je pa žei povedal glavni odbor na svoji seji ta mesec.. K sklepu gl. odbora imam še dodati jaz to, da se je gl. porotni odbor pred časom že bavil s slično zadevo. Na zapadu so bili člani društva organizirani v U. M. W. of A. Ni pa bila ta unija vsem po volji, (kot ni po volji vsem sedaj A.
F. of L., in gredo v takozvano Lewisovo organizacijo). Ustanovili so Western Miners Union, češ, da prva ni bila zadosti progresivna itd. Člani so delali na podlagi še nepotečene pogodbe, člani nove pa so šli na štrajk. Velika večina pri društvu je pristopila v novo unijo in, ker so bili uradniki društva člani prve, so jih enostavno odstavili iz uradov. Dogodilo se je celo to, da so delavci šli proti delavcu, naši lastni bratje proti lastnim bratom celo z orožjem, s puškami. Delavsko vprašanje še z daleka ni rešeno tukaj. Kdo ga bo rešil, katera delavska unija bo imela največ uspeha pri tem, je za enkrat še vprašanje. Ravno sedaj, ko najbolj krvavo potrebujemo skupnosti, smo delavci razdeljeni na dve strani. Kot zasebnik sem 100% za C.
L O., nikakor pa ne bi priporočal, da bi se mi člani ali društva uradno vtikali v taka vprašanja. Obenem pa se mi zdi primerno in celo potrebno, da se potom našega glasila v obliki dopisov tudi taka vprašanja razmotrivajo. Ta moj dopis naj služi za odgovor vsem, ki so se obrnili na gl. porotni odbor v zgoraj omenjenih zadevah.
Anton Okolish,
preds. gl. porot. odb. JSKJ.
dopisT
S pota.
Glas slovenskega petja in godbe sega daleč. Te dni sem prejel pismo rojaka J. Bren-ceta iz Mill Iron, Mont., v katerem izraža željo, da bi mu poslal podatke od radio oddajne postaje v Hibbingu, Minnesota, namreč čas kdaj igra Franka Smoltza orkester in kdaj pojejo slovenske dekleta Baraga, Praznik, Sheplove itd. Seveda sem mu drage volje sporočil te podatke.
Ko sem se pred kratkim za malo časa mudil na Elyu, sem videl, da živahno grade novo poslopje, takozvano County Building. Tam imajo zdaj tudi precej veliko in moderno gledališče. Mesto se širi, kar posebno jaz opazim, ker poznam mesto že desetletja. Mesti Tower in Ely imata to u-godnost, da rudniška družba ne more pričeti z odprtimi rudniki, zaradi trdih plasti rude, katero rabi za primešavanje mehkejši. Zato posebno Ely dobro napreduje. Ima veliko mestno hišo, bolnišnico in več lepih šol. V bližini je tudi poslopje oziroma glavni urad J. S. K. Jednote. Tam imajo tudi Jugoslovanski narodni dom z lepo knjižnico. Slovenci v mestu imajo razne trgovine, gostilne in obrti.
Matija Pogorelc.
Finleyville, Pa.
Ne vem, kje bi začel, da bi bolj zadovoljil naše sosedne rojake, posebej pa še člane
društva sv. Frančiška, št. 148 JSKJ. Najprej naj omenim, da je bilo na seji tega društva, katera se je vršila 14. februarja, sklenjeno, da se na 17. aprila, priredi društvena veselica. Ta veselica se bo vršila v S. N. Domu na Hackettu, Pa. Kaj več o tem bo še po-ročano.
Kar se tiče dela v tem okraju, je slabo. Dela se po dva ali tri dni v tednu, tako da je na najboljšem koncu zanič. Seveda, to ni nič novega, ker taka je že stara navada. Tisti pregovor, ki pravi, da potrpljenje je božja mast, da pa so reveži tisti, ki se morajo z njo mazati, je še vedno resničen.
Pred časom smo imeli v tej okolici velik sneg in po nekod je tudi bilo nekoliko povodnji. Pa smo se nekoč zbrali trije rojaki in se drug drugemu pritoževali zaradi pomanjkanja denarja. Eden je trdil, da je njegov denar pod snegom, drugi je za svojega sodil, da je pod vodo, jaz pa sem za svojega povedal,’ da je pod “sla-tom.” Zdaj se gre za to, kdo bo prej prišel do njega.
Frank Pernishek.
meglo in oblake. To je menda vzrok letalski nereči, o kateri sq listi pred par tedni poročali. Novo letalo je bilo na prvi poti in, ko se je dvignilo nad oblake ter zagledalo sonce, mu je od veselja srce počilo. To pa je bilo slabo, kajti letalo je cmoknilo v zaliv San Francisco in potegnilo v hladni mokri grob s seboj pilota in vse potnike, skupaj enajst 0-seb. Eksperti se niso mogli zediniti, kaj je vzrok omenjeni nesreči, torej je moja domneva in razlaga prav tako dobra kot katera druga.
Pa naj bo dovolj za danes. Ob priliki pa se spet oglasim iz sončne Californije, ker u-pam, da ni več daleč čas, ko postane sončna tudi v tem kraju. Pozdrav vsem čitateljem Nove Dobe!
Albino Slavec, član društva št. 21 JSKJ.
La Salle, lil.
Vedno je kaj novega po raznih slovenskih naselbinah, toda v javnost se poroča le malo ker nas je večina takih, ki imamo preokorne roke za pisanje. Tu v La Sallu imamo že od 23. januarja “sedečo stavko” pri M. & H. Zinc Co. Po tej stavki je prizadetih večje število Slovencev, med njimi tudi člani društva Danica, št. 124 JSKJ. Stavka se je pričela pri topilnicah ali plavžih in je takoj postala efektivna tudi v drugih oddelkih omenjene družbe. Podpisani in precejšno število drugih Slovencev smo bili zaposleni v premogovniku, ki je last iste kom-panije. Družba je ves, producirani premog rabila pri svojih plavžih in, ker je stavka u-stavila ves obrat tam, je enostavno ustavila tudi obrat premogovnika; Po stavki nas je prizadetih 156 premogarjev, pri plavžih in sploh v tovarni pa okrog 900; skupaj torej 0-koli 1100 delavefev. Zahteva delavcev je 25% povišanje plač in izplačilo tako zvanega “common stock-a,” ki ga posedujemo večinoma vsi prizadeti. Ko pišem ta dopis, še ni nobenega zpaka, da bi bila stavka v kratkem končana. Naj omenim, da smo delavci 100-procentno organizirani, imamo tako zva-ni “check off” sistem in od kompanije podpisan kontrakt.
Čital sem zapisnik letnega zborovanja glavnega odbora, v katerem sem zapazil zaključek, tikajoč se mladinske konvencije, ki po mojem mnenju ni povsem umesten. Določeno- je, da, mora vsak član ali članica mladinskega oddelka, ki hoče postati delegat na letošnji mladinski konvenciji, pridobiti tekom kampanje vsaj 30 novih članov. Meni se zdi, da je bila določba za zadnjo mladinsko konvencijo boljša, ker je postal delegat tisti, ki je v skupini društev dobil najvišje število novih članov. Nekateri so jih dobili pod 30, drugi pa več. Mi smo na zadnji konvenciji imeli svojo delegatinjo, za prihodnjo pa ne vem, kako bo. Že zdaj se nekateri izgovarjajo, da 30 novih članov ne bo mogoče dobiti, če bi jih bilo pa samo 29, kandidat ne more kvalificirati. Mladini ni toliko za tistih 50 centov nagrade, pa naj bi bilo tudi tridesetkrat 50, pač pa se veseli zabave, ki jo nudi mladinska konvencija. Mislim, da bi bilo po starem sistemu več zanimanja in več uspeha. Te vrstice sem na-p'sal z dobrim namenom za korist organizacije in ni moj namen nikogar žaliti. (Sobrat Vogrich ima popolno pravico, da pove svoje mnenje. Tudi na zborovanju glavnega odbora so bila mnenja različna z oz!rom na kvalificiranje kandidatov za delegastvo na mladinski konvenciji. Debata glede mladinske konvencije je bila zelo dolga in vsestranska. Glavni odbor se je zavedal, da sistem, ki je bil končno sprejet
ti
cerim
Pri
bodo
3l>
1>S[
Sacramento, Cal.
'Spomlad se nam bliža tu v Calif orni ji. S pomladjo pa se začnejo oglešavati ptički, zato ni čudno, da se je oglasil tudi Slavec. Precej časa me je vzelo, da sem skoval ta dopis, zato upam, da ne bo zašel v u-redniški koš.
Kot ptič se preseljujem iz kraja v kraj. Rad bi se večkrat oglasil iz raznih krajev, pa se bojim uredniku Nove Dobe napravljati preveč dela. Vem, da so moji napisi pomanjkljivi in polni napak. Zato, če bi imeli napraviti uredniku preveč dela, naj jih kar pošlje v uradniški koš, pa mir besedi.
Rad bi nekoliko opisal Cali-f orni j o, ki uživa sloves naj-lepše države v naši republiki. Na vzhodu si to državo predstavljajo kot polno oranž in pestrega cvetja, ki cvete poleti in pozimi. Država je seveda velika, po velikosti druga v naši Uniji, in vsled tega so klimatične razmere v državi vseh vrst. Mi tukaj v tem kraju ne vidimo v tem času cvetja. Zdi se mi, kot bi bil jaz edina roža, ki cvete pozimi v tem kraju, pa še tista trnjeve vrste, kakršne najdemo po pustinjah. Razmere so tu znatno boljše kot so bile pred par leti. Upam, da se bodo še zboljšale vsaj v toliko, da bo mogoče odpotovati tistim, ki tako želijo. V Californiji je namreč tisoče ljudi iz vzhodnih držav, ki bi se radi vrnili nazaj, pa vsled pomanjkanja zaslužka nimajo sredstev za to.
V okolici Sacramenta je v poletnem času precej dela, posebno kadar obratujejo tovarne za konzerviranje s polno paro. Delo v tovarnah konzerv je precej težko in včasih je treba delati dolge ure. Pravega reda v tem oziru ni; včasih je treba delati nepretrgoma 16 do 18 ur na dan, drugič pa je dela samo za par ur. Tako človek nikoli ne ve kdaj se bo vrnil z dela, zjutraj ali zvečer. Ko pa nastopi zima, smo pa vsi brez dela. Dela ni za dobiti, tudi če bi ga človek hotel kupiti. Ljudje bi morali biti ustvarjeni kakor medvedi, da bi lahko brez jedi prespali dolge zime v svojih brlogih.
Zima je v tem kraju precej hladna in mokra. Ce bi kdo iz vzhodnih krajev prišel sem iskat gorkote in sonca, bi se zelo prevaril. Seveda jaz ne morem govoriti o vsej Californiji, ki je tisoč milj dolga, ter sega na sever do Oregona, na jug pa do Mehike. Mesto Saera-mento j-e v severnem delu države. Poleti je sonce tu zelo toplo, pozimi ga pa malokdaj vidimo. Kdor bi ga hotel videti, bi se moral povzpeti nad
za letošnjo mladinsko konvencijo, morda ne bo vsem ugajal, vedel pa je tudi iz izkušenj, da je bil sistem za prvo mladinsko konvencijo po nekod ostro kritiziran. Na vse strani pa je nemogoče ustreči, če se hoče obdržati izdatke v primernih mejah in obenem zagotoviti primerno korist organizaciji. Prejšnji sistem je bil eksperiment in sistem za letošnjo mladinsko konvencijo je eksperiment. Kateri je boljši, bo pa pokazal izid kampanje. Op. ured.)
Naj še omenim, da je naše društvo “Danica” precej prizadeto vsled stavke, poleg tega pa še vsled bolezni. Že več časa imamo po tri ali več članov na bolniški listi. Člane in članice našega društva prosim, da se bolj številno udeležujejo mesečnih sej. Kdor še nima novih pravil, naj pride na sejo ali pa na moj dom, da jih dobi.
Priporočljivo je tudi, da se potrudimo in pridobimo kaj novih članov za naše društvo, da bo napredovalo. To je naša, dolžnost napram organizaciji. Moja soproga Mrs. Mary Vogx-ich je bila prva, ki je v tem, letu pridobila čvrstega novega člana v naše vrste. Skušajmo jo posnemati v tem, da vsaki pridobi vsaj enega novega člana za odrasli ali mladinski odlelek. Za pridobitev novega člana plača Jednota tudi lepo nagrado. Čitajte v Novi Dobi seznamek nagrad, ki jih Jednota daje za nove člane, ki se zavarujejo za različne vsote. Vsaki naj stori nekaj, pa se bo v skupnosti mnogo poznalo. Za dobro organi zacijo kot je naša ne moremo biti nikdar preveč aktivni. Bratski pozdrav! — Za društvo Danica, št. 124 JSKJ:
Matt Vogrich, predsednik.
40 leti in sicer na Ely, Minn. Tam je delal kakih 10 let, nato nekaj let v Evelethu, potem pa je prišel na Kitzville, kjer je živel kakih 25 let. Pri društvu ni bil nobenem. Tukaj zapušča sina Ludvika, brata Johna, dve sestri in več drugih sorodnikov. Prirejen mu je bil lep pogreb. Pokopan je bil po katoliških obredih na Maple Hill pokopališču v Hibbingu. Doma je bil iz Sodražice pri Ribnici, kjer zapušča še živečo ženo in eno omoženo hčer. Naj mu bo lahka ameriška gruda!
Kakor že omenjeno, so za pokojnega "Bartela preskrbeli njegovi sorodniki lep in dostojen pogreb. Toda zgodi se, da umrje rojak, ki nima niti društva, niti denarja, niti sorodnikov, in v takih slučajih imajo tuji ljudje stroške in sitnosti z njim. Zato je za vsakega rojaka priporočljivo, da se pridruži dobri podporni organizaciji, kot je naša J. S. K. Jednota, dokler je zdrav in v pravi starosti, da je v slučaju smrti vsaj za. pogrebne stroške in morda še nekaj ostane za družino ali sorodnike. — Pozdrav vsem članom J. S. K. Jednote, posebno pa članom društva št. 112 JSKJ v Kitzville, Minn.!
Ignatz Musec.
Iiarberton, O.
Članom društva sv. Martina, št. 44 JSKJ naznanjam, da je bilo na letni sepi sklenjeno, da naše društvo priredi veselico. Odboru je bila dana polna moč, da preskrbi dvorano in odbor je isto dobil za 1. maja 1937.
Vedno pozivamo člane in članice našega društva, da bi v večjem številu posečali društvene seje, da potem ne bi mogel nihče reči, da odbor dela, kar hoče; pa ne zaleže dosti. Vsemu članstvu je znano, da smo bili prosti društvene naklade v mesecu decembru. Vsem članom je bilo pa tudi znano, da je bilo sklenjeno, da kdor se ne udeleži letne seje v decembru, plača 25 centov v društveno blagajno. Zdaj je pa odbor vsega kriv!
Članom, ki so po tem društvenem. sklepu prizadeti, naznanjam, da je bilo na seji 24. januarja ponovno sklenjeno, da je tisto globo treba plačati, in da kdor ne more plačati vsega naenkrat, lahko plača v šestih mesecih.
Na seji 24. januarja smo debatirali tudi glede veselice, toda zaradi male udeležbe od strani članov nismo prišli do povoljnega zaključka. Tako smo vso zadevo preložili na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 28. februarja.
Pri tej priliki naj omenim, da se je tu ustanovil mladinski pevski zbor “Barbertonski Slavčki,” katerega vodita Me, L. Šeme iz Clevelanda in Miss Mary Gorenc iz Barbertona. Prvi koncert so imeli 7. februarja in udeležba je bila tako velika, da sploh nismo mogli vsi v dvorano. Koncerta so se udeležili tudi mladinski pevci iz Clevelanda. Člani in članice, ki želijo, da bi se njihovi otroci učili lepih slovenskih pesmi, naj jih pošljejo ob sobotah popoldne ob treh v dvorano društva Domovina. Sprejema se otroke v starosti od 6.. do 14. leta.
K sklepu pozivam člane in članice, da kar mogoče številno pridejo na prihodnjo sejo 28. februarja. Tam bodo dobili tudi nova pravila, kateri jih še nimajo. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 44 J. S. K. J.:
John Klančar, predsednik. !
St. Louis, Mo.
V nedeljo 28. februarja nas bo posetil jugoslovanski poslanik v Washingtonu dr. Kon-statin Fotič. Ob eni uri popoldne se bo pričel banket, na katerem bodo med drugimi navzoči governer države Missou-(Dalje na 6. strani.)
McIntyre, Pa.
Ker navadno vsak dopisnik začne z delom, naj bo še meni to dovoljeno. Tukajšnji rov št.
2 obratuje vsaki dan in noč, in sicer 35 ur na teden. Tu ni brezposelnih in delo se je do-zdaj lahko dobilo. To pa ne pomeni, da nam gre sijajno, ker zaslužek je slab in zelo pičel. Pač za silo izhajamo, na kake prihranke za deževne dni pa ni za misliti.
Kar se društvenega življenja tiče pa dosti napredujemo, na-vzilc slabim časom. Naše društvo “Vilhar;,” št. 207 JSKJ, je v par letih obstanka podvojilo svoje članstvo v obeh oddelkih, in to v taki mali naselbini. Pri tem imajo največ zaslug sledeči sobratje:	Frank	Urbanich,
bivši tajnik, Andy Gombach, sedanji zapisnikar, in Vincent Yaksetich, bivši podpredsednik in sedanji predsednik.
Pri tej priliki mi je poročati žalostno novico, da je tu preminila, za pljučnico dobra članica našega društva “Vilhar,” sosestra. Alojzija Kostelc. V Ameriki je bivala 23 let, in sicer največ v tem kraju, in k društvu JSKJ je spadala 13 let. Rojena je bila v vasi Rožno pri Rajhenburgu na bivšem Spodnjem Štajerskem. Tukaj zapušča moža in dva sina ter eno hčerko, ki je še v detinskih letih in bo gotovo zelo pogrešala dobro mamico. V starem kraju pa zapušča sivolaso mater v častitljivi.starosti 94 let ter dva brata in tri sestre. Nekje v Ameriki zapušča se-stričino.
Pokojnica je bila vesele narave in priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. To se je pokazalo tudi ob njenem pogrebu. Krsta se je komaj videla iz cvetja, ki so ji ga v zadnji pozdrav poklonili prijatelji. Razume se, da se je tudi društvo “Vilhar,” št. 207 JSKJ spomnilo svoje pokojne članice s šopom svežega cvetja. Pogreb se je vršil po katoliških obredih na pokopališče v Indiano, Pa. Udeležba pri pogre-
bu je bila zelo velika, tako od članov in rojakov kot od dru-gorodcev. K pogrebu je prišlo tudi večje število Slovencev iz Homer Citya, Pa. Pokojnico bomo pogrešali tako pri društvu, kakor zasebno ter jo bomo ohranili v lepem in častnem spominu. Žalujoči Kostel-stelčevi družini pa naj bo na tem mestu izraženo iskreno sožalje.
Anton Modic.
Iiarberton, O.
Člane društva sv. Martina, št. 44 JSKJ pozivam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 28. februarja. Kdor še nima pravil, jih bo lahko dobil na omenjeni seji, ali pa če se oglasi zanje na tajnikovem domu.
Člani so prošeni, da naj se bolj številno udeležujejo društvenih sej, da ne bodo prihajali na seje skoro sami uradniki. Dalje opozarjam člane, da naj spoštujejo in upoštevajo društvene sklepe. Društveni sklep velja za vse člane enako; jaz ga moram upoštevati kot vsak drugi član. Ako kdo ni s kakim društvenim sklepom zadovoljen, naj se ne jezi na tajnika. Tajnik sam ne more nič odločiti, ampak mora upoštevati sklepe, katere sprejme večina na seji.
To omenjam, ker je bilo od društva sklenjeno, da člani, ki se ne udeležijo seje meseca decembra (lanskega) plačajo po 25 centov v društveno blagajno. Na seji meseca januarja je bilo sklenjeno, da kateri ne bi hotel plačati omenjene kazni za neudeležitev na letni seji, se ga mora po šestih mesecih suspendirati.
Člane prosim, da pridejo mnogoštevilno na prihodnjo sejo, da se nekoliko pogovorimo
0 kampanji za mladinski oddelek. Spodobilo bi se, da bi naše društvo letos poslalo na mladinsko konvencijo dva delegata.
Mlade člane, katere bi veselilo, da bi ustanovili baseball, prosim naj pridejo na sejo 28. februarja, in se mi prijavijo. Vsakega prijavljenega bom zapisal in na ta način bomo videli, koliko jih je, katere ta sport veseli. Potem se bomo en večer sestali in se o zadevi pogovorili. Bratski pozdrav! — Za, društvo št. 44 JSKJ:
John Opeka, tajnik.
Waukegan, III.
Kdor izmed članov društva sv. Roka, št. 94 JSKJ še ni dobil novih pravil, naj pride ponje na prihodnjo sejo.
V nedeljo 14. februarja smo zopet kegljali. S tem se zabavamo, da nam hitreje čas mine, ki nam preostaja. V kegljanju smo postali zelo aktivni. Kaj vse bomo še napravili, bom poročal prihodnjič. Rezultat kegljanja je bil sledeč:
YANIGANS: A. iPrimc, 378; J. Terček, 331; V. Gosar, 466; M. Ogrin, 419; F. Zorc, 376...
ODBOR DRUŠTVA ŠT. 94: A. Kobal, 256; M. Jereb, 227; J. Jelovšek, 430; F. Belec, 330; A. Stanovnik, 413.
Bratski pozdrav!
Anton Stanovnik.
1	_____
Hibbing, Minn.
Iz te naselbine se že dolgo ni nihče oglasil, torej naj jaz napišem par vrstic. Zimo imamo še zadosti dobro, ni prehudega mraza, snega pa imamo toliko kot ga že dolgo ni bilo. Z delom gre še tudi zadosti dobro, to je, vsaj za 50% boljše kakor prejšnja leta. Za spomlad obetajo dosti dela. Za zdaj pa ne svetujem nikomur hoditi sem za delom, ker se še vedno dobi kak “štapar,” ki išče delo.
Tu je umrl dobro znani rojak Rafael Bartel, star 74 let Bil je dober človek in spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Iz starega kraja je prišel pred
0301=10]
[ocaos
Knot Hamsun:
BLAGOSLOV ZEMLJE
(Prevedel BndoK Kresal)
QHSXOl
[OESSOEi
ioeeioeo
Fran Milčinski:
O kletbi in pomladku
Vlaki so hudičev tempelj. Kadar se peljem z vlakom, vsakikrat notri mrgoli pijancev in kolnejo jako neizobraženo. Zadnjič je eden zaklel: ‘Prmejkrščenkrvavgajžlan-duš!!”
Še pero je sram in se je upiralo, ko je| pisalo to kletvico, dvakrat sem ga moral zamenjati z novim — naj bi slavno založništvo tega ne prezrlo pri honorarju!
“Prmejkrščen itd., itd., itd.!” Jaz mislim: to je na vsak način preveč, in je'bil skrajni čas, da se kaj ukrene, n. pr. kaki koraki ali kaj sličnega.
V šolah imajo sedaj nekaj, čemur pravijo “Pomladek.” — Hvala Bogu: vsaj ta Pomladek se je pričel pečati s kletbo! Imam pa vanj popolno zaupanje — moj naj starejši je odbornik pri Pomladku in je star dvanajst let, o svetem Kresu jih bo trinajst.
Pomladek je društvo ali bratovščina med šolarji in jih veže svečana obljuba, da bodo vztrajno in svečano dihali zrak in se usekovali in da bodo še to in ono. Iznašli so to reč Amerikanci in pravijo, da gre tod najsigurnejša pot k uspehu. Potem so se zanimali za reč v Beogradu in so jo ukazali in je mladina jako navdušena in zbira denar in ga pošilja centrali v Beograd — v Beogradu se radi zanimajo za stvari in jih ukažejo, ki nosijo kaj denarja.
Morebiti je ta denar taksa za dihanje in usekovanje in za to in za ono— tega ne vem natanko.
Toda žive pametni ljudje še drugod in ne le pri centrali in ima n. pr. moj najstarejši jako pametnega profesorja. Ta je rekel:	V	centralo	naj gre
samo polovica denarja, v Beogradu so že vajeni, da se roba po poti unese; polovica naj ostane tukaj za lastne potrebe Pomladka in bomo napravili lep poučen izlet!
Kakor rečeno, moj fant je blagajnik in ne bi mogla biti blagajna v boljših rokah in je Pomladku le čestitati.
S hvalevredno vnemo je posvetil blagajni vse svoje mlade sile in se z bistrim očesom ozrl po virih. Opazoval je življenje in ni mu ostalo prikrito, kako bi lahko domovina mili kraj tonila v samem bogastvu in izobilju, če bi se vsaka kletvica izpremenila v valuto.
Uvaževal je to in potem je razpisal za Pomladek davek na kletbo v prid blagajni: za vsako kletvico dinar!
Misel sei mi ni zdela slaba. Tak davek je socialen. Ako se stvar globlje preudari, spada kletba med razkošje, davek na razkošje pa je jako socialen. Med nepogrešne potrebnosti vsakdanjega življenja ne spadajo kletvice, ni jih treba ne za telesni ne za duševni blagor. Zaradi davka na kletbo ne bo nikomur prikrajšana stanu primerna prehrana, nego so kletvice kvečjemu užitek, ki se mu človek brez škode tudi lahko odreče. Kdor se mu ne odreče, pa plačaj! Mislim, ta reč je poštena, taki bi morali biti vsi davki! In je moralično stran tega davka pozdraviti še povrhu in sem bil jako vesel in, sem dejal: Zdaj je reč v pravem tiru, mladina je naš up in naša bodočnost, kmalu bo odklenkalo krščendušu in se bo človek zopet upal sesti v vlak brez bojazni, da ga bo tiral sopotnikov brezbožni jezik naravnost vragu v žrelo.
Prvi je plačal davek na kletbo v Pomladkovo blagajno gospod profesor, pa mu ga prav za prav ni bilo treba, toda ga je plačal iz proste volje in zaradi dobrega zgleda. Rekel je bil v primerni zvezi: “Naj te koklja brcne!” Moj najstarejši, namreč ta, ki je blagajnik, je gojil dvome, ali je to
sg-.r-f . J'—
se je zakregal: “Sakramenski pobje, ali ste od vraga?” in je potem tudi plačal dinar v blagajno.
Izlet je zdaj zasiguran! —
Moj fant je ptič, latinščina mu ne gre posebno, ali za Pomladek, mislim, da je izborna moč, Amerikanci ga bodo veseli.
Zastran vlakov seveda, se mi zdi, bo še nekaj časa vse ostalo tako, kakor je.
-------o-------
Blaž Jurko:
Moje dogodivščine
VOŽNJA NA OJESU
Na Vidmu smo imeli uradno konferenco. Pozno smo obedovali, še posedeli par uric in se razšli na domove. Mene so povabili tovariši Sevničani k sebi na kočijo, ki je bila last mesar-ja in gostilničarja.
Mlada vranca sta bila spočita, prekrepko sta potegnila. Voz pa je bil preobložen, devet ljudi nas je bilo na njem. Ni bilo čuda, da se je rajdnik uprl in je odpovedal službo.
Jaz pa sem stal na sredi kozla. Splašena konja sta zdirjala, zavora ni prijemala, to so zijali pasažirji, štirje so se pognali z voza v jarek. Kočijaž je obupal.
Zadnji podel je drčal nai*o-be po cesti, priprega je skočila v galop, bliskale so se podkve. Ženske so zakričale, padle z voza in za njimi je planil še kočijaž.
Ostal sem sam, čepeč na Škarjah ojesa, držeč vajeti v rokah. Zdivjani živali sem hotel z mirnimi besedami ukrotiti. Kakor blisk je šlo mimo jarkov, mimo obcestnih kamnov. Podkve blisk mi je zbil klobuk z glave. Sam Bog naj mi pomore !
Kmalu se umiri prvi konj, za njim preide v brzi trab tudi tovariš. Oba težko sopeta. Oprezno se vzravnam v stojo, preple-žem kozla in zlezem na cesto, vesel, da sem otet. Brž hitim gledat, kaj in kako je s sopotniki. Vidim, da so blazine odpadle, in zadnji podel je drsel po tleh. Nič hujšega! Tako srečam hitečega hlapca-kočija-ža, ki je robantil in klel na vso sapo. Kmalu se približa še ostala družba, drug drugemu čestitamo nepoškodovani.
Nespametni hlapec pa se jame sirovo hudovati nad zbeganima konjema in gorje! Planili sta živali kvišku in pričela se je pravcata peklenska dirka brez vižarja. Kočija se je odtrgala, ko je zadela ob kilometrski kamen. Kozel je skakal konjema po nogah, zato sta se še hujše splašila. Štrange in vajeti so ju teple po bokih, oje se je zlomilo!
Zdivjani živali sta pribežali domov z uničeno opremo. V Gospodar mesar je pri priči pognal hlapca iz službe in ugibal, kako bi vso to stvar najbolje izkoristil. In je naperil hudo tožbo proti meni, domačim udeležencem je prizanesel.
Stopil sem do njega, da bi se lepo pobotala, pa je zahteval celih osem sto kron! Ugotovil pa sem, da je bilo resnične škode polovico manj. Zadeva je bila izročena torej sodišču.
Tam so mi predočili paragraf, ki veli:
“Potnik naj se ne vmešava v voznikove posle,!”
Zagovarjal sem se z izjavo, da sem zlezel zato na kozla in škarje, da bi umiril konja, saj bi se bila sicer zgodila vse večja nesreča. Živali pa je splašil bedasti hlapec.
Mesar pa je tarnal pred sodnikom, ki je končno predlagal poravnavo, škoda je bila cenjena na sto šestdeset kron Polovico sem plačal sam, polovico pa ostala družba. Zviti mesar je zadovoljen z izidom spravil denar. Kujon!
Komaj pa je minilo mese< dni, sem prejel nov poziv. Kei
A čemu si je Elizej zdaj toliko prizadeval in tako pridno dela na poljih domačije? Bog naj bi' vedel, morda je imel pri tem kak namen! Nekaj kmečkega častihlepja je pač tudi on imel, zaostajati ni hotel. Poleg tega pa ni nič škodilo, če je bil na dan, ko je spet zapuščal rodni kraj, z očetom dober prijatelj. Tako je in^el, resnici na ljubo rečeno, v mestu različne majhne dolgove in bilo bi dobro, če bi se jih mogel rešiti. To bi pomenilo spel nov velik kredit. In tu ni šlo samo za en stokronski bankovec, za več, za nekaj, kar je bilo nekaj.
Elizej ni bil neumen, o, še dolgo ne, bil je celo po svoje zvit. Brž ko ne je očeta videl, ko je šel v hišo, in je vedel, da v tem trenutku sedi pri oknu in gleda ven. če se je torej Elizej prav posebno trudil pri delu, mu je bilo morda to prav zdaj v dobro, pa saj se s tem nikomur ni zgodila kaka krivica.
Elizej je imel na sebi nekaj prefinjenega, najsi, je že bilo karkoli, a hkrati tudi nekaj izprijenega, kakor nekaj razdrtega, hudoben ni bil, pač pa zakrknjen. Ali mu je pretekla leta nedostajalo močne roke? Kaj je mogla zdaj mati storiti zanj? Samo še pomagati. Z velikimi sinovimi načrti za bodočnost jo je bilo mogoče slepiti, tako da mu je pri očetu dajala potuho. To je mogla.
Toda Izak se je zaradi njenega vedenja, da je vlekla z Elizejem, nazadnje zjezil; po njegovem mnenju načrt s širokim razgledom nikakor ni bil tako slab. Danes, ko se je vračal domov, je celo popustil izkušnjavi in ustavil konja, da bi kar na hitrico z veščim očesom pregledal zanemarjeno naselbino: pod delavnimi rokami bi utegnilo iz tega še kaj zrasti. — Zakaj da se ne bi lotil? je zdaj vprašal Inger. Za Elizeja ima še toliko srca, da mu hoče pomagati? — Ah, če imaš zanj kaj srca, tedaj pred njim več ne imenuj Širokega razgleda, ga je zavrnila. — Tako. — Ne, kajti on ima veliko večje misli kakor mi.
Saj Izak si s svojo stvarjo sam ni bil docela na jasnem, torej ni mogel tako prepričevalno važno govoriti, ampak jezilo ga je, da je prišel s tem načrtom na dan in da je tako neprevidno odkrito govoril, zato ga ni opustil. Naj stori, kar hoče, je iznenada dejal Izak. In spregovoril z glasnim grmečim glasom, nalašč za Inger, če bi slučajno ne slišala. Da, le kar glej me, toda zdaj ne rečem nič več. Tam je šola in samo pol pota je do vasi in do nas in vse na kupu, kakšne velike misli so to, ki jih ima? S takšnim sinom, kakršen je on, bi lahko od lakote umrl, kaj je mar to boljše? Ampak zdaj vprašam, kako je to, da more biti nepokorno moje lastno meso in kri proti — mojemu lastnemu me3U, krvi? — Izak je molčal. Zavedal se je dobro, da je bilo tem slabše, čim več je govoril. šele zdaj je mislil sleči nedeljsko obleko, v kateri je šel v vas; ali1 ner spet se je premislil in je hotel ostati tak, kakršen je bil, — kaj neki je s tem nameraval? Poskusiti moraš, da prideš z Elizejem na čisto, je dejal potem. — Inger je odgovorila: Najbolje bi bilo, če mu ti sam poveš. Mene ne posluša! — Kajpada, Izak je bil glavar vseh, 110, to si je mislil. Elizej naj samo poskusi ziniti! Pa naj je bilo, da se je Izak bal poraza — zdaj se je umaknil in dejal: Da, to bi lahko, lahko bi mu sam povedal. Toda ker imam toliko drugih stvari opraviti, moram zdaj na kaj drugega misliti. — Tako? je začudeno vprašala Inger.
Tako se je Izak spet odstranil, šel samo do meje posestva, toda vsekakor je šel. Zelo skrivnosten je bil in je hotel biti sam. Stvar je bila ta, da je prišel danes s tretjo novico iz vasi, in ta tretja je bila večja kakor obe prejšnji skupaj, neznansko velika je bila; ob gozdnem parcbku jo je bil skril. Zdaj je stal pred njo, zavita je bila v vrečevino in papir. Odvil jo je in bil je velik stroj. Vidite, zelen in moder, čudovit, z mnogimi zobmi in noži, kolenci, ročicami, kolesi, vijaki, kosilni stroj. Seveda bi ne bil prav ta dan šel po konja, če bi mu ne bilo treba zaradi kosilnega stroja.
Izak, stoji s sila bistroumnim obrazom pred strojem in poskuša navodilo o uporabi stroja, ki mu ga je prebral trgovec, ponoviti od začetka do konca na pamet, tu pritrdi prožno pero, tam premika mostiček, potem namaže vsako luknjo in vsako razo, potem vse še enkrat pregleda. Še nikoli ni doživel Izak takega trenotka. Prijeti pero v roko in napisati na dokument hišno znamenje — kakopak, tudi to je velika nevarnost in težava. Prav tako s plugom za oranje ledine, ki ima več zapognjenih nožev, ki morajo prijemati drug v drugega. I11 potem velika krožna žaga na žagi, ki mora na las natanko počivati na svojem: ležišču in se ne sme premikati na vzhod in zapad ali da bi celo odskakovala. — A kosilni stroj — pravo sračje gnezdo iz jeklenih vej in kavljev in naprav in iz tisoč in tisoč vijakov. O, Ingrin šivalni stroj je bil samo malenkost proti temu!
Potem se je Izak sam vpregel vanj in poskušal stroj. To je bil prav za prav velik trenutek. Zato je hotel biti s strojem najprej na skrivnem in tudi sam svoj konj.
Namreč kaj, če je bil stroj nemara narobe sestavljen in ne bi opravljal svojega dela, temveč bi se s pokom razlegel? Toda to se ni zgodilo. Stroj je kosil travo. Prav tega bi še manjkalo! Izak se je tukaj za dclge ure zatopil v globok študij, ta čas je soln-ce zašlo. Spet se je-vpregel v stroj in poskusil. Stroj je kosil travo!
Ko je takoj po vročem dnevu padla rosa in sta oba brata, vsak s svojo koso v roki stala na travniku, da bi nakosila za prihodnji dan, se je med hišami pojavil Izak in dejal: Obesita svoji kosi za nocoj le spet nazaj. Lahko okomatata novega konja in prideta ž njim tja h gozdu.
Nato pa Izak ni šel v hišo, da bi zaužil večerjo, kar so bili ostali že storili, temveč je krenil takoj zopet z dvorišča in šel iznova tja, od koder je bil prišel.
Ali naj neprežemo samček, je zaklical za njim Sivert?
Ne, je odgovoril oče in šel dalje.
Bil je poln skrivnostičarjenja in kar prevzeten; pri vsakem koraku se je v kolenih pozibaval, tako poudarjajoče je šel. če je šlo v smrt in propad, tedaj je bil ysekakor pogumen človek, v rokah ni nosil ničesar, s čimer bi se bil lahko branil.
.Fanta sta prišla za njim s konjem, zdajci sta ugledala stroj in obstala, kakor da je treščilo pred njiju. To je bil prvi kosilni stroj tukaj v puščobi, prvi ludi v vasi, rdeč in moder — veličasten pogled. Oče, poglavar vseh, je malomarno in kakor običajno zaklical : Pridita sem in vprezita konja v ta kosilni stroj! — Sinova sta napregla.
(Dalje prihodnjič.)
kletvica ali ni, in je šel vpra-1 sat gospoda kateheta. Gospod katehet je priznan strokovnjak, njegova beseda velja v takih rečeh in je odločil, da ni; pa je gospod profesor vendar plačal davek, kakor rečeno, zaradi zgleda in spodbude. Ves Pomladek je bil navdušen in so od kraja jako povoljno kapali davki v blagajno. Posebno so se odlikovali repetent-je, ki so vsikdar ponos razreda, in si je moj sin gradil žla-te gradove v oblake zastran izleta.
Potem pa so pričeli dohodki pešati.
Casi so slabi in ljudje šte-dijo celo pri kruhu in obutvi. Pijača je edino, ki ne štedijo pri njej — to je kakor božji blagor! — Pa so se slabi časi poznali tudi Pomladkarjem in so pričeli štediti pa so štedili najprej pri kletvicah.
Jaz imam štiri in vidim, kako jim trda gre za denar. Naj mlajši! se je ob robu obupa odločil, da pije ribje olje, za vsako žlico dobi petindvajset par, in je ta denar krvavo prislu žen!
Mojega sinka, tega, ki je blagajnik, je pričelo skrbeti, kaj bo z izletom. Lani je bil prišel z izleta ves v žuljih, blaten in sestradan. Sezuli smo ga in oprali in mu dali jesti pa je pri mizi zaspal in z nosom padel v juho, tako je bil truden. Pa se že sedaj neusmiljeno veseli letošnjega izleta, ta bo neprimerno sijaj-nejši od lanskega: letos bo s sabo vzel dolgo palico, kompas in žepno lekarno — vsega tega lani ni bilo, a je izl&t s palico, kompasom in žepno lekarno vse kaj drugega nego brez!
Zdaj ga je grizel neuspeh v blagajni. Tiste dni se je sumljivo potikal okoli cerkva in ne vem, ali ni storil kake pobožne obljube v namenu, da bi se v Pomladkarjih vnela večja požrtvovalnost v kletbi.
Kakorkoli — ako je bil storil tako obljubo, pomagala ni. Čudil sem se pa fantu, da ni klonil glave in se ni vdal, nego je vpeljal abonma po ljudskih cenah in je vpregel dame iz istega razreda, tako rekoč sošolke, da so razpečavale abon-ma-karte — za štiri dinarje se je lahko zaklelo dvanajstkrat, kdor pa je plačal deset abonmajev, je dva dobil povrhu.
Tudi to ni vleklo. Repetent-je so izjavili, da še za cigarete nimajo, pa ne bodo trošili za kletvino in so zaupno vprašali dame, tako rekoč sošolke, ali bi jim ne mogle kaj posoditi do prvega.
Drugi bi obupal, moj fant pa ni, nego ga je baš izjava repetentov spravila na novo misel in že je sedel in je spisal oklic in se je oklic glasil takole:
“Pomladek — pozor! Blagajna tuli!
Pokopali bomo v njej kosti svojega izleta, če se ne zdramite !
Repetentje, ponos razreda, kje je Vaše junaštvo?
Mladina, up in bodočnost, kje so Tvoji ideali? (Ideal= vzor.)
Prvi dan. v bližnjem mesecu bo prvega, drugi dan pa bodi dan Pomladka! Ta dan dokažite svojo požrtvovalnost Vsaka, tudi najmanjša kletvica se hvaležno sprejme! Vsi na krov! Bog in narod!”
Zdi se mi: za dvanajstletnega fanta je oklic dosti dober in ga je bil sestavil precej samostojno, le par besed je mojih, ker sem bolj vajen javnemu pisanju.
In me veseli, da lahko poročam, da je oklic popolnoma uspel. Na dan Pomladka so morale kar štiri blagajne poslovati v razredu, da so lahko sproti sprejemale davek, toliko je bilo kletve. Da, naši mladini vso čast!
Gospod katehet je bil jako » hud, ko je zvedel to stvar, in
je eden izmed konjev šepav, česar sem seveda spet jaz kriv, naj plačam še to škodo. In res se je mesarju posrečilo, da me je obral še za celih sto osemdeset kron!
Siromak pa se teh uspehov ni dolgo veselil, kmalu je bil poklican k obračunu pred najvišji dvor, odkoder ni več vrnitve. ------------------o--------
Slovo od lune
Pod tem naslovom je bilo že kratko poročano o senzacionalnem prerokovanju slovitega angleškega astronoma sira Jamesa Jeansa, predsednika Britske astronomske družbe, če je to prerokovanje točno, tedaj se lahko pripravimo n^ to, da se bomo morali posloviti od zveste spremljevalke naše premičnice in srebrne svetilke njenih noči. V nasprotju s splošno razširjenim mnenjem, da je naša zemlja ta čas najbolj neugodno bivališče v svetovnem prostoru, je učenjak pred kratkim v nekem predavanju razlagal, da se pripravljajo na luni hude stvari.
“Imamo vse razloge za domnevo,” je dejal sir James, “da se luna hitro bliža svojemu koncu. Bliža se nevarnemu pasu in bo razpadla v doglednem času v same razvaline. Ta proces se bo dogodil po vsej priliki tako, da se bo mesec naj prvo preklal ra dve polovici, od katerih se bo vsaka posebej razdvojila. Ta delitev bo hitro napredovala in pomeni popolen razkroj našega trabanta. V nekem stadiju razpada bo imelo jedro lune, ki ga bodo obkrožali odločeni deli, neko podobnost s Saturnom, ki ga obdaja obroč.”
Kaj bo potem? V prvi vrsti bo slovo seveda težko vsem zasanjanim nočnim romarjem in liričnim pesnikom, ki jim je bila luna od vselej neobhodno potreben rekvizit, da so lahko iznašali svoje počutke. Kaj naj jim nadomesti ta rekvizit? — Vprašanje je res zato lirsko u-sodnega pomena. A tudi za mesečnike stvar ne bo prav lahka. Kaj jih bo potem gnalo ponoči iz postelj in na potovanja po strešnih žlebih?
Seveda bo tudi naša stara zemlja imela priliko občutiti vse posledice te kozmične katastrofe. Kakor znano, ravna mesec vso izmeno plime in oseke na morjih in prej ali slej se bo to končalo. Tisti pa, ki si utvar-jajo, da bo mogoče uresničiti fantastični načrt kakšnega Ju-lesa Verne, načrt, da bodo mogli
doseči našega nebesnega spremljevalca z raketnim letalom, se morajo pripraviti na to, da ji111 bo na lepem zmanjkalo cilja, P°' tovanja na luno bodo odveč, ker lune ne bo več.
Edino, kar nas more tolažitii je lo, da ni sir Jeans nič točneje | napovedal časa, ko se bo ta ka' I tastrofa zgodila. V jeziku a8* j tronomov pomeni “dogleden I čas” vendarle lep čas, najmanj 5 pa toliko oddaljen, da se niti «a' 1 šemu pokolenju, niti še lepem1} | številu bodočih pokolenj še 1111 treba ozirati proti nebu v strahu, da bi tam namesto srebrne, okrogle plošče mahoma zagleda' li kup razvalin. . .
DOPISI
(Nadaljevanje s pete strani)
n, župan mesta St. Louis 111 drugi mestni uradniki. Vsi til' kajšnji Slovenci so vabi j e'11’ da se z drugimi Jii-onlovan1 vred udeleže te proslave. Zvečer bo koncert in ples ter nastop raznih pevskih društev tamburašev itd. Prireditev s« bo vršila v Sokolski dvorani 1439 Chouteau Ave. Kogar zanima taka zabava, je vabljen da se je udeleži. Vstopnice se dobe pri sosestri Speck. V soboto ob 12. uri bo poslanih I sprejela delegacija na Unio”! postaji. Kogar veseli,vse spreJ jema lahko udeleži. Sestrski pozdrav!
Theresa Speck.
-------o------
LISTNICA UREDNIŠTVA j
T1 I
Član v Pennsylvaniji: —	|
poslanih podatkov je razvidu0,1 da je vaš oče postal državlj3'1! Zedinjenih držav leta 1927, je na njegovem državi j*1”' skem papirju označeno tudi vaše ime, da ste vi postavnim P®' tom prišli v Zedinjene držav® leta 1928 in da ste bili tak^, stari 17 let. Ako so omenja’1 podatki resnični, ste potom četovega državljanskega p ja avtomatično postali am& ški državljan, ko site stopili ' to deželo. Kot tak imate Vri' vico voliti in nastopiti kot V*1' ča za državljanstvo drugim-
VELIKANOč JE m.I/l
ŽELITE BITI AMERIŠKI DRŽAVLJAN?
Potem morate dobiti potrebne nauke iz najnovej-še knjižice, ki jih ima v zalogi
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O,
Velikanoč je letos že 28. marca in f bodete spomnili svojcev v starem Jkraiu (■ te praznika s kakim darom v obliki pošiljke, je sedaj čas, da nam čim ^ pošljete to svoto in mi bomo skrbeli, denar tudi to pot točno sprejet. Potreb* . tam še vedno velika in vsak dolar bo | došel. Naše cene za denarne pošiljke ^ I nar jih in lirah so:
fjf I
Za	$.„.5.00	200	Din	Za	$ 3.50	60	£ifl
Za	7.25	300	Din	Za	G.40	100	{jr
Za	11.65	500	Din	Za	12.25	200	jit
Za	23.00	1,000	Din	Za	18.00	300	*if
Za	45.00	2,000	Din	Za	29,00	500	}jr
Za	112.00	5,000	Din	Za	57.0o	1,000	J
Pri večjih zneskih sorazmeren popust. ^ Pošiljamo tudi v dolarjih. — Navedene ce so podvržene spremembi gori ali doli.
VELIKO POTNIKOV	y
LetoSnje poletje bo nepričakovano ve'^ potnikov za Evropo. Nekateri parniki 8° j, sedaj razprodani za junij in julij. Ako Vi letos namenjeni v stari kraj, je v ^ interesu, da mi takoj pišete za rezerv^9 prostora itd..
Vf*
V maju, juniju in juliju priredimo ^ skupnih potovanj na različnih linijah i*1 .j-Vam je na tem, da potujete v družbi rojakov, mi pišite za natančna pojas*1*^ teh potovanjih.
NOTARSKA OPRAVILA (l
V vseh staro-krajskih zadevah, v
rih si sami ne morete pomagati, se °^r W na nas, ker starokrajski posli vseh vrsfc naša posebnost.
Vsa pisma in druge pošiljke naslovit® 11
LEO ZAKRAJšE#
GENERAL TRAVEL SERRVICE, l^V
» —	,	  _	__	  _	»T	>
302 East 72nd St. New York, N‘
VAŽNO ZA VSAK0GA
KADAR po&lljat« denar ▼ atari kraj; KADAR ste namenjeni v »tari kraj;
KADAR telite koga iz starega kraja: KARTE prodajamo za vse boljfie parnik« »o najničji ceni in seveda tudi za VB« izlete.
Potniki »o a naftim posredovanjem redno zadovoljni.
Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO	v	ITALIJO
Za	% 2.55	100	Din Za	t 6.60	100	Lir
Za	G.00	200	Din Za	12.26	200	Lir
Za	7.20	300	Din Za	80.00	600	Lir
Za	11.70	600	Din Za	67.00	1,000	Lir
Za	2S.00	1,000	Din Za	112.60	2,000	Lir
Za	46.00	2,000	Din Za	167.60	8,000	Lir
Ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene cen« podvriene spremembi gori ali doli. Foiiljamo tudi denar brzojavno in izvrinjemo izplačila v dolarjih.
V Valem lastnem interesu je, da pilit« nam, predno s« drugje poslutite, za cen« in pojasnila.
Slovenic Publishing Co.
(OlM Naroda—Travel Bureau)
»1« Wert U Si New Tack. N. T.
GLAS NARODA
NAJSTABEJSI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
le najbolj nudlrjen daven**1 list v Ameriki; donate vtakd*' nje svetovne novosti, najbolj” izvirna poročila Ib stare doffl®' vine; mnogo Sale ln prevod* romanov najboljših pisatelje*1
Pošljite $1.00
ln pričeli ga bomo poilljatl-Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
m w. uth st, Nev Ink. N