IZDAJA £»P »GOttF.NTSin TTSK« ► UREJUJE URbUNISM UDBUK »GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZ.MK • ODGOVORNI URED NIK GREGOR KOCIJAN TEL UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI banki v kranju 607-11-1-135 G 'A s I L o SO LETO YV KPAMT, SOBOTA, 20. OKTOBRA 1962 ST. 121 ▲ 9l CIALISTlCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA rzriATA on ormniM 1047 kot 1'EUNIK UD I lAN'/AKJA 1956 KOT POLTEDN1K UD 1. JA-NUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH • LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN. SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO Gospodarska zbornica jn problemi industrije Izvoz lesa premaihen Okrajna gospodarska zbornica Pripravlja ustanovitev novega •veta za industrijo, v katerem bodo zastopane vse panoge gorenj-«ke industrije. Industrijske gospodarske organizacije sicer še tao redni člani okrajne gospo danske zbornice, vendar pa nje fio vodstvo meni, da je potrebno da 6e kar najbolj intenzivno zbor fcca ukvarja tudi s problemi in dustrije. Gospodarska zbornica se je s fem že doslej ukvarjala in industrija jo praktično že priznava za avojo. To so dokazovali uspešni razgovori, ki so jih pripravili na zbornici in so obravnavali pro bleme izvoza, ali pa razgovori c tovarnah »Iskra-« in ►►Plamen«.' Pred dnevi je bil na zbornici razgovor o lesni industriji v tr fc&i, kranjski in škofjeloški ob-fcni. Na njem so ugotovili,, da lesnoindustrijska podjetja proizvodne plane v redu dosegajo, da Pa je odstotek zadoščenih izvoznih obveznosti premajhen. Močan delež pri tem, da je bilo do sedaj Izvoženo le 60 odstotkov planirane količine lesa in lesnih izdelkov, imata podjetji »Roleta* Kranj in LIP PreddvoT, ki sta Izvozili le 12 oziroma 34 odstotkov predvidene skupne vrednosti izvoza. Pri »"Roleti« je problem v tem, ker na carini ne more dvigniti potrebnih rezil, ki so sicer it plačana, vendar pa jih cariniki organi zaradi nekih naknadnih predpisov, ki uvoz takih Predmetov prepovedujejo, ne izdajo. LIP Preddvor pa ima nov, I neizkoriščen polnojarmcnik, ker inozemski dobavitelj že ni oskrbel •trokovnjaka, ki bi ga montiral. Na zbornici • menijo, da bo z Največjimi mogočimi napori plan fevoza- le mogoče še izpolniti. S. * S tem, ko bo v dejavnost ftornice vključena tudi industrija, bo do polne mere uresničen Savni namen enotnih zbornic — da se v okviru enega foruma srečujejo vse panoge gospodarstva. Gospodarska zbornica razpolaga s •trokovnjaki, ki so sposobni analizirati probleme industrije. Pred konferencami krajevnih organi zaci \ SZDL S posvetovanja o turizmu Večji poudarek vsebini, ki mora narekovati oblike dela Krajevne organizacije SZDL se pripravljajo na svoje konference ,ki naj bi bile do konca meseca novembra. Zc v pripravah na te konference se vsiljujejo tri osnovna vprašanja: tako imenovana rotacija kadra in uveljavljanje novih ljudi v vodstvih, teritorialno usklajevanje območij organizacij SZDL z območji krajevnih skupnosti kot tretje - razvijanje dejavnosti v sekcijah na osnovi doseženih izkušenj. Pri prvem kadrovskem vpraša- v proizvodnji, kjer zavzema pri-nju je bila ob vsakih volitvah in.bližno 47 odstotkov vseh zaposlc-konferencah beseda o potrebi ,nih. Z manjšimi izjemami velja vključevanja novih, mladih sil v j to za druge občine. Prav tako je vodstva organizacij. Zlasti iz vrst , v teh organih še zmeraj premalo delovne mladine, žena itd. Pred mladine, premalo ljudi iz proiz-kratkim smo na primer za kranj- I vodnje. Te stvari bi morali imeti sko občino ugotavljali, da žena pred očmi ob zbiranju kandidatov nikakor ni udeležena v samoupravnem mehanizmu in družbenem življenju v tisti meri, kot je S posvetovanja o ekonomskem pomenu in pogojih turizma Kaj je v našem turizmu narobe Deviznega učinka ne gre podcenjevati — Veliko nezadovoljstvo zaradi majhnih napak Kranj, 19. oktobra — Danes dopoldne Je bilo tu posvetovanje o ekonomskem pomenu ln pogojih turizma na Gorenjskem. Posvetovanje je sporazumno z OLO, OK ZKS ln OO SZDL Kranj sklical okrajni sindikalni svet, ki je nanj povabil vse najvidnejše predstavnike okraja in komun, udeležili pa so se ga tudi nekateri predstavniki ustreznih republiških organov. Po obširnem uvodnom referatu, katerem so bile zbrane vse naj-ažnejše ugotovitve o problemih našega turizma in kritično obravnavane njegove pomanjkljivosti, so .sodelovali v razpravi nekateri turistični delavci in predstavniki organov, ki se ukvarjajo s turistično problematiko. Ne bi mogli trditi, da so povedali kaj bistveno novega, zakaj težave naše turistične dejavnosti so stare in se skoraj ne spreminjajo, vendar jo prav, da o njih večkrat ali kar Koristniki o izboljšanju prometa Mesec prometne varnosti je v i varnost .koristnike cest opozar-ikcijo vključil že dokaj širok krog jjajo razni transparenti, lepaki in državljanov in zato bi bilo skoraj !skrbno urejena izložbena okna j fclko zapisati, v kateri občini v | grafikoni o nesrečah, o vzrok" tasem okraju poteka akcija do-i*\ najuspešneje. Problemi prometa so nadvse aktualni in zato foto- io se jih povsod lotili z največjo prizadevnostjo. Kako bi, zagotovi na cestah čimvečjo prometno Predvidene omeiitvc za proizvodno obrt ftihodnji teden bo v Kranju «j» sekcije za obrt in komunalo prt okrajni gospodarski zbornici. %er je v pripravi novi zakon, ki •t prinesel nekatere novo.sti za tt**bno proizvodno obrt, ho se.ia fttienjena predvsem analiziranju razširjenosti te obrti na našem •trnioeju. Medtem ko bo u«lužnostna obrt k v prihodnje deležna vse pod-jore, pa dosedanjo izkušnje terjajo spremembo stališča do za-•dmlh proizvodnih obratov, to je t#!h, ki delajo za tržišče. Pri tth je bilo namTH' vso prepogosto 9W*oče ugotavljat; noupoštova-t\f in najrazličnejšo notvarjanje atomitih predpisov. Tnko lastniki takih delavnic največkrat sačine delajo, zaposlujejo več kot po Det delavcev, in sicer tako, da 4d» zanje določeno število ljudi M "lomu, s elednjim onemogočali pregled nnd proizvodnjo in " '••'<:. izogibajo ko ?-rmj do-MfcJh obrti in se •D*-ousmerjajo '"najbolj konjunkturne (na pri-predelava plnstičnih mas) faradl teh in oodobnih vzrokov Jtvomutku nove??, zakona pred-♦Cteno. naj se zasebna proizvodna obrt omeji na minimum, ta dtjavnost pa preusmeri v družbe-«J«ektor, - M. S. nesreč in najrazličnejšimi grafijami. Glede prometne vzgoie je v oktobru precej Živahna dejavnost tudi po šolah. Na vrsti so razna predavanja in tekmovanja. Skoraj v vseh občmah že pregledujejo urejenost luči na motornih vozilih, kar delajo predvsem tehnične komisije in a»to-moto društva. Sfcratka. mesec prometno varnosti poteka tako, kot je hilo predvideno in v prihodnjih dneh lahko pričakujemo še živahnejšo aktivnost vseh koristnikov cest v omenjeni akciji. Medtem ko so doslej skrbeli za uspeh akcije predvsem tisti, ki se neposredno ukvarjajo g problemi v prometu, bo akcija v pri- stalno govorimo, zakaj le tako se nam ne bo zgodilo, da bi nanje pozabili. Izmed množice misli in ugotovitev o turistični in gostin-sk dejavnosti si tokrat oglejmo le nekatere. Ze Iz referata je bilo razvidno, da jc devizni učinek turistične dejavnosti precejšen. Vrednost deviz, ki jih pustijo v naši državi tuji turisti, uvršča turizem na peto mesto, razen lesa 90 odstnikov te vrednosti tvorijo čvrste valute. Gorenjska gostinska podjetja iztržijo letno za okoli 1 milijon dolarjev deviz. Predvideno je, da naj bi se z novimi Investicijami do leta 1956 ta vsota povečala že za 600 do 700 tisoč dolarjev. Devizni efekt gostinskih podjetij se je v prvem polletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani dvignil za 28 odstotkov. Seveda povečanje dotoka deviz ne smemo pričakovati kljub novim investicijam, če se naša gostinska podjetja ne bodo še bolj prilagodila zahtevam sodobnih gostov. Malenkosti, kot na primer neprijaznost gostinskih delavcev, zanemarjene in pomanjkljivo opremljene sanitarije, pomanjkanje naj- drih ,ki imajo take pomanjkljivosti najbolj na vesti. Morda niti ne zaradi malomarnosti ali pomanjkanja smisla za tako stvari, ampak predvsem zaradi nrepičle-ga strokovnega znanja. Delo vodilnega gostinskega kadra je zelo zahtevno, vendar občinski odbori pri niegovem nastavljanju niso bili dovolj zahtevni. Sicer jo pa tudi to res, da je zanimanja za šolo. ki izobražujejo) gostinske delavce za vodilna mest3 v podietjih. jelo majhno in takega kadra ni. Med gorenVsIcm vodenim kadrom v gostinstvu je "nmo eden s fakultetno izobrazbo. 6 jih ima hotelsko šolo, 7 ;zp:to 7t v'isoko kvalifikacijo, 15 na lih Id. za nova vodstva. Povsem nejasen je teritorialni obseg organizacij SZDL. To zlasti velja za kranjsko in škofjeloško območje, medtem ko bo v radovljiškem in jeseniškem predelu te stvari dokaj uredili. Obstaja logična težnja, naj bi se ta območja uskladila z območji krajevnih skupnosti. Toda le-te 6o pravzaprav šele v nastajanju, niso še dobile prave in zato niti teritorialne niso izoblikovane. Ta sedanja nejasnost se kaže tudi v občinskih statutih. Se važnejše pa je vprašanje oblike dela po sekcijah. Po V. kongresu SZDL Slovenije 6o se krajevne organizacije zelo zavzele za ustanavljanje sekcij. Tako je bilo n. pr. samo na območju sedemnajstih krajevnih organizacij v kranjski občini ustanovljeno 62 sekcij. Vendar jih je bilo 17 o komunalni dejavnosti, 6 za urejevanje prostorov in za razna druga podobna vprašanja. Ko so pred kratkim obiskali 'te organizacije in pregledali delo njihovih sekcij, so ugotovili, da je samo 27 izmed vseh 62 sekcij ;me'o širša posvetovanja z ob- hodnjih dneh zajela širši krog državljanov. V nekaterih občinah so že - v drugih pa bodo prihodnje dni - razposlali med ko-ristnike Vest posebno anketo, na katero bodo posamezniki ali pa kolektivi dali predloge, kako naj bi pri nas uredili promet, da bi se lahko hitreje odvijal, a da bi bil kljub temu varnejši kot doslej. Na anketo bodo dali odgovore: gospodarske organizacije, šole, avto-moto društva, združe- , nja šoferjev in avtomehanikov, kot so *Prva navali, postaje Ljudske milice in števil ni posamezniki. Da bi bil uspeh čim večji .bodo najboljši predlogi tudi nagrajeni. V okviru republike so nagrade že določene (motorno kolo. moped in bicikel), po občinah in v okraju pa že tudi razmišljajo o nagradah za najboljše odgovore na anketo. B. F. Diskutanti so se zavzemali za dopolnitev nekaterih turi^tif-nih središč tako, da se bo v njih lahko razmahnil zimski in poletni turizem. S tem bi izkoriščenost gostinskih kapacitet in obenem tudi ekonomski efekt izredno povečali. To bi bilo predvsem mogoče v Bohinju in Kranjski ,gori (z dograditvijo žičnice na Vogel oziroma dograditvijo kranjskogorskega hotela). Zanimiv 'je predlog, da bi nov hotel v Kran'ski gori načel primerno obliko sode-osnovnejših pogojev za razvedri- j lovanja z ustreznim hotelom kje lo in drugo, so pogosti vzrok temu, da gostje odhajajo drugam Tisoč novih hiš Gradbena dejavnost v našem okraju se je tudi letos nadaljevala z dokaj enakomernim tempom, Isto pričakujejo tudi v prihodnjem letu. To je razvidno iz letošnjih vloženih prošenj oziroma po odobrenih lokacijah za gradnjo. Do konca septembra so investitorji vložili več kot 1400 prošenj za različne gradnje. Izmed teh je bilo odobreno 1224 prošenj. Največ,, in sicer 966 lokacij, je odobreno za stanovanjske gradnje. Ce vključimo se od lani nedokončane gradnje, pomeni, da je v gradnji ali v neposrednih pripravah za gradnje več kot tisoč novih stanovanjskih hiš. V tem pa so zajete samo individualne stanovanjske gradnje. Med temi, ki so dobili dovoljenje za gradnjo, je 69 zasebnih obrtnikov, 145 kmeto- vavcev in 760 zaposlenih v gospodarstvu in drugih dejavnostih. Prav tako jc bila v letošnjih prvih devetih mesecih odobrena gradnja za 40 objektov industrijskega značaja, za 44 objektov javnih zgradb, za 19 objektov v zvezi z elektrifikacijo itd. Zelo značilno je, da je blio okrog 500 prošenj za izjemne gradnje izven določenih gradbenih okolišev. In v glavnem je šlo za stanovanjske hiše. Po zadnjih navodilih, predpisih in tudi po priporočilih zadnjega zasedanja Ljudske skupščine take gradnje močno omejujejo. Zato jih izmed vseh teh prošenj okrog 200 niso niti sprejeli. Izmed sprejeith pa so jih odobrili samo 78, medtem ko so Jih po podrobnejših analizah in razpravah na odgovornih organih j zavrnili 203 prosivcem. - K. Ko smo pri teh napakah, se zadržimo še pri ugotovitvah o ka- ani, ostale sekcije pa so bile le ima srednjo ekonomsko šo- nR naoirju oziroma so le ožie ko- I mirt'je razpravljalo in reševale razne probleme To pa ni snvsel sek^je. Skratka, pri delu sekcij nI še dosti izkušenj. V kolikor na so, še te izk"šr)ie niso dovolj da bi jih koristih tudi drugje in jih uveljavljali v neposrednem delu. Za resevan'e vseh teh stvari M k,"zalo imeti pred očmi enega izmed osnovnih problemov — vlniro SZr»L v našem družbenem razvo'u. Ceorav se je SnHalist'č-na zveza zlasti v zadnjih letih moč"o uveliavila kot osnovni mobilizator za dosego določenih ciHov, se v posameznih organizacij h to še premalo čuti. A to velja prav za n^katpre kraievre organizacije. Z uveljavl.lan jem in razčlščevan'em tega pa bo seveda tudi lažje reševati vprašanja kadra, območi'. sekcij itd., zakaj ciljem in vsebini se bodo morale podrediti tudi oblike. - K. M. ob »morju. Skupaj bi privabljala goste', ti bi pa potem polovico dopusta preživeli na Gorenjskem, polovico pa ob morju. - M. S. štiriindvajset podjetnih jeseniških železarjev, potrebnih stanovanj, je že lani ustanovilo stanovanjsko zadrugo »Kovinar« in se lotilo gradnje 12 dvojčkov na prostoru nad železniško progo nasproti Železarne. Gradnjo sta jim z ugodnimi posojili omogočila Železarna ln ObLO Jesenice, nova stanovanja pa so v glavnem že dograjena TE DNI PO SVETU TE DNI PO SVETU O JAZID OBISCE ZDA Bivet alžirski minister za informacije bo vodil gospodarsko delegacijo, ki bo imela ekonomske razgovore v ZDA. A SPOPADI NA MEJI Ob spopadu na alžirsko-maroški meji pri Tindufu, kjer je po nekaterih poročilih v borbah padlo 130 ljudi, so v Alžiru sporočili, da bi bilo treba čimprej sklicati konferenco Alžirije, Maroka in Tunizije, na kateri bi obravnavali razmejitvena vprašanja. « PRIZNANJE JEMENA Republika Kuba je priznala vlado Jemenske arabske republike. • BRITANSKA MORNARICA BO ŠČITILA TRGOVSKE LADJE v Londonu sou radno sporočili, da bo britansko vojno ladjevje ščitilo britanske trgovske ladje, če jih bodo napadli protdcastrovskl uporniki. • OBISK SOVJETSKIH LADIJ Enota sovjetskih ladij je prišla Ita obisk v nemško pristanišče Ra-■tock. • UKINITEV CENZURE V ZAR Minister za nacionalno ©rienta-eljo ZAR je izjavil, da so ukinili eenzuro telegramov, ki jih prebi-vavstvo pošilja v tujino in sprejema iz tujine. • MACMILLAN BO OBISKAL ZDA V Londonu ne izključujejo možnosti, da britanski premier Mac-millan ne bi odpotoval v naslednjih tednih v ZDA, čeprav njegov obisk za letos ni bil več predviden, v Londonu gledajo z zadovoljstvom na obnovo sovjetsko-emerlških razgovorov. • GROMIKO v VVASHINGTONU Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je po sestanku s predsednikom Kennedyjem izja-nji da jc z ameriškim predsednikom razpravljal o pomembnih mednarodnih vprašanjih. Menijo, «a so na razgovorih govorili tudi /> obisku Hruščeva v ZDA. Ljudje ln dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in do-odki • Ljudje ln dogodki • UH«WmdM #.i JUGO.«* OVANSKI GOLOBI NA POLJSKI RAZSTAVI Pred kratkim je Zveza golobov pismonoš Jugoslavije prejela od zveze golobov pismonoš Poljske povabilo, naj sodeluje na mednarodni razstavj, ki bo od 5. do 7. januarja prihodnjega leta v mestu Katowice na Poljskem. Sekretar zveze golobov pismonoš Jugoslavije Leon Suchy nam je povedal, da bodo naredili vse, da bi so razstave udeležili tudi' jugoslovanski golobarji. Tov. Suchy je dejal, da jih ovirata dve težavi. Prva je v tem, ker nimajo potrebnih finančnih sredstev, druga pa je, da so dobili vabilo malce pozno. V tem času so se pričele priprave za izbor državne ekipe, ki bo 10. in 11. novembra letos. Izbrana ekipa bo sodelovala na mednarodnem šampionutu v Londonu v dneh od 30. novembra do 2. decembra letos in na IX. olimpiadi golobov pismonoš, ki bo od 1. do 3. februarja prihodnjega leta v Bruslju. Odločitev zveze bo znana Čez dober teden dni. — R. Spopadi v Jemenu, ki so se začeli po vpadu kraljeve najemni-i'ke vojske na jemensko ozemlje, odpirajo novo poglavje v zgodovini arabskega sveta. Ko je bila v nekaj urah strmoglavljena stara in osovražena kraljeva oblast, se ostanki dvora niso s tem po- napadu Iz tujine ki sta ga pod- črte za nove poskuse. Poročila Vojna v Jemenu je dokončno pirali dve sosednji državi: Saud- namreč že prihajajo, da se na razdelila arabski svet. Večina ska Arabija in Jordan, uspela meji shajajo nove čete, sestav- arabskih držav je kmalu po utr-ulrditi, jemenska vojska pa je Ijene iz saudskih in jordanskih dltvi nove oblasti priznala je-hkratl' nanesla odločilne poraze enot. mensko vlado na 5elu s polkov- najetim lcgionarjem princa el Hasana In el Badra. Poskus zastraševanja in rožljanja z; orož- eno kopje mirili. Zaščiteni in z gmotnimi sredstvi podpirani iz dveh sosednjih arabskih držav, ki imata v arabskem svetu edini še tako državno ureditev, kot jo je Imel do jemenske revolucije Jemen (kralja in kraljevino), so poskušali s kontrarevolucijo. Začetni sunek na mlado jemensko republiko je prišel od severa. Cele saudskc vojske in plačani vojaki princa el.Hasana so se zbrali v bližini sandsko-jemensko meje in od tam začeli napredovati proti nekaterim jemenskim plemenom, ki so podpirali kralja. Toda začetni sunek, ki jc bil očitno slabo pripravljen ln ki je vojaške učinke hotel doseči s posnemanjem Hitlerjeve »hitre vojne-«, je naletel na odločen odpor Jemenske vojske in predvsem jemenskoga preblvavstva, ki nI želelo vračanja na staro. Tako sc je nova oblast kljub oboroženemu jem skoraj na vseh straneh okoli Jemna nI prestrašil jemenskega ljudstva. Razlog za to je preprost. Nihče v Jemenu si ne želi obnovitve starega despotstva kraljeve dinastije in vlade brez zakonov in oblasti nasilja. Nova jemenska vlada je v teh nekaj dneh, odkar upravlja z deželo, sprejela toliko pomembnih določb o državni in družbeni ureditvi, da jih ogenj saudskih in jordanskih minome-tov ne more pokončati. Prvi prodor ambicioznih kraljevih naslednikov in sovražno razpoloženih kraljev dveh sosednjih kraljevin se je končal s popolnim polomom. Vojaški neuspeh J* b11 tako izrazit, da ga ni*o mogli zamolčali niti poraženi. Vojska se jc predajala ali pa so v begu zapuščali bojišče. Toda prvi uspeh za dve sosednji državi, W sta se odkrito vmešali, ni bil zadosten dokaz, da bi opustili na- Množica ljudi z odobravanjem »premija govor polkovnika el Salala, ki ga je imel v Sani nikom el Salalom. Glede Jemenu so se arabske države razdelile v tri skupine. Tisle. ki so priznale novo vlado, so izrazile tudi pripravljenost, da ji v odločilnem trenutku vsestransko Pomagajo, politično in vojaško. Drugo skupino tvorijo države, ki S(> ^oy_ razno razpoložene do nove oblasti, to sta predvsem S;\Uds*.\ Arabija, Jordanija in britanski protektorat Adcn. ki so sP popolnoma postavili na stran interven-cije in stopile v oborožene soo" pade z jemensko vojsko. TrVt:i skupina držav v arabskem svJ* zavlačuje s priznanjem nove ie-menske vlade. V to skupno soa data Maroko in Libija. Ta tralna in premišljena snicr"« arabskih sodbah ni na mestu J zijo se, da takšno zavlačev samo spravlja vodo na mlin*"^ katerim zahodnim državam "i-vlade v Sani še ne maral« J-' znati, kar zlasti velia v !T" Britanijo, ki v arabskem «^ še vedno drži svoje , ftU klešče. Genialne Ne glede na pretečo n... da bo morda v prihodnlihT*!: oboroženi spopad v jPrn nfh širši obseg, pa v šam dobil skrbljenh Vojaške «-odpor tečejo učinkovito n večina plemen je zagotovi in di popolno podporo in Vl, Vh z njo. Od trdnosti v jr„ ad*njf do odvisni tudi nadaljni?°nU *K>_ vmešavanja v jemensk« zadeve. Kaže pa. da Z notraaJf Sani zmožna preprečiti *** r ne poskuse. To med d,^? kazuje tudi to, da so m d(H prostovoljce iz tujirie sklenili Zdravko T°m*iej Ljudje in dosndki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in do^odld » t iMr|<< in d* Odpraviti je treba nezdrave pojave V Tržiču so že na delu tri komisije, ki jih je imenoval svet za obrt Nekateri trdijo, da je v tržiski občini v obrti prava anarhija. — Vsak dela po svoje — bodisi v zasebnem ali družbenem sektorju. Da ne bi bili v zmoti, gro za anarhijo v tem smislu, da doslej nL bilo nikakršne načrtnosti v razvoju in da je glede obrtne dejavnosti v občini takšen položaj, ki nikakor no more pokriti potreb. Razen tega 60 nezdravi pojavi glede tega, kaj naj bi kdo delal in prav tako tudi zaradi cen. Komunalno podjetje izvršuje dola, ki ne sodijo v njegovo poslovanje, stanovanjski servis pa se ukvarja tudi s komunalnimi deli. Podatki iz prakso pa kažejo, da 6o nekatere obr.niške usluge stanovanj, servisa - kljub manjšim družbenim obveznostim — višje kot pri komunalnem podjetju. In končno, Tržičani močno pogreša- Prihodnji ponedeljek donoldne bo na Jesenicah otvoritev preureje-nega trgovskega lokala »DeMkatese«, poslovalnica št. 2 (pri Moriču). S preurejevanjem zastarelih trgovskih prostorov so začeli že lani, letos pa bo na Istem prostoru odprta sodobno urejena prodajalna, kar je za jeseniške potrošnike omogočilo z lastnimi sredstvi tr-gvsko podjetje »Delikatesa« jo razne servise in obrtniško usluge, ki bi jih morda že lahko imeli, če ta dejavnost doslej ne bi bila prepuščena tako sama sebi. Pričakujemo pa lahko, da bo zadeva glede tega že prihodnje leto precej drugačna. V teh dneh so se že začele ukvarjati s problemi v obrti posebne komisije, ki jih jo imenoval svet za obrt pri ObLO Tržič. Komisije ločeno analizirajo in ugotavljajo stanje ter potrebe v zasebnem obrtništvu, obrtni dejavnosti v družbenem sektorju in komunali. Predvideno je, da bodo z delom končale do časa, ko bo potrebno razpravljati in izdelati nov program družbenega razvoja v tržiški občini (za leto 1963). ZA ZAČETEK — KLUBSKI VEČER Cerklje — Vse bliže je sezona, ko bo spet zaživela kulturno-pro-svetna dejavnost tudi na podeželju. Ponekod so že pričeli i manjšimi kulturnimi prireditvami in med temi so tudi Cerkljani, ki so imeli pretekli teden prijeten klubski večer. Na prireditev so povabili Henčka Zbila iz Kranja, ki je zbranim domačinom bral svoje pesmi. Avtor je sam bral svoje verze, nad katerimi so bil* domačini navdušenj, saj iz Zbilo-vih pesmi diha toplina do sočloveka, ljubezen do narodov in odpor proti vsem, ki netijo sovraštvo v svetu. Prav zato si Cerkljani želijo, da bi jih na podobnih prireditvah Henček Zbil še obiskal. - T. P. CIKLUS PREDAVANJ O PROMETNI VZGOJI AMD Šenčur bo v okviru meseca varnosti prometa organiziralo vrsto predavanj o najvažnejših vprašanjih, ki jih morajo vedeti koristnlki vseh kategorij cest. Predavanja bodo spremljali tudi s filmi in diapozitivi. Medtem ko je eno predavanje že bilo v Šenčurju, bodo sedaj sledila predavanja še v Voklem, Predo-sljah. Preddvoru, na Jezerskem ln na Visokem. V Šenčurju bodo organizirali še predavanje, ki bo združeno s posvetom s člani društva (teh je okoli 400). Na to posvetovanje bodo povabili tudi sodnika za prekrške, ki bo prisotnim povedal nekaj zanimivih primerov s področja kršitev posameznih predpisov in kaznovalne politike, ki zadeva promet in varnost na cesti. Razon tega bodo v tem času organizirali tudi več razstav, ki bodo ponazarjale prometno varnost ln nesreče, ki so se pripetile v občini in drugih krajih na Gorenjskem. — R. POKAŽI, KAJ VEŠ O PROMETNIH PREDPISIH Pionirska sekcija pri AMD Šenčur je pred kratkim obnovila delo po vseh pionirskih prometnih krožkih na osnovnih šolah na Jezerskem, v Voklem, Predos-Ijah, Preddvoru, OLševku, Kokri in v Šenčurju. Pred časom 60 se pričeli krožki pripravljati na razredna in šolska tekmovanja in na finalno tekmovanje, ki bo 28. oktobra v Šenčurju pod naslovom: »Pokaži, kaj veš o prometnih predpisih«. Za vsako šolo bosta nastopili dve ekipi. "^Člansic Društvo je za najbolis pripravilo nagrade Jse ©Upe taka tekmovanja 8> Wa ganizirana tudi v pa-etLiS0**0 upravičeno pričakujermT^ lm lotofoje še posebno * «• * skrbno Pripravljeno <*TO in pionirji želijo, da bi **llai šola uvrstila na kar-6* ^M**"3 •mesto. — r, *l najbolj?? GLEDALIŠKI DOGODEK V KRANJl Komaj je bila v to™ Ijanski Drami. premi* v V**" spearove komedijo ^IvrlT9" Shater go«, ki so jo v prevtii0 **" Bora prvič uprizo^j, Mateji izvedbi, so j0 ljubliaL,810^^-liščniki že v če-trtek^^ gleds-Prešernovem gledali**,**1*1**«* v Prva predstava je bij V Kr*R^ za Iskro, druga pa zrJ&L ^Opoktee lo občinstvo; obakrat6*" ** 0Bte" sedeži razprodani. rv»i °? Wli w Viktor Molka. ° J« zrefin! POTREBNO BI R„n IZBOLJŠATI 5110 POGREBNE SLUŽBE V Kranju bi bilo trro sati pogrebno službo izb<*' tem smislu, kakor 1G' fan * v večjih mestih n« Vpeljal Ljubljani. Danes' r^J^er « ba, ki jo opravlja Kr^ *na vis Kranj, skrbi v o^1^^ prevoz in pokop za !1 le » morajo skrbeti ' svoi^ <*t*1° ** To skrb naj bi prevzi,n služba. Stranka nai w ******* ročila, kakšen pojrr.K eanj° »* ganizirali. vse ostalo n*J * * ^ornike._ vence, peVce ®^oo. g* >*• drugih a shiž- naj bi prav tako kot mestih oskrbela ooJn w_~ ba. - C Pogrehn Iz razprav o predosnutku nove ustave Blagovna proizvodnja mora biti usmerjena in usklajevana z družbenimi načrti (Nadaljevanje in konec) Praksa iz lanskega leta kaže, koliko smo si prizadevali, da bi kolikor toliko rešili problem enakomerne delitve med industrijskimi panogami. Postavili smo načelo, naj bo rentabilnost približno enaka po panogah. Za podjetja tega seveda ni mogoče določiti, ker podjetja v vsaki panogi ustvarjajo različno produktivnost, glede na različno količino ln kakovost proizvajalnih sredstev, ustvarjajo jo tudi z različno delovno sposobnostjo in prizadevnostjo. Vendar pa naj bi ustvarili to enakost vsaj med panogami. Pri tem se jc družba po-•lužlla različnih instrumentov, prometnega davka, s katerim Je bilo treba zajeti presežke z družbenimi prispevki od dohodka in prispevkom iz izrednega dohodka iUl. Seveda s tem stvar še nI I bila urejena, zakaj kakor hitro j postavimo enakost, sc pojavlja že I nova relativna neenakost, kar pač odraža, da Je naša ekonomika izredno živahna, neprestano se razvijajoča in spreminjajoča in da je treba to neenakost še vnaprej usklajevati. Iz osnovnih kategorij naše druž-beno-ekonomske ureditve nujno izhaja, da gospodarska organizacija nastopa kot pravna osebnost z določenimi pravicami Jn dolž-'nostml, ki ko takšna samostoj-I no ureja svoj tehnološki proces, samostojno deli dohodek, ki jI preostane po delitvi z družbo itd. Hkrati pa ta samostojnost ni absolutna, temveč je le relativna, saj je gospodarska organizacija vezana na vse strani: na potroS-nike, na komuno itd. Ta povezanost pa se mora kazati tudi v čimvečji integraciji v proizvodnem procesu, v obliki specializacije, v obliki kooperacije, boljše delitve dela med podjetji, v obliki združevanja sredstev za dose- go večje mehanizacije, avtomatizacije itd. Ves ta proces integriranja je zelo določno izražen v osnutku nove ustave. Tov. Kardelj je pri tem poudaril zlasti vlogo delovno enote kot logičnega začetka integracijskih procesov. Delovna enota oz. ekonomska enota je relativno samostojna v okviru podjetja ,ne more pa se omejiti zgolj na to samostojnost, ampak mora priznati določene zveze, določeno odvisnost od ostalih ekonomskih enot in celotne gospodarske organizacije. Podobno tudi podjetje lahko postane taksna »delovna enota«, ki so vključuje v skupnost podjetij. V skupnosti podjetij se lažje realizirajo prijemi specializacije, kooperacije Jn se organizirano centralizirajo sredstva. Tov. Kardelj imenuje ta proces »»naravno centralizacijo sredstev« za razliko od centralizacije sredstev preko proračuna in družbenih investicijskih skladov. Takšno združevanje pred-stavlja močno pobudo za nadaljnji dvig produktivnosti dela, močno ekonomsko bazo za dviganje produktivnosti dela brez posebno velikih investicijskih vlaganj. Iz relativne samostojnosti gospodarskih oz. delovnih organizacij nujno sledi, da njihovi proizvodi in storitve prihajajo na trg, 1 prihajajo v potrošnjo skozi me-njavo. Torej ima naša proizvodnja blagovni karakter. Blagovni značaj naše proizvodnje je ustavno izražen s tem, da tudi nova ustava določa, da je promet blaga prost. Seveda zopet ne absolutno svoboden, zakaj tudi tu nastopajo določene omejitve, ki pa jih lahko določi samo zvezni zakon ali pa so lahko vzpostavljene samo na podlagi pooblastila rveznega zakona. v tem smislu ima federacija tudi pristojnost, da kontrolira cene. Čeprav načelno cene samostojno določajo gospodarske organizacije, vendar pa so podvržene kontroli. Hkrati lahko država določi kolektivu načela za sestavljanje elementov cen, torej načela za formiranje cene. Nadalje je blagovni promet kot povsod na 6vetu nekje več drugje manj omejen, kadar gre za promet blaga preko državnih meja, kadar gre za zunanjo trgovino, za gibanje deviz, za valutno probleme, probleme plačilne bilance itd. To je povsem razumljivo, ker nam na današnji stopnji sorazmerno še ne dovolj razvitih proizvajalnih sil ni mogoče preiti na liberalno zunanjo trgovino. Liberalizem v zunanji trgovini navadno propagirajo tisto dežele, ki so ekonomsko močno razvite, saj s taksno politiko lažje tolčejo nerazvite dežele. Zato moramo zaradi relativno nizke produktivnosti še vedno s carinskimi ukrepi, restrikcijami in drugimi ukrepi ščititi razvoj domače proiZp vodnje, kolikor je to pač nujno potrebno. Nadalje ureja osnutek ustave blagovni promet tako, da se predpisuje enotno gospodarsko območje v vsej naši deželi, da nihče ne sme v tem enotnem gospodarskem področju omejevati tržišča, ki je važen mehanizem za dviganje produktivnosti, asorti-menta in kvalitete. Veljata tudi enoten denarni in kreditni sistem kot poseben aspekt ma gibanje blaga in družbenih sredstev. Vso gospod a rake organizacije Imajo enake pogoje za nabavljanje kreditov. Vendar pa bi ti pogoji (npr. najugodnejša rentabilnost investicij, najkrajši ponuđeni rok odplačila posojila, najvišja obrestna mera ipd.) prizadeli za- ostale republiko m j-gospodarskega razvoja nam je povedala predscd-™» **eta za šolstvo pri ObLO »'»ribica Costova. v poročilu s konference ZK so v skopih besedah nanizane ■j*, ki so jih na račun šolstva £*ej kritično izrazili posamezni JJjitanti. Toda razprava na tej ^terenci ni dala povoda, da so *Wi predsedniki šolskih odbo-■JJ na torkov posvet prinesti po-o delu šolskih odborov v |jj***keti in nalogah za pri hod-m 'emveč poročilo v »Glasu«. V razgovoru smo zvedeli, da je "*»v sestanek pokazal, da šol-*i odbori doslej zadovoljivo ^javnavajo probleme šol in jih ali manj tudi uspešno rešu-w Glede uspešnega dela gre ^znanje zlasti šolskima odboroma osemletke v Križah In glasbi šoli v Tržiču. Medtem, ko so °*ori v večini predvsem obrav-*tr>U materialne pogoje za delo W, sta se odbora prej omenje-W lotevala tudi učnih pro-Pamov, pouka in splošnega ^?>jnega dela. Izjema v vseh PfJnerih doslej je bil le šolski o^or v Lomu, kjer se je odbor * preteklem obdobju sestal samo *frat, medtem ko niti predsed-E-« odbora ni seznanjen z delom fc!e. Spričo potreb v preteklem ob-**ju je razumljivo, da so se fck4d odbori predvsem ukvarjali • pravilniki o delitvi CD in OD, pa so jih vsaj na večjih šolah Wi dobro izdelali. Izjeme so le ■*«tere manjše šole na podeželju, kjer jih bo potrebno naosno-« Izkušenj v praksi korigirati. Ce na splošno lahko ugotovi-». da so šolski odbori doslej kij ali manj zadovoljili, so bile **ndar tudi doslej nekatere po- dovolj sodelovanja med šolskimi odbori in šolami, kar je bilo zlasti občutiti v primerih, kjer so bili v odbore izvoljeni člani, ki sploh nimajo veselja do takšnega dela. Da bi tudi v teh primerih šolski odbori zaživeli, bo bržkone potrebno nedelavne člane odborov zamenjati z občani, ki jih interesirajo problemi in razvoj šolstva. Razen omenjenega in še nekaterih manj pomembnih zadev, so pretekli torek vsi prisotni podrobneje proučili dolžnosti šolskih odborov in seveda tudi njihove pravice, izrazili pa so željo, da bi bilo koristno, če bi bili večkrat podobni sestanki. Po teh informacijah se lahko vprašamo, ali smo res šele v torek zvedeli, da so šolski odbori v tržiški občini delavni in prizadevni ter da so ustvarili po- morda le niso bile točne ugotovitve, ki Jih je dala nedavna občinska konferenca ZK. Zanimivo je namreč, da se doslej še nihče od tistih, ki 60 direktno odgovor- IHŽIŠKI VESINIK ni za probleme šolstva, skoraj po enem mesecu nI zanimal na občinskem komiteju ZK, kaj so ugotavljali diskutanti na letni konferenci. Ce 60 bili šolski odbori delavni tudi prej in če v šolstvu ni bilo večjih problemov, potem ne bi bilo težko ovreči morebitne zmotne ugotovitve na i konferenci. Prav gotovo bi bila to krajša pot in morda tudi koristnejša, kot je bila sedanj trebno sodelovanje s šolami ali mnogo daljša. - B. Fajon Več sodelovanja Koristen posvet vseh inspekcijskih služb Pretekli torek je bil v Kranju zanimiv posvet, ki ga je sklical občinski odbor SZDL Kranj za vse inšpekcijske službe v občini. Podpredsednik ObO SZDL Rajko Mali je zbranim povedal, da je bil posvet sklican na predlog ObO SZDL, ki je pred kratkim obravnaval najaktualnejše zadeve v gospodarstvu v zadnjem obdobju. ^ težave predvsem inšpekcijska služ-»tojkljivostl. Ponekod še ni bilo'za družbeno kontrolo. Za to odgo- KRANJSKI G L A S Na takratni seji so namreč ugotavljali, da inšpekcijske službe niso dovolj učinkovite. V živahni razpravi, v katero Je posegel tudi predsednik ObO SZDL Vili Tomat, je bilo ugotovljeno, da inšpekcijske službe mnogokrat niso bile učinkovite zato, ker so bili inšpektorji prevečkrat odvisni ali pod vplivom raznih funkcionarjev, svojih nadrejenih in dru-, gih. Pokazalo pa se je, da ima varno in naporno službo manjka rudi potrebnih strokovno sposobnih ljudi, posebno še zato, ker so inšpektorji družbene kontrole slabo plačani. Druga slabost inšpekcijskih služb je v tem, ker med njimi ni tesnejšega sodelovanja. Vsaka Inšpekcijska služba dela bolj ali manj po svoje ali pa le po direktivah nadrejenih inšpekcijskih organov. Na posvetu so nadalje ugotavljali, da so inšpektorji (tržni, delovni, sanitarni, kmetijski, veterinarski, finančni in drugI) vse premalo aH pa skoraj nič seznanjeni z raznimi ukrepi in priporočili, ki so jih zlasti v zadnjem času precej sprejeli politični in oblastveni organi. Delo prav zaradi tega doslej tudi nI moglo biti najboljše in zato Je bil sprejet sklep, da bi bili v prihodnje taki posveti lahko bolj pogosti. Na takšnih posvetih naj bi se inšpektorji dodobra seznanili z novimi ukrepi in dobili za svoje delo tudi potrebno pomoč in razumevanje. Prometno tihožitje! Prav gotovo prometne varnosti. Morda dober naslov za »umetniško foto- škodilo, če bi tudi mopediste nava- grafijo*. Toda takšna fotografija dili, na bi parkirali tam, kjer je za je brez vsake vrednosti, ker ni to določen prostor. V našem pri- edina. Podobna »tihožitja* so v meru je parkirališče odmaknjeno le Tržiču vsak dan nekajkrat' na dobrih 20 metrov, kljub temu pa dnevnem redu, in to tudi v mesecu je moped tam, kjer ne bi smel biti. Zadnje priprave Tržiška mladina je te dni v zadnjih živahnih pripravah na svoj letni obračun, ki bo 4. nov. Čeprav so z glavnimi pripravami že nekako zaključili, saj so že precej obsežna poročila razmnožili in jih poslali vsem delegatom za konferenco, se je pretekli četrtek še enkrat sestal sekretariat ObK LMS in podrobneje pregledal dosedanje svoje delo, potek priprav za konferenco, predvsem pa je razpravljal o kandidatih za člane novega občinskega mladinskega komiteja. Glerie kandidatov so se dobro posvetovali, saj so imeli pri dosedanjih izbirah večkrat pTecej nesrečno roko, ker so bili v nekaj primerih izvoljeni takšni mladinci in mladinke, kd niso imeli prave volje za delo ali pa so bili tudi nesposobni. Zaradi podobnih pomanjkljivosti doslej tudi dejavnost mladih mnogokrat ni mogla biti najboljša, zato lahko v prihodnje pričakujemo, da bo tudi sam občinski komite aktivnejši, kot je bil doslej, saj bodo kandidirali za nove člane komiteja res delovni in razgledani mladinci, ki imajo potrebne organizacijske sposobnosti, ki so dobili potrebno idejno-politično vzgojo v mladinski politični šoli ali drugih seminarjih. P SPREMEMBA TURISTIČNE TAKSE V torek, 23. oktobra, bo v Kranju spja SA'eta za tur5zem in B°~ stinstvo ObLO Kranj, na kateri bodo obravnavali najaktualnejše probleme s podreja turizma in gostinstva v občini. Na dnevnem redu bo poročilo o tej dejavnosti v letošnjem letu, ki ga prav v teh dneh sestavljajo s pomočjo vseh gostinskih organizacij In turističnih društev. Nato bodo razpravljali še o dejavnosti turističnih drtf: ■'. o spremembi turistične takse in o realizaciji družbenega plana za gostinstvo in turizem za letošnje leto. Turistična taksa je pomemben vir dohodkov tako za TD kakor sktipnost kot celoto, zato bodo na seji pregledali, kako so se sredstva siekaln, kako se je turistična taksa odvijala in kako so jo po društvih porabili. Za prihodnje leto svet pripravlja nekatere spremembe. - C. Iz naših delovnih kolektivov Ce so investicije pravilno vložene... Večja delovna storilnost, manjši izpad materiala, kvalitetnejše blago in pa 9000 dinarjev večji povprečni mesečni dohodki •Danes si sploh ne moremo za-BiMiJti, kako bi bilo in kakšne do kodke bi še imeli, če ne bi v zad ojih letih izvedli rekonstrukcije, k bi skušali trmasto vztrajati pri tetjh delovnih pobojih in ponujali h trgu isto blago kot pred leti.« Iako so povedali v tovarni Tek-Kliadua v Kranju že na začetku takga obiska. Potem 60 pokazali •voj arhiv. Vsak vzorec, vsako iiago, ki so ga tam izdelali po lojni in že tudi pred vojno, imajo lepo shranjeno. Kar so pred It* prikazovali na sejmih in raz-*tvah kot svoj veliki uspeb, dalo sploh ne bi šlo več v prodajo. V kolektivu Tekst Hindusa so ttdoja leta vložili milijardo in *tč dinarjev za rekonstrukcijo. Seveda se je moral kolektiv tudi adolžiti in se že tudi odreči mar-Memu v korist daljše perspekti-W. Zato je bilo včasih na sejah delavskega sveta in drugih organov in organizacij v podjetju tesati zelo -vroče« razprave, ker ♦ začetku niso bili enotni. Potem pa so sprejeli končni program rekonstrukcije, začeli so **. dvigati novi zidovi, prihajali *) ogromni zaboj f z avtomati in celotno podjetje je zajela prava mrzlica. Iz Poljske in Češke so Mbavili 460 novih avtomatičnih Hatev. Okrog 420 zastarelih starih •"■atev, ki so bile v proizvodnji 50 Ji tudi že 60 let, pa so odstranili, "utai Je popolnoma nov oddelek » avtomatična tkalnica. Dosegli »predvsem veliko povečanje pro-Alrthmosti. Namesto 6 statev, kolikor Jih je prej največ uspela posluževati ena tknvka, jih danes poslužujejo že po 24. 8* večji vzpon pa so dosegli v fralitetl izdelkov -r- v obdelovanju ttaft, da postane prožno, mehko, *«flo kot svila, žlahtno in tako •»prej. Odvisno je pač od name-•a, zakaj ee določeno blago potre-btifl. Zavidne uspehe so dosegli <*H v tiskanju. Pokazali so vzor- ce velvetona (hudičevo platno). Prvi so ga začeli izdelovati med domačini tekstilci. In sedaj so izdelali že tudi te vrste blago iz umetnih vlaken. To je še lažje, mehko in prožno. Umetna vlakna so sploh njihova perspektiva. To so dosegli seveda z novimi stroji, z novimi proizvodnimi postopki ob novi avtomatizaciji. Pokazali so belilnico — obrat, kjer se rumenkasta naravna barva bombaža odpravi, tako da postane blago snežno belo. Sli smo med lesenimi lopami, ki so ma zunaj spominjale na konjski hlev. Med lesenimi valji preko oglodanih dc&k pretakajo tkanino iz korita v korito. Delo je ročno, naporno, neprijet- no. Zraven pa je že v pogonu nova belilnica. Dva delavca v tem »oddelku na gumb« zadostujeta, zakaj tkanina avtomatično teče iz kotla v kotel in se ob tem kuha, pere, beli, suši itd. Največje spremembe so narejene v oplemenitilnici, v oddelku za tisk itd. Zlasti j zanimiv nov avtomatski filmski tiskarski stroj. Tudi pri tem postopku tiskanja so uresničili sprejeto načelo: korak pred drugimi. Letos so začeli s tem strojem kot prvi med tekstilnimi tovarnami pri nas. Včasih in delno še sedaj so tiskali na valjastlh strojih. Filmska tehnika je prinesla tudi v to delo posebno novost, da se namreč blago lahko tiska tudi v desetih barvah in da se te barve na nesejo na blago v številnih drobnih črtah, odtenkih in tonih. Izdelek je nekaj dražji, toda kvaliteten ln je na našem trgu kot redkost izrednega okusa. Pri vseh teh in drugih novostih v tem podjetju je zadnja leta se veda končni rezultat v ekonom' skih pokazateljih. Večji je bruto dohodek, čisti dohodek podjetja, mnogo večji iztržek iz iste količine bombaža, dokaj boljša kvaliteta je izdelkov in veliko manjši izpad materiala. In vse to se izkazuje v nenehnem dviganju njihovega osebnega dohodka vzporedno z delovnimi uspehi. Le-tl so se namreč prav v zadnjih treh letih, odkar se je začela v podjetju čutiti moč rekonstrukcije, povečali od povprečno 18 na 27 tisoč mesečno. Skladno s tem pa so povečali tudi sklade, zgradili mnoga stanovanja, uredili udobno menzo in podobno, kar vse daje delavcem lepše perspektive. S tem so bolj pripravljeni in sposobni za določeno specializacijo v sklopu skupne tekstilne industrije našega območja, kar narekuje širša mednarodna delitev dela ob vsesplošni ekonomski integraciji. - K. M. Odgovor na vprašanje o preskrbi mleka Nova oramenska belilnica v Tekstilindu.su Mlekarna Kranj si že nekaj let prizadeva, da bi preskrbovala potrošnike z zadostnimi količinami mleka v steklenicah in surovega masla. V ta namen je pripravila posebne načrte že v letu 1959. Z realizacijo pa se je začelo šele lotos, ko so bila zagotovljena začetna sredstva. Stroji iz uvoza so razen enega že vsi nabiv-ljeni, gradbena dela bodo dokončana v letošnjem letu, isto velja za trafo postajo, ni pa ae zagotovljenih dovolj sredstev za celotno zamenjavo že izrabljenih napeljav vode, pare, hladilnih naprav, elektrike, montažo strojev, za nabavo dela domače opreme in za preureditev kotlarne. Ce bomo uspeli dobiti sredstva po II. natečaju Gospodarske banke LRS, bi na spomlad 1963 lahko začeli s prodajo mleka v steklenicah. Mlekarna ima v programu preskrbo potrošnikov z mlekom na domu. V zgodnjih jutranjih urah bi se s posebnimi tricik-li dostavljajo mleko na dom potrošnikov. Cena mleka bi se z dostavo na dom zvišala za približno 4 dinarje. Raznašav-ci bi za 1 liter mleka prejemali 1,5 do 2 din, prišteti pa je treba še prispevke na osebne dohodke, vzdrževanje prevoznih sredstev (tririklov) in ostale stroške v zvezi z dostavo. Zaradi odplačevanja najetih kreditov, večjih stroškov pri polnjenju mleka v steklenice, zvišanih prevoznih stroškov pri dostavi mleka v prodajalne, plačila obresti za najeta obratna sredstva (nabava steklenic in košar) se bo prodajna cena mleka zvišala. Koliko bodo našteti elementi vplivali na zvišanje cene, bo pokazal izračun, pri katerem bo važna tudi količina prodanega mleka v steklenicah. Potrošnja surovega masla v naši državi je v stalnem porastu. Tudi na Gorenjskem -zlasti v Kranju — je povpraševanje vedno večje. Potrošniki v okolici mlekarn so navajeni na okus surovega masla teh mlekarn, zato je v primeru nezadostnih količin povpraševanje in negodovanje večje. Mlekarna Kranj je v prvih 8 mesecih tega leta izdelala za 22,5 odstotka manj surovega masla kot v letu 1961. V Istem času je prodala za 25 odstotkov več smetane kot v lanskem letu. Negodovanje potrošnikov bi bilo še večje, če bi jim Mlekarna ne nudila zadostnih količin pasterizirane sladke smetane. Ker se surovo maslo izdeluje iz smetane, je ob večji prodaji te ostala manjša količina za predelavo v surovo maslo. Krog kupcev smetane in surovega masla se vsako leto veča. Mlekarna redno preskrbuje s smetano in surovim maslom gostinska podjetja v Kranju, bolnico za TRC na Golniku (samo smetano) in vse zdravstven CI AS BRAV C EV ne v.rjtrinovo v Kranju, hotel -Un;on« v Ljubljani in »Jelovico* na Bledu. Razen vseh šol v Kranju so se lotos pojavile kot kupci surovoga m.isla še šolo iz pode-Eelja, v turistični sezoni pa hotel" na Bledu (smetana ln surovo maslo). V poletnem času so potrošniki surovega maslu tudi počitniške kolonije, ki na teritoriju občine Kranj organizirajo letovanje otrok. Izven občine se surovo maslo prodaja samo v Tržiču, kjer Mlekarnn oskrbuje potrošnike z mlekom. V Pulo ali druga primorska mesta v tem letu Mlekarna ni prodala niti enega kilograma surovega masla, zato so verjetno »očividci« zamenjali etikete kranjske mlekarne z etiketami druge mlekarne. Zaradi nekoliko manjših količin mleka (zaradi suše In delne preusmeritve proizvajav-cev v rejo živine za zakol) trenutno ni pričakovati zvijanja proizvodnje surovega masla. — Kot vsaka proizvodnja gospodarske organizacije ima tudi Mlekarna svoj plan, ki je v skladu z razpoložljivo količino surovine, to je mleka. Ker se surovo maslo proizvaja iz smetane, ta pa se pridobi s posnemanjem mleka, bi ob večji proizvodnji surovega masla ostala neizkoriščena tudi večja količina posnetega mleka. Del posnetega mleka se sicer predela v skuto, lahko bi se predelalo tudi v kazein, vendar je škoda dragocene živalsko beljakovine predelali v industrijsko izdelke in jih s tem odtegniti ljudski prehrani. I?, teh razlogov se presežki mleka, ki niso potrebni za preskrbo prebi-vavcev s konzumnim mlekom, predelujejo v različne vrsie 6ira. Za cenejšo preskrbo rjotroi-nikov s surovim maslom Mlekarna sklenila pogoctDo /. mlekarno v drugi republiki, ki bo redno tedensko dobavljala vsaj 400 kg surovega ma«la in bo cena v prodaji pod 000 dinarjev. Kakovost tega surovega masla bo dobra, ker bo maslo dobavljeno dvakrat do trikrat tedensko. Mlekarna Kranj JAVNA ZAHVALA PODJETJU IN DELOVNEMU KOLEKTIVU TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« - KRANJ Upokojenci tovarne »Sava« se najiskreneje zahvaljujemo vodstvu ln vsemu delovnemu kolektivu tovarne za odlično organiziran in lepo uspel izlet po Štajerski. Delovnemu kolektivu želimo še nadalje mnogo delovnih uspehov. Upokojenci tovarne »H&ava« - Kranj Enak kriterij pri dodeljevanju kreditov »To Je bila pa velika ,žehta'« - bo pomislil prenekateri bravec ob pogledu na zgornjo sliko. Takle prizor se nudi »^h ' nda Ja društvene mostovi, ^T*? cah o gradnji že d-T, J lienega delavskega dom **** česar slišati. - tj dorrin « * POMANJKANJE KROMPIRjA JE LE TRENUTNO Skoraj povsod -Jesenicah - Tv £Sfebno ** '* cejšnje pominjkan?* Male količine. STJ^TSt ne, so POkup jenegjedJbe ^ «nm in mnogo gosrUi^^ brez krompirja Dj, v osUn' bo v prihod ^SSSi »e Pozanimali pnS2S P^jetju »Delikatesi. nam pojasnili, da ie / njekrompirja^e^enuC1^ letošnji pridelek i~ *** ' Gorenj ^^"j* • tudi ostalih ozimnic ftSrr,t£ fižola in drugo) v kra S2J na zalogi in J kni ^ °m ^ dovanje* ne^aterin ^ povsem neutemeljeno. 2 36-ČLANSKI PREDAVATELJSKI AKTIV Ustavna komisija r>ri o*1 SZDL Jesenice, ki jf p^^ Janko Burnik. Je na 7adnH d imenovala 12 trojk, to Je 36.^ skl predavateljski aktiv, M M tolmačil osnutek ustave na območju jeseniške <>l>«inc. S predavanji bodo pričeli v drugi poloti-« cl prihodnjega tedna. Ciklu«? predavanj bodo zajemali uvod. dru?-beno-ckonomsko problematiko ia politični sistem. ^^TA^-n. OKTOBRA 19(53 ---1 — —• -------- §e nekaj ugotovitev na temo: zapostavljena kulturno prosvetna dejavnost občinskih statutih so pravi plenuma okrajnega sveta Svobod •njimi odstavki, ki grovorijo o in prosvetnih društev. Govorniki ■■tari. Ce bi ne bilo tako, kot 'so namreč medtem ko so uteme-' ta se pravi, če bi .se kulturno- ljevall potrebo po novi organiza-fMVftna dejavnost žc prerinila icijski obliki vodenja v kulturi in •priklopnega sedeža v komunal- (obsojali njeno zapostavljenost, ■ »rfni na sedež v osorediu. bi 'navedli številne pomembne ugo- ftalnti 7 nfo ne opravili tako na ■tal. Veliko bi imeli povedati o K dejavnosti, toliko kot na pri-** o zdravstvu ali o šolstvu. -• teh dveh r.ihee več ne spravlja, če sta nam potrebna « ne. o kulturi pa so, saj je ^povsod potrebno utemeliev«ti *>n pomen. In v tpm jP ta bijena razlika, ki loči VuUmhm«-KMvrtno (l"vvn< : 0<1 druf'h Javnosti »n kf n?>i t>* h»!a krivi a ta. da kultura no st^'i n^ tM-«i- tanrliih in zato n irna zgr-tt*-■ m «me v višino. am»-*i< mora •tali kar lepo pri pritličju. fciznavaio nam, da živimo v tojitem okraju, znto ie razumeš, da skopo od-nrrrir»na sredit za kulturo it» stt<-* jem^mo s »polnim razumevanjem. Vsi, ki S» Je kultura prj Prcu, si zato Jrftadovajo. da bi bilo zanjo od-■ajeno več denarja. V zadnjem fcai je tok njihovih nrizadevanj tatrjen te v dni »o struno — v ■*8lJiamJe kulturne nolitike v bmuni. Dosedanja (in sedanja) ta«nohv»t pri tem je hromila še **» dalo, kakršnega so material-pogoji omogočali. 0 tem, kakšno novo obliko vo-fc>Ja so si kultumo-pTosvetnl aVtfviati zamislili, smo že nekaj-bt piaali. Tokrat so zadržimo krajšem povzetku j z razprave »kupnem posvetovanju čln-okrajnega sveta za šolstvo, toro in prosveto in članov tovitve in misli. O kulturnem življenju v Tržiču smo na primer zvedeli tole: glasbena šola tud r po 16 letih gVOjtga obstoja ni dosegala večjih uspehov, sode1 ovan je s svetom Svobod Je odklanjala, češ da ta ni pristojen za vmešavanje v njeno delo, njeni prostori svobodašem niso bili prostovoljno na razpolago. Tržiška knjižnica ima le malo knjig in nobene možnosti za nabavo novih. Tudi muzej je ostal brez denarja in je bil praktično odprt le za občinski praznik. Dramska dejavnost in filmska vzgoja nimata nikogar, ki bi bil zanju pristojen. Na Jesenicah so morali ukiniti pionirski likovni krožek, ki je deloval v sklopu knjižnice in dosegal lepe uspehe, ker knjižnica nima denarja za njegov obstoj. Vprašujejo se, kdo bo sedaj to rešil: občinski svet Svobod, svet za šolstvo ali likovni svet. Od sredstev občine je bilo za kulturo namenjeno 3,56 odstotkov, od sredstev 2clezarne namenjenih za različne dejavnosti — pa dobra desetina, medtem ko za šport cela četrtina. Povprečno je bil vsak občan letno štirikrat na kulturni prireditvi in kar dvajsetkrat v kinu. Kulturniki so se zelo zavzemali za enotno vodenje kulturne politike. Na posvetovanju so poudarjali pomen močnejše podpore ostalih organizacij. Te sicer nudijo moralno podporo organom, ki se ukvarjajo s kulturno-pro-svetno dejavnostjo, na posvetovanja pošiljajo svoje predstavnike, vendar kulturniki pogrešajo dejanske pomoči. Bolj bo potrebno poskrbeti za kadre in izboljšati oziroma sploh uvesti strokovno službo. Trditve o obsegu kulturnih potreb to namreč le približne ocene, ker analiz o teh vprašanjih nimamo, pa tudi ljudi, ki naj bi jih naredili, ne. - M. S. V nedeljo, 21. X. 1962 ob 10. uri bo v okroglem stolpu na loškem gradu otvoritev razstave kopij freak JERNEJA IZ LOKE Ob razstavi v pokrajinskem muzeju v Skofji Loki Jernej iz Loke ■ freskant prve polovice 16. stoletja Skromna razstava kopij fresk domačega mojstra Jerneja Iz Loke v intimnem okolju okrogle dvorane v grajskem stolpu je v bistvu študijska predpriprava na reprezentančni prikaz celotnega Jernejevega opusa. Velika retrospektiva Jc v sedanjih pogojih nemogoča. Sele ko bo dograjena razstavna dvorana, lahko upamo, da nam bo kolektiv loškega muzeja dostojno predstavil podobo velikega rojaka. Vrednost Jernejevega dela ni toliko v umetniški moči kot v prlčevalnosti. Prav ta aspekt nje- govega dela pa je moto pričujoče razstave. Kulturna zgodovina in etnografija morata marsikdaj poklicati na pomoč Jernejevo slikarstvo, 6aj je eden redkih domačih slikarjev iz prve polovice 1(5, stoletja, ki je ohranil potomcem pravcato revijo sodobne nose. Od nože podeželskega plemi« a tudi načinu slikanja Je Jernej neposredni dedič domačega gotskega ireskanlstva pa tudi njegov zadnji veliki — žal, nekoliko manj kvalitetni -predstavnik. Jernejeva umetnost tvori most med umetnostjo tedanjega nižjega meščanstva in podeželske gosposke ter ljudsko umetnostjo. Prav vplivom Iz ljudske umetnosti in ljudske .sfere pa dolguje Jernejeva umetnost svoje poglavitne kvalitete: iskrenost, svežino, ljubeznivost In neposrednost. IVAN SEDEJ Novice iz loškega muzeja Reorganizacija ustanove (ustanovitev zavoda za spomeniška varstvo v Skofji Loki in priključitev muzejskih zbirk pod nov naslov) vsakdanjega dela v muzeju ni prizadela. — Naloge, ki si Jih je kolektiv zadal, rešuje sproti. Do konca letošnjega leta pa bo kljub običajnim težavam narejenega še mnogo več, kot je predvideval kolektiv. Gradnja prvega muzeja na prostem — Skoparjeve hiše — se bliža koncu. Naloga, ki še čaka kolektiv, je notranja ureditev objekta. Pri vsem bogastvu deponiranih predmetov pa to ne pomeni večje zapreke. Težje pa ja vprašanje študijske in znanstvene rešitve. Saj je potrebno detajlno preštudirati in analizirati notranjo opremo velikega števila lesenih kmečkih hiš j.n končno iz izbranega gradiva izluščiti najbolj tipične primere. Vendar bo tudi to vprašanje zadovoljivo rešeno. Tako bo. bodoči muzej na prostem privlačna točka tako za laika - ljubitelja domače preteklosti, znanstvenika in tujega turista. Gradnja dvoran za zbirko NOB in umetniško galerijo se bliža koncu. Zal je zmanjkalo sredstev za notranjo opremo in najnujnejšo zunanjo zaščito. Tako kolektiv s precejšnjimi skrbmi pričakuje zimo. V zvezi z opremo dvoran je tudi modernejša ureditev stalnih zbirk. Žal, pa bo akcija morala počakati na boljše čase. Kljub številnim priznanjem in pohvalam - zlasti priznanju mednarodno komisije za lokalne muzeje (ICOM) - pa kolekitv s sedanjo ureditvijo ni povsem zadovoljiv. V ta namen pripravljajo izčrpen elaborat. Vendar bo na ponovno prcui-ditev potrebno misliti čimprej, .saj se bo del muzeja kmalu preselil v naravni in mnogo bolj mtrezni ambient -Skoparjevo hlSo. Za letošnjo pozno jesen je v načrtu še etnografisko-umetnost-hozgodovinska terenska akcija v Železnikih in okolici. Terenska akcija obeta bogato ž<".<-v. JVedv.sem Iz <-lnogratekega io sociološkega stališča. Važni pn. bolo tudi umetno^tnozgodovinski podatki za prvo topografijo loškega ozemlja. Železniki so po socialni strukturi - zlasti pa kot eno najstarejših delavskih naselij — neizčrpno področje za Študij oblik zgodnjega kapitalizmu na našem ozemlju. Ta akcija bo imela tudi drug namen. Ker nameravajo v ŽalbZ-nifyh ponovno vzpostaviti hi v okrilju ter s pomočjo strokovnjakov loškega muzeja urediti stalno muzejsko zbirko, se bo ta fikcija usmerila tudi v zbiranje podatkov in materiala za to novo ustanovo. — I. S. OBVESTIFiO! - VSAKO NEDE-L.IO POPOLDNE PLES ZA MLADINO. - PLESNIT E Q A -II V PONEDELJKIH IN FfcT-KIH. VPISOVANJE OD 18,-1<). URF. - NOV ZAČETNI T^tA.I ZAČNE Z DELOM 5. NOVEMBRA - PLESNA IN BALETNA SQLA, KRANJ, DELAVSKI DOM« -VHOD 4 Grigorij BAKLA IVO V Seženj zemlje lomao objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga izdala " knjigi. •Vatanite!« Vojak pri vhodu dvigne brzostrelko in sproži v zrak. Od zunaj alilati divje »trelJanje ln kTičanJe. Splezam iz bunkerja. Zgoraj godijo čudne reci. Vojaki se odkrito sprehajajo po vrhu vzpe- '/* Z brzostrelkami »streljajo v zrak in pokajo s puškami, Ikakor "„<.'••''- konec vojne. •Kje so Nemci ?« ♦Odali so, ko smo »pali.« Patrulje niso nikonrar našle. Nemške strojnice so vso noč krile Jtk in ko so se naši pred jutrom približali, so jo popihali še fojnićarji. Sajenko je prostovoljno spremljal pehotno patruljo in Cpravkar vrača s plenom, naprtil si je poln zaboj jajc. Kar surov« '4no, na enem koncu napravimo luknjico, vržemo glavo vznak. jia izsrkanrto. Toda kje so Nemci? Nihče ni opazil, kdaj so ^•ifDili. To j« vse. Sajenko vleče iz žepov svilena padala % nem-miraket — uporabljamo jih za robco — in jih deli vsakomur, kdor J*, pa stoji med nami kot velikodušen imenitnik. Obraz mu kar Mod aamozadovoljRtva. •Tovari* poročnik, videti bi morali, kakšen položaj za 10,3-centl-^•TJke topove imajo. Takoj eom jih našel, Naš cilj št. 6.« In /Mtpcn« mi m priprtim očesom. -Ne bodo nam verjeli. Pospravili gojili ko bog želvo. Bi radi videli?« •Stoj,- pravim, »imaš «e jajca?« •Naloži jih — in naprej na gostijo!« Odidsva k Babinu. Medpotoma snamem umazano obvezo z glave, vetre mi prijetno hladi posušeno rano. Babin stoji na svojem bunkerju, noge v škornjih je široko raz-poliva vodo po hrbtu. Bataljonski poveljnik 6e stresa brez sape pod hladnim curkom, s se ploskimi dlanmi toče po golih prsih - oh! uh! - pa z razprtimi očmi kaže na goli hrbet med lopative. Frolikov ga obliva - -ah kako dooobro!« ►»Bataljonski poveljnik!« zakličem že cd daleč. »ImaS človeka, ki zna pripravljati jajca?« »In vojna?« Voda mu v potočkih curlja prek obraza in Babin stiska oči, ker so boji menice. Frolikov nameri curek iz plskra na poveljnikov tilnik In se zareži. Tudi stražar pri vhodu v bunker se reži ln pogladi z žuljavo roko konico bajoneta. Prav nizko priletijo naši bombniki ter nas preglasijo. Mirno letijo v daljavo. Za vraga, mar je sploh res? Babin, ki se noče zravnati, da bi mu voda s hrbta ne curljala za hlače, nekaj vzklikne in veselo kaže proti letalom. Po mokrem komolcu mu teče potoček. Zadovoljen pa tudi poln zavisti opazujem mlšičasto telo. Rumen jc od acrihinR in malarija ga je izmozgala. Toda poprej je bil ver-jetno hudo krepak. Pod desno ramo ima staro, rjavkasto brazgotino. Na rami pa za prst široka brazda: krogla ga je oplazila. Ce dvigne roko, je brazda še globlja. Na telesu ima brazgotino kar za celo vrsto odlikovanj. Le srajco mora sleči, pa vidiš. Frolikov vzame svežo brisačo z rame in jo izroči Babinu. Le-ta si otreSa mokre, črne lase 1n naglo skrije obraz v brisačo. ••Razumeš pravzaprav, kaj se je zgodilo?« povprašam, ko so letala odbrnela in lahko spet spregovorimo. Babin si z robatim platnom briše lepo oblikovane, kosmato poraščene prsi in se smeje. Jahalne hlače, prašni škornji pa vodno kapljice — vse se lesketa v soncu. »Pravijo,« pokaže k nogam, na streho bunkerja, kjer ima poljski folefon, »da napadate dve fronti: naSa In druga ukrajinska. Z dveh mostišč napadamo. Pravijo, da so tanki drugo ukrajinske žo v Romuniji. Nemce dohitevajo. Vojna se jo preselila proti zahodu: spredaj naši tanki kot kažipot, zadaj 60 Nemci, za njimi pa mi. Ce bi nam Še včeraj rekli kaj podobnega, kaj?« Da če bi nam včeraj kdo rekel kaj podobnega... Med vojno ves vselej le za to, kar vidiš tik pred seboj. Od nekod zaslišimo tuljenje granate. Dolgo žvižga pa eksplodira qo vznožju griča. »Si razumel, kje so že Nemci?« vpraša Babin. »Streljanja sploh ni več slišati.« Gol do pasu vzame Frolikovu daljnogled z jermenom in potem gledava skozenj. Sonce, razbeljena, rumenkasta stepa in na njunem robu, za drevesi, se premika razpotegnjena vrsta prav drobnih tovornjakov. »So že položili tvoj vod?« naglo vpraša Babin. »Kaj naj bi počeli z vodom? Naši že zapuščajo dosedanja, položaje.« »Skoda. Posvetiti bi jim morali, da se ne bi več vozili.« Iz bunkerja stopi Rita 7. rdečimi lici in s preve/.anim predpasnikom. Z živahnimi, lesketajočimi se očmi zleze na vrh in vr/.e Babinu svežo srajco. »Tu imaš, obleci se. In kako je z britjem?- Babin se z dlanjo pomladi po kocinah - prepir se ne bi izplačal. »Ljubi bog, le kaj bi možje brez nas?« »Prav zanesljivo bi propadli!« »In podivjali,« pristavim. »Le čenčajta neumnosti,« nama Rita seže v laso, »kaj drugega vama sploh ne preostano,« In strogo pravi Babinu: »Takoj sc sleci in obleci sveže perilo. Prala bom.« »Veš,« pravi Babin, ^nečesa smo se spomnil: poprej bomo zaj-trkovali. Tegale, na primer« - pri tem pokaže name - »lahko vsak trenutek premestijo kot okrepitev k drugomu polku.- »Vajina veličastna zamisel me sploh ne sane. Praki hočem in v reki si bom umlla lase. In kosilo nampravam sk\ihati. Kar porjlej se: le za polovičen obrok te jo ostalo. Danes ti bom pripravila pravšen ukrajinski boršč z naribano, trdo slanino, zaradi okusa. Poslušaj, Frolikov. slanine potrebujem. Kmalu te bom spitala. In judi tale sme priti nn bor.šč.«i »ln kdo bo medtem pripravil jajčnik?« •►Frolikov. Domovina gn je izbrala za to opravilo - naj torej peče!« »Prav,« rečem. »Vsekakor pa bomo zajtrkovali. Toda poprej imamo opravek,« mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam plemenskega vola. — Glinje 13, pri Cerkljah 4198 Enodružinsko hišo blizu jezera na Bledu prodam. - Ponudbe pod »Vseljiva« 4197 Prodam ročno gnojnično črpalko, ročno škropilnico, gostilniško pohištvo, dva soda, suhe hrastove plohe ln drug inventar. — Stari dvor 49, Skofja Loka - kolodvor 4198 Prodam DKW - 250 cem - RT 26. zadnji model. - Ogled samo od 8. do 12. ure ob nedeljah. -Podbrezje 122 4199 Prodam kravi s teličkoma. -Škofjeloška 33. Kranj 4?00 Prodam motorno kolo NSU-Maxi - 250 ecm. — Naslov v oal. Oddelku 4291 Belo peč - emajlirano (ELVIS), skoraj novo, za sobo ali kopalnico prodam. — Kranj, Šolska ulica "5 4202 Zelo ugodno prodam avto TO-POLINO C in motorno kolo NSU 200. v brezhibnem stanju. — V. Stroj, Dvorska vas pri Begun'ah na Gorenjskem 4203 Kravo, 9 mesecev brejo, dobro mlekarico, prodam. - Janez Po-gačar. Gora št. 3, Komenda 4204 Prodam svinjo. 13 tednov brejo. - tahovče 17 4205 Prodam prašiča, 80 kg težkega. - Šenčur 40 4208 Prodam motorno kolo BMVV - 250 cem, letnik 1958 in PUCH -250 cem. - Sr. Bela 20, Preddvor 4207 Prodam moped COLIBRI. - C. talcev 17, Kranj (Klane) 4208 Prodam pulske, 6 tednov stare. - Zdravko Zemlja, Vrba 23, Žirovnica 4209 Prodam zelo dobro ohranjen monod COLIBRI. - Stražiška 32. Kranj 4210 Prodam otroško posteljico z mrežo. — Naslov v oglasnem oddelku 4211 Prodam otročki košek na kolesih In revijo Tovariš - letnik od 1955 do 1961. vezan v polplatno. - Bitenc, Kranj, C. kokrškega odreda 9 f 4212 Prodam staro slamoreznleo na ročni pogon. - Zg. Dobrava 15, Kamna gorica 4190 Prodam dobro ohranjen moped. • Delavska 23, Kranj 4173 Prodam bojler - 20-Ietrski - še nerabljen. — Naslov v oglasnem Oddelku 4223 Prodam električni kuhalnik na 3 plošče in belo posteljo. — Pi- žorn, Preddvor 35 4224 Prodam dve kredenci. - Trubar-barjev trg 6, Kranj 4225 Prodam dve kravi ln konja. — Peter Sitar, Križe 35 4226 Prodam veliko okno z roleto za verando. — Ogled vsak dan, Stosi-čeva 2, Kranj 4227 Prodam telico. 8 mesece brejo. - Pšata 6, Cerklje 422« Prodam PRIMO. dobro ohranjeno. - Naslov v o*l, oddelku 422?) Kupim ročno vodno črpalko št. 3. - Frlič, Sp. Besnica 50 4213 Seno in slamo v omejenih količinah kuouiemo. Ustne ali pismene ponudhe poslati na Kmetijsko gospodarstvo Kranj, Vodovodna c. 4. telefon 2*>-52 4214 Dobro ohranjeno želeno peč (gašperče'r.) kuni m. - Naslov v oglasnem oddelku 4215 ORT. ŠPORT .ŠPORT Goreniska rokometna lisja S pomembno zmago nad Krizami (23:21) v Tržiču so Duplje že prehitele Radovljico zaradi boljšega količnika. Na tretje mesto se je po zmagi nad Zabn.co (18:14) prerinila Sava, ki pa skupaj z Zabnico in Krizami zaostaja kar 4 točke za vodečima. Moštva izven konkurence so to pot spet imela več uspeha kot njihovi nasprotniki. Mladost B je premagala -Triglav« (28:17), Iskra B je brez borbe dobila točki, ker -Storžiča« ni bilo, polovico izkupička je v Radovljici pobral Tržič B (22:22), tekma med Savico in Tržičem C pa ni bila odigrana, ker ni bilo sodnika. Dam kravo v rejo. - Bašclj, šte- vilka 23 4230 Obrtno podjetje KOVINO-SERVIS - Jesenice takoj zaposli dva kvalificirana kleparja. Obenem sprejme v uk kleparske stroke dva vajenca. Pogoj za sprejem je dokončana osemletka. Srednje podjetje v Stražiščn. ISče za takojšen nastop zidarja. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. - Ponudbe pod šifro -Zidar*. 4184 Sporočamo, da smo prejeli novo pošli.'k o modemih kuhinjskih oprem in spalnic. Na zalogi imamo tudi parket. Prodajamo po konkurenčnih cenah. — Se priporoča trgovina s pohištvom »Si-pad« Kranj «85 Na filozofski fakulteti (germanistika) jc diplomirala Zdenka Brinovec Iz Kranja. - Čestitamo! 4131 V kinu -Center« Izgubljeno denarnico vrniti prosim v gostilno Majolika. Šenčur 4216 Brezplačno dam »kale za zidavo. - Cesta na Klane 11 42*17 Nudim hrano in stanovanje fantu, ki bi nomagal po službi na kmetiji. - Škofjeloška 33, Kranj 4218 KadIČe za zelje dobite pri so-darju Viktorju Homanu, Ljubljanska 19, Kranj 4219 Mizarstvo Franc Kregar »Bor« Vlžmarje sprejme takoj dva mizarska pomočnika In enega vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljeno 4220 Sprejmem učenko aH delavko za varstvo otroka dopoldne. -Nudim hrano in stanovanje. -Naslov v oglasnem oddelku 4221 Delavki na 3 izmene nudim stanovanje. - Naslov v oglas, oddelku 4222 Prekllcujem besede, s katerimi sem obrekoval Jožeta Kržišnika Iz Gorenje vasi št. 124. - Tone Pustavrh, Dolenja Dobrava Zamenjan cnosobno stanovanje s pritiklinami za enakega aH eno večjo sobo. - Poizve se zjutraj od 7 do 9. ure, Jelenčeva 27, zgoraj (Prim6kovo) Oddam sobo z dvema postclja-a. - Naslov v oglasnem oddelku afe Aktiv LMS Primskovo organizira v soboto. 20. t. m. ob 19. uri mladinski ples. - Igra 6 mladih 4233 Od slaščičarne do Delikatese izgubljen pas od obleke vrniti -prosim - proti nagradi v blagajno slaščičarne 4231 Komisija za sprejem in odpovedi delavcev pri Kmetijskem gospodarstvu Kranj razpisuje delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: Ekonomska srednja šola z enoletno prakso ali nepopolna srednja strokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse na podobnem delovnem mestu. Zaželena je praksa pri kmetijskih organizacijah. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj. Razpis velja do izpopolnitve delovnega mesta. Lestvica Dupljf 4 4 0 0 84:49 R Radovljica 4 4 0 0 79:54 8 Sava 4 2 B 2 98:72 4 Zabnica 4 2 0 2 93:89 4 Križe 4 2 0 2 76:78 4 Triglav 3 1 0 2 38:42 2 Storžič 2 0 0 2 18:40 0 Savica 4 0 0 4 49:111 0 Skupni vrstni red: Radovljica 11, Duplje 10, Mladost B 8. Križe 8,'Tržič"B 7. Sava 6, Iskra, B 6, Zabnica 4, Triglav 4, Tržič C 4, Storžič 2, Savica 0. Derbi jutrišnjega kola bo v Dupljah, kjer bo gostovala Sava, zanimivo pa bo tudi v Zabnici. Z nekaj sreče bi domačini prav lahko pripravili neprijetno presenečenje doslej vodeči Radovljici. - L. S. PROSTOR TUDI 7.\ KOŠARKO TVD Partizan v Gorenji vasi nad Skofjo Loko bo letošnjo zimsko sezono svojo dejavnost, okrepil še s košarkarsko sekcijo. Do sedaj so bili člani Partizana iz Gorenje vasi dokaj marljivi, saj so bile vse društvene sekcije več ali manj aktivne. Da pa bi zagotovili tudi obstoj in delo košarkarske sekcije, so se v društvu odločili, da bodo obstoječo dvorano uredili tako. da bodo v njej lahko igrali tudi košarko in seveda prirejali v nji' razna tekmovanja. Menijo, da bodo priprave za to vrsto športa zaključene še v letošnjem letu. - C. Atletika v Skofji Loki iz povojev Atletsko tekmovanje ki ga je pred 14 dnevi organizirala občinska zveza za telesno vzgojo v Skofji Loki (o njem je nas Hat že poročal), je pokazalo, dR v loški občini tudi za to športno oa-nogo vlada veliko zanimanje. Številka 195. kolikor je bilo vseh tekmovnvcev, je brez dvoma mnogo obetajoča. V njej so zaleti predvsem mlajši, ki resno želiio vaditi - seveda pod strokovnim vodstvom. Prav gotovo ne bi bilo prav, če se za mlade udeležence tega tekmovanja sedaj ne bi nihče več zanimal, ampak jim bo treba nu- Casopisno podjetje »Gorenjski tisk« Kranj sprejme takoj ali po dogovoru strojnika z nekajletno prakso v barvnem tisku Stanovanje (trisobno, komfortno) na razpolago takoj. Prošnje sprejema tajništvo do 15. novembra 1962. CP Gorenjski tisk Kranj ODKRITJE SPOMENIKA NA JAMNIKU Občinska odbora Združenja borcev NOV Kranj in Radovljica prirejata svečano proslavo z odkritjem spomenika narodnemu heroju Lojzetu Kebetu-Štefanu ob 20. obletnici njegove smrti. Svečanost bo na Jaoiniku v nedeljo. 21. oktobra, ob 10. prt dopoldne. Odhodi z avtobusi bodo izpred tovarno -Sava« ob 8. uri zjutraj, povratek ob 14. uri iz Nemilj. Vabimo vse prebivavce Gorenjske! OBLETNICA Minilo je leto dni, odkar smo pokopali našega nadvse zlatega moža in očeta JOŽETA CUDERMANA ki je tragično preminil in mnogo prezgodaj počiva v večnem 6nu na domačem pokopališču. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Babni vrt, 20. oktobra 1962 Neutolažljiva žena z otroki obvestilo amd Kranl bo v dneh od 22. do 27. oktobra v nooo'^klh urah za svole člane in nečlane onravHalo na motornih vozilih kontrolo pravilne namestitve luci. Kontrola bo v delavnici amd Kranj, Koroška cesta 6 In Jc za član'* 'iTzp'ačna. Pridite in nrcprlčalt se boste, če so vaše luči na vozilu pravilno nameščene, OP17MT7.« mino društveni strokovnjaki posredova u im^VTTMTn TV teoretično osnovo znanja v motoro 7.NA.nstvit 7 A soferie-amaterje. predavanje bo vsak han on is. ftn J7. ure. VAm tpvti amd kranj diii tisto, kar si sami najbolj želijo. * Zato bo treba ustanoviti atletsko sekcijo v okviru društev Partizan in v šolskih športnih društvih. V zvezi z načrtno vadbo atletike pa se pojavljajo nekateri problemi, ki jih verjetno ne bo lahko premostiti. To je predvsem pomanjkanje vodstvenega kadra in neurejenost atletskih naprav. Glede vadi tel jskega kadra se bo treba nasloniti na učitelje telesne vzgo-j in na starejše atlete, ki jih je v Skofji Loki nrecei. Prav gotovo je med njimi kdo, ki bi si na teden vzel dve uri, da bi atletika v Skofji Loki in obeh dolinah zaživela. — A. P. TVD Partizan v Železnikih je letos ves ča* usoošno delovalo in -'oSeglo len rtfforalek. Delo v društvu se je rnz.vilalo po sekcijah ;n oddelkih V zadnjem času pa «o mnogi izrazili želio, da bi v društvu ustanovili tudi sekcijo za košarko. Ker je nobud in vneme dovolj, so sekciio tudi ustanovili. Ker pa niso 'meli igrišča, so pa nred kratkim pričeli graditi. Računajo (če bo vreme ugodno), da bo narod še letos. Tako bodo sekciji dani trdnejši temelji za nadaljnie delo. Naj omenimo, da se je dru.štvo že pričelo pripravljati na veliko telovadno akademijo, ki bo v domu TVD Partizan v počastitev 29. novembra. - R. SLAŠČIČARNA - KAVARNA KRANJ razpisuje naslednja delovna mesta: 2 servirki in 1 vajenko gostinske stroke Pogoj: za servirko - končana gostinska šola aH kvalificirana oziroma polkvalificirana gostinska delavka; za vajenko - dovršena osemletka in veselje do gostinskega poklica. Nastop službe možen takoj. OBLETNICA V neizmerni žalosti nam jc minilo leto dni, odkar ni več med nami naše najdražje mame FRANČIŠKE PODOBNIK roj. HOMEC (Košancova mama) ki jo vsi tako zelo pogrešamo. Naša draga mama, ni vas več med nami, toda lep spomin na vas bo ostal v naših srcih za vedno. Za ves vaš trud in trpljenje vam bomo trajno hvaležni in vam kličemo: Bodi vam časten spomin! V Imenu ata, bratov ln sester sin Stanko Podobnik Hobovše, 19. oktobra 1962 ČASOPISNO - ZALOŽNIŠKO PODJETJE »GOSPODARSKI VEST-NIK«, LJUBLJANA, Beethovnova ulica 10 sprejme večje število področnih predstavnikov za prodajo knjig, publikacij, tiskovin, obrazcev, zbiranje naročnikov in oglasov Pogoj za sprejem je razgledanost in poznavanje terena. Zaželeno je lastno prometno sredstvo. Zagotovljen je zelo dober zaslužek! Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. LETOŠNJE OKRAJNO PRVENSTVO V SKOFJI LOKI Zveza združenj borcev NOV u okraj Kranj se Že nekaj časi pripravlja na izvedbo letošnje« okrajnega tekmovanja rezervnih oficirjev in podoficirjev, ki bo t nedeljo, 28. oktobra, na' strePHu v Vincarjih pri Skofji Loki Za vsako občino bosta nastopili dve ekipi. Prvo bodo sestavljali oficirji, ki bodo tekmovali z w» jaško pištolo, drugo pa rezervni oficirji, ki bodo tekmoval; t ma-lokalibrsko puško. Tekmovanje bo verjetno precej borbeno, ker se posamezne občne ze dalj časa pripravljalo na to srečanje in so v ta mL Uvedle tudi že občiraka ZaČRe naj se resno delo Stanje * šahovskem -anl 8f počasi SSStffB »Jlr*r! °dbor končno sprevidel, zftkaj Je postavD« ta le začel z delom. Na zadrAL stanku je bilo veliko SS2?.Z ^.rju, še več pa o tov«- -T bančno stan,? Se° bo^S^o in ne bo več letanja »minf.r^ dvanajsto«, če se bo7rlh *° žiti večjih tekmovanj. Udel<" Tudi število tekmovani «- is povečalo, postala Pa " kvalitetnejša. Točni termS?i * so določeni, vendar bTkm f vratno srečanje s Cel^m K * om in drugimi dmStrt obm se bo začel turnir V * :ategornikov, ki bo S«,^ nolfinale za prvenstvo kZ?i ^ Vsak prvi četrtek v Z^^Z na sporedu redni meseS? ^ •»mir, ki bo služil k!fm ^ forme najboljših igravCev P^ Vsekakor na šahovsko §0]o o*. o rebno ph je tako Prvo ^ kot mladtna. škoda bi bilo če H se mladi dobri igravci (Muro«c Kapč, Koder m drugi) fejivlUfi samo pri Igranju Posameznih parni medtem ko bi na njihovo too nolnlevanjo pozabili. Pretekli četrtek je ^ 'J^ brzotumir. Na njem je sođeloS' 16 igravcev. PQ zanimivih bor*> je zmagal Bukovac 2 jj ^ ^ pred Bertoncljem in Longarieai 10.5. Četrto in peto mestoSa^r> ila nadarjena mladinca Mure*c m Kauč (10 točk). Preseneča si, ba uvrstttev drugokatejonfl« Podgormkarki je 2as^eP*£ ^sto. -Pred pričetkomtS olgravclzenominutnimmoikoffl počastili spomin našega nah*,e ga šahovskega velemojstra JL «u lana Vidmar ja. - L j. $, OSMRTNICA Vsem sorodnikom, znancem In prijateljem sporočam žalostno vest, da me je po hudi bolezni v 62. letu starosti zapustila moja žena MARIJA KAVCIC roj. RESNIK Poerch drage pokojnice bo v nedefjo. 21. t. m., ob IS vi iznred hiše žalosti, Pšcvska cesta 9, na pokopališče v Stražišče. Žalujoči: mož Simon In ostalo sorodstvo ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV JESENICE išče SODELAVCA - REEERENTA ZA INVALIDSKE ZADEVE, ki bi bil voljan razvijati svoje sposobnosti na tem področju skrbi za človeka in sodelovati pri razvoju službo za zaposlovanje delavcev. Zaželeni so kandidati - diplomanti višje šole za socialne delavce, višje kadrovske šole ali druge utrezne višje izobrazbe. Osebni dohodek je reguliran s pravilnikom o razdeljevanju in formiranju osebnih dohodkov. Stanovanje na žalost ni zagotovljeno. Kandidati naj ponudbo z opisom dosedanjih zaposlitev in kratkim življenjepisom pošljejo vsaj do 31. oktobra 1962 za Zavod za zaposlovanje delavcev na Jesenicah. Razpis velja do ustrezne rešitve natečaja. AMD Sk. Loka prireja tečaj za šoferje-amaterje A In B kat. Prijavite sc pri tov. Jesenovcu v trgovini PEKO,, Skofja Loka AMD Sk. Loka prireja s pričetkom 29. oktobra 1962 ob 18. url BREZPLAČEN TEČAJ za mopedlstc. - Pridite! AMD Sk. Loka opravlja X mesecu oktobru - mesecu varnosti v prometu za svoje člane BREZPLAČEN PREGLED LUCI na vozilih v svoji meh. delavnici. CIanl. poslužite se te ugodnosti! Kmetovavci pozor Mesarsko podjetje »Klavnica«, Kranj, odkupuje živinsko krmo po dnevnih cenah Včeraj Je bil končan dvodnevni seminar za predstavnike Jura* vanske trgovske mreže s športnimi potrebščinami, ki ga pri|(jj »Elan«.. Udeležilo se ga je okoli 20 poslovodij In fc°niereianstov « trgovskih podjetij Iz vseh republik, kjer prodajajo »ELAJTOVf smučI. Prvi dan seminarja je bil tehničnega značaja: ogledali so 4 obrate ln se seznanili s proizvodnjo smučI itd., dmgi dan t>m so m sklepali komercialni zaključki. — Po planu bo v »Elanu« hdeJaftla letos 54.000 parov lesenih ln 4000 parov metalnih smuči. Večin je namenjena v izvoz, za kar so že sklenjeni zaključki: v Ameriko ln Kanado Jih bo šlo 34.000 parov, v Švico pa 9000 paroV, ostale pa se bo prodalo na domačem trgu. Na sliki: Gotove smučke aak» žijo na voziček In Jih odpeljejo v tkladlšče — St. t,