Iskltaftna pooblaičenka n Dgtaitnoie Italijanskega tu tujega | Uredolttvo la aptavai &.opltar]era ft, Ljubljana. | Conoesaloaarla aachutTa pes la pobSUcftt 31 proveotensu (taliaaa Izrorat Uniona PnbblidU Italiana tt A, Milana	|	Sedazlona	AmnutnUtraalonei	&opitar]era	6>	Lubiana.	1	ed	esterai	Uniona	MbUdtt	lUllana	&	&.	Milana«
Bpeffizfone In abbonaBBata postala j
Poštnina plačana v gotovini
Štev. 126.
F Ljubljani, v soboto, O. junija 1942-XX,
Leto ¥11«
Controffensive brifan-niche respinte
26 velfvoli abbattuti ordine britannico
Inumano
II	Quartiere generale delle forze armato co-
munica:
Nel corso tli nostro azioni, puntate controffen-»♦vc britaniche sono state nettamente respinte, l’av-versario ha suhito noteroli perdite in uoinini c mezzi. Reparti deU’aviazione hanno elfettuato vio-lenti e ripetuti bombardanienti contro posizioni ne-miche, in numernsi c vivaci scontri, cacciatori ita-liani e tedeschi abbattevano 26 velivoli, dne altri precipitavano sotto 1’nggiustatn tiro di battorie con-traeree di nostre unita terrestri.
Bombardieri inglesi hanno attaccato questa not-te la citta di Siracusa, danni materiali limitati, nos-suna vittiina tra la popolazionc civile.
Nei recenti combattimenti in Marmarica 6 stato rlnvcnutn un ordine della quarta brigata inglese nel quale 6 detto che ai prigionieri non šara per-messo mangiare, bere, dormire i che non saranno loro accordate facilitazioni linche_ non siano stati interrogati dai comandi competenti. 11 comando su-premo italiano — d’intesa col comando supremo germanico — ha percio ordinato che dalle ore 12 del sei giugno gli ufliciali e soldati inglesi fatti prigionieri durante la battaglia in corso in Libia, non ricevano da mangiare c da bere lino a quando tale disposizione britanniea,_chc viola le leggi della guerra e calpesta ogni sentimento umano, non sia stata revocata e la revoca ufficialmente dichiarata da parte inglese, portata a conoscenza del comando supremo italiano.
Vojno poročilo št. 735:
Angleški protinapadi
odbiti
Nečloveški
26 letal sestreljenih angleški odlok
V	teku našega delovanja so bili angleški protinapadi gladko odbiti. Nasprotnik je pretrpel moč-ne izgube Y moštvu in orožju. Letalski oddelki so znova in silovito napadli sovaržne postojanke. V številnih in živahnih spopadih so italijanski in nemški lovci sestrelili 26 letal, dvoje drugih pa je po natančnih strelih zbilo protiletalsko topništvo naših kopenskih edinic.
Angleški bombniki so napadli mesto Siracu-so: majhna gmotna škoda, med civilnim prebivalstvom nobene žrtve.
Pri zadnjih bojih v Marmariki so našli ukaz četrte angleške brigade, v kateri je rečeno, da ujetnikom ne bo dovoljeno jesli, piti in spati ter jim ne bodo naklonili nobenih olajšav, dokler ne bodo zaslišani po pristojnih poveljnikih. Zato je italijansko vrhovno poveljstvo po sporazumu z nemškim vrhovnim poveljstvom odredilo, da od 6. junija ob 12. uri dalje angleški častniki in vojaki, ki jih ujeli v sedanjih bojih v Libiji, ne bodo do-ili jesti in piti, dokler ne bo ta angleški odlok, ki
so
bili
krši vojne zakone in tepta sleherno človeško čustvo, preklican in ne bodo Angleži uradno sporočili preklica italijanskemu vrhovnemu poveljstvu.
Japonci prodirajo vedno globlje na Kitajsko
Japonske podmornice ogrožajo plovbo ob Afriki in Avstraliji
Tokio, 6. junija, s. Napad, ki so ga skoraj isto- . 100.000 Kitajcev, da bi to napredovanje ustavili, časno izvedle japonske podmornice na madagaskar- Npfci ia.nonaki oddelek i o obkolil flip.nšain. strateško pristanišče Diego buarez in na avstralsko pri-
stanišče Sidney, ki sta si med seboj oddaljeni ‘J500 kilometrov, kaže, da japonske vojne ladje ne ovla* dujejo le Indijskega oceana, temveč tudi avstralski Tihi ocean. Sidney je glavno mesto južne Avstralije in spada po svojem pristanišču med najboljša in največja mornariška oporišča sveta. V tem mestu so videli pred dnevi učinke uspešnega japonskega napada. Japonske podmornice so izpolnile v Si-dneyu napovedi japonskega predsednika vlade To-ja, ki je dejal, da Japonska resno grozi Avstraliji in da te svoje grožnje tudi lahko izpolni. Oporišče v Diego Suarez na Madagaskarju, kjer so pred 37 leti videli rusko mornarico, ki je plula v boj proti japonski mornarici pri Čušimi, jo tudi dokaz, da angleške ladje, ki so mislile najti varno zavetišče v tem pristanišču, ne morejo biti nikjer varne pred Japonci. Skoda, ki je bila povzročena bojni ladji in neki križarki v tem pristanišču, govori, da sta se ladji najbrž potopili. Ker nobeno afriško oporišče ne more nuditi nadomestila za to oporišče, je jasno, da se bodo morale angleške ladje skrivati daleč stran, če nočejo priti na strel japonske mornarice.
V	svojem radijskem govoru je govornik japonske mornarice rekel, da so imele japonske podmornice pri napadu na Diego Suarez in na Sidney odličen uspeh. Lahko se reče, da britanski vojni ladji, ki sta bili zadeti od torpedov, skoraj gotovo nista ušli svoji usodi. Govornik je podčrtal pomen delovanja japonske mornarice v afriških vodah z namenom, da ovira britansko plovbo. Napad na Sidney pa je jasno in zgovorno svarilo Avstraliji, da Japonska utegne kaj kmalu izvršiti svojo grožnjo, ki jo je naslovila na Avstralijo.
Šanghaj, 6. junija, s. Govornik japonske vojske, ki deluje v srednji Kitajski, je dejal, da pomeni zasedba Fučova velik udarec za nasprotnika. Posebno je padec tega mesta nevarno znamenje za vzhodni del pokrajine Cekijang, kajti imenovano mesto leži ob veliki cesti med pokrajinama Yunan in Kiangsi. Japonci so morali premagati marsikatero težavo, ker 60 čete maršala Čangkajška mesto močno branile, pri tem pa uporabljali naravno obrambo, kajti od severa in vzhoda oklepa mesto reka Fu-Fu. Toda japonsko letalstvo je preprečilo 79. kitajski armadi, da bi prišla mestu na pomoč.
Bern, 6. junija, s. Iz Londona poročajo, da je kitajski poslanik v Londonu storil pr.i zunanjem ministru Edemu diplomatske korake, da bi Velika Britanija čiim hitreje in v čim večji množini poslala pomoč in brano v maršalovo Kitajsko. Veleposlanik je med drugim dejal, da je Anglija dobavljala mnogo manj kakor pa Združene države in da je zato sedaj dolžna Kitajski pomagati v njeni stisku
Šanghaj, 6. junija, s. Po poročilih iiz Cungkimga so kitajski vladni krogi zelo v skrbeh zaradi razvoja bojev na štirih kitajskih bojiščih: v pokrajinah Čekiang, Kiangsi, Yunan im Kanton. Govornik vojske maršala Čangkajška je priznal, da je položaj v Cekiangu po padcu mesta Fučova zelo nevaren. Govornik je omenil možnost, da se utegnejo japonske čete v Cekiangu zvezati s tistimi četami, ki prodirajo od juga. Prav tako je možna zdiružiitev japonskih čet, ki korakajo iz Kantona s tistimi, ki delujejo blizu Cangši-ja.
Tokio, 6. junija, s. Po poročilih z bojišča pri Kučovu se močni japonski oddelki približujejo važnemu mostu Fučov navzlic srditim poskusom okrog
Po slabotnih sovjetskih napadih uspešni nemški
protinapadi
V Severni Afriki zavrnjeni angleški protinapadi — Hude angleške letalske izgube — Odgovor na nečloveški angleški odlok
Hitlerjev glavni stan, 6. junija. Na južnem odseku bojišča so bili odbiti slabotni sovražnikovi napadi, po protinapadih pa so nemške čete osvojile novo ozemlje in zajele ujetnike. Pri nemških napadih na srednjem in severnem odseku je bil zlomljen sovražnikov srditi^odpor in osvojeno ozemlje očiščeno. Obalno topništvo vojake je uspešno obstreljevalo ladijski promet v kronstadtskem zalivu. Letalstvo je noč in dan napadalo sovjetska letališča in železniške zveze.
V	severni Afriki so bili angleški protinapadi odbiti z izgubami za sovražnika. Nemško in italijansko letalstvo je prav uspešno poseglo v boje na kopnem. V letalskih spopadih so Angleži izgubili 36 letal. Pred Tobrukom je nemška podmornica napadla skupino ladij, v kateri so bile tri prevozne ladje, in so jo močno ščitile spremljevalne ladje ter letala. Dve od njih je podmornica torpedirala.
Nemška letala so v pretekli noči metala eksplozivne in zažigalne bombe na pristaniške naprave in ladjedelnice v Sunderlandu ob vzhodni angleški obali. Nad Rokavsko obalo je angleško letalstvo včeraj v letalskih spopadih in po protiletalski obrambi izgubilo deset letal.
Pri bojih v seve>mi Afriki so našli ukaz četrte angleške brigade, v kateri je rečeno, da ujetnikom ne bodo dali jesti, piti in spati ter da jim ne bodo dovoljevali nobenih olajšav, dokler jih ne bodo pristojni poveljniki zaslišali. Zato je nemško vrhovno
Madžarski pooblaščeni minister UHain Revicki
bo kot načelnik tiskovnega oddelka madžarskega zunanjega ministrstva odšel na obisk v Milan. Tam bo odprl razstavo madžarske kulture.
Berlinsko izredno sodišče je obsodilo na smrt 61-letnega delavca, ker si je prisvojil nekatere volnene predmete, ki so bili namenjeni vojakom na ruskem bojišču.
poveljstvo odredilo, da od poldneva 6. junija dalje angleški častniki ter vojaki, ujeti v sedanjih bojdh, ne bodo dobiti jesti in piti, dokler ne bo ta sramotni odlok, ki prezira vse človeške zakone, ne bo preklican in ne bodo Angleži uradno obvestili nemškega vrhovnega poveljstva o preklicu.
Neki japonski oddelek je obkolil Cienšan, strate-gični kraj 7 km jugozahodno od Fučova, drug japonski oddelek pa je zasedel Čukil. Japoncem se je baje posrečilo odrezati umik sovražniku vzdolž železniške proge Cekiang Čiangsi.
Buenos Aires, 6. junija, s. Ameriške vojaške oblasti so ukazale v pretekli noči, da morajo vse radijske postaje ob pacifiški in kanadski obali, kakor tudi v Mehiki prenehati z radijskimi oddajami.
Rim, 6. junija, s. O treh japonskih letalskih napadih na severnoameriško oporišče Dutch Har-bour na Aleutih piše >Newyork Telegraph< sledeče: »Ti napadi nas morajo opozoriti, da niso le zahodna Evropa, Rusija in Libija edino pomembna bojišča.« Nato pravi list: »Sedanji spopad ima značaj svetovne vojne in zato se ne moremo pridružiti sploš-
nemu mnenju, da bi bilo treba naše sile zbTati v Evropi im Afriki in ob pacifiški obali. Pomoč Kitajski je važnejša kakor pa pomoč Rusiji. Obramba Aljaske in Havajev je toliko važna, kakor je važna obramba Afrike, Irske in Islandije. Moramo pobiti Japonce ali pa podleči. Obdržati moramo svoja oporišča na Aljaski, na Havajih in na Kitajskem in se pripraviti na ofenzivo.
Tokio, 6. junija, s. Poročila z bojišča pri Ce-kiiangu pravijo, da je del japonske vojske, ki napreduje ob severnem izlivu reke Cu, uničil zahodno od Fučova sovražnikove oddelke, drobce 22. in 230. kitajske divizije. Kitajci se umikajo v hribe, ker so vse ceste v dolinah odrezane. Japoncem se je posrečilo izkrcati se pri Jaopimgu ob severnem delu jezera Bejamg, kakor tudi 25 km stran od Tučanga. Sedaj Japonci čistijo zavzeto ozemlje.
Sprejem vodstva Kr. karabinjerjev pri Duceju
Poročilo o slavnih dejanjih karabinjerskih edinic
Rim, 6. junija, s. Duce je sprejel vrhovnega poveljnika, divizijske in brigadne generale ter polkovnike, ki poveljujejo oboroženi legiji Kraljevih karabinjerjev. Vrhovni poveljnik Gambelli je Duceju predstavil častnike in mu izročil poročilo o pomembnem delu, ki je bilo opravljeno pod njegovim vodstvom. Stalni in koristni uspehi so bili doseženi tudi na področjih, ki so zaradi sedanjih vojnih dogodkov, kar se da važni zaradi njihovega vpliva na uspešnost in odpornost dežele: na političnem področju, v katerem so zatrli vsak posamezen pojav nezadovoljstva, protidržavne propagande; na gospodarskem področju, v katerem so sodelovali z oblastmi glede urejene nabave živil in v borbi proti verižnikom in kršilcem živilskih odredb. Z vsem tem vnetim delom so karabinjerji dali dragocen prispevek v sedanji vojni.
Potem je Gambelli dejal: »Zadnje poglavje junaškega odpora cesarstva se je zaključilo v blesku junaških dejanj karabinjerskega bataljona v Culquabertu, ki ste ga nanj pokazali, Duce, v spominskem vojnem poročilu, kakor na znamenje vojaške časti nacionalnih čet. Prvo poglavje v zgodovini italijanskih padalcev pa se je pričelo v Se-
verni Afriki, ko je pred sovražnikom nastopil bataljon karabinjerskih padalcev. Med tema dogodkoma, ki izpričujeta stalno izročilo junaštva, znana že po letopisih, leži obširno delo, ki ga dan za dnem opravljajo bataljoni, edinice in jedra Kraljevih karabinjerjev, dodeljeni velikim enotam, junaško in koristno delo, ki ga Vi, Duce, dobro poznate po slavnih dogodkih in včasih tudi po siju mučeništva, osvetljujoč ponos vojaka in pa borca.
Nato je naštel izgube: 9 častnikov, 35 podčastnikov, 215 vojakov; ranjenih častnikov 14. podčastnikov 55, vojakov 447. »To je, Duce, zaključna številka slave in krvi, ki jo karabnjerji poveličujejo ob priliki praznika njihovega orožja. Junaška skupina njihovih tovarišev, ki so padli na bojišču, se je pridružila mogočni legiji tovarišev, padlih z ne manjšimi zaslugami v 128 letih dela za domovino.«
Duce je pripoznal, da so Kraljevi karabinjerji kakr zmeraj zvesti slavnemu izročilu, tako v službi v mirnih časih kakor v vojni, ter je izrazil prepričanje, da bodo to izročilo, ki ima zdaj že 128 let, ohranili kot sveto dediščino.
Neomajna trdnost italijanske notranje fronte
Italija stopa z zanesljivim korakom v tretje vojno leto
Miinchen, 6. junija, s. Rimski dopisnik nemškega časopisa »MUnchener Neuesto Nachrichten« piše pod naslovom »Vojne reforme« o najvažnejših ukrepih, ki jih je v zadnjih časih izdala Italija. Omenja zlasti ukrepe, ki so zadeli predvsem one, ki skušajo na račun vojne čimbolj obogateti, t .j. vojne dobičkarje. Dopisnik potem razlaga tudi pomembno zakonodajno delo, ki je bilo opravljeno v zadnjih časih, kakor spremembe civilnega zakonika, kazenskega postopka in novih določb glede plovbe. Pri vsem tem delu so se pristojne italijanske oblasti 6trogo držale temeljnih načel fašistične pravičnosti.
Druga važna sprememba prejšnjega reda — piše omenjeni časopis — je bila v Italiji izvedena z uvedbo novega učnega načrta in z zboljšanjem položaja učnih moči. Pisec članka poudarja, da se je posrečilo odstraniti vpliv tuje omike na italijansko, kakor na primer francoski vpliv na italijansko omiko, na drugi strani pa poskrbeti za to, da bo odslej vedno več italijanskih odrskih del in filmov prevedenih v tuje jezike, ter predvajanih tudi na tujem. Danes je ta fronta trdnejša kot je bila kdaj koli. Mussolini je 18. maja navedel tri pomembne zglede za to: Uspeh, ki je bil dosežen z zadnjim vojnim posojilom v Italiji, uspeh pri proizvodnji volne, tretje pa so bili vtisi, ki jih je bil dobil začasa svojega obiska na Sardiniji.
Naročajte Slovenski dom!
Ameriška pomoč Rusiji je polovična
Združene države bi rade zapletle Rusijo v vojno z Japonsko, Rusija v te spletke noče iti
Ženeva, 6. junija, s. Amerikanski list >Ti-mM« piše o sedanjih odnošajih med Združenimi državami in Rusijo: Prebivalstvo Združenih držav trenutno z veliko pozornostjo spremlja vojaške dogodke v Rusiji in je zelo v skrbeh glede usode Sovjetske zveze. Toda to zanimanje izvira v celoti iz čisto gospodarskih razlogov, ker se Združene države boje, da ne bi nemška zmaga nad Rusijo povzročila preveliko škodo dr igi u zaveznikom in konec koncev tudi Ameriki. Pristaviti je treba, da si nihče v Združenih državah v resnici ni na jasnem glede obsega sil Sovjetske Rusije. Polagoma se utrjuje prepriČanje, da se Rusi ne bodo znali in mogli večno upirati napadom nemške vojske. Tudi v februarju letošnjega leta niso količine orožja in opreme za Rusijo dosegle več kakor 50#> tistih količin, ki jih je Roosevelt obljubil Stalinu. Naslednje mesece so bile pomorske zveze s Sovjetsko Rusijo večkrat pretrgane, dalje je manjkalo b rodov je, ne-všečni pa so bili tudi sovražnikovi letalski in pomorski napadi. S svoje strani dela Litvinov v Washingtonu vse, kar je v njegovih močeh, da bi pregovoril ameriško vlado o neizogibni nujnosti, da se pošljejo v Rusijo največje možne količine orožja, hrane in opreme, toda sovjetski veleposlanik je prispel v Združene države šele po napadu na Pearl Harbour, to 6e pravi — prepoz-
no. Zavoljo tega je sovjetski poslanik, ki je zahteval jx>moč za svojo domovino, dobil odgovor, da so Združene države na tem, da prosijo Rusijo za jx>moč in da bi jim bilo zelo po godu, če bi Rusi naredili hud letalski napad na Tokio. Toda Litvinov je odklonil to zahtevo, ker bi bombardiranje Tokia pomenilo pravo rusko vojaško dejanje, po drugi strani pa Rusija nima namena spuščati se sedaj v spopade z Japonsko. Sovjetska Zveza ima zadosti opravka in bojev z Nemci.
Sovjeti ponujajo Bolgarom turške pokrajine v zameno za prijateljsko pogodbo
Carigrad, 6. jun. s. Sofijski radio je objavil, da je Sovjetska zvezna republika ponudila Bolgariji Odrin in vzhodno Tracijo, torej dele Turčije, v zameno za prijateljski in nenapadalni pakt. Ta novica ni novi, kajti že ob koncu lanskega leta jo je v imenu svoje vlade sporočil bolgarski vladi odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v Sobiji Soboljev. Turški list »Vaki« pristavlja k temu, da bo treba to novico resno vzeti v pretres, kajti sofijski tisk je pod nadzorstvom bolgarske vlade in zato takšne novice ne morejo enostavno izviti iz trte
»Z neomajno zanesljivostjo« — končuje član-kar svoja izvajanja — »stopa Italija čez prag drugega v tretje vojno leto«.
Vesti 6. junija
Kalif iz španskega Maroka se ie te dni mudil n« obisku v Barceloni in odiprl informacijski urad za podatke o marokanskem gospodarstvu ter tvori poseben oddelek pri marokan-ski gospodarski trgovski in industrijski delegaciji. Urad ima namen pospeševati razvoj trgovskih odnošajev med Španijo in španskim Marokom.
Japonske mornariške sile so v Bengalskem zalivu potopile^ 7 angleških in amerikanskih tovornih ladij, katere so japonske križarke prisilile, da so se umaknile v manjši zaliv, kjer so jih s topovskimi streli potopile.
Japonska vlada je sklenila ustanoviti pri mornariškem in vojnem ministrstvu posebne ministrske stolice, katere bodo zasedli člani japonske zbornice. S tem hoče vlada doseči popolno sodelovanje med vlado in prebivalstvom in pospešiti delovanje uprave v sedanjem težkem trenutku.
Japonski vojaški odposlanec general Banzai je včeraj prispel v Carigrad, jutri ipa se bo odpeljal naprej v Ankaro. Teden dni bo ostal v Turčiji, nakar se bo vrnil v Berlin.
Nad zahodnimi pokrajinami in nad zalhodnim nemškim ozemljem je bilo po nemških uradnih sporočilih v času od 30. maja pa do 4. junija zbitih 211 britanskih letal.
Železniške zveze med Turčijo in Evropo bodo obnovili 15. t. m., ker bodo dali v promet nov most čez reko Marico.
V Lausanni je bila letna seja mednarodne ra-
dijske zveze z udeležbo 36 delegatov iz 24 evropskih in čezmorskih držav. Predsedoval je švicarski delegat. Za predsednike so bili izvoljeni italijanski, nemški, danski in francoski odposlanec. Pogovarjali so se o ureditvi radijskih oddaj in o medsebojnem sodelovanju posameznih držav na tem področju.
Do hude eksplozije je prišlo v eni največjih tovarn za strelivo v Združenih državah, in sicer 80 km od Chicaga. 16 oseb je bilo ubitih, 50 pa ranjenih ko so ravno natovarjali strelivo na avtomobile.
V zaledju južno od Harkova so napadli nemški
strmoglavci kolono avtomobilov in jih mnogo razdejali. V enem avtomobilu je bil tudi maršal Timošenko. Bomba je treščila v avtomobil ter ranila maršala Timošenka in njegovega šoferja.
V Gibrnltarsko Inko sta priplula angleška voj-
na ladja in ameriški 10.000 tonski petrolejski parnik na popravilo, ker sta bili obe ladji poškodovani na Sredozemskem morju.
Radijska postaja Tananarfva je razširila vest, da so angleške čete zavzele Anivorano na otoku Madagaskar, ki leži le 80 km južno od Diega Suarez a.
Srbska narodna banka ie izdala s 1. Junijem nove kovance iz cinka po 2 dinarja. Stari jugoslovanski denar po 2, 1, 0.50 in 0.25 din pa ostane še do nadaljnjega v prometu.
Proglas novega ljubljanskega župana
LJUBLJANČANI!
Da pomagam naši mali Sloveniji, som smatral za svojo dolžnost, da po 47 letih vojaške službe stopim — namesto v pokoj — na to mesto ter Vas, rojaki in rojakinje, v tem usodnem času prosim, rotim in Vam kličem:
Zbudite se, pustite sanjarjenje, otresite se iluzij, pustite narodni skupnosti škodljive strasti, bodite vsaj enkrat res samo Slovenci, glejte dejstvom v oči in zaupajte v Boga!
Naše dobro, bogato uadarjono, delavno in pobožno ljudstvo, ki se je vedno ponašalo s svojo evropsko kulturo, je bilo vrženo v ta svetovni boj, ne da bi se tega zavedalo in proti svoji volji. Ko je zaradi te blazne vojne pustolovščine lani nastopil bliskoviti polom Jugoslavije in katastrofa za nas Slovence, se jo zdelo, da je naša zemlja za vedno izgubljena.
Prav tedaj, ko se je zdelo, da je vse izgubljeno, pa nam je veliki mož, ki je pred 20 leti začel boj za boljši red na svetu, veliki Duce podaril ustavo z jezikovno in kulturno avtonomijo ter tako pred vsem svetom priznal našo narodnost. S tem nam je ohranil naše tradicije ter odprl iz-glede za novo življenje in boljšo bodočnost. Poleg tega je Duce poskrbel za našo prehrano ter nam podelil bogata sredstva za delo in napredek.
Za vse to ni Italija od nas zahtevala drugega ko naše lojalno in mirno zadržanje ter naše sodelovanje. Ni nas torej poklicala, da bi se bojevali in žrtvovali zanjo ali za novo Evropo, temveč je zahtevala samo, naj mirno in pridno delamo za nas same ter naj ji ne otežujemo prizadevanj za našo prehrano in naše življenje.
Slovenci so to velikodušno ponudbo fašistične Italije v začetku hvaležno sprejeli. Toda mirno
in lojalno zadržanje Slovencev ni bilo po volji tistim, ki so leta in leta delali na to, da bi tudi mi postali kot krma za topove žrtev internacionalnih mogotcev, ki so na oltar namesto Boga postavili zlato ter svojemu pohlepu, ker se sami nikoli ne vojujojo, žrtvujejo milijone in milijone drugih ljudi. Ta družba se -vedno slepari del našega naroda z obeti zlatih gradov, zaslepljeni del naše mladine pa hujska v nezakonito vojno, ki zahteva od našega naroda strašne in popolnoma nekoristne žrtve, da nam zato grozi popoln propad.
Toda Slovenci naj so zavedajo, da tak boj ne bo mnogo škodoval niti Italiji niti drugi Evropi, pač pa bo nepopravljivo škodil Slovencem, ker jim bo vzel zadnjo možnost, da - bi si ohranili svoj obstoj in bodočnost.
Da so ta nesreča ne bi zgodila, pozivam vse Ljubljančane in Ljubljančanke, naj z marljivim delom, z lojalnim, discipliniranim vedenjem, z iskrenim sodelovanjem, posebno pa s svojim zaupanjem v pravičnost in velikodušnost fašistične Italije dajejo zgled Slovencem po pokrajini. Samo tuko bomo vsi storili svojo dolžnost, le na ta način si bomo Slovenci ohranili nacionalni obstanek ter si ustvarili pogoje za boljšo bodočnost. Le če borno delali tako, nam bo tudi Bog pomagal.
Jaz sam pa si bom z vsemi močmi prizadeval, da bom opravljal svoje dolžnosti in s tem pomagal tako celoti kot poediniin svojim rojakom in rojakinjam vseh stanov ter tako ustvaril tisto medsebojno zaupanje med oblastmi in prebivalstvom, kakršno je v teh težkih časih oAobhodno potrebno za naše življenje.
Ljubljana, dne 6. junija 1942-XX.
Župan:
GENERAL LEON RUPNIK.
Živilski trg pred Menardovimi dnevi
Mnogo češenj, graha, solate in druge zelenjave — Nergave gospodinje
Ljubljana, 6. junija.
>Kmalu pride Medard, v ponedeljek bo in potem lahko računamo e takim vremenom, kakor ga nam po prinesel pm dam, skozi 30 dni,« tako pri-' bližno eta se davi na živilskem trgu pomenkovali brhka Marjanca iz Trnovega in njena prijateljica.
Vse prve dni junija ni bilo niti kapljice dežja, bilo je splošno sončno in toplo vreme, toda čez dan močno vetrovno. Severne sape so razganjale od juga ee bližajoče oblake, polne vodnih hlapov. Včeraj n. pr. je bilo popoldne izredno soparno im junija je navadno ob takih sila soparnih dneh velika nevarnost za povsem lokalne nevihte, ki se pojavljajo vedno in izključno popoldne v času od 14 do 17. Včerajšnji peie.k pa je bil drugače vroč. Dnevi tega tedna so prinašali vsem vrtnarjem in zelenjadarjem mnogo posla, kajti treba je bilo vsak dan zvečer ali zjutraj dobro zalivati vse gredice, potrebne primerne moče, ko ni zadnji ma,j miški dež dobro namočil niti njiv, niti vseh gredic v mestu in okolici.
Po nekaterih krajih, tako v Suhi Krajini, si žele kmetovalci dežja, kajti tam je postalo že bolj suho kot v Ljubljani in okolici, ki je bila drugače pri-ilo^artneamo namočena. So kiraji, kjer že ni bilo po 14 dni .9vf> ;nifci kaiplje dežja.
Lepo vreme nasprotno zelo poživlja vrvenje in poslovanje na živilskem trgu. Poprej tako lepo cvetoče aikacije so sedaj že odcvetele. Pod njimi pa 6e zbirajo na dveh otokih branjevke, kmečke in druge prodajalke. Današnji trg je bil drugače živahen in v vrvežu je bilo mnogo govora o vremenu in o izgletlih letošnje letine.
Včeraj in danes je bil dovoa lepih češenj primeren. Včeraj so ljudje kaj hitro pokupili vse češnje pri branjevkah na trgu in pri prodajalcih sadja v mestu. Za danes ni bila na trg postavljena tako velika množina češenj kakor v sredo. Bilo jih je pri nekaterih branjevcih precej zabojev na izbiro, toda kmalu so bile vse pokupljene. Cene so danes 6 do 7 lir kilogram.
Sočivja in razne zelenjave je bilo danes na trgu v izobilju in na veliko izbiro. Moramo tu ponovno grajati neke gospodinje, ki s svojimi rokami, hudobneži pravijo »s svojimi kremplji«, ©tipljejo vsako stvar in jo potem puste vnemar, ne da bi jo kupile. Za take gospodinje bi bila pač potrebna posebna zdravstvena kontrola, ki naij bi jim kar na mestu in flag ran ti narekovala primerno denarno kazen. Te gospodinje pa so tudi najbolj sitne in nergave.
Na trgu je bilo tudi danes mnogo graha, približno en vagon ga je bilo pripeljanega v Ljubljano. Grah ima stalno oeno 5 lir kilogram. Domači grah se bo kmalu pojavil na trgu. Lepo že cvete in najzgodnejši grah dela tudi že lepe in polne stroke. Letošnje majniško izredno toplo vreme je bilo naj-
pač že uradno določene nekoliko nižje cene. Mnogo je na trgu tudi domačega korenja, ki je prav lepo, in peteršilja.
Posebnost je bila danes na trgu. Neka prodajalka je prinesla na trg prvo bezgovo cvetje. Bezeg letos izredno lepo cvete. Nekateri so spomladi bezgove grmove, ki 60 jih poprej popolnoma zanemarjali in se za lepi bezgov grmič sploh zmenili niso, prav po vrtnarsko lepo obrezali in sedaj že vidijo uspehe nežnejše gojitve tega tudi na oko in estetično krasnega, a za nas vrlo koristnega grmičevja. Lepo negovani ih obrezani bezeg nam prinaša obilo lepega cvetja in še mnogo več pozneje bezgovih jagod. Tako cvetje kakor tudi jagode so izborna domača zdravila. Cvetje samo pa je dobro kot cvrtje in an kmetih so se včasih otroci najraje veselili bezgovega cvrtja. Posušene jagode so izboren zdravilni in svežilni čaj. Ljudje bodo letos, kakor vse kaže, zelo radi obirali tudi bezgove grmove in pobirali cvetje, kakor tudi poznejše jagode. Sveži bezgovi listi pa so zdravilni tudi za rane.
Obiranje lipovega cvetja
Ker 60 obiralci lipovega cvetja doslej vsako leto polomili do6ti lipovih vej in napravili nepopravljivo šikodo na drevju, je mestna vrtnarija letos zaznamovala s številkami vse lipe v drevoredu v Dravljah, za velesejmom, na Taboru in v Metelkovi ulici, na obeh straneh Ljubljanice, Resljeve oeste in nasproti železničarske nabavljalne zadruge na Cesti soške divizije, prav tako pa na sedanji Bleiwei6ovi ali nekdanji Tyrševi cesti.
Oni, ki 6i nameravajo za lastno potrebo natrgati lipovega cvetja, naj 6e zglase v mestni vrtnariji med 8 in 11 ob delavnikih. Za obiranje bodo plačali primeren znesek ter se s podpisom zavezali, da lip ne bodo poškodovali. Za vsako poškodbo je odgovoren oni, ki prevzame odgovornost 6 to pismeno obvezo. Kdor bo pa brez takega dovoljenja obiral te lipe, bo kaznovan.
Za obiranje lip v Dravljah 6e je pa treba zglasiti pri poljskem čuvaju Antonu Ovnu v Dravljah št. 76.
Ker vsi Ljubljančani znajo ceniti korist lipovega cvetja za zdravje, se jih je vsako leto prav veliko priglasilo mestni vrtnariji za dodelitev lipovih dreves. Odkar pa moramo pogrešati druge čaje, lipovo cvetje še mnogo bolj cenimo ter zato tembolj moramo varovati lipe pred poškodbami, da 6e nam ne posuše.
Športni drobiž
Dve danski plavalki bosta plavali 300 km.
Na Danskem pripravljajo nenavaden in skoro nemogoč poskus, ki se ga bosta lotili dve znani danski plavalki in sicer Yenni Kammersgaard in Elina Andersen. Obedve bosta plavali na 300 km dolgi črti od Skagena, ki leži na skrajni severni točki Danske, vzdolž vzhodne danske obale prav do Gedserja, na južni konici otoka Laalanda. Obe plavalki računata, da se bosta že julija lahko lotili te svoje skoraj nezmogljive naloge. Plavati mislita tako., da bo vsjka od njiju plavala po 10 ur, druga pa se bo ta čas peljala v čolnu. Yenni Kammersgaard je znana svetu po tem, da je lani v 14 urah preplavala razdaljo od Gedserja pa do nemškega baltiškega pristanišča Warnemiinde pri Rostocku.
Ustanovitev evropske boksarske zveze. V Rimu je bilo včeraj zborovanje raznih evropskih boksarskih zvez profesionalcev. Bili so av.oči zastopniki Nemčije, Italije, Belgije. Švice, Španije, Romunije in Madžarske. Vsi ti odposlanci so sklenili ustanoviti svojo zvezo, Italija pa je dobila v njej prveg apredsednika, ki 'bo imel nalogo izvesti vse organizacijske predpriprave.
Poplave v severni Bolgariji
Sofija, 6. junija, s. Močne poplave so zadele krajo severne Bolgarije. Voda je popolnoma preplavila mesto Lom, kjer se nahaja največje bolgarsko pristanišče ob Donavi. Tudi mesteci Ferdinand in Berkovica, kakor tudi številna naselja so pod vodo. V mestecu Lom, ki šteje okrog 40 tisoč prebivalcev, je voda dosegla že višino 2 m. Bolgarske oblasti so poslale na pomoč sanitetne oddelke in oddelke vojske, da bodo pomagali reševati prebivalstvo in jegovo imetje in sodelovali pri gradnji in popravljanju zaščitnih nasipov.
Predpisi za izpite na srednjih šolah Ljubljanske pokrajine
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941 -XIX, št. 191, glede na veljajoče določbe bivše jugoslovanske države o izpitih na srednjih šolah pokrajine, smatrajoč za potrebno ureditev to snov skladno s sedanjimi zahtevami javnega šolstva in sporazumno z ministrom za narodno prosveto, odreja!
Čl. 1. Na bivših jugoslovanskih srednjih šolah vseh vrst veljajo glede izpitov predpisi, ki so veljali pod bivšo jugoslovansko vlado, s spremembami iz naslednjih členov.
Čl. 2. Izpitnim komisijam za zrelostne, diplomske in odhodne izpite predsedujejo v obeh rokih komisarji, ki jih imenuje ministrstvo za narodno prosveto sporazumno z Visokim komisariatom. Ce bi odposlanci ne mogli spolniti svoje naloge ali če se ministrstvo imenovanju komisarjev odpove, jih imenuje Visoki komisar.
Izpitne komisije za završne izpite IV. gimnazijskega in IV. meščanskošolskega razreda kakor tudi za sprejemne izpite na gimnazije imenuje šolski komisar pri Visokem komisariatu.
Čl. 3. Razporeditev izpitov določi za posamezne šole šolski komisar iz člena 2.
Za sprejemni izpit na gimnazije se dovoljuje samo en rok na koncu velikih počitnic.
Čl. 4. Določbe o izpitnih predmetih pri zaključnih izpitih vseh vrst se spreminjajo takole:
a) uvaja se izpit iz italijanskega jezika s pismeno in ustno izkušnjo;
b) negativni izid izpita iz slovenskega jezika bolj ugodno za grah, ki ee je bujno razvijal in ra- t ne preprečuje kandidatu nadaljevanje izpita; stel. Od dne do dne je več domače glavnate solate j c) kjer je bil predpisan izpit iz samo enega na trgu. Cene solati padajo in prihodnji teden bodo 1 tujega jezika, se ta odpravlja; kjer je bil pred-
pisan izpit iz več ko enega tujega jezika, ostane obvezen izpit samo iz enega jezika, po kandidatovi izbiri;
d) izpiti iz zgodovinskih predmetov se poenotijo in obsegajo snov, ki je bila obdelana v zadnjem letu;
e) izpit iz zemljepisa se posebej reduje in obsega snov, ki se je obdelala v zadnjem letu.
Cl. 5. Predmeti gimnazijskega sprejemnega izpita so naslednji:
a) izkušnje, pismene ali risalne: slovenski jezik, risanje, računstvo in geometrija;
b) ustne zkušnje: slovenski jezik, računstvo in geometrija, splošna izobrazba.
Čl. 6. Kolikor gre za pripustitev k popravnim izpitom, se dovoljuje popravni izpit iz italijanskega jezika neodvisno od ocene v drugih predmetih.
Neogibni pogoj za pripustitev k takemu izpitu je redno obiskovanje poletnih pripravljalnih tečajev, k jih priredi šolska oblast.
Čl. 7. Ta naredba, ki razveljavlja vse nasprotujoče in z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo z objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 1. junija 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
širite najboljši slovenski ^poldnevnik »Slov. dom«
Nova žrtev partizanske zaslepljenosti
Šmihel, 7. junija^
Na šmihelskem pokopališču 60 v torek položili k večnemu počitku zemske ostanke najnovejše žrtve zločinskih »osvobodilcev«, ki hočejo z umori strahovati naše ljudstvo ter ubiti v našem ljudstvu v6o plemenitost, srčnost za dobro stvar in zlasti 6praviti s sveta ljudi, ki so jim zaradi načelnega krščanskega prepričanja v napotje.
Pod morilskimi kroglami je padel v nedeljskih jutranjih urah 21 letni gimnazijec Miha Turk, vzgle-den član Marijanske kongregacije in član Katoliške akcije. Morilci so končali idealnemu in za dobro borečemu se fantu življenje kar pred očetom, materjo, brati in sestrami.
Turkov pogrebni sprevod je pokazal, da naše ljudstvo obsoja početja »osvobodilne fronte« in prosi Boga, da odpre oči zaslepljencem, ki morč lastne brate iste krvi.
E. I. A. R.
le princiaali trasmissioni del mese di giugno 1942*XX
Glavni prenosi v mesecu juniju 1942 XX
OPERE LIRICHEs OPERNA DELA:
Dallo Studio di Roma La Wally di Catalanl
b e 9 giugno
n	v	n	n	: Giulettae Romeo di Zandonai
20	e 23 giuizno Dallo Studio di Torino: La Boltfeme di Puccini
13 e 16 giugno
n	n	n	»	: L’Ellsir d'amore di Donizetti
27	e 30 eiusno
CONCERTI SINFONICI:
SIMFONIČNI KONCERTI:
Concerto diretto dal Maestro lldebranrfo Pi/’eiti dallo Studio	di	Roma	7	giugno
Concerto diretto dal Maestro Antonio Pedrottl
(pianista: Maria Golla) dallo Studio	di	Roma	10	giugno
Concerto diretio dal Maestro Giuseppe Morelll
(pianista: Rlna Rossi) dallo Studio	di	Roma	12	giugno
Concerto diretto	dal	Maestro	Fernando Previtali
(violonista: Gioconda de Vito) dallo Studio	di	Roma	14	giugno
Concerto diretto dal Maestro Edmondo de Venili dallo Studio	di	Torino	15	giugno
Concerto diretto dal Maestro Angelo Ouesta
(pianista: Rio Nardi) dallo Studio	di	Torino	19	giugno
Concerto diretto dal Maestro Giuseppe Baroni
dallo Studio	di	Torino	21	giugno
Concerto diretto dal Maestro Alfredo Casella
(violonista: Arturo	Bonucci)
dallo Studio	di	Roma	22	giugno
Concerto diretto dal Maestro Bela De Csilleiv
dallo Studio	di	'lorino	24	giugno
Concerto diretto dal Maestro Giuseppe Morelll
dallo Studio	di	Roma	26	giugno
Concerto diretto dal Maestro Emilio Salza
dallo Studio	di	Torino	28	giugno
Concerto diretto dal Maeslro lldebrando Plzzetti dallo Studio	di	Roma	29	giugno
COMMEDIBi
DRAME:
1’ufficio centrale delle idee c!i Alfredo Gheri 7 Un soldato vuoie la licenza di Marco Velati 8 dueiruom dal fiero aspetto di Emilio Caglien 10
Casa di bambole di Enrico Ibsen	11
Sinceritd di Sante Bresciani Bellini	IB
1'ultlmo comando di E. Molca ed U.Quazzolo 14
I rapacl di Guerlielmo Gisnnini	15
Mezz’ora di automobile di Enrico Serretta 16 L'altalena di Alessandro Varaldo	18
l'amico di Marco Praga	19
Rosarlo di Federico De Roberto	22
II mito di Armando di Gino Valori	24
La stala di Rosso di San Secondo	25
Pulcinella di Vittorio Stradella	27
giueno
giugno
giugno
giugno
eiugno
giugno
giugno
giugno
giugno
giugno
giugno
giugno
giugno
giugno
CONCERTI SEROLI Dl MUSIČA DA CAMERA: VEiERNI KONCERTI KOMORNE fllASBEi
Concerto del violoncellisia Nerio Brunelll
6 giugno - ore 22.10 Concerto del Tr'o Artls di Roma 7 giugno - ore 22.10 Concerto della pianista Pina Pitini
10 giugno - ore 22.10 Concerto del soprano Alba Ameliotti
12	giugno - ore 22.10 Concerto del violoncellista Attllio Ranzato
17 eiugno - ore 22.10 Concerto del pianista Augusto D*0ttavl
20 giueno - ore 22.10 Concerto del violinista Alberto Poltronieri
21 giugno - ore 22.10 Concerto del Ouartetto dl Roma
24 giugno - ore 2'?.10 Concerto del violinista Enrico Cairpajola
25 giugno - ore 22.10 Concerto del violinista Arrlgo Serato
28	giugno - ore 2£10
E. Wallace
ROMAN
RDEČI KROG
»Bil je čuden človek,« je dejal, »in v marsičem svojevrsten tip. Mari je bil član neke tolpe goljufov, ki so opeharili več francoskih bank. Tega najbrž niste vedeli, kaj? Danes je bil pri meni njegov odvetnik. Baje se je javila neka gospa Marlova, ki zahteva njegovo imetje. Povedali so ji vse, kar se je zgodilo. Mari in neki Light-mann sta si pridobila na Francoskem veliko premoženje, dokler ju niso zaprli. Mari bi bil moral biti usmrčen, toda do tega iz nekih razlogov ni prišlo. Lightmann pa, kolikor je meni znano, je prišel pod giljotino.«
»Mr. Mari je moral biti zelo zanimiv in očarljiv gospod,« je dejal Frojant ironično.
Mali odvetnik se je namuznil.
»Mi vsi smo močno očarljivi ljudje, če razgrnemo vse svoje življenje!« je dejah Heggitts.
Mr. Froyanta se ta opazka ni prav nič prijela, ker sc je rad hvalil, da je njegovo življenje kakor odprta knjiga. Ce bi hotel povedati resnico, bi lahko dodal, da je bila to bančna knjižica.
Brabazon da se je ukvarjal z razpečavanjem ukradenega denarja in Mari da je bil znan morilec?! Froyant je ugibal, kako se je Mariu posrečilo izmuzniti se, ne da bi odslužil kazen, ki je morala biti zelo težka. Samemu sebi je čestital, da se niso njegovi trgovski in poslovni stiki s pokojnini končali še bolj usodno, kakor so se.
Froyant se je medtem oblekel in se napotil v svoj klub na večerjo. Z avtomobilom je ravno privozil v Pall Mali, ko je opazil pod neko svetilko velik rdeč lepak, ki ga je spomnil na neprijetno
dejstvo, da je postal to noč za 50 tisoč funtov šterlingov ubožnejši kot je bil še zjutraj.
»Doset tisoč funtov nagrade!« je zamrmral Froyant. »Hohe! Kdo neki hi privolji iti za državno pričo? Mislim, da si kaj takega ne bi upal niti Brabazon.«
Toda Froyant je Brabazona slabo poznal.
XXV. poglavje.
Stanovalec v h i S i ob reki.
Mr. Brabazon je sedel v eni izmed zgornjih hladnih sob River Housea in počasi užival veliki zalogaj kruha s sirom. Oblečen je bil še vedno v isto večerno obleko, ki jo je imel na sebi, ko je dobil opozorilo, naj zbeži. V tej elegantni obleki, ki je bila zdaj že vsa zmečkana in zamazana, je bil Brabazon zelo smešen. Njegova bela srajca je bila čisto siva od prahu. Bil je brez ovratnika in strničasta brada ga je delala še bolj zapuščenega, kakor je že tako bil.
Ko je bil z južino pri kraju, je odprl okno in vrgel skozenj ostanke kruha. Potem je šel počasi do malih vratič v stropu; ta so držala s podstrešja v spodnje sobe. Stopil je po lestvi navzdol. Ko je prišel do tal, je šel do velike kuhinje, ki je bila v ozadju hiSe. Brabazon ni imel na razpolago niti mila, niti brisače. Toda kljub temu, da ni imel tega pribora, se je umil. Kot brisačo je uporabil ecega svojih dveh robcev, ki ju je ime. pri sebi, ko ie pribežal v to hišo. S seboj ni prinesel nič drugega kot obleko, ki jo je imel na sebi, in mehak klobuk. Za doživeto pmiolovščino je (•II zelo neprikladno oblečen.
Zaloge živil, ki jih je prinesel kmalu potem, ko je prišel v to skrivališče, neki tujec, so bile že pri kraju. (Brabazon je preživel ves dan, ne da bi kaj jedel. Bil je tako razburjen, da se tega ni niti zavedel, dokler mu ni neznanec prinesel celega koša jedil.) ( Kar pa se tiče njegovih živcev, so bili čisto uničeni. Teden, ki ga je preživel v tej luknji, ne da bi mu bilo mogoče spregovoriti s ko-merkoli Ie besedico, ga je napravil že napol blaznega. Misel, da ga
policija povsod išče, ter da ga bodo zaprli za dalj časa, če ga ujamejo, ga je duševno čisto izčrpala. Tako se je njegovi osamelosti pridružil še velik strah, ki ga je imel pred zasledovalci.
Ko je detektiv preiskaval sobo, se jo Brabazon skril v ko tza vrati, ki so držala v neko stransko sobo, skozi katero je bilo mogoče priti v kaščo. Spomin na Yaleov obisk je bil zanj nad vse moreč
Usedel se je kar moči udobno v star naslanjač, k iga je našel v hiši, z namenom, da spet prebije eno noč. Mož, katerega opozorilo ga je pripravilo, da je zbežal v vsej naglici in si poiskal varno skrivališče, bi moral biti vsak čas tu in mu prinesti še kaj za pod zob. Brabazon je že napol spal, ko je nenadoma zaslišal v spodnjih prostorih odpiranje vrat. Skočil je pokonci, kot bi ga zbodel s šivanko. Šel je po prstih in zelo previdno k majhnim vratom, ki so vodila iz kašče in jih odprl. Že je zaslišal tujčev bobneči glas.
»Pridite dol!« je velel oni spodaj. Brabazon je ubogal.
Prvi sestanek med njima v tej hiši je bil v nekem hodniku, kjer se je zdel.o da je tema bolj gosta kot kjer koli drugje v hiši. Brabazon, ki se je medtem že privadil teme, je šel čisto varno po šibeči se lestvi navzdol.
»Ostanite, kjer ste!« je dejal spet oni tam spodaj. »Prinesel sem vam nekaj oblačil in jedil. Tu boste našli vse, kar potrebujete. Svetujem vam, da se lepo obrijetc iu primerno očistite, tako da boste lahko šli med ljudi.«
»Kam pa bom moral iti?« je vprašal Brabazon.
»Rezerviral sem že eno kabino na parniku, ki, bo pojutrišnjem odplul iz Viktorijinega doka in ki je namenjen v Novo Zelandijo. Svoj potni list in karto boste našli v tein kovčegu. Zdaj pu poslušajte ... Pustite svoje brke kolikor so vam medtem zrasle in 8’ jih ne obrijte. Obrijte pa si svoje košate obrvi, ki so na vašem obrazu najbolj značilne in ki bi vas lahko izdale.«
Kaznovani obrtniki, ki so kršili obrtne predpise
Tržno nadzorstvo je od 16. do 31. maja naznanilo Kr. kvesturi več trgovcev zaradi prekrškov določenih naredi) o cenah in prodaji. Visoki komisariat je izrekel naslednje kazni
za kršenje.
Zaradi navijanja cen so bili kaznovani: Medvod Marija, prodajalka, Stranska pot 33, na 50 lir globe; Grogorjanec Ivana, prodajalka, Zaloška 6, 2 dni zapora in 300 lir globe; Štular Neža. trgovka, Tyrševa 37, 5 dni zapora in 500 lir globe; Gelb Amalija, prodajalka, Tyrševa 37, 5 dni zapora. 30 lir globe; Breskvar Ivan, mesar, Cesta v Mestni 'log 1, 300 lir globe; Breskvar Josipina, gospodinja, Cesta v mestni log 1, 200 lir globe; Kos Josip, posestnik, Savlje 1, 2 dni zapora, 200 lir globe; Kranjec Draga, prodajalka, Tovarniška 25, 2 dni zapora, 200 lir globe; Kranjec Frančiška, prodajalka, tovarniška 25, 4 dni zapora. 400 Ilir globe; Tišler Marija, prodajalka, l'yrševa 84, 200 lir globe; Drešar Franc, posestnik, Savlje 25, 10 dni zapora, 1000 lir globe; Stresen Marija, prodajalka. Trnovska 8, 2 d,ni zapora, 300 lir globe; Kavčič Jožef, prodajn-lec, Sv. Petra nasip 83, 2 dni zapora, 200 lir globe; Smoleč Fruančiška, prodajalka, Dobrava 4, 3 dni zapora, 500 lir globe; Jankovič Alojzija, zasebnica, Črna vas 331, 5 dni za,pora, 600 lir globe; Mikeš Josip, trgovec, Dalmatinova 5, 10 dni zapora, 500 lir globe; Robida Antonija, prodajalka, Zgornji Kašelj 8, 7 dni zapora, 300 lir globe; Jamnik Frančiška, prodajalka, Obrije 3, 2 dni zapora, 200 lir globe; Gostiša Ferdinand, skladiščnik, Tržaška 41, 500 lir globe; Mravlje Neža, gostilničarka, Večna pot 2S. 500 lir globe; Horvat Anton, mesar, Tržaška 26, 500 lir globe; Gregorc Anton, mesar, Florijanska 81. 500 lir globe; Vovk Frančišek, mehanik, Čopova 22, 500 lir globe; Šimnovec Frančiška, gospodinja, Obir-ska 7, 500 lir globe; Robek Marija, gospodinja, Marconijev« 14, 500 lir globe.
Zaradi skrivne prodaje salam: Menart Ivan, trgovec, Čopova 22, 10 dni zapora, 1000 lir globe, blago je bilo zaplenjeno in izročeno Prevodu; Omahen Alojzij, trgovski zastotpnik, Domobranska 23, 10 dni zapora, 1000 lir globe.
Zaradi nedovoljene tajne prodaje in nakupovanja moke: Rangus Marija, šivilja, Stranje st. 4, je naznanjena oblasti, dočim je blago zaplenjeno in izročeno Prevodu; Bregar Fani, šivilja, Tomažja vas 24, ovajena sodni oblasti;
da
BUCATO GI0C0ND0
E’ veramente una gloia per la massaia di vedere la bi-ancheria candida, soffice e profumataesempreintatta dopo il bucato fatlo con Gi-glio. Gifilio conliene sol-tanto ossigeno ia cui azi-one detergente k blanda, prolonda, completa.
VESELO PRANJE
Res je pravo veselje za gospodinjo, če vidi belo, mehko in dišeče in po pra nju z Gigliom nedotaknje no perilo. Giglio vsebuje kisik, čigar čistilno delovanje je nežno, globoko in popolno.
ital. samopranje
/cz/o
*UI.QBUCATO ‘ITAL!ANO
iuduitmb MtnnTi l.jrorraKcnrt
AMARO "1918”
Rozman Ana, gostilničarka, Sv. Petra 85, naznanjena sodni oblasti; Miklavc Jurij, šofer, Gosposvetska 16, naznanjen sodni oblasti.
Zaradi neupravičenega sprejema živilskih nakaznic in njihove prodaje: Pavlič Ivan, železničar, Aleševčeva 21, obsojen na 800 lir globe; Škrbec Leonora. uradnica, Novj trg 1 ,15 dni zapora. 500 lir globe; Koprivc Franc, upokojenec, Aleševčeva 7. 500 lir globe; Perme Matija, delavec, Janševa 14. 500 lir globe; Bizjak Franc, posestnik, Plcteršnikova 4, 800 lir globe, odvzem živilske nakaznice; Vodopivec Srečko, uradnik, Pleteršnikova tt, 500 lir globe, odvzem živils-ke nakaznice: Žitko Vladimir, prof.. Pleteršnikova št. 4, 800 lir globe, odvzetij živilske nakaznice; Mostar Franc, posestnik. Galjevica 57, 500 lir globe, odvzem živilske nakaznicjce; Vdovič Andrej, dimnikar Krakovska 9, 4 dni zaipora, 800 lir globe, odvzem živilske nakaznice; Molk Anton, upokojenec. Tyrševa 82, 500 lir globe, odvzem živilske nakaznice: Sancin Nada, gospodinja, Linhartova 35, 500 lir globe, odvzem živilske nakaznice: Sancin Marija, gospodinja, Linhartova 35, 1000 lir globe, odvzem živilske nakaznice.
Zaradi neupravičene posesti živilske nakaznice: Johansen Karl, sin Svena, mehanik, Poljanski nasip 40, je bil naznanjen sodni oblasti.
Zaradi nakupa in prodaje kruha brez_ odrezkov: Piskar Ivan. pek, Tyrševa 7, 30 dni zapora na Kvesturi, nakar je bil ovaden sodni oblasti; Zorko Franc, pek, Celovška 68, naznanjen sodni oblasti; Bartol Franc, pek, Florijan-ska 8, 30 dni policijskega zapora in ovadba sodišču; Šerijak Alojzij, pek. Tržaška 24, 10 dni ipolicijskega zapora in ovadba sodišču; Duhanič Franc, pek, Kljunova 11, 30 dni policijskega žara in ovadba sodišču; Duhanič Ana, pekovka, junova 11, 30 dni policijskega zapora in ovadba sodišču: Šuligoj Benedikt, pek, šma rt inska št. 64, 10 dni policijskega zapora in ovadba sodišču; Sterle Frančiška, prodajalka, Študentovska 2, 10 dni policijskega zapora in ovadba sodišču; Dolinar Ivana, pekarna, Pred škofijo, 30 dni policijskega zapora, ovadba sodišču.
Zaradi prodaje kruha brez odrezkov in zaradi navijanja cen: Pretnar Alojzij, pek, Albanska 8, 10 dni zapora, 1000 lir globe; Gorjanc Ana, gospodinja, Albanska 8, 5 dni zapora. 50u lir globe.
Zaradi opustitve sestave spiska testenin: Marinšek Marija, gostilničarka, Prečna 6, 2 dni zapora, 500 lir globe.
Zaradi skrivnega klanja živine: Suhadolc Tvan, mesar, Vrhovci 16, aretiran in izbočen sodni oblasti.
Zaradi tajnega nakupa in prodaje mesa po višji ceni: Paternoster Andrej, mesar, Marenči-čeva 3, 45 dni zapora, 4000 lir globe. Meso je bilo zaplenjeno in izročeno Prevodu.
Zaradi prodaje čevljev brez nakaznic: Šrdar Josip, trgovec, Tomšičeva. 7, ovadba sodišču.
Zaradi opustitve sestavitve sipiska blaga: Jezeršek Franc, pek, Zaloška 33, 10 dni zapora, 1000 lir globe.
Zaradi opustitve naznake cen na blagu: Ci-ber Barbara, trgovka, Černetova št. 17, 400 lir globe.
E
V treh vrstah...
Prvo politično Šolanje bodočih voditeljev prometne službe je blo preteklo soboto v posebnem taborišču ob Savi na Jesenicah. Tam so postavljene tri barake, v katerh mldi železničarji stanujejo, poleg tega pa je tam še baraka, v kateri je šola, baraka za vodstvo taborišča, za umivanje in baraka za posamezne skupine. Med mladimi železničarji, ki jih je tam 40, je uveden strog vojaški red. V tem taborišču se mladi železničarji strokovno izobražujejo, poleg tega pa imajo tudi športne in vojaške vaje ter pouk o osnovah narodnega socalizma.
mn. ALTONSO CAMAGNA
Casa fondata nel 190( Commissioni Espor tazioni Rappresen tanze - Depositi - Tra-športi - Assicurazioni
Ustanovljeno 1. 1900 Poverjeništva - Izvoz-ništva Zastopstva Skladišča - Prevozništva - Zavarovanja
im A poli - Via Arte della Lana 18
GRENAK "1918 '
ShkHateUcv
VERMUT BIANCO
BELI VERMUT
(Fr. Gorše)'
Sramežljivi Amor
■M'y
Ljubljana
K oledar
Danes, soboto 6. junija: Norberl, šk.
Nedelja, 7. junija: 2. pb. Rob.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	mr.	Leustek
Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta.
Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo >ravljala od sobote od 20 do ponedeljka do 8
Vodstvo po umetniški razstavi kiparja Franceta Goršeta n slkarja Mihe Maleša bo zopet v nedeljo, 7. t. m. ob 11. Vodil bo po tej pomembni prireditvi predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov akad. slikar prof. Saša Šantel. — Opozarjamo, da bo po zaključku razstave določil žreb za vsakega petdesetega obiskovalca po eno umetniško podobo, ki je na ogled v razstavnih prostorih v Jakopičevem paviljonu. Vabimo na vodstvo tudi vse lastnike permanentnih vstopnici
Razpored cepljenja proti davicl
Ljubljana, 7. junija.
Cepljenj* proti davici bo mestni fizikat opravil prvič prihodnji teden od ponedeljka 8. t. m. do sobote 13. junija po naslednjem razporedu: v ponedeljek 8. junija ob 17 bo cepljenje v Mestnem domu, v torek 9. junija ob 17 v šoli na Viču, a za one, ki ne morejo čez kontrolno linijo, bo cepljenje isti dan ob 17.30 v gostilni Karo na Ce6ti dveh cesarjev. V 6redo 10. junija ob 17 bo cepljenje v meščanski šoli v Mo6tah, a za one, ki ne morejo
zaradi kontrolne linije v mesto, bo cepljenje isti dan ob 17.30 v prostorih gostilne Schvventer na Šmartinski cesti. Dne 11. junija ob 17 bo cepljenje
v šoli za Bežigradom, a v petek ob 17 v šoli v Spodnji šiški, za prebivalstvo Sp. in Zg. šiške onkraj korttrolne črte bo pa cepljenje isti dan ob 17.30 v društveni dvorani v Dravljah. V 6oboto 13. junija ob 17 bo cepljenje spet v Mestnem domu.
Ker morajo vsi otroci od dopolnjenega poldrugega leta do dopolnjenega 10. leta biti zoper davico cepljeni dvakrat, bo drugo cepljenje natanko 14 dni pozneje ter na istem kraju, kjer je bilo prvo cepljenje, ter isti dan tedna od 22. do 27. junija. Kakor že rečeno, obstoji učinkovito cepljenje zoper davico iz dveh injekcij v presledku 14 dni.	\
Meccanlco
Offreil implupo stabile, buono stipendlo, a meccanlco pratlco rlpara-ztone macchine per serivere e oontabili. Preferibilmente perso-nale speci al 17.7 ato con lunga pralica. Serivere a: Hinko Kranjec, offlcina per macchine d’ufficio, Via Pr. Ante Paveliča S2. Sar lavo
Mehanik
a popravila pisalnih in ažungkil
računskih stro.ipv dobi ■“talno in dobro plačano namestitev. Prednost, i-inajo oni z mojstrskim izpitom. Pišite firmi:
Hinko Kranjec,
radionlca uredskili HtroievH. Dr, Ante Paveliča 1)2, SARAJEVO
zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pie leršniKOva ulica št. 13, telefon 47-64.
Lansko in predlansko cepljenje proti davici ee odraža že tudi v statistiki ljubljanskega mestnega fizikata. še bolj pa seveda potrjuje svetovna statistika, da cepljenje prav učinkovito varuje mladino pred to nevarno boleznijo. Lahko rečemo, da ie pri otrokih, ki so cepljeni proti davici, ta bolezen skoraj izjema ter tudi ni tako nevarna, če se pojavi. Zato pa naj neznatna reakcija po cepljenju staršev nikakor ne plaši ter naj ne iščejo opravičil, da ne bi dali otrok cepiti o pravem času. Kakor je znano, bo mestni fizikat od ponedeljka do sobote, to-
rej od 8. do 13. junija spet cepil ljubljansko mladino zoper davico po vseh okrajih mesta, drugič bodo pa starši prinesli in pripeljali svoje otroke k cepljenju od 22. do 27. t. m. Tisti star-
ši pa, ki morda ne skrbe za zdravje svojih otrok ter bi neopravičeno svoje otroke odtegnili temu obveznemu cepljenju, bodo pa po določilih naredbe morali plačati globo do 1000 lir. Razpored cepljenja bo seveda o pravem času objavljen v dnevnikih.
Za krojaške pomočnike je bila te dni sklenjena nova kolektivna pogodba, ki določa na sedanje kosovno delo 35% povišek, urne mezde pa se gibljejo od 3 do 5 lir. V interesu V6eh krojaških pomočnikov je, da se s pogodbo, katere mezdni del je 6topil v veljavo dne 1. junija vpoznajo in se zato udeleže sestanka, ki bo v nedeljo, dne 14. junija 1942 ob 10 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi (Delavska zbornica), I. nadstropje, 6oba št. 5.
Stavbne in progovne delavce vljudno varno na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 7. junija 1942 ob 10 dopoldne v veliki dvorani Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva ce6ta 22. Na sestanku bo podano poročilo o sklenjeni kolektivni pogodbi in o delu za njeno izboljšanje. Z ozirom na to je sestanek izredno važen in 6e ga naj stavbeni in progovni delavci udeleže v čim večjem številu.
Osirotela družina brez vseh sredstev prosi usmiljena 6rca za pomoč. Uboga mati nikakor ne more z delom preživljati, ker ima njena najmanjša punčka šele 5 mesecev. Vsak najmanjši kakršen koli dar sprejema uprava »Slovenca«.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sobota, 6. junija ob 17.30: »Sola za žene«. Red B. Nedelja, 7. junija ob 17: »Romeo in Julija«. Izven Cene od 15 lir navzdol.
Ponedeljek, 8. junija: Zaptrto.
Opera:
Sobota, 6. junija ob 17: »La Boheme«. Izven. Cene od 15 lir navzdol.
Nedelja, 7. julija ob 15: »Carmen«. Izven. Gostovanje Elze Karlovčeve. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 8. junija: Zaptrto.
Zanimiva predstava Puccinijeve opere »La Boheme«. V 6oboto bodo peli »Boheme« v''fiekoli-ko spremenjeni zasedbi, katere namen je, dali dvema mlajšima članima priložnost za močnejše uveljavljenje. Kot Rudolf bo nastopil prvič Janez Lipušček ki bo leto6 absolviral Drž. srednjo glasbeno šolo. Partijo Collina pa bo pel tokrat prvič Friderik Lupša. Ostala zasedba je sledeča: Mimi — Vidalijeva, Marcel — Janko, Musetta — Polajnarjeva, Schaunard — Dolničar, Benoit — Zupan, Alcindor — Anžlovar, Parpignol — Kristančič. Dirigent: D. Žebre, režiser: J. Debevec, zborovodja: R. Simoniti.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon-zumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VIII/2 št. 2088/10 Vi6. Komisariata za Ljubljansko jx>krajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka dne 8. junija 1942-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati 60 naslednje:
Kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; kisla rep« 2 L; kolerabi ca 3.50 L; rdeči korenček brez zelenja 4 L; črna redkev 1.50 L; redkvica 4 L; osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho 0.50; peteršilj 4 L; por 3.50 L; zelena 4 L; trda in zdrava domača čebula 4 L; šalota 5 L; česen, 25 glavic na kilogram 7 L; berivka 3 L; glavnata solata 5 L; otrebljeni, a ne namočeni zeleni radič 5 L; ne namočena mehka špinača 4 L; doma-
či beluši 9 L; rabarbara 4 L; češnje 6 L; liter bezgovih jagod 6 L; kilogram šipka 8 L; kilogram li-1 povega cvetja 20 L; jajca 1.75 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski jx>krajini, ker je za iz drugih pokrajin uvožneo blago v veljavi cenik za zelenjavo in 6adje št. 15 na modrem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalca, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je^ opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa ©veža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri V6em v ceniku navedenem blagu ne 6amo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa siploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
V. HEISER
12
Zdravnik gre & križem svet
Ni dvoma, da jo med temi vnetimi oboževalci bilo nekaj lakih, ki so prenašali kužne klice kolere, in lahko okužili tudi to vodo, zlasti še, ker kadi niso nikdar docela izpraznili in so se v njej lahko zadržavale dolgo časa.
Čeprav je »tajtajska kraljica« grešila proti mojemu zdravstvenemu delu, nisem imel nobenega pravnega pomočka, da bi jo prisilil, naj opusli to svojo navado. A dosegel sem svoj namen z zvijačo. Odpravil sem se v Tajtaj in se pogajal z njenimi starši. Priznal sem, da s svojim ravnanjem naklanja vsemu ljudstvu veliko dobroto, a zatrjeval sem jim prav vztrajno, da bi njen delokrog bil še mnogo večji v prestolnici: če so v Tajtaju bile stotine, ki so pile čudodelno vodo, bi jih v Manili Mio na tisoče.
Po plohi obljub in laskanj se mi je končno jjosrečilo, da sem jih prepričal in potem ko sem se še ves dan pregovarjal s »kraljico« samo, je tudi ta privolila. Vrh vsega sem tudi vsej vasi dal slovesno zagotovilo, da se bo »kra-ljica« lahko kopala po mili volji in da bomo dobro poskrbeli zanjo. Potem se je razvil sprevod: spredaj sva korakala »kraljica« in jaz, za nama pa je stopala naraščajoča množica domačinov, ki je naju spremljala in pazila, da
se deklici ne bo nič žalega pripetilo. In tako smo prerornali tistih dvajset kilometrov do Manile. Ko je »kraljica« izginila v bolnišnici, sein imel govor pred. silno množico, ki se je zbrala pred poslopjem:
»Vaša kraljica,« sem dejal, »jo šla noter, da bi se kopala in napravila čudež, a vsako uro se bo pokazala na balkonu, da boste lahko sami videli, da je svobodna in zdrava.«
Čeprav se je zdelo, da sbrana množica mojim besedam ni dosti zaupala, vendar ni nihče ugovarjal.
Se bolj čudno pa je bilo, da nam deklica ni delala prav nobenih preglavic. Spočetka se je redno kopala in narno dovolila, da smo pustili vudo izteči iz kadi, ne da bi se količkaj zanimala, kaj z vodo počenjamo. Pozneje pa je jela svoje kopeli čedalje bolj opuščati in ko je videla, da jo dobro hranijo in skrbno z njo ravnajo, se kmalu ni več menila za čudeže.
Prve dni smo vestno pazili na to, da se je redno pokazala na balkonu; postavili smo celo osvetljevalec v bližino, da so jo verni stražarji mogli videti tudi zvečer. Kmalu pa so se utrudili in se drug za drugim vrnili domov. Po tednu dni je bila vsa zadeva
pri kraju in nekaj dni nato smo odpustili še »kraljico«, potem ko smo jo pregovorili, da nam je dala obljubo, da se ne bo več kopala v oni kadi na deželi: če bi se spet kdaj čutila v nuji, da dela čudeže, naj bi 6e povrnila k nam in jih opravila kar v bolnišnici.
^Zdravstveni urad ni veroval v čudeže: več vere smo imeli v nov vodovod. Poiskali smo si pripravno vodo in jo našli v redko naseljenem kraju, petdeset kilometrov proti iztoku reke Ma-riquine, kjer je ta v slapu pribučala v dolino. Ob beli in čisti apnenčevi mont-albanski tesni smo zgradili jez. Seveda so se morali redki naseljenci tam okrog izseliti, a nekateri niso kazali volje, da bi se umaknili, še danes vidim, kako se je Worcester po svoji rezki in vihravi navadi pogajal z upornim kmetom, ki je imel svoj dom in hleve ob potoku, izlivajočem se v Ma-riquino malo više od jeza. Domačin je vztrajal, da je potok njegov in ee na vse pretege upiral izselitvi.
»Pravi« jo dejal Worcester, »mi vas sicer ne moremo pognati iz hiše, lahko pa vam prepovemo, da bi le še ena kaplja vaše umazane vode tekla v naše ozemlje.«
Kmetu ni ostalo drugega ko vdati s.e
Nato so novo vodo po ceveh speljali v prestolnico in v Manili je bilo poslej letno osem sto mrličev manj.
Zaščititi vse vodne tokove in vodnjake na Filipinih, da se ne bi one-
snažili, ni bilo v človeških močeh. Na drugi plati pa bi se nam prihranila večna naloga, ljudi nagovarjati k rabi prekuhane vode, če bi bilo čiste vode v izobilju. Zato smo zahtevali od parlamenta 2500 dolarjev, da bi za poskus izkopali nekaj arteških studencev. Vsoto so nam le neradi naklonili: vsi člani zbornice so menili, da gre spet za neko ameriško norost, ki njihovim volilcem ne bo prinesla prav nobenega haska.
Prvi vodnjak so uspešno navrtali leta 1906^ v pokrajini Pampanga in obilne množine dobre pitne vode so bruhnile na dan, a ljudstvo se ni zmenilo zanjo. »Če bi Bog hotel, naj bi pili vodo, ki privre iz luknje, navrtano v zemeljsko skorjo, bi to že naredil sam«, so dejali. In po stari navadi so še naprej zajemali vodo iz potokov, v katerih se je valjal domači vol »karabao«, ali iz docela nesnažnih vodnjakov.
Pampangancem smo potem poslali filipinskega zdravnika, ki bi jim v njihovem narečju pojasnjeval odlike nove vode. Da bi dejansko dokazal njeno dobrino, je ubogi tovariš vlival vase cele litre vode, a brez uspeha: ljudje so še dalje ostali nebrižni. Nato smo poslali tja še druge zdravnike, a ljudska nejevolja je tako naraščala, da je eden od njih moral brž odnesti pete, da bi si rešil življenje. Razne govorice so se začele širiti. »Po tej vodi izpadajo lasje,« so dejali kmetje. »Če nočete verjeti, oglejte si ravnatelja zdravstvenega urada v Manili, ki pije tako vodol Le dobro si ga oglejte 1«
Proti tej sodbi sem ostal brez sleherne obrambe, zlasti še, ker je zadevala stvar, glede katere so bili ljudje hudo občutljivi. Filipinci so namreč tako zelo ponosni na svoje lase, da bi storili vse, samo da si jih ohranijo.
Mesece in mesece je voda vabljivo žuborela iz vodnjaka, a nihče je ni maral. Pa glej ga spaka 1 Bili smo priča preprostega čudeža, ki nam je na mah pomagal doseči vse to, za kar smo se tako dolgo borili: nekega dne se je truden in bolehen j>opotnik ustavil ob vodnjaku, ki ni bil daleč od njegove domačije, da bi $i gasil žejo. Bil je tru den in zdelan, a že po prvih požirkih je začutil, kako se mu vračajo telesne moči. Pil je in pel in čim več je pil, tem bolje se je počutil, tako da je kmalu bi lspet docela čil in zdrav.
Popotnik je hitel od kmetije do kmetije in ljudem pripovedoval, kaj se mu je pripetilo ter veličal veliko zdravilno moč te vode. To je bilo za filipinsko dušo kar dovolj; glas se je širil ko blisk v vsej soseski. Kmetje so v trumah prihiteli k vodnjaku in župnik ga je blagoslovil. Že po tednu dni si lahko videl, kako so prihajali ljudje iz krajev, oddaljenih vec ko 150 kilometrov, da bi pili to čudodelno vodo in je nesli s seboj, kolikor so le mogli. Tedaj smo se obrnili k parlamentu po denar, ki nam to pot ni delal nobenih težav več. V nekaj letih so arteški studenci bili kar na dnevnem redu in poslanci, ki so želeli, da bi jih volivci cenovno izvolili, so se potegovali zani*.
Andrejčkov 3 o ž e;
Žalost in veselje
Besedilo priredil Mirko Javornik
D
Risal Jože Beranek
K
i
m
m
m
H
W
m
n
Roman v slikah
— ..—a—
nn
f.
i
&
Bolnik je vedno bolj razgrajal, zato je oče Alfonz prosil, naj gredo vsi ven. Ko jih je čez eno uro spet poklical, je Matevž napol sloneč ihtel na postelji, z rokami sklepal križ in solze so mu curkoma lile po licih. Obtožil se je bil grehov. Zdaj je bil mirnejši in je molil za očetom Alfonzom, ki je bral iz knjige.
>Kako sem poprej živel,« je začel, ko se je malo pomiril, »vam bo povedal Tomaž. Z obilnim premoženjem sem pobegnil v Južno Ameriko in vzel s sabo tudi sprijenega Jurija. Tam se je Jurij polakomnil mojega imetja in me hotel spraviti s poti. Nekega dne je na lovu nenadno počila za mano puška in zgrudil sem se na tla ...«
669.
»Jurij je mislil, da sem mrtev in mi je odnesel vse. Bil sem berač, dokler me ni mlad Španec pregovoril, naj grem z njim v Severno Ameriko Indijancem konje krast. Kaj sva počela, ve tod vsa okolica. — Snoči sva spet hotela ukrasti veliko čredo, toda Indijanci so naju zasačili in naju ujeli z zankami. Jurija so ubili, mene pa obesili...«
Osebnost generala Reinharda Heydricha
Žrtev podtalnega delovanja tistih Beneševih somišljenikov, ki so v tujini
Pred dobrim tednom je bil izveden v Pragi napad na nemškega podpokrovitelia nad Češko in Moravsko, generala Reinharda Heydricha, ki je na praznik sv. Reš n j ega Telesa podlegel poškodbam. Nemška uradna agencija DNB poroča v zvezi z njegovo smrtjo med drugim naslednje:
Smrt generala Heydricha je med nemškim ljudstvom zbudila 6plošno žalost. Čustva nemškega ljudstva ob smrti tega nenadomestljivega moža izraža tudi nemško časopisje, ki pokojnika označuje kot enega najzvestejših Fiihrerjevih sodelavcev, moža, ki je — kakor piše D. A. Z. — opravil dragoceno delo kot načelnik državne tajne policije in nazadnje kot podpokrovitelj nad češko in Moravsko.
Žalostna smrt generala Heydricha — nadaljuje v 6vojem članku omenjeni nemški časopis — je res najtežja izguba za notranjo varnost Velikega Reicha. Hevdrich je zelo mnogo storil, ko je izpolnil vse težke naloge, ki mu jih je Fiihrer zaupal.
Če hočemo razumeti in prpavično oceniti lik tega nenavadnega moža, je treba poudariti, da je general Hevdrich ob izbruhu sovražnosti hotel biti
telici^	,
vedno v prvin vrstah
in da se je v resnici tudi udeleževal vojne kot lovec v nemškem letalstvu najprej na Norveškem, potem na Nizozemskem in nazadnje v Rusiji.
Hevdrich je postal žrtev podtalnega delovanja tistih Beneševih somišljenikov, ki 60 danes v tujini — tako je izjavil predsednik češke in Ma-raveke, Hacha. Nič ni čudnega, če eo oni za račun bogataških Anglosasonov poskušali organizirati —nadaljuje člankar v D. A. Z. — vstajo proti Reichu in proti Evropi. Zasluga, da je bila ta nevarnost pravočasno odstranjena, gre vpnav Hey-drichu.
Nemčija — tako piše »B8rsen Zeitung — je 6 Heydrichom izgubila moža iz vrst tistih, ki 60 odlično opravljali svojo dolžnost, pa naj jih je Fiihrer poklical na kakršno koli mesto. Ko je Heydrich prevzel posle podpokrovitelja kot namestnik obolelega von Neuratha, je
kaj kmalu odkril široko zasnovano zaroto
v katero je bil zapleten tudi tedanji ministrski predsednik Eliaš, ki je bil, kakor znano, zaradi tega zaprt, obsojen na 6mrt in jpotem pomiloščen. Heydrich je 6 skrajno strogostjo nastopal proti tistim češkim krogom, ki 60 poskušali ribariti v kalnem, obenem pa je hitro vzpostavil 6pet red in mir, da'so ljudje spet lahko mirno in redno hodili na dela
Njegova življenjska pot
General Heydrich 6e je rodil leta 1904. v Halleju. Kot sedemnajstletni fant je ustanovil narodno socialistično mladinsko gibanje, potem pa je po kakšnih desetih letih službe v vojni mornarici postal sf>et civilist ter 6e vpisal v narodno socialistično stranko. Nato je stopil v službo S. S. oddelkov, kjer je izredno hitro napredovaJ. Poleti 1933. leta je vodil politični oddelek pri monakovski policiji. Leto dni pozneje je prevzel poveljstvo tajne državne policije v Berlinu, unija 1936. pa je bil imenovan za načelnika vse nemške policije. Avgusta 1940 je postal predsednik mednarodnega policijskega odbora, v katerem 60 bili v mirnem času zastopniki 33 držav. Ob izbruhu vojne je bil dodeljen lovskemu letalstvu. Zaradi 6voje izredne drznosti je bil tudi odlikovan z železnim križcem I. in II. 6topnje. Ko je slednjič postal namestnik nemškega pokrovitelja za Češko in Moravsko, je tej 6voji novi službi posvetil vse svoje sile. Hey-drich — tako končuje glasilo nemške vojske — je padel v službi domovine. Žalostna usoda je hotela, da je umrl pod morilčevo roko. Iz številnih letalskih dvobojev je vselej prišel brez poškodb, zdaj pa je odšel s tega sveta kot politični borec. Ves se jc bil posvetil vzoru, za katerega se danes bore milijoni Nemcev na raznih bojiščih, nemški zmagi.
Orožje, s katerim je bil ubit — angleško
V	zvezi 6 tem atentatom objavlja »D. a. D.* iz pooblaščenega vira poročilo pristojnih oblasti, ki vodijo preiskavo. Poročilo pravi, da imajo to nesrečo na vesti londonski agenti in da je bilo tudi orožje, t. j. avtomatična pištola in bomba, ki je zadela Heydricha, angleškega izvora.
Resno svarilo Čehom
Na berlinskih pristojnih mestih opozarjajo na članek, ki je bil očitno naročen z uradne 6trani in ki ga je prinesla »Boreen Zeitung«. V glavnem glasilo nemške vojske piše, da je Nemčija razglasila nad češkim narodom j>ogojno obsodbo in da bo vsakogar, kdor ne bo brez vsakega pridržka sodeloval z Nemčijo, smatrala za sovražnika in bo tako z njim tudi postopala. Vlada češkomorav6kega protektorata, katere delovanje se bo odslej z vso pozornostjo zasledovalo, ima možnost narediti konec pložaju, iz katerega se lahko rode težki za-pletljaji. Vsekakor pa je gotovo — pripominja glasilo nemške vojske na koncu tega svojega strogega ojx>mina — da bo Reich skušal z nezlomljivo silo zatreti vsako protinemSloo delovanje. (Picoolo)) *'’• “ ...
j Zahtevajte povsod naš list! »Nemška zveza za železo«
V okviru popolne samouprave be delovala po lastnih pobudah in bo tudi sama nosila vso odgovornost
Berlin, 5. junija. 6. Nemški minister za narodno gospodarstvo je 6 svojim posebnim odlokom ustanovil »Nemško zvezo za železo«. Naloga te nove zveze je, reševati vsa vprašanja, ki se nanašajo na železo v Nemčiji in na vsem gospodar-6'kem področju, ki danes Nemčija nad njim gospoduje, in 6icer v okviru popolne samouprave ter na ta način hitreje doseči večjo proizvodnjo in poenostavljenje vsega, kar se nanaša na jx>djetja in njihova združenja. S tem je »Nemška zveza za železo* dobila važno funkcijo, ki je doslej spadala v delokrog »Nemškega urada za železo in jeklo* in industrijskih organizacij.
Pravila družbe določajo, da 6e mora ta nova ustanova jx>svetiti delu, ki 6pada v njeno jx>dročje, po lastnih pobudah in zato tudi 6ama nosi vso odgovornost. Bistvena njena naloga pa je, kakor 6mo že zgoraj omenili, jx>večati proizvodnjo in poskrbeti za večjo racionalizacijo proizvodnje in potrošnje. Razširila bo svoje delovno področje na
vsa polja, ki zanimajo železno industrijo v Nemčiji in v tistih deželah, ki so jx>d nemškim vplivom.
Veliko fx>zornost 60 v zvezi 6 tem zbudile besede nemškega ministra za narodno gospodaretvo, s katerimi je poudarjal, kako velikega pomena je ustanovitev te nove zveze za nemško industrijsko politiko. Minister Funk je poudaril med drugim velik jx>men železne industrije, ki predstavlja enega glavnih temeljev vojne proizvodnje. Prifiomnil je tudi, da napori, ki jih zahteva nemška kovinska industrija, postajajo iz dneva v dan večji. Zaradi ustanovitve »Nemške zveze za železo« bo za dobavo in predelavo železa, ki ga potrebuje nemška oboroževalna industrija, odgovorna takorekoč industrija 6ama. V novi zvezi niso včlanjene gospodarske ustanove, ki se ukvarjajo z železom, po načelih vertikalne organizacije, pač pa nova ustanova uvaja horicontalno organizacijo ter obsega i proizvodnjo, ureditev poslovanja na trgu in pro-I daje na ta način, da bosta pri 6tvari poleg pro-
izvajalcev v enaki meri udeleženi tudi trgovina in obrt. Z odstranitvijo posameznih kompetenc — kakor 6e je to zgodilo že pri »Družbi umetnih vlaken* — smatrajo na podlagi pridobljenih skušenj, da bo možno v potrebni men povečati proizvodnjo, kar je na polju železne industrije nujno.
Kar se tiče racionalizacije, bodo odslej bolje izkoriščali visoke peči, to pa po zaslugi organizacijskih ukrepov in prenosa naročil, zaradi česar bo mogoče znatno povečati donosnost.
Neljuba pomota pri poroki
V	Kodanju na Danskem imajo tudi Švedi 6vojo cerkev. V njej je bila te dni neka poroka, o kateri je kmalu govorilo vse mesto, tako je bila nekaj nenavadnega. Bilo je takole:
Ženin in nevesta 6ta klečala pred oltarjem, ko je duhovnik nad njima opravljal poročni obred. Ko pa je ženinu duhovnik zastavil vprašanje, ali hoče vzeti Ingo Nilsen — tako 6e je njegova izvoljenka pisala — za svojo ženo, je ženin na veliko presenečenje in začudenje V6eh navzočnih odgovoril: »Ne!« Ta njegov odgovor je bil jasen in odločen. Nevesta je vsa prebledela, sorodnikom je zaprlo 6apo, med drugimi, ki so bili tedaj v cerkvi, pa se je brž zaslišalo čudno pošepetavamje.
Duhovnik, ki je bil Šved, kakor je bila Sve-dinja tudi nevesta, je v švedskem jeziku opravljal poročni obred. Ker je dobil od ženina tisti čudni odgovor, ga je še enkrat, tokrat čisto počasi, razločno in s poudarkom vprašal, če je pripravljen vzeti Ingo Nilson za ženo. Tedaj pa je ženin, ki je bil Danec in je švedščino bolj slabo razumel, ves navdušen odgovoril: »Hočem!«.
Kako je prišlo do te nenavadne pomote? Takole: Ženin, ki še ni prodrl bogve kako globoko v bistvo švedskega jezika, je najprej razumel, da ga je duhovnik vprašal: »Ali nimate ničesar proti temu, da vzamete gospodično Ingo Nilson za 6vojo ženo?« Zato je pač razumljivo, zakaj se je tako odločno odrezal z »ne!«
Čangkajškova vlada je imenovala nove diplomatske zastopnike v Panami, Egiptu in v Perziji. Poslaniki bodo še ta mesec odpotovali z letalom na svoja mesta.
V	bojih v Marmariki — omenja včerajšnje vojno poročilo — so ujeli tudi angleškega admirala sira Cowana, ki je bil že petnajst mesecev v Egiptu. V pretekli svetovni vojni je bil poveljnik križarke »Princes Royalc, potem pa je poveljeval tudi na bojni ladji »Hood«.
Poslanik nepublike Peru dr. Miguel Gerro-De-brian, se ne bo vrnil v domovino, ker se ne strinja s svojo vlado, ki je pretrgala diplomatske} stike z Nemčijo in Italijo.
Prva čudovita križarjenja 1 po svetovnih morjih
A Bel je še vedno dalje in odkril ogromne reke, polne povodnih konj in krokodilov. Dvajset dni po odhodu s Cernea so ladje priplule v grinejski preliv. Na obali so živela divja plemena; njihovega jezika niso razumeli niti Mxitski tolmači.
Šest dni pozneje je priplulo ladjevje mimo velikega otoka, ki je bil ves porasel z veličastnim gozdom. Kmalu je ladjevje doseglo celino in tam so se Kartažani izkrcali. Ko pa je nastala noč, so na vseh straneh zagoreli ognji in v čudnem ritmu so se oglasili zvoki flavt, cimbal in bobnov med strašnimi kriki, tako da so mornarji vsi prestrašeni zbežali na ladje. V tej deželi je bilo vse strašno. Prav do obale so se valili divji, ognjeni hudourniki, ki so prihajali z Božjih stopnic, velike in strme gore1 in se izlivali v morje. Povsod je kraljeval strah. Živila so. bila redka, dežela ni rodila nič in posadke so pričele že godrnjati. Le s skrajnim naporom je uspelo Hannonu, da je dosegel znameniti zaliv Doldanski rog, ki leži že skoraj na ekvatorju.
Bilo je to čudovito križarenje, čudovita plovba. Hannonovo ladjevje je preplulo več kot 8000 km ob afriški obali do znamenitega Zabona... Na obali se je kmalu razvila kartažanska trgovina. Prav dobro je uspevala 300 let, potem pa so jo uničili strašni udarci Rima. Propad Kartažanov je naenkrat zmanjšal obzorje kulturnega sveta in 500 let je bilo treba čakati, da so mornarji iz Dieppa spet našli Kanarske otoke, Portugalci pa odkrili to črno Afriko, ki jo je koloniziral Hannon, njihov sloviti prednik.
Toda še takrat, ko je Kartagina varovala skrivnost svojih raziskovanj, je Massilia Marseille njen tekmec že tvegal nevarna jadranja. Po sledovih Hannona so poslali Euthmena. Vendar jo prišel ta samo do Senegala in potem dejal, da je ta it' r,Aanska skrajnost Nila, čigar drugo ustje je v Egiptu.
To je gora Kamerun.
Mornarji iz Massilie so imeli v sebi dovolj zagona, da so premagali razne težave. Pytheas je nekega dne odplul s svojo ladjo proti skrajnemu meglenemu severu.
Ta čudni mož je bil za tedanjo dobo — bilo je to okoli 1. 320 pred Kristusom — pravi vir znanosti. U(»ošteval je sonce kot središče planetnega sistema. Opazoval je sončno gibanje in s pomočjo ure dognal nagnjenost ekliptike in lego Massilije tako točno, da so se mu čudili učenjaki še dvajset stoletij pozneje. Plutarh8 poroča, da je Pytheas spoznal zakon, ki veže pojav plime in oseke na lunina razdobja.
Tega učenjaka so poslali iskat deželo jantarja, te silno dragocene snovi.
Ekspedicija je plula ob obalah tja do Herkulovih stebrov, ki strašno slove. Tam, pravijo, da se neskončne vode Oceana, te reke, ki obdaja svet, vale v Sredozemsko morje s silovitostjo hudournika. Pytheas je preplul strašni prehod, jadral pred Gadesom, fenifansko podružnico, ki je bila ustanovljena 11 stoletij pred našim štetjem in se danes imenuje Cadix. Pet dni pozneje je Pytheas plul mimo rta Sacrč, tri dni zatem pa je prišel pred Uxidan, ki se danes imenuje Onessant.3 In že so bili ob morski ožini, ki loči skalni Ar-morik* od ogromnega otoka Velike Britanije. Na zahodu jo obliva Irko morje, ki jo loči od Irske. Toda pravijo, da so tamkajšnji prebivalci ljudožrci, pustimo torej te divjake. Prebivalci Velike Britanije so dobri trgovci. Izvažajo živino, srebro, železo in zlasti kositer, ki je del zlitine brona in ga kopljejo na Casileritskih otokih.’ Od tam ga dobiva Galija in po Rodanu Massilia.
Pytheas je plul od Velike Britanije in potem krenil vzdolž vzhodne obale. Opazoval je ljudi, dežele in zvezde. Dejal je, da je
s Plutarh — grški zgodovinar pred Kristusom.
a Onessant — otok ob severovzhodni obali Francije.
4 Armorik se je imenoval del rimske Galije ob Rokavskem prelivu.
6 Casileritski otoki — danes otočje Scilly ob severozahodni obali Velike Britanije.
najdaljši dan na jugu 17 ur, a na severu 19. Smelo je nadaljeval pot in pustil za seboj severno točko velikega otoka. Zaplul je na široko morje in po šestih dnevih dosegel Ultima Thule.
To je bila najbrž Islandija, kajti Pytheas je odkril tam veliki Gejzir, katerega vode brizgajo 80 komolcev visoko. Dan je tam dolg 24 ur, sonce sploh ne zapušča obzorja. Onstran ni več ne zemlje ne morja ne zraka, pač pa nekaka sestavina treh elementov, neka stvar kakor morska pljuča, snov, ki obdaja zemljo, vode, prav vse stvarstvo in preko katere ni mogoče niti jadrati niti hoditi. To je bil vznemirljiv opis neprodime megle in ledenega morja.
Toda jantarja ni bilo... Pylheas se ie vrnil in ko je bil wiova blizu obal Evrope, je zaplul proti vzhodu. Prodrl je na neko tiho, zaprto morje, ki ga obroblja zemlja, polna velikih jezer, brezkončnih močvirij in skoraj potopljenih gozdov. V tej zemlji se gozdovi in gore vrste z jezeri. To je Baltsko morje in obrežni narodi trgujejo z jantarjem. Pytheas se je vračal v Marseille, njegovo poslanstvo je bilo končano.
Odisej, ki je v desetih letih preplul morje, ki obliva dežele Le-vanta, Hannon in Pytheas so pravi predniki nesmrtnih odkriteljev v veličastni dobi.
Toda nenadoma morja niso bila več varna. V pristaniščih so lastniki brodov	zaman	čakali svojih	ladij. In	v tem so minevali
dnevi in tedni.	Kateri	sovražnik si	je drznil	lastiti si gospodstvo
nad morjem?
Proti letu 100 pred	Kristusom je	Mitridat	VII. Eupator, pontski
kralj, pustil na	morje pirate iz divje Cilicije,	ki se danes imenuje
Karamania. Na strmi obali je niz globoko zarezanih zalivov, ki jih obdajajo strme pečine, visoke včasih po 200 m. Pred obalo leže na široko razmetani otočki, ki so kakor straža, ki krijejo ladje, kadar beže v zalive ali pa kadar pripravljajo izpad. Kakšne so bile te ladje? Bile so to »mioparone«, ki so združevale v sebi lastnosti dolgih in ozkih bosporskih čolnov in anatolskih »trebisondorc, zelo pripravne za veslanje, a tudi za jadranje in »hemioleje«, večje in močnejše ladje z več jadri, sposobne za plovbo po odprlem morju, za bojevanje med vožnjo in pa tihotapljenje v ozke in malo globoKC zalive, kamor ni upal za njimi noben sovražnik.
Za Ljudsko tiskamo t Ljnbljanii Joie Kramarii - Izdajatelji Ini Sodja - Uredniki Mirko Javornik - Roki.ptso? ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih »ti 12 - Me. n«Hi>nlM 6 Ur. ni inozemstva 19 lis — Uredništvo; Kopitarjeva ulica WU1 — Uprava« Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana - Ielelon Uev. 40-01 de 10-05 - Podroinlca, N*"« meS,°