OSREDNJA KNJIŽNICA P .P.126 66001 KOPER PRuviUFtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ Abb. postale I gruppo CeiM Jot) lir Leto XXXV. Št. 133 (10.352) TRST, sreda, 13. junija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DANES SE SESTANETA VODSTVI KRŠČANSKE DEMOKRACIJE IN KPI Voditelji KD razdvojeni ob vprašanju oblikovanja nove vladne koalicije Komunistično vodstvo se sooča z vprašanjem predsedstva poslanske zbornice - Stranke zavrnile Mar tel lijev predlog o vladi laikov RIM — Danes se sestaneta komunistično in demokrščansko vodstvo. Benigno Zaccagnini se je včeraj sestal z vsemi najvplivnejšimi voditelji KD, da bi se posvetoval glede današnjega poročila. V nasprotju z dosedanjim običajem ni skozi zid molčečnosti pronicnila niti besedica, kar je po mnenju poznavalcev dokaz, da imajo na Trgu del Gesu nekaj za bregom. In dejansko je na sedežu krščanske demokracije opaziti precejšnjo živčnost. Desničarsko krilo je postavilo Zaccagninija na zatožno klop, češ da je s svojim popuščanjem povzročil poraz stranke na zadnjih volitvah. Andreotti je na tem, da zapusti palačo Chigi in se torej kandidira za nove zadolžitve v stranki, Piccoli, Forla-ni in Donat Cattin pa se kregajo, ker bi vsi trije radi dobili mandat za sestavo nove vlade. In nenazadnje mora KD vendarle oblikovati politični predlog, na osnovi katerega naj bi sestavili novo večino, ob tem vprašanju pa je stranka razdvojena. Uradna linija je na prvi pogled enostavna: obnoviti večino demokratične enotnosti z izključitvijo komunistov iz vlade. Ker pa ta cilj ni dosegljiv zaradi stališča komunistov, se morejo demokristjani zedinit; ob vprašanju, kako doseči sporazum s socalisti in kako prikazati javnosti ta morebitni dogovor. Kot dokaz živčnosti voditeljev KD naj omenimo med drugim dejstvo, da je strankino glasilo «11 Popolo* žolčno reagiralo na predlog socialista Martellija. Le-ta je predlagal oblikovanje vlade laičnih strank z zunanjo podporo komunistov in demokristjanov, «11 Popolo* pa je temu predlogu ogorčeno ugovarjal češ, «da bi po tej logiki v končni konsekvenci predsedoval vladi lahko le Pannella.* Demokrščansko glasilo poudarja nadalje, da stranke, ki bi vstopile v tako vladno koalicijo, predstavljajo’ komaj 22 odstotkov volilnih upravičencev. »Naša država — je pripomnil podtajnik Gaspari — bo borda čudna, vendar ne do takšne mere, da bi zaupali vlado tistemu, ki ne predstavlja državo Resnici na ljubo pa niti druge stranke niso bolje sprejele Martel-lijevega predloga. Socialdemokrati so zabavljali čezenj, republikanci Pa so ga enostavno zavrnili. Gian-carlo Pajetta, je, čeravno z drugačnim tonom, izjavil, da «KPI ne Postavlja veta nobenemu kandidatu iz vrst demokratičnih strank, yendar če nas te stranke hočejo izključiti iz vlade, da bi lahko uresničile svoje želje, si ne morem Predstavljati, kako bi nas lahko izključile tudi iz opozicije.* Skratka °dločen ne temu predlogu. Med svojo današnjo sejo bo komunistično vodstvo moralo rešiti kopico Problemov. Predvsem bo moralo skleniti, za kaj naj se odloči 25 kandidatov, ki so bili izvoljeni tako v poslansko zbornico kot v senat, nato preučiti politični položaj in določiti datum sestanka CK jn obnoviti svoje vodilne organizme. Prihodnji CK, ki se bo najbrž sestal po *'• juniju, bo izvolil novo vodstvo, Je4o pa novo tajništvo. Končno bo treba načeti tudi vprašanje predsedstva zbornice. V tem pogledu gre omeniti agencijske vesti, po katerih naj bi Pietro mgrao zavrnil poziv lastne stranke, naj kandidira za predsednika zborne. Znano je, da je Ingrao že pred j-nsom izrazil željo, da bi se vrnil k Partijskemu delu in prosil, da bi ■nu zopet zaupali vodstvo centra o državnih vprašanjih. Marsikdo je ,'jt)i mnenja, da bi ga morali vključi v tajništvo. Skoraj istočasno sta ' KD in Pietro Longo začela o-nnzivo, da bi odvzela komunistom Predsedstvo zbornice v okviru po-nzdelitve funkcij z vidika levo-‘•['nd nske koalicije. Kot opozicijska tranka naj bi komunisti ne imeli Pravice do pomembnih funkcij v nravnih telesih. Nevarnost tega na-Pada je očitna. Socialisti ob tem vprašanju niso av^eij jasnega stališča. Nihče od Jih sicer ne bi nasprotoval potrditvi .Pgraa, povsem drugačno pa naj bi J‘° njihovo stališče do kandidature “tte ali Napolitana. Vodstvo KD, ki se sestane danes, N b< ton- 7.*1-rosilo Ingraa, naj zopet kandidira, vendar vse kaže, da dosedanji predsednik zbornice vztraja pri svoji zahtevi. Problem se torej zapleta. Med možnimi kandidati PSDI Pietro T.r‘’A- r - ']Vt f” Nilde Jotti. PDUP se je zavzela za to, da bi KPI ugodila Ingrao vi želji, ker bi to bilo koristno za vso levico, poleg tega pa bi se izognili dogovorom izven parlamenta in bi v zbornici načeli razpravo o bistvenem vprašanju .oblikovanju nove večine. Pozneje je tiskovni urad KPI demantiral govorice, da bi se doslej strankino vodstvo ukvarjalo z vprašanjem predsedstva zbornice. In dejansko so glasovi, kj smo jih omenili trdili, da se bbo problema lotilo danes. P. P. Napetost v Libanonu BEIRUT — Topništvo pripadnikov krščanske konservativne milicije je včeraj bombardiralo vas Šebao, ki se ni hotela pridružiti «državi svobodnega Libanona*, ki jo je ob podpori Izraelcev ustanovil major Ha-dad ob meji z Izraelom. Na celotnem območju vlada precejšnja napetost, saj je major Hadad poslal številnim vasem ultimatum, naj se mu pridružijo. DVA DNI PO VOLITVAH Prve polemike o sedežu in predsedstvu novoizvoljenega evropskega parlamenta Le italijanski in francoski politični leaderji prisotni v parlamentu Zadovoljstvo v ZDA zaradi zmage konservativcev ■ Nevtralne ocene v Moskvi STRASBOURG — Novoizvoljeni evropski parlament se ne bo bistveno razlikoval od dosedanjega parlamenta, sestavljenega po delegatskem sistemu. Res je, da bo v njem mnogo »novih obrazov*, tudi zato, ker se je število poslancev zvišalo od 198 na 410. Njihove pristojnosti pa bodo, kot doslej, zelo omejene. To je bil namreč predpogoj, ki ga je večina evropskih držav postavila Evropski gospodarski skupnosti decembra 1975, ko so se dogovorili o volitvah evropskega parlamenta. Zahteva je bila, naj ne gre za ustanovitev pravega naddržavnega organa, ampak ie za nekakšno simbolično skupščino. Tako se že s polemičnim tonom govori o pristojnostih evropskega parlamenta, ki so danes dejansko omejene na možnost spreminjanja proračuna Evropske skupnosti, vendar največ v višini 15 odstotkov celotnega zneska in na možnost nezaupnice izvršni komisiji. Prav tako polemičen pa je ton razprave v zvezi s sedežem parlamenta. Plenarna zasedanja potekajo izmenično v Strasbourgu in v Luksembur- .............. POROČILO AGNELLIJA DELNIČARJEM IN TISKOVNA KONFERENCA Ugodno leto 1978 in naložbe Fiatovega koncerna v Španiji Odobrena dividenda 185 lir na delnico - Za prevzem španske avtomobilske tovarne SEAT bo Fiat vložila v treh letih 150 milijard lir TURIN - V bistvu je bilo leto 1978 za Fiat, največje italijansko industrijsko podjetje, ugodno leto — je dejal včeraj predsednik Gianni Agnelli na letni skupščini delničarjev — manj pozitivno pa glede na svetovno konkurenco. Za težave v zvezi z razvojnimi perspektivami je pa krivil sindikalno gibanje. Obračun za leto 1978, ki še zadnjič vključuje neposredne industrijske dejavnosti (saj je od 1. januarja letos postala Fiat v bistvu finančna družba, ki upravlja deleže včlanjenih podjetij v 11 industrijskih sektorjih) izkazuje skupni znesek prodaj 4.511 milijard lir in zaslužek več kot 74 milijard. Prodaje vseh podjetij grupe Fiat so pa dosegle 13,135 milijard lir, investicije nekaj več kot iiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiimiuiiMHiu V torek 4-urna splošna stavka za delovne pogodbe RIM — Po kratkem premirju, ki je zavladalo od času volilne kampanje za italijanski in evropski parlament, je sindikalno življenje steklo s polno paro. Danes zjutraj se sestane vsedržavno vodstvo sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL, ki se bo začelo z dogovorjenim enotnim poročilom Luciana Lame. Poročilo obsega oceno volilnih rezultatov, odnose med sindikati in vlado, vprašanje mladine, posebej pa pregled napredovanja pogajanj za obnovitev delovnih pogodb. Sindikati so odločeni, da se.uprejo vsakemu poskusu zavlačevanja nasprotne stranke, javnih in zasebnih podjetij. Nove delovne pogodbe je treba izboriti pred poletnimi počitnicami, zvezno sindikalno tajništvo zato predlaga (kot sredstvo pritiska) 4-uruo splošno stavko, ki bo 19. t.m. V teh dneh so se obnovila pogajanja za delovne .pogodbe posameznih kategorij: kovinarjev, delavcev v lesni, tekstilni in obutveni ter v kemijski industriji. Sindikalne platforme zadevajo poleg mezdnih tudi drega vprašanja, kot so mobilnost delovne sile, skrajšanje delovnika m informacijo o proizvodnih programih. V podporo svojih zahtev bodo delavci priredili vrsto manifestacij in stavk po posameznih sektorjih. 1.000 milijard (od katerih 790 v Italiji), uslužbencev ima družba skoraj 350.000, od katerih nekaj manj kot 273.000 v naši, državi. , »Velepcedsenik* je v svojem poročilu obravnaval posamezne proizvodne sektorje podjetja, pri čemer je dejal, da so še možnosti razvoja v avtomobilskem, ki predstavlja še okrog 45 odstotkov skupne dejavnosti. V tem letu naj bi dah na trg milijon 400 tisoč novih avtomobilov, ker je po Agnellijevem mnenju v Italiji dosegljiva raven 310 avtov na 1.000 prebivalcev, kar naj bi u-strezalo nekakšnemu evropskemu povprečju. Po razpravi, ki je trajala obilne tri ure, je skupščina odobrila lanski obračun (edini nasproten glas je res predstavljal belo vrano) in sklenila podeliti dividendo 185 lir za vsako delnico. Veliko zanimanje je vladalo za običajno tiskovno konferenco, ki jo ima predsednik Fiata vsako leto po občnem zboru. Teme, o katerih je Agnelli spregovoril, so tako zanimanje tudi zaslužile. Turinska družba je podpisala predvčerajšnjim sporazum s španskim državnim podjetjem INI in šestimi bankami za prevzem avtomobilske industrije SEAT, pri kateri je že soudeležena s 30 odstotki. Podjetje bodo preuredili, da bo proizvajalo le 3 modele (Ritmo. 127 in novo «zero»), skupaj 400.000 vozil letno. S tem bi proizvodnja Fiatovega koncerna dosegla 2 milijona avtomobilov, kar bi ji zagotovilo ustrezno raven na mednarodnem tržišču. Fiat bo zato vložila letos in 1980. leta 45 milijard lir, ob določenih pogojih (mobilnost o-sebja, liberalizacija cen, španski krediti) bo konec leta 1981 z naložbo nadaljnjih 100 milijard prevzela v SEAT 80-odstot.ni delež, ali pa odstopila od udeležbe. Z deleži ostalih delničarjev in krediti predvideva torej sporazum okrog 600 milijard lir novih naložb v špansko avtomobilsko podjetje. Povišanje cene bencina in vdor ameriške avtomobilske industrije v Evropo sta bili naslednji temi Agnellijeve tiskovne konference. Glede prve je dejal, da je kot industrijec nasproten poviškom, toda bodo bržkone neogibni. Sklicujoč se na sporazum, ki ga je največje svetovno avtomobilsko podjetje General Motors dosegel s špansko vlado za u-mestitev dveh tovarn v Zaragozi in Cadizu za proizvodnjo 300.000 avtomobilov letno ob zaposlitvi 10.000 delavcev, je Agnelli obžaloval, da -ni GM investirala teh 1.000 milijard Ur na italijanskem Jugu. RIM — .Kaže, da se je postopno naraščanje cene zlata vendar ustavilo: v Londonu, ki je najvažnejše tržišče z zlatom, se je včeraj njegova cena znižala za skoraj 3 dolarje in pol na unčo. Po uradnih denarnih tečajih je včeraj veljal gram zlata 7.660 lir, 90 lir manj kot predvčerajšnjim, ko je bilo zlato doseglo najvišjo ceno. RIM -—Ministrstvo za notranje zadeve je napovedalo za v četrtek sestanek izvedencev vseh ministrstev, da bi preučili možne posledice Skylabovega «povratka» na naš planet in morebitne «kovinske toče*. PARIZ — V ZDA so na osnovi zadnjih statističnih podatkih ugotovili, da stopnja demografskega naraščanja v svetu, ki danes dosega 1,8 odstotka, pada in se bo do konca stoletja znižala na 1,5 odstotka. gu, generalno tajništvo je v Luksemburgu, komisije pa se vedno sestajajo v Bruslju. To pomeni, da morajo zelo pogosto potovati tovornjaki polni dokumentov iz Bruslja v Strasbourg in nazaj (Luksem burg je približno sredi poti med obema mestoma) kar predstavlja, glede na razdaljo 500 km, izredno velike stroške. Splošna želja je. da bi izbrali samo eno mesto za sedež evropskega parlamenta, evropske skupnosti in komisij. Do tega pa doslej ni prišlo. Prav tako bo ostalo zamrznjeno vprašanje večjih, pristojnosti evropskega parlamenta; edino, kar vsi pričakujejo je, da bo s prvim zasedanjem, ki bo 17. julija, evropski parlament ohranil ali celo povečal tisto moralno avtoriteto, ki jo ima, ker jo bil pač neposredno izvoljen. Seveda pa bo evropski parlament razpravljal tudi o veli kih političnih vprašanjih, o gospodarski krizi, o energetski politiki, o kmetijski refonni in o zaščiti potrošnikov, vendar pa o vsem tem ne bo mogel konkretno sklepati. Znana so že vsa imena 410 poslancev, ki bodo sestavljali prvi neposredno izvoljeni evropski parlament. Med njimi so nekatere vidne osebnosti evropskega merila in vsedržavni voditelji strank. Italijo bodo zastopali leaderji vseh treh največjih strank, Berlinguer, Craxi in Zaccagnini, Belgijo predsednik evropske ljudske stranke Leo Tinde-mans, Francijo trije od štirih vsedržavnih voditeljev, socialist Mitte-rand, komunist Marchais in golist Chirac, medtem ko bo Giscardovo stranko vodila gospa Simone Veil, ki je v Franciji zelo popularna in so jo Francozi že predlagali za predsednico evropskega parlamenta. Zahodni Nemci so izvolili samo eno zelo vidno osebnost, to je bivšega kanclerja Willyja Brandta, Kar zadeva predsedstvo parlamenta smo že omenili, da je bila takoj po objavi volilnih izidov predlagana kandidatura Francozinje Simone Veil. To kandidaturo bi morala u-radno predložiti evropska ljudska stranka, kot je zveza vseh krščan-skodemokratskih strank držav deveterice; o tem bodo razpravljali jutri na sestanku političnega biroja evropske ljudske stranke, ki bo v Bruslju. Zelo verjetno je, da bodo soglasno potrdili kandidaturo Vei-love. Medtem pa se nadaljujejo komentarji v zvezi z volilnimi rezultati. Ameriški tisk v glavnem pozitivno ocenjuje okrepitev sredinskih strank. New York Times tako piše, da sta bila poražena predvsem francoska golistična stranka in britanska laburistična stranka, «ki sta vedno kazali nasprotovanje evropski skupnosti*. Washington Post ugiba, kakšno pot bodo ubrali italijanski komunisti in pripominja, da so sami izjavili, «da se čutijo bližje nemškim socialdemokratom kot francoskim komunistom*. Daily News pa je ze- lo kategoričen in, žal, tudi najbolj resničen: poseben dopis iz Pariza nosi naslov: Evropski volivci se vračajo v desno, v članku pa piše, da bi ta težnja lahko le okrepila odnose med Evropo in ZDA. Prav tako živahne so ocene evropskih volitev v Sovjetski zvezi, kjer Pravda ugotavlja, da so konservativci zmagali na volitvah, da so reakcionarne sile prejele večino, da pa so obenem komunisti ohranili svoj vpliv v zahodni Evropi. Sovjetski list obširno komentira brezbrižnost evropskih volivcev in trdi, da so vzroki za to v dejstvu, da sedanja podoba evropske gospodarske skupnosti ne ustreza več. dejanskim potrebam prebivalstva devetih držav. Pravda pa ne ponavlja tez članka, ki ga je objavila pred približno dvema tednoma in v katerem je bil govor tudi o bodočnosti Evrope glede na predvideno zmago konservativcev. Tedaj je moskovsko glasilo pozvalo zahodnoevropske države, naj ne navezujejo stikov s Kitajsko «na protisovjetski osnovi in v korist pakta NATO*, češ da bi to «ogrožalo svetovni mir*, (bbr) ODMEVI NA SESTANEK V C0L0MBU Potrjena enotnost gibanja neuvrščenih Sporni vprašanji ostajata Kampučija in Egipt BEOGRAD — Ministrski sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih v Colombu, ki je uspešno zaključil delo, še naprej zbuja pozornost svetnih sredstev javnega obveščanja, ki poudarjajo, da so v Colombu kljub nekaterim spornim vprašanjem neuvrščeni znova potrdili enotnost gibanja in njegov iz-venblokovski značaj. Romunski dnevnik Skanteja piše, da sta enotnost in solidarnost neuvrščenih pomemben temelj v boju za demokratizacijo mednarodnega življenja. Časopis podčrtuje, da so enotnost in solidarnost in spoštovanje ciljev in načel gibanja velikega pomena za ohranitev neodvisnosti gibanja in za krepitev vloge neuvrščenih pri reševanju problemov, s katerimi se sooča svet. Alžirski tisk piše, da je ministrska konferenca potrdila oceno neuvrščenih držav, da so vojaški bloki vir napetosti v mednarodnih odnosih in da resno ogrožajo neodvisnost in suverenost držav. Pariški Le Monde piše predvsem o nesoglasjih glede Kampučije in Egipta in hkrati ugotavlja, da so iiimiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiMtiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiMimiiiiiiiiimiiiMimiii VManagui ostri boji med gverilci in narodno gardo Tudi letalstvo poseglo v spopade s sandinisti Diktator Somoza poziva svoje čete v «dokončen boj proti komunistom» MANAGUA — V Managui, glavnem 'mestu Nikarague, že od sobote zvečer potekajo zagrizeni sjxr padi med silami Somozovega režima in pripadniki sandinističnega gibanja. Včeraj je predsednik Ana-stasio Somoza odredil celo poseg letalstva, ki že 24 ur nepretrgoma bombardira predmestje Manague. Mesto gori, iz bombardiranih in požganih hiš se dvigajo visoki o-blaki črnega dima, ljudje 'ježijo neznano kam. Po najnovejših podatkih je bilo samo včeraj v Managui ubitih na stotine ljudi. Trupla ležijo v obrestnih jarkih, v mestu ni pitne vode, ljudje iščejo zatočišča in hrane na podeželju. Ni mogeče pozabiti, da je poziv sandinistov, naj prebivalstvo, /. množično stavko podpre njihove ak cije. naletel na izjemen odziv. Me sto je kot izumrlo, zapuščeno, po leg tega pa mu resno preti izbruh grozne epidemije. Gverilske sile imajo vsekakor do danes v svojih rokah že dobršen del mestnih četrti. Mestu pa se, vedno po agencijskih vesteh, pri bližuje najmanj 20 novih sandini- llinMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIItllllMIIIIIIIIIIIIIflUlflllUllIUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHIMrilUllltlllllllllllllltIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIimillllllllllllllllllllU SODNIKI PRVIČ ZASLIŠALI UREDNIKE REVIJE «METR0P0LI» Aretirani avtonomisti zavrnili obtožbe Maesano, Virno in Castellano poudarili, da že vrsto let niso imeli več stikov s Farando in Moruccijem ■ Vrsta hišnih preiskav v Dologni RIM — Scenarij se ponavlja: prvo zasliševanje Libera Maesana, Paola Vima in Lucia Castellana, treh sodelavcev revije «Metropoli*. ki so bili osumljeni, da so člani rdečih brigad in da sodijo v sam vrh organizacije, je potekalo po i-stem kalupu kot zasliševanje profesorja Tonija Negrija in ostalih a-retiranih padovanskih avtonomistov. Vsi trije so v odgovorih na vprašanja sodnikov Imposimata in Sice odločno zavrnili vse obtožbe in o-cenili zaporne naloge kot nagniti plod izkrivljene miselnosti preiskovalcev. Skratka besedni dvoboj med sodnikoma in aretiranimi, ki je trajal vsega skupaj dobrih pet ur, ni prinesel nobenega razčiščenja, ki pa ga vsekakor ni bilo pričakovati. Aretirani avtonomistični voditelji, ..............................................................."""................................................ mneri -CC6C/6Ž4/ pjP Združena Evropa? Vse po starem! *aj s° se v Luksemburgu zunanji ministri devetih dr- S(.v Evropske gospodarske skupnost ’ Na dnevnem redu je bila se-va sporeda dela evropskega sve-jj’ *1 se bo sestal v Strasbourgu K-,' ln 22. junija. Na dnevni red tešili *asebčana pa do arhitekta, urbanista, slikarja, fotografa, sociologa, pisatelja, glasbenika, pesnika ter igralca, ki naj svdj pristop k temi oziroma lastne predloge strni-jo na dveh tipkanih straneh. Izdelke naj udeleženci raziskave izročijo v podlonjerskem Ljudskem domu (Ul. Masaccio 24) najpozneje prihodnjo nedeljo, 17. junija, kajti njihova razstava se bo začela ob 18. uri dne 23. junija na svetoivanskem Trgu Gioberti. Pri svojem raziskovalnem delu se lahko okoristijo z nalašč za to pripravljenim lepakom, kakršni so na voljo interesentom ravno tako v Ljudskem domu. Drugi nastop gojencev GM iz Nabrežine Tudi drugi nastop gojencev podružnice Glasbene matice iz Nabrežine je potrdil, da se mladi še zanimajo za tako glasbo, ki ji pravimo resna glasba, saj je na ponedeljkovi produkciji v prosvetni dvorani Igo Gruden v Nabrežini bilo na sporedu 22 točk, ki so jih izvajali mladi glasbeniki. Najprej so nastopili malčki s pripravnice in iz nižjih razredov, nato pa starejši izvajalci. Ker je bilo teh na ponedeljkovi produkciji več, bi lahko rekli, da je bila produkcija sama že zato zanimivejša, tako da je bila tudi v ponedeljek nabrežinska dvorana nabito polna. Od starejših gojencev so nastopili: na violončelo Peter Filipčič (pri klavirju ga je spremljala Vera Kukanja), na harmoniko Irena Tavčar, na klavir Katerina Tabaj in Rosanda Kralj. Še poseben a-plavz je od publike izzvala zadnja točka sporeda, ko je nastopil godalni kvartet z Goriškega. T. R. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Drevi v Cappclli Underground «Strah» ■ film režiserja Matjaža Klopčiča Drevi ob 19.30 bodo v CappelH Underground. Ul Franca 17. zavrte li film rStrah» režiserja Matjaža Klopčiča. Avtorja in /jim bo na kratko predstavil Sergij Grmek. S to manifestacijo zaključuje italijan sko združenje za spoznavanje slovenskega jezika in kulture prvi nit svojih hvalevrednih kulturnih pobud. DO 11. JULIJA Podaljšana razstava Enrica Fonde Upoštevajoč velik uspeh, ki ga je deležna razstava del Enrica Fonde, katero ie organizirala avtonomna letoviščarska in turistična u stanova iz Trsta, uredil pa tržaški likovni kritik Carlo Milic, so razstavo podaljšali do 11. julija. Raz" stava je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. V devinsko - nabrežinski občini Vpisovanje otrok v otroške vrtce Devinsko-nabrežinska občinska U-prava sporoča, da bo vpisovanje gojencev za šolsko leto 1979-80 21. in 22. junija od 9. do 12. ure v posameznih sedežih otroških vrtcev. V občinske vrtce se lahko vpišejo otroci obeh spolov, k' so >8 boido dovršili do 31. decemDra 1979 vsaj tri leta starosti odnosno največ pet let in ki stalno bivajo v devinsko-nabrežinski občini. Alfetta podrla žensko Malo pred polnočjo je v Istrski ulici, nedaleč od kasarne karabinjerjev, alfetta 1800 podrla priletno ženico. 65-letna Bruna Millo vd. Mico** ki stanuje v isti ulici na številki 32, je hotela prečkati cesto na kraju, ki ni označen z zebrastim prehodom za pešče. Stekla je čez cesto ravno ko je mimo v smeri proti Trgu Sv. Jakoba privozila alfetta, za volanom katere je sedel Vincezo Bono iz Ul-S. Vito 16. Ženska je zadela ob levi bok avtomobila, udarila z glavo v vetrobran in ga prebila. Nato jo J® sunek vrgel naprej, zadela je še ob tamkaj parkirani avtomobil in ne' gibno obležala na cestišču. Ponesre-čenko so prepeljali v tržaško bolni«' nico, kjer so jo sprejeli na nevrok*' rurškem oddelku. Zdravniki so ji u' gotovih zlom desne noge, udarce P° čelu in po udih ter izdali prognozo o-krevanja v 30 do 40 dneh. Na domu mladeniča našli bajonet in dve neuporabljivi bombi Dvaindvajsetletni mladenič je skrfj val v svojem stanovanju dve bomb* iz zadnje vojne, bajonet in puški**0 cev. Skromni arzenal so v ponedc^ ljek odkrili agenti letečega oddej' ka, ki so jih bolničarji Rdečega ^ ža poklicali na dom VValterja SPa' dara v Drevoredu D’Annunzio 6, d* bi jim pomagali pomiriti fanta, ga je zajela silovita depresivna M” za. Med pregledom stanovanja 9 agenti zapazili orožje in zapl®n[, le 30 cm -dolg bajonet, kajti bom0 nista več uporabljivi. Mladeničev mati je agentom izjavila, da je dela za orožje, mislila pa je, da za kon dovoljuje posest orožja na 0 mu. Prepir v baru , V sladoledarni Vitti pri kinu A^ ston v Drevoredu Gessi sta se rnf> . pred zaprtjem lokala sprla 30-1® natakar Saulle Patrizio iz Ul. . bini 31 in 36-letni Flavio Morrone Ul. del Lavatoio 1. Morrone je n.g dlegoval nekaj klientov, natakar h je najprej zaprosil naj miruje, na j pa je izgubil razsodnost in vr proti nadlegovalcu kozarec, ki 9®j£ razbil in prenapeteža ranil P° g. Na kraj, kjer je medtem post.‘Lji zračje precej «vroče», so PrlS*Cn-karabinjerji in rešilec RK. RaI4ra. ca so prepeljali v bolnišnico, 020 vel pa bo v 10 dneh. Učenci in učiteljice osnovne 9 P. Tomažič iz. Trehč in starš' ' rekajo globoko sožalje Sonji ,n „re-ku ter družini ob težki izgub! P dragega očeta Dominika. 13. 6. 1978 6. 197» Odšel si pred letom dni, ali rn®^ nami si še vedno ostal ljubljeni *P nepozabni mož, oče in stari oče VITO B0NETA Marija Furlani vd. Bone!* z družino Tudi v avstrijskem paviljonu, ravno tako v Palači narodov, tečejo priprave. Kakor je razvidno s slike, bo letošnja razstava slonela na vsestranski uporabnosti papirja PRIPRAVE NA VELESEJEM Prihodnjo soboto, 16. junija, se začne na razstavišču pri Montebelu 31. tržaški mednarodni vzorčni velesejem. Na sliki vidimo notranjost jugoslovanskega paviljona v Palači narodov, ki ga pripravlja Grafi-center. V njem bo razstavljalo 40 podjetij, ki bodo prikazovala vsakovrstne industrijske izdelke in turistične zanimivosti Jugoslavije. Sežansko podjetje Timav pa opremlja lastni gastronomski paviljon. Dan Jugoslavije bo 20. junija Kino Ariston Ob 18.00 in ob 21.15 na prostem «L’uomo di marmo». Režija Andrzey Wayda. Ritz 17.45 «L’ultimo guappo*. Mario Merola. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Eden 18.00 «1 porno giochi*. Clau-dine Beccarie, Jean Luisi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00—22.20 «La donna della calda terra*. Laura Jen-sen. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 17.30 «Arancia meccani-ca». Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00 «Exibition strike*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 — 22.00 «Altrimenti ci arrabbiamo*. Terrence Hill, Bud Spencer. Barvni film. Eilodrammatico 15.30—22.00 «Morbo-sita orientale». Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 18.00—21.00 «Questa terra e la mia terra». David Carradi-ne, Melinda Dillon. Barvni film. Moderno 16.30 «Un dollaro bucato*. Giuliano Gemma. Barvni film. Aurora 17.00 «La notte dei mille gat ti*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00 «Afrika erotika*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «I,a via della droga*. Fabio Testi, Davide Hem-mings. Prepovedan mladini pod 18. letom. Razstave V galeriji Rossoni so sinoči odprli kolektivno razstavo slik in gravur, ki so jih izdelali udeleženci tečaja Deželnega umetnostnega združenja. Razstava bo odprta do 20. junija. V občinski umetnostni galeriji so odprli razstavo del umetnice Olivie Siauss. Razstava bo odprta še jutri, 14. junija. V prostorih tržaškega Slovenskega kluba v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Silvij Pečarič iz Milj. Razstavo akriličnih slik si lahko ogledate vsak dan v uradnih u-rah in zvečer od 18. do 22. ure Shod upokojencev v Novi Gorici V priredbi Zveze društev upokojencev novogoriške občine bo v nedeljo, 24. junija, v Novi Gorici tradicionalno srečanje upokojencev ob 60. obletnico ustanovitve KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. Pokroviteljstvo nad pomembnim snidenjem, ki se bo odvijalo pod geslom »mladi rod starejši generaciji*, je prevzela zavarovalna skupnost Triglav. Prireditelji se nadeiajo, da se bo na prireditvenem prostoru 'hotela Argonavti zbralo več tisoč upokojencev iz vse Primorske, Gorenjske in Zasavja ter iz Ljubljane;-šaj so takšna srečanja postala med upokojenci zelo priljubljena; za marsikoga namreč pomenijo tudi snidenje s prijatelji iz časov NOB. Začetek prireditve bo ob 10. uri. Deželna pomoč perutninarstvu in kletarstvu Deželni odbor je odobril odločbo o finančni pomoči za razvoj perutninarstva in vinogradništva v Furlaniji - Julijski krajini. V smislu zakonov štev. 16 iz leta 1967 in štev. 48 Iz leta 1978 prejme deželna perutninarska zadruga okrog 540 milijonov lir za nadaljnja dela glede uresničitve centra za predelavo jajc, deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) pa okrog 500 milijonov lir *a izgradnjo centra za vrednotenje In trgovanje z vinskim pridelkom. Razna obvestila Vodstvo TPPZ obvešča soliste, recitatorje, zbor in orkester, da bo v petek, 15. t.m., ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma generalka za nastop v soboto, 16. junija 1979, ob 20.30 na festivalu Unita, ki bo na igrišču Valmaura pri Sv. Ani — Trst — Ul. Flavia, in Ul. Domus Civica. Vsi in točno. V okviru šagre, ki bo v Boljuncu od 23. do 25. junija, prirejajo PD F. Prešeren in vaška mladina otroški in mladinski slikarski ex tem-pore in sicer v nedeljo, 24. junija, ob 9. uri. Vpisovanje do 20. junija Zasedanje o vzdrževanju industrijskih naprav in energetskem varčevanju Tržaška trgovinska zbornica javlja. da bo 7., 8. in 9. novembra v našem mestu na pobudo družbe Trieste - Consult in AIMAN IX. vsedržavno zasedanje o vzdrževanju ter energiji.. Udeieži se ga nad 400 strokovnjakov, tehnikov in akademikov, ki bodo seznanili poslušalce z najsodobnejšimi načini vzdrževanja industrijskih in drugih na-1 všakdanod^J. do20. ure v gleda prav, taksnimi, ki utegnejo prispe- j .|isču p prešeren Telefon 228490. vati tudi omejtvi energetske po-' rabe.. To. ie^daces še. kako .aktualno' vprašanje, saj se tako Italija kakor druge države na svetu ubadajo s problemom naftne krize in I Osnovna Som Kare: Širok spo. o ča, da bo zaključna šolska maša jutri, 14. junija, ob 9.30. Po maši bo v šoli podeljevanje bralnih značk, ki jih bo podeljeval Slavko Pregelj. , Pripravljalni odbor za poimenovanje barkovljanske osnovne šole po F. S. j Finžgarju vabi vse domačine na širši j sestanek, ki bo v petek, 15. t.m., ob I 19.00 v prostorih osnovne šole v Bar-kovljah — Ul. Cerreto 19. Odbor bo poročal o delovanju in sprejemal predloge in smernice za nadaljnje delo. Šolske vesti skušajo /nižati porabo petrolejskih proizvodov. V tem smislu se tudi že pogajajo za sklenitev nekakšnega »kartela* držav porabnic, ki naj bi tudi preko ustreznih sporazumov urejeval razvoj na energet skem tržišču. Izleti Društvo slovenskih upokojencev obvešča vse vpisane za izlet v Trbiž - Belopeška jezera, da je odhod točno ob 7. uri jutri, 14. junija, s Trga Oberdan. Združenje Union priredi v nede Ijo, 17. junija, izlet v Kobarid -Viedano. Informacije na sedežu ' združenja v Ul. Valdirivo 30 — tel. 64459, vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtek od 17.00 do 19.30 in v soboto od 10.30 do 12. ure. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ODLIČNO ohranjen OM tigrotto 50, generalno obnovljen, nosilnost 5 ton, prodam. Informacije po telefonu 068 - 22-531 vsak dan do 14 00. Mladinske Delovne Akcije SLOVENSKE GORICE KOŽBANA SUHA KRAJINA — KOZJANSKO 24/6 — 14/7 15/7 — 4/8 5/8 — 2/9 INFORMACIJE: SKGZ — TRST, Ulica sv. Frančiška 20 — Tel. 744249 SKGZ — GORICA, Ulica Malta 2 — Tel, 24-95 Vsak torek In petek od 18. do 19. ure. Včeraj - danes Danes, SREDA, 13. junija ANTON PAD. Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob «0.54 — Dolžina dnev.i 15.39 — Lu-9® vzide ob 23.24 in zatone ob 8.29 Jutri, ČETRTEK, 14. junija METOD brente včeraj: najvišja temperatu-28,2 stopinje, najnižja 22,2, ob uri 28,2 stopinje, zračni tlak 1®19,4 mb rahlo pada, vlaga 65 odstotna, nebo skoraj jasno, veter 8 na uro severozahodnik, morje 5*°raj mirno, temperatura morja stopinje. ^ ROJSTVA IN SMRTI One 12. junija 1979 se je v Trstu °riilo 8 otrok, umrlo pa je 22 oseb. j RODILI SO SE: Diego Verselli, E-‘sa Degrassi, Alessandro Roveredo, Casseler, Annalisa Gotti, ^Taricesca Redolfi, Valentina Gla-atc- Lorenza Misigoi. UMRLI SO: 75 letna Cornelia Cor »do vd. Vinrcnzi, 72 letna Amcria p8ruiani vri Pasco, 73 letna Maria ^hciani vd. Viti, 58 letni Gino Sa tz. 69-letna Nerina Miraz por. Mi-76-letna Ilomcnica Polleca p; ■ Potleca, 84 letna Carolina Can-r,?ni vd. Ermanni, 74 letni Vincenzo ular>neo, 66 letni Carlo Kjuder, 76 Salvatore Balzano, 88 letni Gia- agrs&MAS vd Rumez, 84-letni Domemco Mon terosso, 80 letni Umberto Grossi 21-letni Roberto Moscolin. 88-letna Antonia Abrami, 66 letni Stanislao Furlan, 65-letna Germana Gallone vd Lualdi, 80-letni Angelo Coz.zi, 66-letni Emilio Braikovich in 87-letna Otilija Čermelj vd. Marotti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN tod 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1, Ul. dei Sončim 179, Ul. Re- voltella 41. , oft ,n, (od 8.30 do 13. in od 16- do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služb, za zavarovance 1NAM in EN P AS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627 LEKARN17 V OKOLICI Bol junec: tol. 228 124; Bazovica; tol 226 1 65; Opčine: tel. 211001. Prosek: tel 215 141 Božje po je. Zgonik,: tel 225 300; Nabrežino: tel 200-121; Sesljan: tel 20!) 197, Žavl;e teh 213-137; Milje: tel. 271-124. PRODAM prosto preurejeno stanovanje, Ul. Paduina št. 11, V. nad., tel. 68-961. PRODAM prosto preurejeno stanovanje, Ul. Canova št. 13, III. nad., tel. 68-961. IŠČEM zazidljivo parcelo ali hišo za moj brlog. Telefonirati ob delavnikih na št. 794273 Pavlo. ANTON BANDI, Prebeneg 22, je odprl osmico, kjer toči pristno domače črno in belo vino. V PARFUMERIJI - KOZMETIKA «90» — Opčine - tel. 21-20-61, na razpolago odlične kreme za sončenje znane firme »Olga Tsche-chovva*. STROJNO OBRTNA DELAVNICA v Štandrežu išče 15.-16. letnega vajenca. Zainteresirani naj se javijo pri Dariu Bensi, v Štandrežu, Ulica Montasio 8. PRODAM motor »Moto Morini* cor-saro c.c. 125 v zelo dobrem stanju za 500.000 lir. Telefonirati na številko 231889 po 15. uri. MLAJŠA ŽENSKA išče enosobno stanovanje v Trstu ali v bližnji okolici za dobo dveh let. Ponudbe na tel. 211343. AM1 8 break oranžne barve — l. 1975, 60.000 km, prodam. Telefon (061) 320792 (Jug.) TV COLOR posebna ponudba v juniju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za plačilo na obroke pa brez obresti. Trgovina COLJA • Kontovel 134, tel. 225-471. JADRNICO (manjšo) iščem v najem ali za nakup. Oglasiti se v mizarski delavnici Boris Grilanc - Salež, tel. 229190. JAVNA USTANOVA išče v najeir a-li v nakup hišo z vrtom ali prostorno stanovanje na območju Sv. Jakoba ali Skednja v sociai.io • zdravstvene namene. Ponudbe pod šifro: «Salus». PEKARNA Legiša Sesljan 41, telefon 209 147 išče vajenca/ko in v poletnem času študenta/ko z voznim dovoljenjem za prevažanje kruha. GOSTILNA na Krasu išče osebo za pomoč v kuhinji Nudimo prenoči šče. Ponudbe poslati na Primor ski dnevnik pod šifro: »Gostilna*. PO DVEH VOLITVAH V ČASU ENEGA TEDNA Odstotkovne primerjave izidov italijanskih in evropskih volitev Napredek PSI za 2,6 in PLI za 2,5 odstotka - Rahlo nazadovanje KPI (-1,1) in KD (-1,4) - Kaj bo SSk ohranila od sedanjih povezav V NEDELJO, 17. JUNIJA, V ŽELEZNIKIH Spominska plošča na rojstni hiši politika Antona Dermote V letih 1908-1914 je živel in delal v Gorici, kjer je sodeloval zlasti s Henrikom Tumo - Velja za ideologa slovenskega masarikovstva Včeraj smo zabeležil; prvo in najbolj vidno spremembo med italijanskimi in evropskimi volitvami, namreč, da se je v času enega tedna okrepila socialistična stranka. Danes bi hoteli ta podatek podkrepiti s številkami ter ugotoviti, kakšen trend so zabeležili pri drugih strankah v goriški pokrajini. Daleč najmočnejši priliv glasov za evropske volitve je, kot rečeno, doživel PSI. Stranka je svoje glasove povečala kar za 2,6 odstotka. Za tolikšen napredek ne moremo iskati vzroka v krajevnih razmerah, saj stranka po 3. juniju, ko je doživela občuten padec glasov, sploh ni več prirejala zborovanj in sploh ni objavila nobenega lepaka. Iz tega je mogoče sklepati, da so na usmeritev volivcev vplivali vsedržavni razlogi ter morda pogostoma poudarjena e-vropska naravnanost stranke. Prav tako visok porast glasov (2,5 odstotka) je doživela liberalna stranka. Vanjo so se stekli glasovi, ki jih je za politične volitve prejela na Goriškem Lista za Trst, prav gotovo pa je svoj delež k uspehu prispeval tudi Enzo Bettiza, ki je bil večkrat na Goriškem ter je kot časnikar in senator toliko bolj poznan, ker je v povojnih letih v Gorici tudi živel. Obe največji stranki, KD in KPI, sta tudi v primerjavi s političnimi volitvami izgubili po nekaj glasov, KD za 1,4 odstotka, KPI pa za 1,1 odstotka. Tudi evropske volitve so pokazale, da volilni zbor obrača hrbet bipolarizmu in da se ozira po manjših laičnih strankah. Slovenska skupnost (SSk) je v enem tednu izgubila 0,6 odstotka glasov. Tako v povezavi s Furlanskim gibanjem kot v povezavi z evropskimi manjšinami je zabeležila delen uspeh, toda vprašljivo je, če bodo ta zavezništva še koristila SSk, ko se bo predstavila za upravne in za deželne volitve. Takrat bo po vsej verjetnosti morala računati predvsem na slovenske glasove. Za 0,4 odstotka so napredovali radikalci, za 0,1 odstotka pa socialni demokrati. Nazadovali so misovci (0,4) in republikanci (0,6). Manjše stranke, kot so DP, PDUP in DN, ki se sučejo izpod enega odstotka, so doživele malenkostne spremembe. Komisarska uprava za podjetji SIMO in SALPA Pokrajinsko tajništvo sindikata kovinarjev — FLM — je v zvezi z , imenovanjem komisarja v dveh podjetjih Maraldijeve skupine, v tr-žiški tovarni SIMO . in v tovarni SALPA v Bologni, izdalo včeraj daljše tiskovno poročilo, v katerem u-godno ocenjuje postopek, ki ga je odločilo ministrstvo za industrijo in trgovino. Sindikati pa istočasno o-pozarjajo, da je tole osnova, na podlagi katere bo mogoče v doglednem času vzpostaviti redno proizvodnjo Med Štandrežci in prebivalci Či-ginja, kraja v občini Tolmin, se tkejo tesni prijateljski stiki. Pred dnevi je bila številna skupina štandrež-cev v gosteh pri športnikih in mladincih tega kraja, kjer so se bolje spoznali. Priredili so dve športni tekmi. Obakrat so zmagali domačini, v nogometu z rezultatom 5:1, v balinanju pa 13:1. Prvo srečanje so izkoristili za ogled Tolminskih korit. Na pikniku so si izmenjali pozdrave in voščila. Miloš Tabaj, predsednik «Juventine». Stano Paulin, predsednik prosvetnega društva «Oton Župančič* ter Giuliana Hastjančič od Mladinskega odseka, so v svojih pozdravnih besedah poudarili, da bi morali stiki postati čimbolj tesni in trajni in da bi med obema krajema prišlo do pobratenja. Predstavniki štandreškega prosvetnega in športnega življenja so domačinom izročili vrč, ki so ga izdelali ob otvoritvi Doma Andreja Budala, ter nekaj brošur objavljenih ob 100-letnici ustanovitve čitalnice v Štandrežu. Predstavniki športnega društva »Mengore* iz čiginja pa so poklonili sliko svojega kraja. Povratno srečanje bo septembra v Štandrežu. • V Sovodnjah so te dni našli približno leto dni starega psa koker-ja, rjavkasto . rdečkaste barve z ovratnico in jermenom. Žival je začasno prevzela družina Miletta, Ul. Žara 9, tel. 81124. Lastnik se lahko obrne tudi do društva za zaščito živali, Diazova ulica 1. POVOZILI SO JO BLIZU DOMA Pridržana prognoza za mlado kolesarko Huda prometna nesreča se je zgodila včeraj, nekaj minut po 15. uri v Ulici Brigata Trapani, pri Ma-donini. žrtev je 11-letno dekletce Serena Margutti, ki so jo že včeraj prepeljali na oddelek za oživljanje in intenzivno nego videmske bolniš niče in kjer so si zdravniki nad in torej polno zaposlitev v obeh podjetjih. V prihodnjih dneh bo na sedežu sindikata kovinarjev v Tržiču vrsta sestankov, na katerih bodo razpravljali o reorganizaciji proizvodnje, ob upoštevanju novih okoliščin. Upravo podjetij SALPA in SIMO je ministrstvo poverilo Lucianu Dori, predsedniku družbe Siderexport. Od 19. junija na razpolago obrazci 101 zavoda INPS Ravnateljstvo zavoda za socialno skrbstvo sporoča, da bodo v pri- Jeseni, sredi septembra, bo nad 100 malčkov prvič prestopilo prag slovenske šole na Goriškem. Te dni pa stoje starši, vzgojitelji in nasploh prijatelji mladine pred odločilnimi izbirami. Od 19. do 6. junija bo namreč vpisovanje otrok v prve razrede osnovne šole, v istem času pa bodo vpisovali tudi v otroške vrtce, tako državne, kakor občinske. Za večino staršev slovenske narodnosti, smo prepričani, da ne obstaja nikakršnega dvoma, da bodo svoje malčke vpisali v vrtec, oziroma v šolo, kjer se bodo učili v materinem jeziku, obenem pa se bodo privajali znanju italijanskega jezika. Nekoliko težavnejša pa je odločitev za vpis v mešanih zakonih, kjer ponavadi obvelja volja močnejšega in izbiro ponavadi pogojuje vrsta neutemeljenih pomislekov in izgovorov, ki marsikdaj skrivajo določeno kulturno in človeško omejenost. Vendar tudi v takih slučajih (na srečo je otrok iz mešanih zakonov na naših 'šolah kar' precej)'Tft moral biti vpis v slovensko šolo sad zavestne in odgovorne izbire. Za otroka bo le bolje;'da bo' obvladaf- in- spoštoval oba jezika staršev. Čez dobre tri mesece bo torej novi rod šolarjev prvič prestopil šolski prag. Bo bolj številen kakor lani? Na vprašanje v tem trenutku le težko odgovorimo. Lahko bi posredno, to je, da si moramo vsestransko prizadevati, da bo otrok v prvih razredih več kakor lani, čimveč. Lani se je v prvi razred v vseh šolah na Goriškem vpisalo 10 otrok. Pri- njenim zdravstvenim stanjem pridržali strogo prognozo. Vse okoliščine, kako je do nesreče prišlo še niso: znane. Menda je dekle zapeljalo s kolesom preko ceste, v trenutku ko je mimo pripeljal z dostavnim vozilom 21-letni inštalater Mauro Bres-san, ki stanuje v Ločniku, Ulica Li-cinio, in je bilo torej trčenje neizogibno. Nesreča se je zgodila v bližini Sereninega doma, saj z družino stanuje v hiši št. 22 v Ulici Brigata Trapani. hodnjih dneh končno začeli izdajati približno 3 milijonom upokojencem obrazce št. 101. Upokojenci v goriški pokrajini, tisti, ki pokojnino prejemajo po pošti, bodo obrazec lahko dvignili 19. junija na pristojnem poštnem uraau, kjer prejemajo tudi nakazila pokojnine. Za zavarovance, ki prejemajo pokojnino preko banke (razen Banca Nazionale del Lavoro, Credito Italiano in Ban-co di Santo Spirito) velja, da bodo obrazci na razpolago v bančnih zavodih, od 19. junija dalje. Upokojenci, ki pa se poslužujejo omenjenih treh zavodov, bodo morali obrazec 101 dvigniti na sedežu zavoda INPS in to od 20. junija dalje. bližno isto število bomo dosegli, u-pati je, da ga bomo ceio presegli, tudi letos. Iz otroških vrtcev bo prišlo okrov 100 otrok, precej pa je takih, ki vrtca niso obiskovali, ni pa nobenega dvoma, da jih bodo starši zapisali v slovensko šolo. Kako je s staležem na področju občine Gorica, kjer poleg treh državnih, delujejo trije občinski vrtci. Vsi skupaj naj bi dali kar 57 prvošolčkov takole porazdeljenih: 7 v Pev-mi, 10 v Podgori, 14 v štandrežu, 6 v Ul. Forte del Bosco, 8 v Ul ci Pon-te del Torrione in 12 v Ulici Vittorio Veneto. No, seveda je računati tudi z manjšim osipom, vendar pa je tudi nekaj šoloobveznih otrok, ki vrtca niso obiskovali: Približno toliko kakor v Gorici je šoloobveznih otrok tudi v treh slovenskih občinah na Goriškem, 23 v Sovodnjah, 22 v Doberdobu in 12 v Števerjanu. Nekaj prirastka bo tudi na Tržiškem ter na Krminskem. Sicer pa se na Tržiškem prav z začetkom novega šoiškega Tefh"(5d-pira nova možnost za slovenske o-troke. Po neuradnih vesteh smo izvedeli, da so dokončno--urejene vse formalnosti glede odprtja slovenske sekcije vrtca 'v Romjanu. Lani, ki ni bilo mogoče zagotoviti rednega delovanja tej sekciji, je kar 27 družin izrazilo željo, da bi svojega o-troka prijavile v slovenski vrtec. Kako bo letos? Neodpustljivo bi bilo, da bi si zapravili enkratno priložnost in ne bi zagotovili vsaj minimalnega vpisa. Še je torej časa za razmislek pred dokončno izbiro, v katero šolo vpisati otroka. Dovolj časa pa je tudi za odkrit pomenek s prijateljem ali sorodnikom, ki je prepričan, da italijanska šola zagotavlja njegovemu otroku boljšo bodočnost. Pravijo, da odkrit pogovor ne more škoditi. Obnovitev sindikalne dejavnosti po volilnem premirju Volilno premirje, ki so ga oklicali sindikati in ki je veljalo v prvi polovici junija, se je izteklo. Danes se bo na sedežu delavske zbornice v Gorici sestal upravni odbor sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL ter razpravljal o reševanju najbolj nujnih vprašanj, med katerimi je vsekakor na prvem mestu priprava splošne stavke, ki bo 19. junija. Sindikati pripravljajo osrednjo pokrajinsko manifestacijo vseh kategorij delavcev, poleg tega pa bosta še dve manjši, področni manifesta- V Železnikih v škofjeloški občini bodo v nedeljo, 17. t.m., odkrili spominsko ploščo zaslužnemu rojaku dr. Antonu Dermoti, odvetniku ter ideologu slovenskega masarikovstva, ki je deloval predvsem v Gorici, vse do prerane smrti, tik pred 1. svetovno vojno. Spominsko ploščo bodo vzidali na hiši, kjer se je Dermota rodil 1. januarja 1876. Pobudnik slavja je Muzejsko društvo z osnovno šolo iz Železnikov. Odvetnik Anton Dermota je od spomladi leta 1908 do prerane smrti, 3. maja 1914, živel v Gorici, kjer je bil somišljenik in sodelavec Henrika Tume. V tedanjem političnem življenju se je uveljavil kot napreden človek, leta 1907 pa je celo kandidiral za poslanca v du- ciji. Na današnjem sestanku bo poročal Luciano Pini. Gradbeni delavci pa so se medtem odločili, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, da bodo takoj obnovili sindikalni boj. Udeležili se bodo sicer splošne stavke 19. t.m., že jutri pa bodo stavkali 3 ure in sicer od 14. ure dalje. Ob 14.30 se bodo zbrali na sindikalnem shodu v Gradišču, kjer bo govor o poteku pogajanj, ki so, kakor je znano, obtičala na mrtvi točki, ter o nadaljevanju sindikalnega boja. V ponedeljek pa so se na skupni seji sestala vodstva šolskih sindikatov CGIL-CISL UIL ter sklenila nadaljevati s stavkovnim gibanjem, dokler ne bodo ugodno rešena nekatera bistvena vprašanja. Od 13. do 18. junija bodo zato izvedli vrsto razčlenjenih stavk v vseh šolah, 19. junija pa se bodo pridružili splošni stavki. Obvestilo KZ Naglo se bliža 30. junij, rok do katerega bo treba predložiti prijavo dohodkov za leto 1978. Marsikdo je to obveznost že opravil, so pa tudi taki, ki tega še niso storili. Davčne prijave izpolnjujejo, kakor tudi že prejšnja leta, tudi v uradih Kmečke zveze v Gorici, Ulica Malta 2, kjer pa so nas naprosili za objavo sporočila, da bodo prijave sprejemali in izpolnjevali samo do 20. junija. OD SOBOTE, 16. JUNIJA Poletni urnik tudi na avtobusih APT Ravnateljstvo pokrajinskega prevoznega podjetja (APT) sporoča, da bo v soboto, 16. junija, stopil v veljavo poletni umik. Istočasno pa bodo uvedli nekatere spremembe v voznem redu avtobusov na posameznih progah. Točen razpored bomo objavili v prihodnjih dneh. • V prostorih zavoda Lenassi v Gorici bo jutri zvečer ob 20.30 skupščina goriške sekcije tržiške konzumne zadruge. Iz tržiške bolnišnice Mesec dni se bo zdravil 14-letni Andrea Burgo, iz Tržiča, Ulica Fi-renze 5. Namenil se je s kolesom na kopanje, v Ulici Bagni, blizu mosta pa je izgubil nadzorstvo nad kolesom in treščil na tla. Huje si je poškodoval levo koleno in zlomil zapestje leve roke. najskem parlamentu, skupaj s Cankarjem in Etbinom Kristanom. Na listi socialdemokratske stranke je kandidiral tudi leta 1912. Umrl je v starosti komaj 38 let, njegova smrt pa je močno odjeknila zlasti v vrstah socialdemokratske stranke. Pokopali so ga na goriškem starem pokopališču, ki je ležalo tam, kjer je zdaj novogoriška občinska skupščina. Med'vojno je bilo pokopališče povsem razdejano, po vojni pa so uredili novo pokopališče ob Tržaški cesti. Za prenos Dermotovih posmrtnih ostankov se ni nihče pozanimal in tako ta zaslužni mož še. danes nima groba. Slovesnost se bo pričela ob 10. uri po jugoslovanskem času. V SOBOTO, 16. JUNIJA Koncert zbora Seghizzi na goriškem gradu Goriški zbor Cesare Augusto St-ghizzi bo v soboto zvečer ob 21. uri nastopil s tradicionalnim koncertom v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu. Koncert je namenjen ljubiteljem lepega petja in vsem podpornim članom zbora, ob zaključku sezone. Zadnje priprave na «Vržot 79» v Štandrežu Kljub temu, da že ponovno grozi suša, štandreški Vržot 79 kar dobro kaže. Da ne bo pomete, mislimo na sobotni pohod, ki ga pripravljajo člani prosvetnega društva Oton Župančič in nekateri navdušeni posamezniki in ki so mu nadeli že lani ob prvi izvedbi), malo za šalo, malo zares, ime po značilni štandreški ze-lenjadi. Pohod bo v soboto, 16. junija, ob 17. uri. Proga bo dolga 11 kilometrov, tako zatrjujejo prireditelji, in bo speljana v glavnem v neposredni okolici Šlandreža, med vrtovi, njivami in na žalost tudi med tovarnami, ki so zrasle in še rastejo sredi nekdanjih njiv. Gleda sodelovanja prireditelji ne postavljajo posebnih formalnosti. Vpiše se lahko vsakdo in to še pol ure pred samim začetkom pohoda. Lani se je pohoda udeležilo nad 300 ljudi vseh starosti, letos pa pričakujejo, da bo sodelovanje še bolj množično. Pravzaprav prireditelji priporočajo društvom, naj pošljejo vsaj po eno petnajstčlansko skupino, društvo, ki bo poslalo največ tekmovalcev, bodo primemo nagradili. Pa še to. Vpisnina znaša 2.000 lir, poravnati pa jo je treba ob vpisu. Vsekakor ne bo manjkalo zabave in razvedrila za vse. Torej nasvidenje v soboto v štandrežu. Drevi brigadirski večer v Sovodnjah Drevi ob 21. uri bo v sovodenj-skem Kulturnem domu tretji brigadirski večer, ki ga prireja mladinski odsek prosvetnega društva So-vodnje v sodelovanju z nekaterimi drugimi športnimi in prosvetnimi društvi v občini. Podobni prireditvi, na katerih se mladi seznanjajo z življenjem in delom v mladinskih delovnih brigadah, sta bili že v Doberdobu in v Pevmi, jutri pa bo brigadirski večer v Štandrežu. Kino Gorica CORSO Zaprto. - Jutri 17.15-22.00 «Scherzi da prete*. L. Toffolo in P. Franco. VERDI 18.00—22.00 «Pensione pau-ra». Lučk Merenda in Leonora Fani. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00—22.00 «r'ola profon-da nera*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Viver« giovane*. PRINCIPE Zaprto. Nora Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Človek igrača*. Francoski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Morilski avto*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Srečanja tretje vrste*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4 - tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Trižiču dežurna lekarna Al Redento-re, Ulica Fratelli Rosselli 23, telefon 72340. Razna obvestila Otroški zbor PD Oton Župančič priredi danes, 13. junija, v štandre-škem kulturnem domu Andrej Budal zaključni nastop. Pričetek prireditve bo ob 20.30, starši in prijatelji mladine so vljudno vabljeni, da se udeležijo prireditve mladih pevcev. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 24. junija, izlet na Bogatin iz tolminske smeri. 1. julija pa prireja društvo vzpon na Kanin iz Rezije. Podrobnejša pojasnila na sedežu društva, Ulica Malte 2. iiiiiiiiiMiiniiniiiiniiiiiHiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiMiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiimiminiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiimiiiimiiiiiii Gradbišče HE Solkan na Soči Kakor smo že poročali gradbena dela na HE Solkan hitro napredujejo. Danes objavljamo še fotografijo NA POBUDO MLAJŠIH AKTIVISTOV ŠTANDREŽ IN ČIGINJ STA Sl VEDNO BLIŽE Športni srečanji, obisk Tolminskih korit in izmenjava daril - Septembra povratno srečanje ČEZ TEDEN DNI VPISOVANJE V ŠOLO IN VRTEC Mlademu roda zagotoviti vzgojo in izobraževanje v materinščini Letos bo šolski prag na Goriškem prvič prestopilo okrog 120 slovenskih otrok - V jeseni slovenski vrtec v Ronkah IZDELALI STA CA TOVARNI MERCEDES IN BMW SISTEM ABS: VARNO ZAVIRANJE TUDI NA POLEDENELEM CESTIŠČU Kombinacija elektronskih in hidravličnih sistemov v vsakem primeru prepreči blokiranje koles Najbrž ga ni voznika, pa naj bo še tako neizkušen in vratolomen, ki bi si drznil sesti za volan avtomobila, če bi vedel, da zavore ne delujejo kot bi morale. In vendar, kolikokrat neizkušen šofer, pa tudi tisti, ki ima več izkušenj, zabrede v težave na mokrem in spolzkem cestišču, ko v sili, na vso moč pritisne na zavore in blokira kolesa? Vprašanje zaviranja na mokrem ali poledenelem cestišču je eno od glavnih vprašanj, s katerim se že vrsto let ubadajo tehniki avtomobilskih hiš, ki so, kot kaže, vendarle našli zadovoljivo rešitev. Gre za sistem ABS (Anti Blokier Sistem), ki ga bosta Mercedes in BMW začeli kar serijsko vgrajevati v svoje avtomobile, seveda proti ustreznemu doplačilu. Kdor si želi novo varnostno napravo, mora dodati k ceni vozila še okrogel milijonček: varnost ni cenena stvar, se pa najbrž izplača, še zlasti če upoštevamo, da milijon lir vendarle ni tolikšna obremenitev za tistega, ki si lahko privošči najdražje modele Mercedesa ali BMW. Upati je le — in naj nam bralci ne zamerijo nekoliko razredne o-pazke — da bo v bližnji prihodnosti naprava proti blokiranju koles na voljo tudi na bolj dostopnih avtomobilih, ki predstavljajo 90 odstotkov vsega italijanskega, pa tudi evropskega voznega parka. Sistem ABS, ki sta ga tovarni BMW in Mercedes pripravili po dolgoletnem skupnem raziskovalnem delu in z milijardnimi naložbami je dokaj preprost: v vsakem kolesu je elektronski senzor, ki šteje število vrtljajev in ga posreduje elektronskemu miniračunal-niku. Če število obratov prehitro pada, ko voznik pritisne na zavore, in je nevarnost, da kolo blokira, elektronski računalnik »ukaže* hidravlično vodenemu ventilu, naj zmanjša pritisk v cevi zaviralnega sistema. Kolo pospeši, vendar pa jo sistem takoj nato zopet zavre. Skratka sistem naredi prav to, kar dela izkušen voznik, ko zavira na spolzkem cestišču (pritiska in popušča na zavorni pedal, tako da ne blokira koles in ne izgubi nadzorstva nad vozilom), vendar pa ukrepa dosti hitreje in bolj učinkovito. Vrsta testov, ki so jih priredile nekatere specializirane revije ob sodelovanju izvedencev obeh avtomobilskih hiš, so dokazale učinkovitost sistema zlasti na spozkem cestišču, ko je zaviranje najbolj zahtevno. Pri hitrosti 80 km na uro se je na primer BMW z ABS ustavil po 25 metrih, medtem ko se je testno vozilo z navadnimi zavorami ustavilo šele po 42 metrih. Na suhem cestišču ni bistvenih razlik: pri hitrosti 100 km na uro je ABS ustavil avto v 40 metrih, tradicionalne zavore pa v 38. Res je sicer, da bi vsak izkušen pilot poudaril, da na spolzki cesti ne smemo sunkovito pritisniti na zavore, vendar koliko poprečnih voznikov zna pravilno zavirati, še zlasti v sili, ko vsak kar nagonsko pritisne na pedal? Še bolj kot pri premočrtnem zaviranju pa je sistem ABS dokazal lastno učinkovitost pri zaviranju v ovinku, pri izmikanju oviram in pri posebnem testu, ko je avto vozil z desnimi kolesi po dedu* z levimi pa po suhem cestišču. V tem zadnjem primeru se je vozilo s hitrostjo 80 km na uro ustavilo po 31 metrih in se le z- poldrugi meter odmaknilo od vozne smeri: z rahlim odvzemanjem volana bi ga vsak šofer obdržal na cesti. Drugo vozilo pa se je, komaj se je voznik dotaknil zavore, zavrtelo okrog svoje osi in začelo «plesati» kot podivjan žrebec: ni ga bilo voznika, pa tako izkušenega, ki bi ga lahko ukrotil. Sistem proti blokiranju je dokazal enako učinkovitost tudi v vseh ostalih testih še zlasti, če je voznik zaviral kot poprečen šofer. Pa tudi pri najbolj »strokovnem* zaviranju in izmikanju oviram je ABS ustavil avto v 26 metrih, izkušen testni šofer pa le v 41 m Po svetlih pa naj omenimo tudi nekatere senčne plati. Če izvzamemo dejstvo, da je s sistemom ABS treba vselej zavirati kar najmočnejše in torej pritiskati na pedal z vso silo, je treba najprej poudariti, da če avto zavozi v ovinek s prekomerno hitrostjo in sre-dobežna sila preseže centripetalno (trenje pnevmatik ob asfalt) ga ni sistema ABS, ki bi obdržal avto na cestišču. In to je treba upoštevati, čeprav se s sistemom proti blokiranju ta »streha* varnosti znatno dvigne. Bolj nevarno je dejstvo, da voznik vozila, ki ni o-premljeno z ABS, bo težko preračunal varnostno razdaljo, če vozi za »super zavrtim* avtomobilom in bo večkrat trčil vanj zadaj z nevarnostjo, da na avtocestah in v gostem prometu povzroči verižna trčenja. Predvsem pa bodo agenti prometne policije z znatno večjo težavo ugotavljali dinamiko morebitnih nesreč, ker avto z ABS ne pušča na tlaku črnih lis, ker nima nikoli blokiranih koles. Vse kaže, da na italijanskem jugu začenjajo obnavljati vozni park. Po qodatkih statističnih zavodov so namreč v prvi polovici letošnjega leta zabeležili znaten poskok v povpraševanju novih vozil in poprečen prirastek cenijo okrog 20 od sto. NASVETI MINISTRSTVA ZA PREVOZE Z gospodarno vožnjo omejiti porabo bencina Nasveti za bolj smotrno vožnjo in porabo so doslej vse, kar so italijanski državni organi ukrenili, da bi omejili porabo goriva Ob stopnjevanju energetske krize je zahodni svet v vse večji zagati. Vlade sicer pripravljajo nekatere ukrepe, zlasti kar zadeva cestni promet, pospešujejo študije o alternativnih virih energije (veliko se govori o alkoholu kot možnem nadomestnem gorivu), vendar povsod sta kaos in zmeda doma. To je še posebej opazno v Italiji, kjer zaradi volitev si vlada ni upala sprejeti nobenih ustreznih ukrepov in je zaupala le v smotrnost voznikov. Verjetno si bo neljubo breme u-krepov za omejevanje potrošnje goriva morala naložiti prihodnja vlada, medtem pa je glavno ravnateljstvo za motorizacijo pri ministrstvu za prevoza že začelo u-krepati, da bi dalo svoj «bistven» prispevek k naporom za štednjo z gorivom: kdor bo odslej hotel voziti avto in opraviti šoferski izpit bo moral dokazati, da nima «miselnosti divjega potrošnika*. Omenjeno ravnateljstvo je že pred časom poslalo vsem avtošo-lam okrožnico s priporočilom, naj v svoje programe teoretskega in praktičnega pouka vožnje vnesejo tudi vprašanje gospodarne vožnje in štedenja z gorivom. Kaže tudi, da bodo v kratkem prilagodili tej okrožnici tudi vprašalne izpitne pole, v katere bodo vnesli dve vprašanji o varčevanju in gospodarni vožnji: kdor ne bo pravilno odgovoril, ne bo izdelal. Po prvi okrožnici je ravnateljstvo za motorizacijo poslalo av-tošolam in inštruktorjem še drugo z glavnimi nasveti za varno in gospodarno vožnjo. Kar prisluhnite priporočilom: Če že greste na potovanje, izberite najbolj ravno, neprometno progo brez vzpe- tin; noga naj bo vselej «lahka», kot če bi pod pedalom za plin i-meli jajce; motor naj »teče* z vmesnimi obrati sorazmerno blizu obratom največjega navora, ko je poraba najnižja; prtljažniku na strehi se odpovejte vselej, ko ni potreben; potujte z zaprtimi okni; posvetite več nege vplinjaču, razdelilniku vžiga, zračnemu filtru, da bo motor vselej deloval brezhibno; ne pritiskajte na plin po nepotrebnem, pospešujte in zavirajte zmerno; v pnevmatikah naj-bo vselej optimalni pritisk. Gre v bistvu za stvari, ki jih pozna vsak izkušen in preudaren voznik in ki so brez dvoma obče koristne. Zdi se nam pa vendarle smešno, da so doslej ti nasveti vse, kar so ukrenili pristojni državni organi, da bi zmanjšali porabo goriva. Če bi ostali res samo pri omenjenih, potem bi lahko res rekli, da vsaj za italijanske razmere ni zanesenjak in ne preveč «pri čisti* kdor bi s kanglico skušal izprazniti morje. Znana italijanska tovarna motornih koles Piaggio je, kot kaže, pripravila prototip novega dvotaktnega motorja, katerega glavni značilnosti naj bi bili majhna poraba mešanice in skromen izpuh onesnažujočih plinov. Po strukturi je novi motor podoben «bo-kserju*, vendar eden od valjev, glavni, je večji, drugi pa je znatno manjši Tri naj večje ameriške avtomobilske hiše so sporočile, da so težave pri oskrbi z gorivom odločno vplivale na prodajo avtomobilov, ki se je v zadnjem času močno skrčila. Zastopnik: CHRYSLER - S1MCA - MATRA - SUNBEAM DUPLICA GIOVANNI TRST - DREVORED IPP0DR0MO 2/2 - TEL 763487 SIMCA 1100 4 vrata SIMCA 1100 2 vrat SIMCA 1100 BREAK SINBEAM LS 1000 SUNBEAM GL 1000 SUNBEAM GLS 1300 HORIZON LS 1100 HORIZON GL 1100 HORIZON GLS 1300 HORIZON TROFEO 1500 HORIZON SX Automatic CHRYSLER 2 I, Automatic 1307 GLS 1300 1307 S 1300 1308 GT 1500 1308 S TROFEO 1309 SX Automatic BAGHEERA S BAGHEERA TROFEO MATRA SIMCA RANCH OBIŠČITE NAS: Najbolje vam ocenimo rabljeni avtomobil Pri nas takojšnja dobava vseh modelov Glavne značilnosti juga in burje na Jadranu JUGO Jugo je topel veter jugovzhodne (SE) smeri ki povzroča obilne padavine predvsem ob obali. Srečujemo ga povsod: od južnega Jadrana do Tržaškega zaliva. Pri nas prevladuje jeseni, v srednji in južni Dalmaciji pozimi, vendar pa piha v vseh letnih časih. , Kljub svoji precejšnji jakosti (v Kvarneru in pri Dubrovniku dviguje valove, ki presegajo višino 4 metrov) je jugo za plovbo manj nevaren kot vetrovi severnega kvadranta, saj piha enakomerno brez nevarnih sunkov. Nikoli se ne pojavi iznenada in začne pihati navadno po brezvetrju ter se le Citroen LN z novim 650-kubičnim motorjem -piliiPliP mkm; Priljunljenemu CUroenovemu »malčku« LN, ki je nastal ob sodelovanju s Peugeotom, so pred nedavnim vgradili nov 650-kubični motor z elektronskim razdelilnikom vžiga, ki poganja tudi »viso«. Avto je z novim motorjem, ki teče bolj uglajeno od starega spačkovega «bokserja», nekoliko pridobil na hitrosti, predvsem pa na prožnosti in vozniku ni treba stalno pretikati prestavne ročice počasi krepi, da se lahko ladje pravočasno zatečejo v pristanišča. Kot rečeno je njegova največja jakost od 7 do 8 Bf, povprečna moč pa doseže 4 - 5 Bf. Prvi dan ni nevaren za plovbo, drugi dah doseže svoj maksimum, viharno moč pa šele tretji dan. Jugo -je najbolj nevaren na odprtem morju in v ozkih prelivih med otoki in kopnim, ki imajo os v smeri vetra. Večina pristanišč je primerno zaščitena pred tem vetrom, do nevšečnosti pride, le ko se jugo sprevrže v jugozahodni (SW) garbin. To se navadno zgodi, ko se ciklonalni jugo tik pred prehodom hladne fronte obrača v desno. Napoved tega vetra, ki mu Dalmatinci pravijo šilok, šiloko ali široko, Italijani pa «scirocco», je izredno lahka. Njegov prihod napovedujejo značilni oblaki, velika vlažnost, dvig temperature in i-stočasno padec zračnega pritiska. Kdor hodi v hribe ve, da tako vreme napoveduje nizek oblak nad vrhovi, ki ga povzroča kondenzacija vlage ob dviganju relativno toplega vetra preko vrhov. To ugotovitev lahko s pridom uporabimo tudi na morju, če je obala hribovita. Bolj mornariška napoved je ugotovitev višine morja, plima je izrazitejša, višja od podatkov, ki jih imamo v tabelah, še najbolj zanesljiva napoved je smrad v o-balnih mestih, ki ga čutimo, ko se približujemo pristanišču. Vse to velja za vlažen in deževen ciklonalni jugo, težja je napoved za anti-ciklonalni jugo, ki mu v Dalmaciji pravijo rvedri ali suhi jugo», ki je še najbolj pogost spomladi in poleti, v času dopustov. Značilnih predznakov ni razen pri nas v severnem Jadranu, kjer se višina morja poveča. Zrak je vlažen in soparen, oblaki niso tako izraziti. Veter postopoma in enakomerno narašča, vidljivost se zaradi sopare zmanjša. BURJA Najznačilnejši veter Jadrana pa je vsem znana burja, suh in hladen kontinentalen veter, ki prevladuje v severnem Jadranu, a ga poznajo vse do Albanije. Pri nas je burja veter, ki piha z vzhoda -severovzhoda (ENE), drugod ima različne smeri glede na obalni re- Fiatovi avtomobili od ponedeljka dražji Turinska avtomobilska tovarna Fiat je v ponedeljek zopet, letos že tretjič zaporedoma, podražila svoja vozila. Tokratni povišek zadeva vse modele, za katere bo kupec moral odšteti 5 od sto več. Tovarna je u-pravičila letošnjo tretjo podražitev s podražitvijo surovin, še posebno plastičnih materialov, industrijskih, kemijskih proizvodov in kovin. Proti podražitvi so zelo ostro nastopili sindikati, ki poudarjajo, da je ukrep Fiatove uprave dokaz, kako so delodajalci v znatni meri odgovorni za pospeševanje inflacije, saj so podražili vozila v času, ko se cena dela ni zvišala. kot meglo raznaša v vse smeri. Temu pojavu pravimo, da se morje kadi. Ob vzhodni obali so valovi nizki in se postopoma večajo proti odprtemu morju, najizrazitejši so ob italijanski obali, kjer dosežejo višino 5 metrov, tu pa je jakost vetra manjša, le ?7 odstotkov prvotne moči pri Benetkah. Najnevarnejša je burja pri Senju, kjer piha kot vzhodnik in niso pred njo v Velebitskem kanalu varne niti največje ladje. Za počitniške kapitane pa burja ni tako nevarna, saj prevladuje pozimi in jo dobro poznamo, da nas le redkokdaj preseneti. Tudi radijska napoved je zaneslivejša, saj burja nastaja le ob določenih vremenskih pogojih. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Posinovljenje 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Jezik za vsakogar: Francoščina 18.15 Vsakdanja pravljica Lisica in led 18.20 Ana, dan za dnem — 26. nadaljevanje 18.35 Zmajček Velika odpoved, risanka 18.55 Evrovizija Nogomet: ITALIJA - JUGOSLAVIJA DNEVNIK 20.50 Pepper Anderson, posebni a-gent: Gospod Angelo — TV film 21.45 Made in England 22.20 Športna sreda Turin: Kolesarstvo Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slikr. Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 - Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Dokument in tehnike obnove 16.45 Rim: Plavanje Imperia: Kolesarstvo Program za mladino 18.15 Babarjeve prigode 18.25 Program za mladino o znanosti in tehniki 18.50 DNEVNIK 2 - šport 19.15 Prigode Blacka Beautyja — TV film L'uomo del cottage Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Očka, dragi očka — TV film Primeren snubač 21.05 IGRE BREZ MEJA 1979 22.30 Stoletje (ali Skoraj) italijanskega. gledališča Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.55 POROČILA 18.00 Z besedo in sliko: K. Gra-beljšek — Moje akcije 18.15 OBZORNIK 18.25 Prenos športnega dogodka 20.30 TV dnevnik 21.00 Odnosi, film tedna Film je režiral Elia Kazan, v njem nastopajo Kirk Douglas, Faye Dunaway, Deborah Kerr in drugi 23.05 TV dnevnik Koper 18.55 Nogomet: JUGOSLAVIJA - ITALIJA 21.00 Risanke 21.15 TV DNEVNIK 21.30 EP v košarki 23.00 Lepotica iz Lodija — film Režija: Mario Missiroli Igrajo: Stefania Sandrelli, Angel Aranda, Elena Borgo, Maria Monti in drugi Zagreb 17.25 Otroška oddaja 17.55 Popularna glasba 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Saint Grudens: Igre meja ŠVICA 20.15 Program za mladino 20.50 TV DNEVNIK 21.05 Človek in voda — dok. 21.05 Igre brez meja brčz TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Na produ Glinščice; 9.05 Slovenski izvajalci lahke glasbe; 9.30 Male besede o velikih stvareh; 9.40 Di-sco mušic; 10.05 Za ljubitelje o-peme glasbe; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Vam ugaja jazz?; 12.00 Pesmi brez besed; 12.30 Danes obiščemo...; 13.15 Od solista do zbora; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo; 16.40 Motivi z malih zaslonov; 17.05 Mi in glasba; 17.35 Godalni orkestri; 18.05 «Scabiosa Trenta*. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 20.30, 21.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Poje Fred Bongu-sto; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, ^vet mladih; , lj.tj5§ . Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Samoupravljavec; 14.10 Plošče; 14.33" Glas Glorie Gaynor; 14.45 Kim parade; 15.00 Čitajmo skupaj; 15.15 Igra The Salsoul Orchestra; 15.33 Mala diskoteka; 15.45 Z nami je...; 16.00 Poje Jože Kobler; 16.40 Mini juke box; 17.00 Pismo; 17.40 Glasbeni notes; 17.45 Med rojaki v zamejstvu; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Oddaja progresivne glasbe; 19.35 Iz naše glasbene produkcije; 20.33 Crash, RADIO 1 7.00, 8.00 10.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.45 Poštna kočija; 8.40 Glasbeni odmor; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 11.30 Pridi vendar naprej!; 12.05, in 13.30 Vi in jaz; 12.05 Glasbena oddaja z Lucianom Rossijem; 14.30 La luna aggira il mondo e voi dormite; 15.05 Za Evropo; 15.20 Rally; 15.50 Prijetno poslušanje; 16.40 Mladina in klasična glasba; 17.05 Radijska priredba; 17.25 Globetrotter; 18.00 Velike reportaže, 1. del; 18.30 Florentinski glasbeni maj; 19.30 Večerni program; 19.35 Nogomet; Italija -Jugoslavija; 21.05 Autodafe — radijska drama. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.05 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki za goste; 11.05 Rezervirano za...; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.00 Iz naših krajev; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo...; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Od melodije do melodije; 17.00 «Loto vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Škatlica z godbo; 19.30 Kaj radi poslušajo; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. lief, a je vedno veter severnega kvadranta. Burja je najmočnejša ob obalah, kjer so kraški vrhovi oddaljeni le kakih 5 kilometrov od obale. Nastaja zaradi razlike v temperaturi in pritisku med morjem in celino, ki ju še povečajo prehodi ciklonov na Jadranu in istočasni anticiklon nad srednjo in vzhodno Evropo. V sunkih pada s kraških slemen proti morju in doseže skoraj vse stopnje Beau-jortove lestvice. Ko doseže površino morja, se razliva v vse smeri, trga vrhove valov in jih BEAUFORTOVA LESTVICA ZA JAKOST VETRA Stopnja Bf Hitrost km/h Opis videza morske gladine na Jadranu 0 0— 1 Gladina morja je gladka kot ogledalo. Dim se dviga navpično 1 1— 5 Ponekod so manjše ali večje površine morja nakodrane z valovi, ki so visoki komaj nekaj cm. Dim kaže smer vetra, vetrovnica se ne vrti 2 6— 10 Vsa morska gladina je nakodrana z nizkimi valovi, ki se ne penijo. Vetrnice se obračajo. 3 11— 19 Na morju so do 1 dm visoki valovi, ki se včasih penijo 4 20— 29 Valovi so visoki nekaj dm do 0,5 m in se penijo na večjem delu morske gladine 5 30— 39 Valovi so visoki od 0,5 do 1 m in se penijo na vsej morski gladini 6 40— 52 Valovi so višji od 1 m, vrhovi se lomijo in veter nosi razpršeno peno, v obliki dima, z manjših površin 7 53— 63 Visoki valovi se lomijo in veter raznaša «dlm» na večjem delu morske gladine 8 64— 75 Valovi so visoki 3,50 m, vsa morska gladina je v dimu 9 76— 85 Valovi so visoki 4,60 m 10 86—103 Valovi so visoki 5,90 m 11 104—119 Valovi so visoki 7,30 m 12 120 in več Valovi so visoki 8,80 m f Branko Babič 36. LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vstaji in revoluciji 1941 - 1942 Izvajal je genocid nad ljudstvom, ki se ni hotelo ukloniti nasilju ter je raje šlo v boj za pravico do lastnega življenja, za lepši in bolj humani jutrišnji svet. Pred tem vojaškim strojem smrti so se ljudje umikali, zapuščali svoje domove in jemali s seboj le najnujnejše, kar so lahko na hitro pobrali. Nekaieri so vpregli vozove in nanje naložili nekaj živeža in obleke ter starce in otroke, ki niso mogli hoditi. Drugi so vse svoje premoženje naložili na ramena in se tako podali na pot. Odvezali so živino iz hlevov in jo gnali pred seboj. Nenadoma so se pojavile dolge vrste ubežnikov iz vseh smeri Podkozarja, ki so se umaknile v varstvo kozarskih gozdov in svoje vojske. Težko je opisati te prizore strahu, a hkrati poguma, zvestobe, zaupanja v lastne sile in v svojo oboroženo pest. Tega ni mogoče nikoli pozabiti. Položaj, v katerem smo se znašli, je bil izredno težak in zapleten. Kaj storiti? Če bi se prepustili spontanemu toku dogodkov, bi lahko zabredli v najtežje posledice. Ve- deli smo, da bodo v splošni zmešnjavi, ki nujno nastane pri neorganiziranem umiku, ljudje neposredno izpostavljeni sovražnikovemu udarcu, pobijanju in moriji. Po drugi strani je naši vojski ta množica pomenila silno breme in resno oviro v boju s sovražnikom. Kaj storiti? Jih pognati nazaj na njihove domove? Toda kako? Prepričati jih, naj se vrnejo domov, je bilo nemogoče. Njihov umik na Kozaro bi lahko preprečili samo s silo, kar pa bi pomenilo pognati jih v sovražnikovo žrelo in tako postati sokrivi njihovega pokola. Samo tako bi lahko zaustavili nepregledno množico, ki se je nezadržno valila naprej. Vse tiste vasi, ki še nisr bile ogrožene, so se priključevale umiku in tako je množica vedno bolj naraščala, čim bolj se je bližala Kozari. Niti pomisliti ni bilo, da bi s silo odvračali starše, žene in otroke borcev, ki so bili srodi najhujših bojev, in branili življenja svojih najbližjih. Tega tudi borci ne bi nikoli dovolili. Tedaj je lahko prevladala ena sama odločitev: organizirati umik prebivalstva, ki ga je treba namestiti v gozdovih Kozare. Res je, da je bilo to z vojaškega vidika neprimerno, ker smo se s tem zelo obremenjevali, vendar je v takem položaju lahko odločal predvsem človeški, moralni čut, ne glede na posledice. Priznam, da je tej odločitvi botrovalo tudi upanje, da bomo sovražnika nekako zadržali na obronkih Kozare, upanje, ki je v začetku izviralo tudi iz nepoznavanja sovražnikovih namenov in obsega njegove ofenzive. Tudi zaradi te naše šibke točke smo sprejeli bitko za Kozaro. Ko smo kasneje napako spoznali, je bilo že prepozno in nismo mogli več ravnati drugače, kot smo. Težko je danes reči, ali smo takrat sploh imeli kakšno drugo boljšo izbiro. Zato nikoli nisem obžaloval sprejete odločitve. Ko smo torej sprejeli umik prebivalstva kot nujen u-krep, da bi zaščitili ljudi pred pokolom in množičnim iztrebljenjem, smo skupaj z okrožnim komitejem in štabom odreda imenovali poseben štab za evakuacijo, ki naj organizira umik in namestitev prebivalstva v gozdovih Kozare. Za predsednika oz. komandanta štaba je bil postavljen znani družbenopolitični delavec iz Medjuvodja Ko-jo Latinovič, člani pa so bili predsedniki občinskih narodnoosvobodilnih odborov. Izdali smo poziv, da naj se ljudje organizirano umikajo in zato izvršujejo navodila imenovanega štaba. Ta je takoj izdelal načrt umika in razmestitve ljudi po Kozari. Vsi krajevni NOO so bili pozvani, da neposredno vodijo umik iz svojih vasi ter območij in načrtno usmerjajo ljudi na odrejena mesta. Tako se je začel organiziran umik pod vodstvom štaba za evakuacijo in pod zaščito vojske. Po nekaj dneh se je v osrčju Kozare nabrala nepregledna množica 80.000 ljudi, razmeščenih po soteskah in najbolj zavarovanih mestih. To je bil edinstveni primer v naši narodnoosvobodilni vojni in verjetno tudi v novejši zgodovini človeških usod, stisk in tragedij. ORGANIZACIJA TABORIŠČA »ZBJEGA« Da bi bilo življenje tega «velikega mesta« v danih pogojih čimbolj urejeno in znosno, ga je bilo potrebno organizirati. Štab za evakuacijo se je takoj lotil dela. Razmestil je tudi ljudi po skupinah, tako da je vsak krajevni odbor imel na skrbi svoje ljudi. Dejansko so NOO tudi v teh izrednih pogojih vršili svojo funkcijo krajevne oblasti in skrbeli za vse, kar je bilo v izrednem položaju potrebno. Da bi povezali to velikansko množico v čimbolj enoten °r' ganizem, smo ustanovili četrtne (kvartne) odbore, ki s° združevali določeno število NOO in ljudi. Tako smo ustanovili osem četrtnih odborov, kar pomeni, da je vsak C0' trtni odbor, preko določenega števila krajevnih odborov, imel na skrbi okrog 10.000 ljudi. Na čelu te organizacij0 je bil osrednji odbor ali «mestni odbor«, kakor smo ga v šali imenovali. Vsekakor je opravljal podobno funkcijo, veda v edinstvenih pogojih, ko je bilo potrebno ohranit* ljudi povezane, disciplinirane ter v zavesti, da se nahaja)0 sredi bitke, ki terja največjo strnjenost, angažiranost ln požrtvovalnost. Razumljivo, da je okrožni komite partij0 posvečal vso skrb tej velikanski množici ljudi, njihovi or' ganiziranosti, da bi ne bili samo pasivni opazovalec tega, k0 se okoli njih dogaja, marveč kot vedno doslej tudi aktivni deleženci velike bitke. Štab odreda je bil namreč v celot in neposredno angažiran v vodenju operacij na vroči front'- Ko smo ljudi razmestili po soteskah Kozare in vzp° stavili organizacijo odborov od krajevnih in četrtnih °° naj višjega, »mestnega« NOO, smo po vseh teh enotah °r' ganizirali tudi partijske organizacije, odbore ljudske te in organizacije žena in mladine. Ustanovili smo tu odbore za kulturo, ki so pripravljali razne kulturne in zft bavne prireditve. Podnevi je to »veliko mesto« spalo, K®__ se tedaj ni smel kuriti ogenj, da ne bi dim izdajal s°^ vražniku krajev, kjer so ljudje prebivali. Sovražna l0tf la so namreč neprestano preletavala Kozaro in iskala n0 položaje in bivališča ljudi. Če so kaj opazila, so ta meS * zasula z bombami in jih mitraljirala. Lotila so se nam*-tudi posameznikov. KOŠARKA NA 21. EVROPSKEM PRVENSTVU DANES ZAČETEK FINALNIH SREČANJ V TURINU Italija bo igrala z Izraelom, Jugoslavija s ČSSR, SZ in Španija pa počivata TURIN — Danes se bo v Turinu pričel finalni del 21. evropskega košarkarskega prvenstva. V glavnem mestu Piemonta je vse nared za to veliko manifestacijo, ki se bo končala 20. junija s super - finalno tekmo za prvo mesto. Vse reprezentance obeh skupin so že dopotovale v Turin, večina le-teh je že opravila treninge za današnje nastope. Organizacija tega prvenstva je na prvi pogled dobra, sicer pa o tem ni bilo dvoma, saj je sponsoriza-cijo prvenstva prevzel SISPORT FIAT. Še o senzacijah Tu v Turinu, seveda, teče v glavnem beseda o velikih presenečenjih iz zadnjega izločilnega kola, ki so po svojem spravila na glavo vsa predvidevanja, čeprav je ria dlani, da ostajajo favoriti za kolajne isti: Jugoslavija, Sovjetska zveza in I-talija. Z zmago nad «azzurri* pa je Sedaj v ožjem krogu favoritov tudi ČSSR, čeprav menijo nekateri izvedenci, da tudi Špancev ne gre Podcenjevati. Skratka, prvenstvo je postalo dokaj zanimivo in odprto raznim možnostim. V jugoslovanskem taboru se še ne morejo sprijazniti s porazom z Izraelci. Podrobno analizirajo zadnje minute srečanja. Kako je mo glo tako izkušeno moštvo, taka generacija, ki je priborila Jugoslaviji vrsto pomembnih kolajn, zapraviti kar pet točk prednosti in nato ce lo v zadnjih sekundah naivno izgubiti žogo ter s tem tudi tekmo? Novosel, ki ni prišel v Gorico ker je imel za gosta ameriškega trenerja D. Gabitta, se ni mogel sprijazniti s tem porazom. «Ni mogoče izgubiti z Izraelci, saj so naši igralci imeli prednost petih točk še minuto in pol pred koncem srečanja.* Tudi sekretar Šaper se ni mogel načuditi, kako je lahko prišlo do takšnega razpleta v posled njih minutah tekme. Poraz je globoko odjeknil v jugoslovanskem taboru, toda ostaja (sicer skromna) uteha, da sta tudi Italija in Sovjetska zveza izgubili. Treba bo torej začeti vse znova. SPORED FINALNEGA DELA EP OD 1. DO 6. MESTA Danes, 13. junija 19.15 ČSSR - Jugoslavija 21.15 Italija - Izrael Jutri, 14. junija 19.15 Španija - Izrael 21.15 SZ - Jugoslavija Petek, 15. junija 19.15 ČSSR - SZ 21.15 Italija - Španija Sobota, 16. junija 19.15 ČSSR - Izrael 21.15 Italija - Jugoslavija Nedelja, 17. junija 19.15 Španija - Jugoslavija 21.15 SZ - Izrael Ponedeljek, 18. junija 19.15 ČSSR - Španija 21.15 Italija - SZ Torek, 19. junija 21.15 «play-off» za 3. mesto Jugoslovanska državna košarkarska reprezentanca ni niti v Gorici igra- Sreda, 20. junija la preveč zadovoljivo, čeprav je čosič (na sliki med metom na na- 21.15 «play-off» za 1. mesto sprotni koš) prikazal zelo dobro igro in je bil pravi steber svoje ekipe Eurobasket '79 ...bi Padec kakovosti Večji del strokovnjakov, ki so se zbrali v Turinu, je mnenja, da ni prišlo do velikih presenečenj zaradi napredka, ki naj bi ga pokazale reprezentance ČSSR, Španije in Izraela, temveč zaradi padca kakovosti favoritov. Je to res? Če sodimo po igri treh favoritov (Jugoslavije, SZ in Italije) v izločilnem delu, bo to seveda držalo. Jugoslovani so v izločilnem delu, resnici na ljubo, razočarali. Po našem mnenju je večina reprezentantov izven forme. Slavnič ni dal ekipi tiste ^vežine, duhovitosti in iznajdljivosti, ki smo jih bili vajeni. Nekateri menijo, da sploh ne sodi več v moštvo. Delibašič je v repre zentančnih predprvenstvenih tekmah sijajno igral, v Gorici pa je povsem odpovedal. Dalipagič se počasi (toda prepočasi) vrača v formo. Vse- KOŠARKA V PRVENSTVU 1: DIVIZIJE Kontovel prepotiI sedem srajc Le z največjo težavo je uklonil peterko SABA - V propagandni ligi borovci niso igrali Saba - Kontovel 75:78 (35:42) KONTOVEL: Ban 28, Kerpan 4, Daneu 8, Lukša 16, Benčina 5, Lis tek 13, Bukavec, Ukmar 4. SODNIK: Pitana. Na razbeljenem igrišču Sabe so morali Kontovelci pošteno prepotiti, da so strli žilav odpor domačinov. čeprav so bili naši fantje sko-*• vse srečanje v vodstvu, bi si v ^dnjih minutah kmalu zapravili ^ago. še v 17. min. so vodili s ‘3:63. V samih treh minutah pa je bednost skopnela na same tri toč-*e- Kerpan je v teh odločilnih tre-Dutkih ohranil mirno kri, dvakrat ®trcsel nasprotnikovo mrežico in s zagotovil svojemu moštvu končno zmago. H. L. IZIDI 17. IN 18. KOLA SGT - Bor A 100:67 Alabarda - Servolana 82:80 Stella Azzurra - Saba 104:62 m ter Milje - Bor B 72:76 Darcolana - Don Bosco 70:71 Saba - Kontovel 75:78 Alabarda - SGT 112:94 Barcolana - Bor A n.o. Inter Milje - Don Bosco 93:96 Stella Azzurra - Servolana 51:91 LESTVICA jDon Bosco, Alabarda in Servolana ^ Kontovel 24, Stella Azzurra 16, [v4T 14_ {Jer a, Bor B in Inter Mi ", t0, Barcolana 8, Saba 0. U^tella Azzurra ima 2 tekmi več; Jr°n Bosco, Servolana, Kontovel, In-r Milje in Saba imajo tekmo več. v PRIHODNJE KOLO Jtontovel - Don Bosco (13. 6. ob f • uri na Kontovelu); Stella Azzur-• Bor B (13. 6. ob 20.30 v Ul. |,,z°); Servolana - Saba; Barco-• la - SGT; Alabarda - Bor A (27. ' 'm 19.30 v športni palači). PROPAGANDA IZIDI 16. KOLA ‘^''volana - Bor B , A - Alabarda »?mr M. - Inter 1904 pun Bosco - Ricreatori °mtek: Ferroviario n.o. n.o. n.o. 74:36 [J*01' A, Alabarda in Don Bosco 22, 1 ter 1904 16, Ricreatori 14, Servo- LESTVICA j**1?, 3. Inter Milje ’ “or B 0. 6, Ferroviario IjCT *ma 2 tekmi več; Bor A, Don Ferroviario in Inter Milje Ul,*0 tekmo več; Inter 1904 ima Knio manj. j„. PRIHODJE KOLO bJ;or Milje - Servolana, Inter 1904 VailT.A (n. fi. ob 9. uri v Ul. della Bor B - Ferroviario (17. 6. na stadionu «1. maj»), A-Don Bosco; počitek: Ri NOGOMET SAK V KOKOŠKI LIGI Dokončna odločitev v poslednjem kolu Pred 400 gledalci se je Slovenski atletski kiub meril v nedeljo s Šmihelom pri Pliberku. Dan poprej je moštvo iz Klopinja igralo proti St. Stefanu in zmagalo z 1:0. Morda je bila ta zmaga Klopinj-čanov vzrok za živčno igro, ki jo je SAK kazal v prvih 45. min. Vedel je namreč, da te tekme ne sme izgubiti in zaradi tega je igral tu di bolj defenzivno, da ne bi dobil gola. Prvi polčas je bil dokaj/ izenačen, SAK je imel dve lepi možnosti, toda Velikov strel je šel za las mimo vrat. Drugo možnost pa je uničil sodnik: Zablatnik je lepo prodrl po levi strani, preigral dva i-gralca in si nato žogo namestil, nato pa ga je nasprotnikov branilec zrušil v 16-metrskem prostoru. I-gralci, kakor tudi navijači, so čakali na žvižg sodnika, ki ga ni bi lo. Na drugi strani pa je SAK imel srečo, da je strel šmihelskega napadalca bil tako slab. Že v protinapadu Slovenskega atletskega kluba pa se je zopet ponudila možnost za zadetek, toda Velika so zrušili in njegov prosti strel je šel za las mimo vratnice. V drugem polčasu je bila igra bolj živahna, toda sreča ni bila na stpa ni slovenskih nogometašev: Velik je zabil prosti strel na vratnico, in ko so ga zrušili v šestnajstercu, je žvižg sodnika zopet izostal. Za konec tega tedna igra SAK v Železni kapli proti tamkajšnjemu moštvu, ki se je rešilo izpada in igra trenutno v tem razredu gotovo najbolj učinkovito. Klopinj igra v Šmihelu proti tamkajšnjemu moštvu. LESTVICA 1. SAK 12 2 5 45 15 26 2. Klopinj 10 6 3 31 21 26 SAK je igral takole: Dodič, Kup- per, Lampichler, Woschitz, Pandel, Jakobič, Goleč, Fera, Velik, Hobel, Zablatnik. , Sindok A V6*. s&r. Marko KOLESARSTVO V TERENZANU Čok je imel smolo Na edini nedeljski kolesarski dirki v deželi so nastopali juniorji na 103 km dolgi krožni stezi v Teren-zanu. Zmagal je član kluba Ormel le Dario Mariuzzo, ki je bil v konč- nem naletu petih kolesarjev najhitrejši ter si je tako zagotovil prvo mesto s preko 40 km na uro. Na dirki v Terenzanu je nastopil tudi mladi član ldnjerske Adrie Sandro Čok, ki pa se je moral odpovedati boju za boljšo uvrstitev, potem ko je preluknjal prednje kolo na sredini proge ,ko se je praktično začela borba za zmago z raznimi pobegi, in mu ni več uspelo priti v glavnino. Nekaj časa je med zasledovanjem izgledalo, da bo glavnino ujel, nato pa je moral zaradi utrujenosti po pustiti. V nedeljo ga čaka naporna naloga, in to v trstu, kjer bo na sporedu deželno juniorsko prvenstvo. Vrstni red nedeljske dirke: 1 Mariuzzo (Rinascita Ormelle), ki je 103 km dolgo progo prevozil v 2.33’ s poprečno hitrostjo 40,392 km na uro 2. Rosolen (Caneva) 3. Zaupa (Sorgente Pradipozzo) 4. Zanette (La Pujese) 5 Michilini (Fontanafredda) Glavnina je prispela na cilj z dvema minutama in pol zaostanka. R Pečar BOKS KiCUiUNE - Prihodnjo s<).,o.o se bo pričel v Riccionu šesti boksarski mednarodni mladinski turnir, katerega se bo udeležilo 46 tekmovalcev, predstavnikov ZRN, Francije, Madžarske, Poljske, Avstrije, Švedske in Švice Pismo uredništvu Prejeli smo s prošnjo za objavo: Na športni strani se je vrinila neljuba napada, v zvezi z nedavno zaključenim pokalom «Acquavi-ta» v nogometu, v kategoriji najmlajših. Ugotavljamo, da je bila tekma 1. kola med Krasom in S. Andreo v resnici odigrana, in ne kot je stalno pisal vaš dopisnik v običajnem tedenskem pregledu mladinskih prvenstev, da je ostala ta tekma neodigrana. Tekmo so namreč odigrali 6. maja v Križu in zaključila se je z zasluženo zmago Krasovih najmlajših. Zato ugotavljamo, da je končna lestvica, ki je bila objavljena v Primorskem dnevniku dne 2. junija nekoliko spremenjena in zaseda Kras na končni lestvici 4. mesto, to se pravi predzadnje, z dvema točkama iz prvega kola. eno pa je v obrambi prepočasen. Tudi drugim ne gre najbolje,- Doslej je največ pokazal le čosič. Trener Skansi pa ima mnogo težav tudi s poškodovanimi igralci. Kičanoviča še vedno zelo boli roka. Tudi Vilfan še ni povsem nared s poškodbo. Skratka, pred današnjim izredno važnim srečanjem s ČSSR, stanje v jugoslovanski reprezentanci nikakor ni rožnato, čeprav so vsi prepričani, da bodo košarkarji že drevi igrali izredno požrtvovalno, da bi pokazali svojo pravo moč in se tako oddolžili svojim navijačem za ponedeljkov spodrsljaj. Sicer pa tudi v italijanskem in sovjetskem taboru ni vse v najboljšem redu. Tako Italijani kot Sovjeti so v ponedeljek zelo slabo igrali in so povsem zasluženo izgubili. Srečali smo trenerja SZ Gomelskega in na vprašanje, zakaj so izgubili s Španijo, je odgovoril: «Tudi to se zgodi, sicer pa so Španci igrali odlično.* DREVI: Italija — Izrael in Jugoslavija — ČSSR V finalni skupini bosta drevi dve tekmi. V prvem srečanju se bosta pomerili Jugoslavija in ČSSR. splavi* bodo seveda morali jurišati na zmago, sicer bi odprli češkoslovaškim košarkarjem celo pot do finala. Verjetno pa je ponedeljkov poraz Skansijevo vrsto zdramil in pričakovati je, da bodo Kičanovič in tovariši le zaigrali kot znajo in tudi pospravili prvi točki v finalnem delu. če bi ČSSR tudi drevi poskrbela za presenečenje, potem res ne vemo, kakšne bi bile posledice v nadaljnjih nastopih «plavih» na tem EP. Tudi Italija je dopotovala v finalni del v Turin brez točk in seveda tudi za «azzurre» velja enako kot za Jugoslavijo, da morajo nujno zmagati proti presenetljivim I-zraelcem, ki so svojo zmago nad Jugoslavijo proslavljali vso noč. Začele se bodo torej prave borbe za finalne točke. Trojica favoritov sedaj ne more več taktizirati. Odkriti mora svoje karte, svoje adute, seveda, če jih še ima. NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA B LIGO Ženska odbojkarska šesterka nabrežlnskega Sokola ODLOČITEV V NEDELJO Če regularna tekma Triestine s Parmo v Vicem zi ne bo dala zmagovalca, bodo igrali še podaljška, če bo treba, pa bodo streljali še enajstmetrovke Italijanska polprofesionalna zveza je določila kraj in datum tretje, dodatne tekme med Triestino in Parmo, ki bo odločala o napredovanju v B ligo. Tekmo bodo odigrali v nedeljo, ob 17. uri v Vicenzi. V tem mestu je Parma leta 1973 že igrala dodatno tekmo z videmskim Udinesejem in ga je premagala z 2:1. Tokrat bo deželne barve branila Triestina, ki ima tako možnost, da se po 17 letih zopet vrne v drugo ligo. Podrobnosti o tej tekmi bomo objavili v eni izmed na slednjih številk našega dnevnika, tokrat pa se bomo omejili na pravila te tekme. Ekipi bosta odigrali redno tekmo. Če bo ob izteku regularnega časa stanje še vedno izenačeno, bosta e-kipi odigrali še dva podaljška po 15 minut, nato pa, če bo to potrebno, bodo na vrsti enajstmetrovke. Najprej jih bo vsaka ekipa izvedla pet, če bo stanje še vedno neodloče no, bosta ekipi - streljali enajstmetrovke v nedogled, dogler bo ena llllllllllllllllllllllIllIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillliillllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllMIMIIIIIIMliniillllllllMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiia NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA V ZAGREBU TOLAŽILNA SKUPINA V tolažilni skupini se bodo pomerile ekipe za določitev končne lestvice od 7. do 12. mesta. V tej skupini ni praktično nobenega košarkarskega «velikana», saj so vsi favoriti premostili oviro kvalifikacij. Prav zato bo borba za najvišje mesto izenačena in razburljiva. Spored današnjih tekem 13 30 Grčija - Francija 15.30 Belgija - Poljska Počitek: Nizozemska in Bolgarija. - >• ■ Branko Lakovič MOTOCIKLIZEM V NiJMLJU NAD REKO Danes Jugoslavija - Italija Tekma bo predvsem eksperimentalnega pomena - Poškodovanega Šurjaka bo zamenjal mladi Sliškovic (Velež). - Kalija kar s (renti napadalci - TV prenos ob 19. uri VN Jugoslavije REKA — V nedeljo bo na novem dirkališču na Grobničkem polju nad Reko 6. dirka letošnjega svetovnega prvenstva v motociklizmu, ki bo veljala obenem za VN Jugoslavije. Kot je znano, bo nova proga zamenjala tradicionalno dirko po o-patijskih ulicah, ki je v zadnjih letih postajala vedno nevarnejša. Novo dirkališče na Grobničkem polju je namreč eno najboljših v Evropi, tako iz tehničnega kot varnostnega vidika. Po zadnjih vesteh bodo v nedeljo na VN Jugoslavije prisotni vsi najboljši motociklisti v konkurenci za svetovni naslov. ZAGREB — Danes ob 18. uri po jugoslovanskem času bo na mak-simirskem stadionu v Zagrebu prijateljsko mednarodno srečanje med Italijo in Jugoslavijo. Medtem ko se je v Italiji prvenstvo že izteklo in je tako domača, kot mednarodna sezona končana, morajo v Jugoslaviji odigrati še zadnje prvenstveno kolo, ki bo odločalo tako o končnem zmagovalcu, kot o borbi proti izpadu. Prav zato ima jugoslovanski zvezni selektor Miljanič več težav s sestavo svoje enajsterice. V zadnjem trenutku ' se je namreč poškodoval kapetan Ivica šurjak, ki je gonilna sila jugoslovanskega napada in se je v srečanjili z Italijo vedno dobro izkazal. Če temu dodamo še poškodbo ndadega Zorana Vujoviča, pro-tagegn^ja. kvalifikacijske, tekpie za EP s Ciprom, 'je jasno, da je jugoslovanski napad zelo oslabljen. Najresnejši kandidat ?a mesto levega krila je tako sedaj Sliškovič (Velež), ki se je tudi na nedeljski prvenstveni tekmi z Dinamom odlično izkazal. Sicer pa je jugoslovanska reprezentanca močno pomlajena, saj bosta danes nastopila tudi debitanta Krstičevič in Janjanin, na klopi za rezervne igralce pa bo skoraj neznani Gudelja (Hajduk). Jasno je torej, da skuša Miljanič na vse načine spremeniti videz svoje reprezentance, ki je v zadnjih letih dosegla izredno skromne rezultate. Popolnoma drugačno vzdu je vlada v taboru italijanske reprezentance. Bearzot bo za to tekmo pripravil dokaj spremenjeno enajsterico. An-tognoni, Causio, Zoff, Bettega in Cabrini bodo prepustili mesto rezervnim igralcem, ki so imeli v tej sezoni manj priložnosti se izkazati. V vratih bo tako igral Conti, vezno linijo pa bosta okrepila Zaccarel-li in veteran Benetti. Najzanimivej- ša je sestava italijanske napadalne vrste, kjer bodo skupaj igrali Rossi, Giordano in Graziani. Napadalni «trio» torej, čeprav bo Rossi v bistvu prevzel vlogo Causia, t.j. povezovalca igre med obrambo in napadom. Prav gotovo se bo Rossi tudi v tem, zanj neobičajnem položaju odlično znašel. Postavi bosta torej naslednji: JUGOSLAVIJA: Stojkovič, Jovanovič, Mužinič, Zajec, Stojkovič, Cu-krov, Krstičevič, Janjanin, VI. Petrovič, Susič in Sliškovič. ITALIJA: Conti, Gentile, Malde-ra, Oriali, Collovatti, Scirea, Rossi, Zacearelli, Graziani, Benetti, Giordano. Tekmo bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija na prvi mreži s pričetkom ob 19. uri. NEW YORK — Johan Neeskens-, bivši igralec nizozemske državne nogometne reprezentance in Barcelone, je podpisal petletno pogodbo z newyorškim Cosmosom. Kaže, da je newyorško društvo izplačalo za tega igralca kar dve milijardi lir. Sam Neeskens je izjavil, da njegova odločitev ni bila odvisna od denarja, temveč od vedno večjega uuve-l.iavliania tesa športa v ZDA Zaradi obilice tekem v mladinskih ligah je težko slediti vsem rezultatom in tako se je ta ne ljuba pomota pripetila tudi naše mu dopisniku. Za napako se oproščamo in prosimo za razumevanje. Uredništvo Razna odbojkarska prvenstva so v višjih ligah v vseh državah končana. Na vrsto prihajajo sedaj številni mednarodni turnirji in druga srečanja ter gostovanja posameznih reprezentanc. Letos je na programu evropsko prvenstvo, katerega organizacija je bila poverjena Franciji. Sredozemske države pa se bedo pomerile na igrah M1S v Splitu. Jugoslaviji žreb naklonjen Pred kratkim so v Liechtensteinu žrebali skupine za letošnje EP, ki bo oktobra v Franciji, Jugoslovansko vodstvo se res ne more pritoževati glede žreba, saj ji je bil izredno naklonjen. Igrali bodo v skupini A in sicer v Nantesu skupaj s svetovnimi prvaki SZ, Madžarsko in Grčijo. V skupini B bo igrala v Quenti-nu poleg Italije še Bolgarija, Poljska in Belgija. Skupina C Toulouse: Romunija, Francija. ČSSR in NDR. Ženske skupine pa so naslednje: skupina A (Orleans); SZ, Polj-Romunija in ZRN; skupina B (Cannes): NDR ČSSR, Bolgarija in Belgija, skupina C (Evren); Madžarska, Francija, Jugoslavija in Nizozemska. Tudi bširen in kakovosten program, ka .erega osrednja točka .je ovrednoti-;i domačo umetnost in obrt. In prav iomačina sta prva likovnika, ki razstavljata te dni v »Beneški gale-*iji»: Romano in Nadia Cromaz, vi sta se predstavila občinstvu s svojimi najnovejšimi deli. Slavnost- j li otvoritvi je v soboto prisostvoval i ;udi predsednik deželnega sveta \ Vlario Colli, ki je Romanu in Nadji i 3romaz izročil plaketo in se jima j zahvalil, tudi v imenu celotnega j deželnega sveta, za njuno obširno: jmetniško udejstvovanje in sodelo- i zanje pri »Združenju umetnikov Be- j gunca iz Kube, ki je že vrsto let naseljen v ZDA, kamor je pribežal leta 1969 z vojaškim letalom mig 17 kubanskega letalstva. Po pristanku v Havani so se začela dolgotrajna pogajanja: po štirih urah in pol neuspešnih prigovarjanj je moral prispeti na letališče sam Fidel Castro, ki je osebno zagotovil zračnemu gusarju, da ne bo kaznovan, nakar se je Jimenez vdal. Kmalu nato je letalo vzletelo in dobro uro kasneje je pristalo letališču v Miamiju na Floridi. To je prva preusmeritev ameriškega letala na Kubo po šestletnem premoru. Od leta 1961 do leta 1973 so zračni gusarji preusmerili na Kubo 87 letal, družb iz ZDA. Leta 1974 pa sta obe državi podpisali dogovor o ekstradiciji in tako so se preusmeritve končale. Dve leti kasneje je sicer Kuba enostransko preklicala dogovor, češ da je skupina kubanskih beguncev v ZDA odgovorna za eksplozijo letala med preletom Karibskega zaliva, pri kateri je več ljudi izgubilo življenje. Vendar pa Havana ni nikoli izvajala tega preklica in zato ni več prišlo do podobnih preusmeritev. Kar zadeva sedanji primer je treba povedati, da so oblasti v ZDA že izdale zaporni nalog za Jimeneza, vendar ni znano, kdaj bodo naslovile na kubanske oblasti zahtevo po ekstradiciji, prav tako pa še ni mogoče predvidevati, kakšen bo odgovor havanske vlade, ki si je tokrat izredno prizadevala, da bi preusmeritev ne terjala človeških žrtev, kar ji je tudi uspelo. Zračni gusar pa zaenkrat čaka v havanskih zaporih na svojo usodo. (bbr) TRŽAŠKI DNEVNIK V SOBOTO IN NEDELJO POD KOSTANJI IN OREHI PRI «ŽUPANOVIH» j Požari hlldO OgTOŽajO ni tej bolezni po hudem trpljenju tudi podlegel. Marion Michael Morrisson (pravo ime Johna Wayna) se je rodil v mestecu Winterset v državi loiva leta 1907. Ko je bil star šest let, se je preselil z družino v Kalifornijo, kjer je očetu pomagal v trgovini. Ko je dokončal gimnazijo, se je vpisal na univerzo Southern Ca-lifornia, toda zaradi denarne stiske, v kateri je živela družina, je ni dokončal. Po dveh letih je pustil študij in je začel delati pri Fox Film Corporation, kjer je spoznal Johna Forda, s katerim je začel; sodelovati in dosegel velik uspeh. | V svojem življenju se je Wayne poročil trikrat in je imel skupno sedem otrok. Prvi Waynovi filmi niso bili sprejeti z navdušenjem. Uveljavil se je in zaslovel leta 1930 s filmom *Stagecoach». V dolgi filmski dejavnosti je bil vedno prva zvezda tistega dela filmskega sveta, ki se je istovetil s Hollywoodom. Skoraj v vseh svojih filmih Wayne pooseblja cowboya, značilnega brezkompromisnega, ameriškega heroja, ki ne pozna dvomov in oklevanj ter z optimizmom zre v prihodnost. Znan je bil kot reakcionar in to po izjavah, ki jih je dal o črncih in komunistih m tudi zato, ker je vedno podpiral konservativce kakršni so bili Nixon, Reagan, Goldivater in ameriško intervencijo v Vietnamu. (tč) Gostoljubni Medvejci pripravili res prijeten «prazmk v naravi» V kulturno-zabavnem sporedu so nastopili «Fantje izpod Grmadeč, moški zbor «Kras» iz Dola-Poljan. «Corale Sant’Ambrogio» iz Tržiča ter ansambel Lojzeta Furlana ...... i nedeljskem prazniku v Medji vasi ZAHTEVA SIMONA WIESENTHALA Paragvaj naj izroči vojnega zločinca Josefa Mengeleja DUNAJ — Simon Wiesenthal je včeraj odposlal tajniku OZN Kurtu Waldheimu pismo, v katerem poziva Združene narode, naj se zavzamejo, da bo paragvajska vlada čim-prej izročila -vojnega zločinca, Zdravnika iz Auschwitza, Josefa Mengeleja. Wiesenthal, ki že od konca druge svetovne vojne nepretrgoma zbira imena in podatke nacističnih zločincev piše, da je Mengele kriv smrti nad 2C0 tisoč otrok, ki se jih je y taborišču smrti posluževal za svoje kriminalne zdravniške poizkuse. «Zbral sem prav današnji datum, 12. junij, je dejal včeraj Wiesenthal časnikarjem, da spregovorim o tem kriminalcu. Pred netdesetimj leti se je namreč rodilo dekle, Ana Frank, ki je postalo simbol vseh j milijonov nedolžnih otrok, ki so jih nacisti hladnokrvno ubili*. LONDON — Američan Bryan Al-len Steerd je včeraj preletel Rokav-ski preliv s svojim letalom «Gos-samer Albatross*. Polet je trajal tri-ure in deset minut in prav toliko časa je tudi nadebudni pilot »kolesaril*. Zanimivost poleta je namreč j prav v tem kolesarjenju, saj letalo ni poganjal motor pač pa pilotove mišice. PARIZ — Francozinja bo morda prva kozmonavtinja zapadne Evrope. Triintridesetletna Lavasseur Re-bourg bo leta 1980 letela v sovjetski vesoljski ladji; to naj bi bil plod franccsko-sovjetskega sodelovanja pri raziskovanju vesolja. Množično planinsko srečanje na Koroškem lečije*. V SOBOTO POPOLDNE Uspešen nastop gojencev glasbene šole v Petjagu ČEDAD — S prisrčnim in dobro obiskanim nastopom gojencev, se je v soboto popoldne končal pouk na glasbeni šoli v Petjagu, podružnici Glasbene matice, ki je delovala v okviru širše zasnovanega otroškega centra, kjer so se otroci seznanjali tudi s slovenskim jezikom, se posvečali raznim izraznim dejavnostim ter izpolnjevali tudi šolske dolžnosti. Ob prisotnosti učiteljev, staršev in prijateljev, med katerimi so bili tudi CELOVEC — Nad 700 planincev iz avstrijske Koroške, Italije in Slovenije se je v nedeljo zbralo na tradicionalnem srečanju slovenskih planincev v čudoviti dolini Podna pod Vrtačo na Koroškem. Slavje se je, kljub temu, da ga je nekoliko motil, vsaj na začetku dež, odvijalo v edinstvenem in hkrati domačem o-kolju, .na dvorišču Podnarjeve kmetije, v senci ogromnih skednjev in stoletne slovenske lipe. Srečanje za katero so pred skoraj 10 leti dali pobudo jeseniški planinci in ki je vsako leto v drugem kraju, so pripravili tokrat člani Slovenskega planinskega društva iz Celovca. O pomenu prireditve je spregovoril predsednik nadzornega odbora društva in starosta koroških planincev, Danilo Kuper, zborovanje pa je v nemščini pozdravil tudi predstavnik boroveljske občinske uprave. Prireditelji so poskrbeli za pe ster kulturni spored, ki so ga poleg domačih pevcev in godcev dopolnili še mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta, otroški tamburaški zbor iz Bohinjske Bistrice, moški oktet iz Žirovnice, za dobro voljo pa je skrbela jeseniška godba na pihala ter ansambel Serajnikovih fantov iz Šempetra v Rožu. Prihodnje srečanje planincev iz zamejstva z rojaki iz matične domovine bo čez leto dni v Števerjanu. Priredilo ga bo Slovensko planinsko društvo iz Gorice. , Na sliki: planinci med srečanjem. Sobotni, oziroma nedeljski «praznik v naravi* je bil za slehernega obiskovalca prav prijetno iznenadenje. Pa ne le zaradi tople domačnosti in pristne gostoljubnosti, s katero je medvejska skupnost postregla množici prišlekov tako z vseh strani devinsko - nabrežinske občine in Tržaškega sploh kakor iz sosednje Goriške, temveč zlasti spričo dokajšnje kakovostne ravni kulturnega sporeda, ki so ga požrtvovalni in podjetni prebivalci te prikupne vasice pripravili na prostornem, z orehi in kostanji posajenem dvorišču »županovih*. To so Pahorjevi. Mirko je temeljito vpeljan živinorejec in vinogradnik (letni vinski pridelek se mu suče okrog 30 hektarov), ki nam je rade volje marsikaj razkril o življenju in delu v Medji vasi. Med drugim to, da so vaščani pretežno vinogradniki (in res smo v uradnih listinah zasledili ime te vasice na samem vrhu lestvice, ki ponazoruje, kateri kraji v občini se ponašajo z najobilnejšim pridelkom sladke kapljice), da je med njimi kakih deset govedorejcev, da gre sicer večinoma za polkmete, saj jih je dobra polovica zaposlenih v štivanski papirnici. Tudi v temle, tako nekam odmaknjenem starokmečkem naselju, kjer kljub vsemu še danes veje otipljiv duh preteklosti, je torej moč zaznati učinke industrializacije. In veste, kdo je Mirkotov brat? Tisti Danilo Pahor, ki se je pred kakšnim mesecem dni z ženo upal na televizijsko oddajo PortobeUo in celo to, da je Italijanom povedal, da nas je, Slovencev, v njihovi državi 100.000 ter s tem izzval (skupaj z Enzom Tortoro, ki je povsem naravno ugotovil, da so manjšine pač vredne vsega spoštovanja in zaščite) nezaslišno šovinistično reakcijo tukajšnjih melonarskih in drugih nacionalističnih ter fašističnih krogov. Prav tale gonja potrjuje pravihiost Danilove ugotovitve, da bi se mora li manjšinci, odločneje »postaviti* pi-ed večinskim narodom; rokodelskih in pa razumniških sposobnosti nam prav gotovo ne primanjkuje, v določenem smislu nam jih skrivaj «oni» celo zavidajo. Poduk torej, vreden razmisleka,! Toda povrnimo se k medvejskemu prazniku, kateremu je blagohotno priskočilo na pomoč tudi naklonjeno vreme. Sredi prešernega vzdušja, ki sta ga med navzočimi kaj kma lu ustvarila pristna domača bela in i črna kapljica, je brhka mladenka Pierina Kralj dvojezično napovedala kulturni program. Prvi so bili na vrsti »Fantje izpod Grmade*, ki so pod Vodstvom Ivota Kralja izvajali Švarovo »Dobil sem pisemce*. Venturinijevi »Nesrečna ljubezen* in »Pozdravljena domovina* ter Simonitijevo »Vipavska*. O-semnajstčlanski ansambel, ki ga sestavljajo »mlajši in starejši fantje* iz Devina, Sesljana, Mavhinj, Cero-velj, Slivnega in Jamelj na Goriškem, je nastal pred trinajstimi leti (prvič je nastopil v javnosti 26. junija 1966). opravil skoraj 110 nastopov in že desetkrat sodelovat na reviji Primorska poje; sicer je gostoval tudi v tujini, tako v Avstriji, Švici, Zvezni republiki Nemčiji in seveda v Jugoslaviji. Ta zbor je pravzaprav tudi pobudnik medvej-skega «praznika v naravi* saj so njegovi fantje sprožili zamisel o u-reditvi plesne ploščadi pri »županovih* (stari oče Markota Pahorja je i bil nekdaj župan tedaj upravno drugače razdeljene občine), h kateri so I poten prizidali vaščani še privzdig-1 njeni oder. Sledil je zanimiv nastop mešanega j ob priliki po sili razmer okrnjene ga, sicer pa kar 50-članskega italijanskega zbora »Corale SanfAmbro-gio* iz Tržiča, ki razpolaga s kopico lepo kultiviranih glasov. Pod taktirko žilavega Pietra Poclena, Miljčana po rodu, je zapel gradeški »Mamola* in »Mar e palii», Rossinijevo »La danza*, Pigarellijevo »La montanara*, tržaško »Oj la Renzo* in znano »Funiculi funicolč*. Ansambel je na visoki ravni, z izvajanjem polifonskih in folklornih skladb je požel lepe uspehe tudi v Avstriji, Bolgariji in ZRN, v soboto, pa bo ansambel na 'koprski radiotelevizijski postaji. Dirigent Poden je mestoma spregovoril tudi po naše in se tako pač še bolj priljubil poslušalcem, ki so zbor nagradib z gorkim aplavzom. Tudi sicer pa so bili Tržičani deležni določenega privilegija, saj so jim prireditelji od- merili za koncert več časa kakor devinskemu zboru in pa moškemu zboru «Kras» iz Dola - Poljan na Goriškem. Slednji je pod vodstvom Pavline Komel zapel «Delavski pozdrav*. Gobčevi- «Bohor je vstal* in »Pesem o svobodi* ter Schvvabovo «Vinska*. Šestnajstčlanski ansambel je tč-ej s partizansko pesmijo pomenljivo zaokrožil celoviti kulturni spored; ta se je odvijal v znamenju (zaželene) enakosti in prijateljstva med pripadniki obeh tu živečih narodnosti, toda z omikanim opozorilom, naj si pihče ne upa nekaznovano tlačiti demokracije, za katero je najstrahotnejši krvni davek plačal v teh krajih ravno slovenski človek. Navzočim v veselje, ki so prišli na svoj račun z obilico dobrot na ražnju, je zatem igral ansambel Lojzeta Furlana. Toda navzlic upravičeno brezskrbnemu vzdušju, v katerega so nas pahnili valčki in polke, se nismo mogli otresti mučnega vtisa ,ki smo ga dobili v razgovoru s člani zbora »Kras*. Njegov nastanek sega 28 let nazaj, pred devetimi leti je bil korenito pomlajen, sestavljajo ga fantje in možje, katerih vztrajnost in požrtvovalnost bi bili marsikomu lahko za zgled, in vendar «smo brez lastnega sedeža, kot berači, neprestano vandramo od hiše do hiše, da lahko sploT vadi- mo. . .* Kaj res ni mogoče tem prosvetno zagnanim ljudem oskrbeti dostojnih, stalnih prostorov? (dg) Informativni sestanek o «evropskem patentu» Na videmski trgovinski zbornici bo v ponedeljek, 25. junija, informativni sestanek o «evropskem patentu*. Priredi ga deželna zveza trgovinskih zbornic pod predsedstvom Lupierija in na pobudo predsednika vsedržavne zveze male industrije Modiana. Govor bo o najnovejših predpisih Evropske gospodarske skupnosti glede zaščite patentov, iznajdb, izvirnih znakov in podobnega, ki jih vsebuje tako imenovana «miinchenska konvencija o evropskem patentu*. Ta je bila sklenjena 1. decembra lani ter uveljavljena tudi v Italiji z odlokom predsednika republike št. 32 z dne 8. januarja t.l., priobčenim v Uradnem vestniku št. 41 od 10. februarja. Glavno poročilo bo podal ravnatelj Europaeische Patentsamt iz Munchna dr. Benussi. krajinsko ravnovesje Na deželnem odbomištvu za kme-; tijstvo, gozdarstvo in gorsko gos; podarstvo so te dni obravnavali pereče vprašanje čedalje številnejših požarov, ki zadnje čase pustošijo naravno bogastvo v Furlaniji -Julijski krajini, tako tudi na tržaškem Krasu. Odbornik Del Gobbo je naglasil, da gre plamene pripisati z ene strani nepazljivosti nedeljskih in tuda siceršnjih izletnikov, z druge na namernim požigom, ki so se zaskrbljivo razpasli. Deželna uprava poziva meščane, pa tudi lovce, naj bodo med svojimi pohodi v zelenje čimbolj pre; vidni ter naj z njo sodelujejo pri preprečevanju, kot tudi pri gašenju požarov; to pomeni, da morajo biti bolj omikani in tudi, naj pomnožijo vrste prostovoljnih gasilcev. Gozdarska protipožarna služba, ki ji zaman vselej priskočijo na pomoč tudi gasilci, je namreč nemočna. Za skupen nastop na celovškem sejmu Te dni so se v Trstu sestali predstavniki Ustanove za industrijsko cono, pristaniške uprave, trgovinske zbornice, sejemske ustanove in turističnih organizacij, da bi se dogovorili o skupnem nastopu na skorajšnjem mednarodnem sejmu v Celovcu. Omenjene ustanove nameravajo sodelovati tudi sicer, in v ta namen je bil ustanovljen enoten odbor, ki bo deloval v okviru trgovinske zbornice. iiiMimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiuiiiiiiimiimiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii*’111 POD OKRILJEM PD