Političen list za slovenski narod. f* polti prejeman velja: Za eelo leto predplažan 15 fld., za pol leta 8 gld., » četrt leta 4 fld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta B gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravniitvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/t6. uri popoludne. ©v. 74. V Ljubljani, V petek 31. marca 1893. I^etiiils XXI. O crux, ave, spes unica! „Teuebrae faclae surit super umversam terram !" — potemnilo se je po vesoljni zemlji, ko je visel na križu Sin bržji. Tresla se je zemlja, pokale so skale, luči nebesne sa se obrnile prof, ko je umiral kralj stvarstva; paganski modrijan je plaho vskliknil: „Ali se zemlja ruši, ali pa kralj narave umiral" Gospod vesoljetva je visel med nebom in zemljo, kot izvržek človeštva; na križu je našel prostor, kamor je smel položiti trndno svojo glavo. V tem velikem činu, ki je sredotočie vse pro-šlosti, sedanjosti in bodočnosti človeške, zremo s i -lovit boj med dvojno ljubeznijo, — med pravo, požrtvovalno ljubeznijo božjo, in nepravo, hinavsko ljubeznijo človeško, vteleseno v Judih. Zgolj nesebična ljubezen do ljudij je povzdignila Sina božjega na križ. S to nenasitljivo, samo sebe povživajočo požrtvovalnostjo je postal vzor čiste ljubezni za vse čase. Poleg te idealne ljubezni zremo še drago liu-bezen, bolj hinavsko, presegajočo vse meje. ki pod krinko človekoljubja zakriva najskrajnejšo sebičnost in podlost. Največji zatiralci in tlačitelji ljudstva hliniio neumorno skrb za blagor istega ljndstva. „Ako izpustiš tega zapeljivca ljudskega, nisi cesarjev prijatelj 1" groze se Pilatu, ki pri najboljši volji ne more najti krivice na njem. Ako premotrimo ta zgodovinski č n, vsklikniti moramo v pogledu na sedanji svetovni položaj s Salomonom: „Nil novi sub šole!" — Tudi v naših dn^h se bije silovit boj med dvojno, kar najbolj si nasprotno ljubeznijo. Ko je svet postal tako moder in učen, da zn& vse ponarejati, ni čudo, da je ponaredil celo naj-krasnejši sad človeškega srca — ljubezen! Toda marsikaka iznajdba je že upodletela; ako je pa sploh katera, gotovo je iznajdba ljubezni! S cer je izpodrinila ta potvorjena ljubezen pravo ljubezen, a kako in s čim, to se vpraša! Obe se javita v svojih učinkih. O učinkih prave, večne ljubezni ne treba govoriti, Svet jih gleda, občuduje in — vživa že do 2000 let. Sedanji svet pa govori in poje o sami ljubezni; kakor judje svoje dni pred Pilatom, tako i ta ljubezen kar zataplja ljudi, da ne vidijo in ne slišijo več druzega, nego ljubezen. Le ta ljubezen je pri njih še v čisli. A kaj so učinki te ljubezni? Tudi te gleda svet, a le skozi megleno steklo; tudi te vživa, a vživaje jih — zdihuje. Te ljubezni so prešinjeni sedanji zakoni, ki tlačijo ljudstvo kakor drakoui. V neizrekljivi ljubezni do ljudstva in skrbi za njegov blagor lesketalo se sablje ropočejo puške, cvet človeštva je oborožen z morilnim orodjem, Evropa Ifar štrli samega kopja — bojda le zato, da se nikomur niti las ua glavi ne skrivi! Te ljubezni prešinjena humaniteta uči nade-polno mladino človekoljubja jn olike s tem, da jih uri, kako se ljudje koljejo vspešneje, kako se morajo rabiti topovi, da dosežejo svoj smoter! — Bes, nedosegljiva je ta ljubezen, ki skrbi celo za to, da groznim topovom ne zmanjka hrane! Ozri se na okoli in preštej spomenike te ljubezni, ako moreš! Tisoči zakajenih velikanskih dimnikov ti kažejo, kje se skrti ueutrndno, v petek in svetek, za človeški rod, za njegov živež, za njegovo obleko, za zaslužek. Črni sajasti dim, valeč se neprestano na vse strani, označuje najbolje to ljubezen, ker kmalu bo zakadil ves svet. Sto koles se suče in ropoče, poleg njih pa se premika sto in sto živih „koles", ne sicer z ropotom, temveč z grobno tihoto. Vse to dela bojda le v blagor človeštva, ali, da govorimo kar naravnost, v blagor enega samega. Sedaj ne vemo, komu naj se bolj čudimo, ali onemu, ki toliko ljudem daje delo in zaslužek, ali onim stotinam, ki pote sajast pot za enega samega. Na obeh straneh najdemo ljubezen; a kakšno? Pravijo, da se prebivalstvo množi, kakor gobe po dežju, in da rodovituost zemlje pojema. Kje iskati živeža? Vladajoča ljubezen je izumila novo sredstvo — umetna živila. Ta ljubezen je tako gorka, da je celo kamen omehčala in storila okusen; ako tudi prebavljiv, tega ne včm. Toda čemu bi slikali še nadalje razliko obeh teh ljnbeznij po njih učiukih? Ta moderna ljubezen še napreduje, zato jej ne pridemo do konca. Navidezno zmaguje ta potvorjena ljubezen čez pravo ljubezen; slavila bo morda kedaj tudi zmago, toda čeprav jo bo slavila, tudi zmaga bo le navidezna! Gori na Golgoti je tudi nevidezno podlegla prava ljubezen hinavski ljubezni judovski. Toda že tretji dan se je dvignila božja ljubezen iz lastne moči, zdrobila pečat, odvalila težak kamen in vstala med močnim potresom; čil vaji so še počepali na tla pred toliko bliščobo in zbežali. Utegne se zgoditi, ko bo tudi uositeljica prave, božje ljubezni sv. cerkev, zaklicala s svojim Učeni-kom: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!" Morda bo tudi umrla; položili jo bodo v grob, grob zapečatili, stražo postavili — a prišel bo dan, ko se bo streslo s tako silo, da bo zemlja zaječala, pečat se bo zdrobil, da bodo kosci njegovi pobili nje, ki so ga naredili, kamen se bo odvalil, in sv. cerkev bo vstala prenovljena, pomlajena iz — lastne božje moči! Po državnem zboru. Minoli teden se je končalo državnozborsko zasedanje iu naša časniška dolžnost je, da se nekoliko ozremo pri tej priliki nazaj ua parlamentarno delovanje. V prestolnem govoru se je bila državnemu zboru določila jako velika naloga. Obljubile so se bile mnoge koristne reforme za srednje in nižje stanove. Ali kakor kaže, te reforme ne postanejo nikdar kri in meso. 2e tretje zasedanje je mi-nolo, ali državni zbor se še niti lotil ni teh velikih nalog. V minolem zasedanju sploh državni zbor ni rešil nobene druge važnejše naloge, kakor zakon o ponarejenju živil. Pa še ta zakon je sedaj obležal LISTEK Veliki petek leta 1617 v Ljubljani. V oziru versko-nravnih resnic je kiščanstvo v svojem bistvu neizpremenljivo, a često vendar iz-preminja nekatera sredstva v dosego svojega vzvišenega namena, da vodi namreč ljudi k izveličanju; z novimi človeškimi rodovi razodeva nov« življenje. Mnogo lepih verskih običajev in naprav, ki izvirajo iz globocega verskega čutila, je vsekako okamenelo zbok starosti; nekaj se jih pa preživlja, več ue ugajajo časovnim zahtevam in radi raznih neugodnih in nezdravih odnošajev posta|ajo na drevesu svete cerkve jalovi paganjki, ki sicer zelenš, a ne prinašajo zaželenega sadu — tedaj se morajo odpraviti. Taki paganjki bile so pasiionske igre in slavnostni sprevodi na Veliki petek (Koblar: Jjvestija muz. dr.", 1892), kakeršm so bili v navadi i po Kranjskem v dveh miuolth stoletjih. Sveta cerkev je sama vzbudila in goreče gojila neko dobo pasi-jonske igre iu slavnostue sprevode, potem jih je pa sama pomagala položiti v grob. V vernem in živočutečem ljudstvu so izvrstno pospeševali pobožnost in vernike nagibali k krepostnemu življenju, a to samo toli časa, dokler jih je preveval pristni verski duh, dokler niso izgubili vzvišene dostojnosti. Osobito ljubljanski kapucini (Valvasor XI., 695) prirejali so slovesne pasijonske sprevode, in sicer iz prva ua Veliki četrtek po noči pri plamtečih svečah iu bakljah, pozneje pa stalno na Veliki petek popoludne ali pa zvečer. Prvikrat so uprizorili kapucini tak sprevod na Veliki petek leta 1617. Pomikal se je iz-pred kapucinske cerkve sv. Janeza (dandanašnje .Zvezda") po Gospodskih ulicah, Turjaškem trgu, Crevljarskem (zdaj Hradeckega) mostu do sv. Jakoba in potem nazaj po Starem in Mestnem trgu do Frančiškanov, kjer zdaj stoji gimnazijsko poslopje, od todi po Špi-talskih ulicah, po Frančiškanskem mostu iu po Glediščinih ulicah zopet pred kapucinski samostan v „Zvezdi". Sprevoda so se udeleževali vsi ljubljanski rokodelski cehi s svojimi banderi. Nekateri igralci, predstavljajoč podobe, so jahali, drugi so šli peš, a mnoge skupine so nosili na odrih. Včasih je sprevod obstal in imel postaje. Igralci so večinoma recitovali v latiuskih in nemških stihih to, kar je kazala podoba, ali pa so prednašali z dejanjem in vedenjem. Vloge so sprva prevzemale osobe iz visokega plemstva in meščani; za jude so bili po navadi Tr-novci in Krakovci. Ko je veljava tega sprevoda padla, so pa morali najemati priproste ljudi. Ko- * deljev grad (Thurn) pod Ljubljano je nekaj časa skrbel za nosilce odrov. Gorečnost za ta sprevod je bila v začetku 17. stoletja tako velika, da so ceI6 deželni stanovi na škofovo priporočilo leta 1623 zanj podarili 1000 gld. Najbolj je pa skrbela za potrebno opravo bratovščina Odrešenika sveta in marsikako leto dovolila do 100 tolarjev podpore. (Dimitz: »Geschichte Krains", III., in „Mittheilungen des historisehen. Vereines filr Krain", 1857, str. 100.) Ko so se ti sprevodi zasnovali, le-ti niso imeli svrhe, ljudi samo vnemati za pobožnost, kakor na pr. oberammergavske predstave Kristusovega trpljenja, še manj pa, da bi kdo prodajal zijala, temveč vernemu ljudstvu nuditi priložnost, da javno dela pokoro. Zato je bilo tudi videti v sprevodu množico spokornikov in križenoscev. Ljubljanski sprevod se je poprej objavil s pro-povednice po nastopnih farah: Preserje, Vrhnika, Polhov Gradec, Brezovica, Dobrava, Št. Vit, Šmartno, Komenda, Dol, Ihan, Šmarije, Vodice, Ig in Pre- ^gg* /m:-. t gospodski zbornici. Zaradi navskrižja mej vlado in zbornico se je ce!6 bati, da jeseni gospodska zbornica še ta predlog zavrže in potem pride zopet v zbornico poBlaneev. 8 tem dobe kvarilci poldrugo leto časa, da bodo še lahko nadaljevali svoje sleparije. Da z reformami ne gre, temu je krivo to, da nemarno v državnem zboru nobene trdne večine, to je večine, ki bi se vjemala po svojih načelih. Taka večina, kakor jo imamo sedaj, pač zadostuje za najnujnejše posle, kakor za rešenje budgeta, ali za velike reforme pa ni. Nekateri so pričakovali mnogo dobrega od sodelovanja tako imenovanih treh zmernih strank. Posebno se je mislilo, da bode hitreje šlo z narodnogospodarskimi in socijalnimi reformami, ko se bodo verskopolitična in pa narodna vprašanja pomaknila z dnevnega reda. Mi smo takoj s prva izrazili svoje prepričanje, da baš za socijalne reforme taka večina ne bode, v kateri bi nemški liberalci imeli veliko besedo. Židovskim liberalcem so na sreu le interesi velicih kapitalistov, njim ni za blagor nižjih stanov. Da smo prav imeli, o tem je že pri več prilikah nas poučilo zadnje zasedanje. Dosti boljšega nemarno pričakovati od bodočega delovanja sedanjega državnega zbora. Bes da imajo permanentni odseki sedaj v rokah mnogo važnega gradiva. Toda mi nemarno prave vere, da bi konečno iz vsega tega delovanja moglo biti kaj dobrega za avstrijsko prebivalstvo sploh. V kakem teku se bodo reševala obrtna vprašanja, o tem nas je poučila razprava o novem stavbenem zakonu. Sklenilo se je tako, kakor žele veliki podjetniki. Nemški in slovanski liberalci so si lepo podali roko, pa je vse lepo šlo po židovskoliberalnem tiru. , V marsičem je pa poslednje zasedanje bilo jako poučno. Nemški liberalci so pri generalni debati o budgetu učnega ministerstva odkrili svoje prave nazore. Iz njih govorov smo izvedeli, da naši liberalci hrepene prav po taki šoli, kakor je na Francoskem. Da pri nas do tega ni prišlo, zahvaliti imamo največ krono, ki se je npirala nameram liberalcev, potem pa to, da so jo liberalci kmalu obvladali v Avstriji. Mladočehi so pa pokazali, da so jim ljubši nemški liberalci, nego pa drugi slovanski zastopniki, ako so ti konservativci. Zveza mej njimi in nemškimi liberalci bi se bila naposled še sklenila, da so nemški liberalci jim hoteli toliko prijenjati, da bi bili mogli svoje postopanje nekoliko opravičiti pred svojimi volilci. V narodnem oziru minolo zasedanje tudi ni nič veselega prineslo. Vlada je celo v svoj program vsprejela vse levičarske želje. Pri vsem delovanju se je pa čutil velik vpliv levičarjev, posebno pa naposled pri volitvi predsed-ništva. Ta vpliv je bil tem večji, ker so Mladočehi in poljski liberalci podpirali levičarje direktno ali pa indirektno. Vidno je, da je vsemu kriv le liberalizem. Tako dolgo ne bode bolje, da vse sloje prešine katoliški duh. Še le v vse zastope pridejo zares katoliški žganje. Odtod se lehko posname, kolika množica da je privrela v Ljubljano vsaki vžliki petek. Tujci so so rekli, da niso nikjer drugod videli tako lepega sprevoda, kakor v Ljubljani. Število podob je znašalo v 17. stoletju po 12 do 14. Kmalu so pa začeli prav po nepotrebnem privzemati tudi simbolične skupine iz svetne zgodovine, tako da knjižica, ki nim opisuje ljubljansko »Charfreitagsprocession" in je prišla na svetlo v Ljubljani 1. 1701, našteva že 23 podob. Tudi slične sprevode so prirejali kapucini tudi v Novem Mestu, Kranju in Škofji Loki. »Quotidiana vilescunt" pravi latinski pregovor, ki se je pokazal resničnega tudi pri pasijonski sprevodih. Ljudje, ki so jih že mnogokrat videli, se niso več toliko zanje brigali; najbolj je pa opešala radodarno8t. Niso več radi napravljali lepe nove obleke in igralci so morali nositi preležane in zakrpane cunje. Izginili sta dostojnost in resnoba in le ljudem nižje vrste je še ugajala ta zabava, ki se pa ni prav nič strinjala po svoji obliki z žalostnim dnevom velikega petka in sveto vsebino igrokaza. Zato sta duhovska in svetna oblast jeli delovati na to, da se odpravijo sprevodi. V drugi polovici preteklega stoletja se jim je začela umikati duhovščina in popolnoma bi se jih bili radi iznebili celo kapucini. Odpraviti jih pa možje, je upati na kako zboljianje v političnem, narodnem in soeijalnem oziru. Liberalce pa vodi le loža in židovstvo, ki pa dela na to, da se ne pomirijo avstrijski narodi in ohranijo nasprotja mej raznimi stanovi, ker je v motni vodi najložje ribariti. Le pravemu katoliškemu možu je mari za blagor naroda, liberalcu le za lasten dobiček. Politični pregled. V Ljubljani, 31. marca. Deielni zbori. »Vaterland" opozarja »Neue Fr. Pr.", da se jako moti, če iz tega sklepa, da deželni zbori nemajo velicega pomena, ako se letos deželnih zborov ni sklicalo. Razven moravskega deželnega zbora, v katerem imajo večino eentralisti, se neso sklicali deželni zbori samo manjših dežel, kateri imajo tako manj dela. Ravno to, da so se nekateri deželni zbori sklicali, drugi pa zopet ne, je dokaz, da se v Avstriji stvari ne dad6 vravnati po jedni šabloni, kakor bi radi nemški eentralisti. Štajerski nacijonalci. Na Štajerskem se nekda snuje neka nemškonarodna stranka, ki bode se poganjala za pravice nemštva, poleg tega pa zagovarjala deželno avtonomijo. Več nemških politikov misli, da se na Štajerskem d& na podlagi deželne avtonomije več storiti za nemštvo, nego na podlagi centralizma. Da bi pa po kmetih stranka dobila privržencev, govori se, da se hoče posebno v narodnogospodarskih vprašanjih postaviti bolj na konservativno stališče. Ta stranka, če se osnuje, bode za Slovence vsekako precej nevarna. Volitev Madejskega. Po poljskih listih se še vedno piše veliko o volitvi Madejskega drugim podpredsednikom zbornice poslancev. Toliko je gotovo, da bi Madejski ne bil v poljskem klubu dobil večine, da neso nekateri konservativni člani glasovali zanj. On je namreč še nedavno bil bolj konservativen. Nekateri so pa baje bili zanj samo zaradi tega, da pokažejo, da se poljski klub ne da vplivati od nobene strani. Za Abrabamovicza so namreč se potegovali tudi nekateri člani Hohenvrartovega kluba. V drugih vprašanjih pa liberalci v poljskem klubu še nikakor ne bodo tako hitro prišli do večine. Jedino slaba stvar je ta, da jih je v tem klubu mnogo, ki neso ne krop in ne voda v verskem oziru. Ti se sedaj nagnejo na to, sedaj na drugo stran. Ti omahljivci so nekoliko pripomogli, da se je opustil poljski katoliški shod, kar se mora vsekako obžalovati. Čtškonemška sprava. Dne 4. aprila ima komisija za razdelitev okrajev pri praškem nadso-dišču zopet sejo. Posvetovala se bode ob osnovi češkega okrožnega sodišča. Za sedež novega okrožnega sodišča poganjajo se tri mesta. Vlada predloži v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru predlogo ob osnovi jednega novega nemškega in jednega novega češkega okrožnega" sodišča. Češka večina bode pa najbrž obe predlogi odklonila, ker vidi v njih razdelitev češke kraljevine v nemški in češki del. Posebno Mladočehi so proti osnovi novih sod<šč, v kolikor bi taka osnova bila v zvezi z dunajskimi punktacijami. Vlada se nekoliko zanaša na velepo- niso mogli tako naglo, ker so se bili posebno ljudem nižjih stanov prikupili. Ko je bila cesarica Marija Terezija izdala proti sprevodom oster ukaz, poslal jej je mestni magistrat ljubljanski 1. 1773 prošnjo, naj jih v Ljubljani še pusti, samo da se nekoliko uredd. Toda vspeh sprevodov je postal nasproten prvotnemu namenu in zato se jim je uprla tudi cerkvena oblast. Krezo-škof Karol grof pl. Herberstein, pri katerem je magistrat ljubljanski iskal v tej zadevi zavetja, je prepovedal igralce, križarje in bičarje in le še dovolil, da naj se na včliki petek po večernicah nosi iz stolne cerkve po Mestnem trgu in nazaj v sprevodu božji grob (Kristusovo telo, ležeče v odprti rakvi), kar je bilo sicer že davno prej v navadi tudi pri drugih cerkvah ljubljanskih. Cesar Jožef je z dekretom z dne 27. decembra 1. 1782 odpravil skoro vse cerkvene sprevode, in vsled te prepovedi so tndi pri nas na Kranjskem ponehali ti slavnostni sprevodi na veliki petek. Naloženi denar za ljubljanske sprevode se je vsled vladnega ukaza vporabil v šolske namene. Sodijo naj pa zgodovinarji in pa vsi taki slični pisci o moralni vrednosti pasijonskih sprevodov, kakor jim drago in ugaja njih uku9u, istina je, da ostanejo v povestnici Kranjske dokaj zanimivi. A. S. sestnike, ali se najbrž moti. Veleposestniki so se izjavili, da naj se sprava odloii, dokler se duhovi ne pomirijo in najbrž ostanejo pri svojem sklepa. Koiut za civilni zakon. Ogerska deputa-eija je Košutu izročila diplomo budimpefitanskega častnega občanstva. To priliko je ta stari revoluci-jonar porabil, da je proslavljal politiko sedanje ogerske vlade. On vidi v obveznem civilnem zakonu in rodbinskem pravu, ki se bode zgradilo na ta zakon, podlago bodočnosti. Zato se njemu ne zdi prav, da se opozicija v tem oziru dela vladi. Vsakdo je dolžan podpirati sedanjo vlado v njeni cerkveni politiki, naj že tako sodi kakor-koli o njej. Ko bi vlada imela kaj jasnega pogleda, bi sedaj morala izpoznati, da je na napačni poti, ko jo Košut hvali. Revizija ustave v Belgiji. Že cel mesec se vleče debata o reviziji ustave v belgijski zbornici in še sedaj ni nobenega konca. Brez podpore jednega dela opozicije vlada ne dobi dvotretjinske večine. Še manj je pa upanja, da bi bil vsprejet kak načrt opozicije, ker opozicija niti sama ni jedina. Ministerski predsednik je te dni izjavil, da vlada ne odstopi od svojega načrta in poživljal opozicijo, da se odloči. Ce večine vlada ne dobi, bode pa razpustila zbornico. Obe opozicijski stranki sta potem imeli dolgo posvetovanje, pa se nesta mogli sporazumeti. Delavci po mestih močno agitujejo za občno volilno pravieo. Vse pa kaže, da se revizija ustave tako hitro ne izvrši. Volitve na Bavarskem. V maju bodo volitve za deželni zbor na Bavarskem. Sedaj je v deželnem zboru bilo 78 liberalcev in 85 konservativcev, od katerih so pa trije ali štirje večkrat glasovali z liberalci. Liberalci se nadejajo, da pridobi nekaj mandatov, ker se med katoliško stranko, žal, kaže neka nejedinost. Tudi socijalni demokratje močno agitujejo, pa nemajo dosti upanja, ker se volitve vrše po volilnih možeh. Pa tudi protisemitje mislijo nastopiti pri letošnjih volitvah. Liberalne stranke pa pojdejo baje zjedinjene v volilni boj. Vsekako pride več novih mož v zbornico, če se tudi liberalcem nade morda ne izpolnijo. Upamo namreč, da se katoliki pred volitvijo še sporazumejo in pridejo složni na volišče. Kako jim je postopati, se lahko uč^ od liberalcev, ki so vedno složni, ako gre proti katoliškemu kandidatu, naj se sicer še tako prepirajo mej seboj. Dopolnilne volitve za francosko zbornico. V nedeljo je v Montolidieru bila dopolnilna volitev za francosko zbornico. Ta okraj je dolgo let bil v rokah konservativcev, pri zadnjih volitvah so ga pa jim vzeli republikanci. Republikanski poslanec tega okraja je pa nedavno umrl in bila je nova volitev. Ta volitev je bila zaradi tega pomenljiva, ker se je imelo pokazati, v koliko je vplival panamski škandal na mišljenje prebivalstva. Monar-histi so z gotovostjo že računali na zmago. Izid volitve je pa pokazal, da so so varali. Republikanec Lery je dobil 9064 glasov, njegov protikandidat pa le 5913. Izid te volitve za monarhiste nikakor nič dobrega ne obeta. Kakor se kaže, panamski škandal ni imel tolikšnega vpliva na politično mišljenje prebivalstva, kakor se je mislilo. Seveda iz jedne same volitve se še ne more sklepati na mišljenje cele dežele. Slovstvo. Krščanski detoljub — Angeljček. Za pirhe smo dobili 3. in 4. št. »Krščanskega d e t o 1 j u b a" s prilogo »Angeljček". —2e mnogokratno smo imeli priliko povdarjati veliko važnost »Katoliškega društva detoljubov", katero na svetlo daje take primerne knjižice za vzgojevalce kakor je »Krščanski detoljub" in za mladino pa »Angeljček". Tudi zadnji številki »Kršč. detoljuba" odlikujete se po raznovrstni in zanimivi vsebini, prav primerni in potrebni krščanskim starišem in drugim vzgojevalcem; »Angeljček" pa prinaša za mladino polno torbo poučnega, kratkočasnega, otrokom prikupnega berila. — Zeliti je torej, da krščauski detoljubi prav pridno sežejo po teh novih zvezkih, katere tako spretno in umno vrejuje profesor gosp. Anton Kržič. Poročilo O I. slov. kat. Shodu. Radostno pozdravljamo dovršeno poročilo o I. slov. kat. shodu, katero smo že prav željno pričakovali, ta je po tajniku pripravljalnega odbora lepo vrejeno vse, od prvega začetka pripravljavnega odbora do sloveanega ! banketa. Popisane so vse priprave za shod, njegov j slovesni začetek, vse obravnave rainih odsekov, vsi ' slavnostni govori do sklepa s kn. škof. blagoslovom. Zato je velikega pomena ta izvrstna knjiga, ker nam t jedni celoti pred oči stavi vse, kar je bilo le raztreseno po raznih časnikih popisano. Dobro doSIa je vsem, kateri so se vdeleževali tega zanimivega shoda, pa jim je že marsikaj ii spomina zginilo, ali tndi pri vseh obravnavah niso 'mogli biti pričajoči. Zdaj imajo v lepi obliki vse na enkrat pred očmi. Z veseljem je bodo pozdravili vsi drugi, ka-terjm je mar blagor našega naroda, pa se zavoljo neugodnih okoliščin niso mogli shoda vdeležiti. Omenjena knjiga jim bo to nadomestila, kolikor se to po črki zgoditi samore. Tu najde slehern soBtavIjene prava načela, trdna podlaga vsemu pravemu napredku, katerih nihče ne sme prezirati in ne more vreči, da hoče biti pravi katoličan, takaj so popisane vse potrebe našega naroda in navedena sredstva za pravo omiko, blagostan in napredek, bodi si v šolskih, verskih, socijalnih in drugih zadevah. Kratko, kakor je bilo v resolucijah vse temeljito premišljeno, kaj ugaja našemu vernemu ljudstvu, tako je vse to tukaj lepo in dobro vrejeno, da se to poročilo po pravici sme imenovati ,zlata knjiga" slovenskega naroda. Le Škoda, da se jih natisnilo le pičlo število, zato nemudoma seiite po nji, kateri jo želite. Prav srčno želimo, da jo ljudstvo veselo sprejme, pridno prebira, si njenih načel trdno poprime in oklene, pa jo po svojih okoliščinah tudi v življenje uvede, ali vsaj podpira. In to je, kar je zdaj čez vse potrebno, da v življenji obistinimo ta načela in sredstva, katera so tu priporočena. Kaj bo pomagala gola črka, ako ni zvršena, kaj beseda, ako ni djanja? V to svrho spet pozivljemo vse narodnjake iz vseh slovenskih pokrajin. Saj se je v ta namen že na shodu izvolila stalna komisija, ki se je 27. dec. že tudi organizirala. Ta komisija naj ne odklada dalje svoje naloge, nemudoma naj se loti delovanja, dokler je še kaj navdušenja med narodom; dokler je železo že gorko, naj ga o«1 leluje, da se vsaj najpo-trebniši izvrši, kar so resolucije povdarjale, in da lamore s takim plodom z dobro vestjo enkrat stopiti pred II. slov. kat. shod. — Zato še enkrat: na delo, nemudoma na važno, resno delot Bog bo pomagal in Breča junaška! —k. Cerkveni letopis. Rusija in katoličanstvo. Ni ga vernega, katoliškega Slovana, da ne bi želel iz celega srca, naj odrveuelo pravoslavje zopet se združi z vrelcem življenja za cerkev krščansko, naj ae zopet oklene vidnega glavarja, nadaljujočega Kristovo delovanje mej nami. Cesto nam govori pri tem sreč preburno, prenaglo; ne meni se za težave, za nepregledne ovire; željo svojo hoče imeti izpol-nivo, vzraja si upanje in marsikdo je tako že naprej prepričan, da ne bo dolgo, ko bo Vzhod uklonil se sv. Očetu, proseč ga blagoslova. Pot samih želja tu ne pomaga zjedinjenju in zdi se nam, da taki idejalno nadahneni preroki več škodujejo nego koristijo. Božja milost je neizerpl)iva in vanjo zaupajmo. Ne zaupajmo pa svojim sanjam, če nam jih je prav narekovala bratovska ljubezen. Pred vsem moramo trezno gledati vse sedanje razmere, v njihovem zgodovinskem razvoju jih moramo premotravati in si tako stvariti jasno sliko, kako iu kaj. Vzhod, Rusija — ali sprejme katoličanstvo in kdaj? Poljak, ki vročekrvno vse nezgode svoje domovine pripisuje Rusu, ne speznava možnosti; zdelo bi se skoraj, da je niti ne želi. Oficijelna zapadna Evropa pa gleda vse skozi politiška očala in sedaj se mora gledati v Rusiji in na Balkanu vse črno, kar ni pod gotovim vplivom. Časništvo ima pri tem sveto nalogo, da slika tako vse razmere, kakor se morajo — videti. Črno ozadje, črne barve, črn okvir — vse črno! Politika pozablja na vero; le v toliko se spušča v cerkvene stvari, v kolikor jej ! služi, Zato čujemo in beremo lahko povsod, kako zabiti bo pravoslavni popje, kako praznoverni, kako fanatični so; tudi o preganjanju katoličanov izvemo mnogo; vse to pa nam veudar še ne pojašnjuje, kako bi se popravile dogmatiške zmote vzhodnih cerkvi Nek.teri dobrodušni možie dobrega upanja pri vsem tem mislijo svoje in pričakujeje rešitve od ruskega carja, od vlade ruske. Drugi zopet drugače in Rusi sami uajrazliineje. Zanimiv je za naše vprašanje dogodek ii zadnjih dnij. Naši bralci vsaj po imenu poznajo učenega modroslovca ruskega Solovjeva, ki ves gori za združenje z Rimom in ki je v tem obziru izdal mnogo ruskih in francoskih del; znana jim je tudi blaga sodba p. Vannutellija o Rusiji; vlanski »Rim. Katolik" je pisal o tem v več številkah. Tudi rimski redovnik trdno upa, da se zjedini Rusija s papežem ii njemu te zdi to zjedinjenje jako lahko. O delih teh dveh učenjakov je napisala ledi Herbert, angleška katoliška pisateljica razpravo v »Bevievr of Revievv", koder dokazuje, da katoličanstvo v kratkem zavlada po Rusiji; trdi tudi vsa začudena, da o Rusiji mnogo mileje sodi Vannutelli, nego li Solovjev. Vzlasti navaja kot vzrok zjedinje-nju pogovor p. Vannutellija z g. Pobjedonoseevim, »oberprokurorjem" *) sv. sinoda. Kot mnenje gosp. Pobjedonosceva, razvidno iz njegovega pogovora s p. Vannutellijem, navaja, da »če bi zjedinjenje želela vlada, bi bilo jako lahko, ker je vse odvisno od vlade". K. P. Pobjedonoscev je nato pisal angleškemu listu jako zanimiv odgovor, kateremu to-le povzamemo: .Trditev, ki se navaja kot moja, je sama v sebi jako neverjetna. — Imeli bi vzrokov, da mislimo tako-le: p. Vannutelli, katerega spoštujem, ni popolnoma vešč francoščini, zato je slabo umeval moje besede, francoski govorjene, zapeljan morda po svoji strastni želji, da bi se cerkvi zjedinili. Toda še tega ni treba. Vannutellijevo knjigo imam sam; v svojem poročilu ne navaja niti jedne besedice, niti jednega mnenja, katero bi bil jaz izrazil, marveč le sam izraža tisto misel, katero je ledi Herbert pripisala meni, nadejam se samo po zmoti; ona je pri tem se dala voditi predsodku, razširjenemu mej rimskimi katoličani, kakor bi v Rusiji vsa vera bila odvisna od vlade in bi bila v njenih rokah. Nikdar nisem mogel izraziti mnenja, ki mi je pripisujejo, češ, da je vse odvisno od vlade. Jaz sem dejal patru Vannutelliju, da ruski narod nikdar ne privoli, da bi se podvrgel jarmu papeške oblasti; da nam je svoboda naše cerkve dražja, nego kar si bodi druzega na svetu; da da je naša vera nezdružljiva s samovoljno oblastjo Kristovega namestnika; da vse druge razlike v nauku, v obredih niso važne; a da bodo te razlike vselej nepremagljiv zadržek zjedinjenju, koder bi se morali odreči svoji duhovni svobodi. To sem res dejal v svojem razgovoru. Vera ruskega carja je ravno tista in nerazdeljiva z vero ruskega naroda; kar se pa tiče njegove volje gledč vere, — se on obnaša proti cerkvi kot sin k materi." Uprav te besede so tolažilne za na6. Nadejamo se, da cerkveno-pravna načela, ki se v njih izražajo, niso samo mnenje PobjedonoBeeva, marveč da se tudi v višjih duhovskih krogih priznavajo. Če jim je res najdražje na svetu — svoboda cerkve, potem so na pravi poti. Bogoslovska znanost in zgodovina jim bo dokazala, kje je mogoča svoboda cerkvena. Železni okovi bizantizma so cerkvi otrp-nenje in smrt. To skušajo Rusi sami, koder v naj-samovol.neje ustanovljenem zboru (sinodi) tudi la-jiki pod pokroviteljstvom in nadzorstvom carjevim vodijo vse cerkvene zadeve. V najgorji sužnosti je eerkev, koder jej ne vlada od Boga nespremenljivo postavljena oblast. Ta sužnost h krati z negotovostjo vere je povsod, koder ne — vlada namestnik Kristov. Samo, da si želijo svobodne cerkve, pa bodo spoznali to resnico. .Denj" navajajoč Pobjedonosceve besede, pravi: »Ta izjava je tako jasna in kategorična, da se takoj zavrnejo ljudje, če jih je še kaj takih na zapadu, kot je znani Strossmayer, ki mislijo da bo mogoče s krinko prijaznosti do našega carstva Rusijo zavleči v zjedinjenje z Rimom." Pristavlja pa te-le v resnici neumne besede, ki svedočijo, v koliko poznajo Rusi katoliške eerkev: .Kar je bilo v dobi florentinskega zjedinjenja nemogoče, na to je še manj misliti zdaj, ko ko se je v samem katoliškem svetu začelo razdruževanje in napori (pod imenom staro-katoličanstvo), da bi se osvobodili od duhovne rimske oblasti." — In vendar nikdar ni bilo več jedinosti v cerkvi, nego sedaj in več ljubezni, več spoštovanja, več globokega prepričanja o nadnaravni sili papeštva, nego v naših dneh. Podali smo svojim bralcem te novice, da iz njih posnamejo staro resnico. Ne poznajo nas. — Kdor pripomore, da Vzhod nas spozna in mi Vzhod, *) Najvišje eerkvene oblasti načelnik ima ofieijelno ta nemški naslov. Peter Veliki, ki je sinod ustanovil, je tu jasno sapustil dokaj, kje se je učil pojma cerkve. — Evo, nemško protestantstvo mu je bilo za učitelja. ta pripomore največ k zjedinjenju. Diplomatična pot pri takih razmerah Dikamor ne vede, še manj pa slepa želja brez temelja in brez dela. __Liga + 3. Udanostne izjave. Udanostna izjava občine Trzin: Slovenski kmet je bil vedno veren in udan svojim dušnim pastirjem, Še prav posebno pa svojemu višjemu pastirju. Tako tudi mi katoliški možje in kmetje povzdignemo svoj glas ter izrekamo Vaši prevzvišeni osebi kot svojemu knezoškofu svojo popolno udanost, katoliško zvestobo, sinovsko ljubezen ia neomejeno spoštovanje. Občina Trzin, 26. februvarija 1893. Jan. Kecelj, župan; Pr. Narobe, svetovalec; Janez Ložar, Val. Gradišek, And. Kecelj, Jos. Krul, Pran Kvas, Jurij Kmetič, Gregor Ložan, Josip Vehac, Andrej Cajhen, odborniki. Udanostna izjava županstva Črni Vrh nad Idrijo: Prepričani, da ste nam, Prevzvišeni, od svetega Duha postavljeni varuh svete cerkve, se radostnim srcem pridružujemo Vašim vernikom, kateri Vam vsled nasprotnih napadov pošiljajo svoje udanostne izjave. To pa storimo s toliko večjim veseljem, ker neustrašeno branite sveto vero in si na vso moč prizadevate, svojo čredo pripeljati do časnega in večnega blagra. Za Vaš pogum in Vašo zvestobo bodi Vam naša presrčna zahvala in zagotovilo naše udanosti. V Črnem Vrhu nad Idri|o dne 30. decembra 1892. Mat. Lampe, župan; Fran Rudolf, Tom. Gostiša, i Štef. Rudolf, svetovalci; Franc Habe, And. Mikuž, Jan. Poženel, Jur. Lampe, Jak. Čuk, Ant. Rupnik, Jos. Piro, Gašp. Rudolf, Jos. Majnik, Jer. Lampe, odborniki. Dnevne novice. V Ljubljani, 31. marca. (Udanostna izjava.) Iz Cola nad Vipavo: Naš občinski odbor je sklenil iu podpisal udanostno izjavo prevzvišenemu knezu in škofu ljubljanskemu. ! Slava! (Novomašniki) [presbiterjij iz 3. bogoslovnega leta v Ljubljani so doslej odločeni naslednji bogoslovci : K a s t e 1 e c Matija iz Podgrada, K o b 1 a r Josip iz Selc, Marčič Valentin iz Boh. Bistrice, Mlakar Anton iz Železnikov, N a d r a h Ignacij iz Zatičine, Pehar« Stanislaj iz Tržiča, Rihtar-š i č Ivan iz Selc. (O slovenskih šolah v Gorici) je ondotni mestni zastop je sklenil, protestujoč proti odredbi goriškega deželnega šolskega svčtar da ima mestna občina zasnovati in vzdrževati slovenske ljudske šole, — pri-ziv do ministerstva. Nadejamo se, da bode konci zmagala venderle opravičena želja goriških Slovencev ! (Vojaške vaje) imajo c. kr. pijonirji od 1. aprila do 15. sept. na Dravi pri Ptuju. (Novi koleki) se bodo izdali dne 1. junija. Imeli bodo drugačno barvo, kakor sedanji ter nosili letno številko 1893. (Nesreča.) Iz Selc se nam poroča: V Bovtu nad Sv. Lenartom sta poskušala oče s sinom razstreliti štor; ker pa se ni hotelo vžgati, sta šla blizu gledat; med tem pa poči ves strel trinajstletnemu dečku v obrat. Jedno oko je izgubljeno, tudi drugo je nekoliko poškodovano, in deček je ves opečen po obrazu. (Kranjska hranilnica) je za stradajoče na Kranjskem izročila deželni vladi 3000 gld., s pristavkom naj jih potrebi primerno razdeli. (Občinska volitev v Vipavi.) V Vipavi je bil za župana izvoljen: Anton Hrovatin, svetovalci pa so: I. Možd, I. Zvokeli, A. Perhavc, Fr. Rupnik, A. Kobal, Fr. Andlovič, M. Kobal, I. Premeri. (Zdravje v Ljubljani.) OJ 19. do 25. marca je bilo novorojencev 28, mrtvorojenca 2 in 15 jih je umrlo. Mej poslednjimi sta bila 2 tujca in 4 v zavodih. 1 je umrl za oslovskim kašljem, 3 za je-tiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 2 za želodčnim katarom, 3 za starostjo in 5 za raznimi boleznimi, Zbolel je 1 za legarjem in 1 za oslovskim kašljem. (Služba vodje na e. k. učiteljišču), s katero 1 je tudi združeno vodstvo ženske pripravnice je raz-' pisana. Zahteva se od prosilcev, da so vešči slovea- skega in nemškega jezika. Prošnje je vložiti do 30. aprila pri e. k. dež. šolskem svetu v Ljubljani. (I* Celovea.) Znano je, da so pri zadnji obč. volitvi v Orni zmagali Slovenci v II. in III. vol. razredu. Nasprotniki so »oper volitev vložili priziv, kateri pa je c. kr. vlada zavrgla ter potrdila volitev. — Na smrt odsodilo je tukajšnje porotno sodišče nekega Forsterja, ker je navadil ženo, da je zavdala svojemu možu. — Koroški „bauerbuud" ima drugo nedeljo po Velikiuoči, dne 16. aprila shod („bauemtagu) v Pliberku. — Celovški Slovenci bodo se od zdaj naprej shajali zopet vsako sredo ob '/i® uri zvečer v gostilnici hotela „Sandwirtb", kjer imajo svojo klubovo sobo. (Okraden kolesar.) V torek je bil od graškega sodišča obsojen na štiri mesece zapora 22letni Anton Barbič iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, bivši trgovinski pomočnik, radi tatvine. Barbič je namreč 18.,i yuoor 8e , . , , , , ~ , . . , ., . brotmkora za nnh blagodušue darove, posebno sept. minulega leta vkral v Gradci zobozdravniku f dr. Herm. Mullerju bicikel v ceni 200 gold. iz za- ! prtega stanovanja. j (Iznajdba.) Mnogo se zadnji čas piše o tem, da je j neki Dowe v Manheimu zuašel sukno, katerega ne i predere nobena krogla. Omenjajoč tega poročila, j pravi .Slov. Gospodar" : Enako iznajdbo pa je že ) sroje dni neki mož ponujal generalu Wellingtonu. j Le-ta pa mu /eli, naj si sam obleče tako suknjo, I češ, da se poskusi na njem, koliko je vredua iznajdba. J Ko pokliče general na to dva vojaka ter jima reče, naj si nabijeto puški, ni pa več duha ne sluha o »srečnem iznajdniku". — Najbrže da jo bo Dowe j tudi popihal, ako bodo na ujem hoteli poskusiti, ! koliko da velja njegova iznajdba. boru, 3 gld.; g. Ivan Supan, posestnik v Mariboru, l gld.; g. dr. F. D o m i n k u š , odvetnik v Mariboru, 5 gld.; g. France Holasek, trgovec v Mariboru, 1 gld.; g. Goričnik, c. kr. fl-naučni svetovalec, 1 gld.; g. Alojzij Rakovec, železnični uradnik, 1 gld.; gosp Josip Perko, železnični uradnik. 1 gld.; g. dr. Josip Pajek, profesor v Mariboru. 3 gld.; g. Iv. Koprivnik, profesor v Mariboru, 1 gld.; gospod Silvester F o n t a u a ; trgovec v Mariboru, 1 gld.; gospod Henrik S c b r * i n e r, ravnatelj v Mar., 3 gld.j g. dr. P i p u S , koncipijent v Mariboru, 1 gld.; g. Janko Košan, e. kr. prof. v Mariboru, 1 gld.; vč. g. Al. Zver, duhovnik v Mariboru, 1 gld.; g. V. K o n i g . lekarničar v Mariboru, 2 gld., gospod Makso Morič, trgovec v Mariboru, 1 gld.; g. dr. Fr. Radaj, notar v Mariboru, 1 gld.; g. Bern. Jentl, prokurist v Mariboru, 2 gld.; gospod Fr. Kočevar. trgovec v Mariboru, 2 gld.; g. Fr. Dolenec, trgovec v Mariboru, 2 gld. — Odbor se presrčno in spoštljivo zahvaljuje vsem do- pa o. dr. J o s. S t a r £ t u in slavni posojilnici mariborski za njih visoka prispevka (po 50 gld.). kakor tudi državnemu poslancu in odličnemu rodoljubu. g. Viljemu Pfeiferju, ki je hlagovojil, darove za društvo nabirati. Bog plati stotero ! Telegrami. Dunaj, 30. marca. ;,Fremdenblatt" oporeka poročilu italijanskih in angleških listov, po katerih bi se bila vršila pogajanja z Vatikanom zastran potovanja nadvojvode Albrehta k srebrni poroki italijanske kraljeve dvojice. Nadvojvoda pojde v Rim samo za to, da se udeleži rodbinske slavnosti pri- Vabilo na naročbo._ S !. aprilom pričenja se nova naroČba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto Pol leta 12 gld. 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 8 gld. četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". (Kolumbova svetovna razstava v Čikagi.) Za j jateljske in sorodne rodbine kot zastopnik ljudsko varnost bode izvrstno oskrbljeno na razstavi. , cesarjev jn sorodnik. Nikakor se ne name-Razstavni ravnatelji so namreč sklenili, da bo vsako » rava s tem potovanjem združiti obiska v Va-ameriško mesto, katero šteje nad 25 000 prebival- I tikanu. cev, v C kago poslalo dva skrivna stražnika, kate- j _ ^ . , rim ravnateljstvo k navadni plači dodi še mesečnih i Levov> 30- mai'ca" 0kraJno gorstvo 50 dolarjev. Pa tudi iz Evrope bodo zahtevali skrivne stražnike. Zvezna vlada je takoj sklenila zvezo z inozemstvom. Nemčija in Italija ste se ž« oglasili, da ste pripravljeni, spolniti to željo. — Iz Aten bodo na razstavo poslali vlite midele vseh starih umetnin, katere se v tem mestu nahajajo. — Zbor železničnih delavcev vseh 27 železnic katere se v Cikagi stekajo, pa je sklenil zahtevati povišanje plače. Ako se lim prošnja n-« usliši, bodo štrajkali, in Amerikanci si bolo morali iz Evrope naročiti starih poštn h v6z. če pm ueš-pot na razstavo ne bode ugajala. Društva. — (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Duuaju) so došli ti-le darovi: G. dr. Josip S t a r č , c. kr. finančne oroknrature pristav v L ubijani. 50 gld.; s l a v u * posojilnica v C ■ u o m I j u 5 gld.; gosp. dr. F r. C e 1 e s t i n , profesor v Zagrebu, 5 gld.; go spod grof Alfred Coronini, držami poslanec, 10 gld. ; g. pl. A. G 1 o b o č n i k , državni poslanec, 5 gld.; vf. g. K. K lun, državni poslanec, 5 gld.; g. V i I j. P f e i f e r, državni poslanec 5 gld.; gospod dr. Anton Gregorčič, državni posl., 5 gld.; g. France Povše, državni poslanec, 5 gld.; g. F r. Robič, državni poslanec, 5 gld.; vč. g. dr. L. Gregorec. drž. poslanec. 5 gld.; Slov. posojilnica v Mariboru 50 gld.; g. Pavel Simon v Mariiioru lgld.; vč. gospod dr. Luka Senjak, voj. duhovnik v Mariboru, 1 gld.; g. Jož. R a p o c , posestnik v Mariboru, 1 gld.; gosp. dr. B e z i a k , profesor v Mariboru, 1 gld.: g. Ivan Pole. potovalni učitelj v Mariboru 1 gld.; g. Au«enek, privatni uradnik v Mariboru, 50 kr.; g. M. J. Nerat, nadučitelj v Mariboru, 1 gld.; g. dr Terč. zdravnik v Mari- 30. marca. v Borszczowu brzojavlja danes, da v Zaluczu ni nikdo več zbolel za kolero. Pariz, 30. marca. Zbornica je odklonila skoro vsa povišanja, katera je sklenil senat pri raznih budgetnih poglavjih, in zavrgla z 247 proti 242 glasom vladni predlog, da se reforma davka od pijač loči od budgeta. Vsled tega je vlada dala ostavko. V večerni seji predložil je Tirard dvamesečni budgetni provizorij. Zbornica je sklenila začasni budget dovoliti le za jeden mesec, ravno tako tudi senat. Senat ima sejo v soboto, zbornica pa v torek. Pariz, 31. marca. Govori se, da se naroči, novo ministerstvo sestaviti Burdeau-u ali Devellu. Carnot se danes začne dogovarjati zastran sestave nove vlade. Peterburg, 30. marca. Državnemu svetu predložil se je načrt zakona zastran odgovornosti tovarnarjev za poškodbe in smrt delavcev pri nezgodah. London, 30. marca. Sir Edmond Mon-son je mesto Pageta imenovan veleposlanikom na Dunaju. Vremensko sporočilo. Umrli so: 29. marca. Marjeta Sušnik, čevljarjeva hči, 2M, leta, Streliške ulice 11, škarlatiea. V bolnišn ici: 27. marca. Anton Tavčar, gostač, 70 let, srčna hiba. Tu J ci. 29. marca Pri Maliču: pl. Glaser; Valenta, kemik ; Schreyer, Lemberger, Smeipidel, Bauer, trgovci; P^ckler, Priegl, Bauer, Klein, Schnaderbeck, potovalei, z Dunaja. — Eckhoff, knjigo-tržee, s Poznanjskega. — Berlaj, okrajni šolski nadzornik, in Gaberšek s Krškega. —Wolaegger in Obergfoll, profesorja, iz Kočevja. — Pokom, gimn. učitelj iz Maribora. — pl. Vest, poročnik mornarice, iz Pulja — Bramer, vinotržec, iz Varaž-dina. — Posma s soprogo, in dr. Burger iz Trsta. — Romauch iz Ljubljane. Pri Thuma, okr. šolski nadzornik, iz Postojine. — Pinter, doktorjeva soproga, iz Kamnika. — Obervvalder iz Domžal. — Neuman z Reke. — Moline, zasebnik, iz Tržiča. — Bertoni iz Vidna. — dr. Baumgartner; Mlakar, profesor; Abeles, Plessner, Schmidt, trgovci, z Dunaja. — Globočnik, potovalee, iz Kranja. — pl. Reiohenberg iz Beiolina. — Culleman, trgovec; Meesse, višji nadzornik; Falnbigl, pol Kovni zdravnik, iz Trsta. — Pretner, nadporočnik, iz Gradca. Pri Juinem kolodvoru: dr. Kathrein, prefesor, s soprogo, iz InoiuoBta. — Griindl s sinom iz Pasava. — Khon, inedicinec, iz Beljaka. . Pri avstrijskem caru: Lenorer, potovalec, z Dunaja. Razpela stoječa in viseča v vseh velikostih, s podobami in kipi najfinejše iz pripravni za kapelloe in kropllčki lesa izrezljani so posebno 180 4-3 a Q Cas Stanje Veter Vreme 1 Mokrine ! na 24 ur v ! mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju ~7. c IJStl 736 2 o-o~ ~s]7 svili. jasno 30 2. u. pop. 733 9 140 [si jugzap. del. oblač. 000 U a. iveč. 7339 5 8 n n Srednja tewp.r»twra 6 6''. za 02 pod normitlom darila o veliki noči, božiči, rojstnih dneh in godoflh. Prodaja jih po cent F. Stampfel v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhnlle). Največja zaloga šivalnih strojev JAN. JAX, LJrBLJAHA^ Dunajska oesta 13. Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. Zamenjuje stare stroje. Poprave vr§6 se točno, trajno. 5b6 In ceno. 3u—18 I> u n a j 8 k a borza. Dni 30. maroa. Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld...... . London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ....... Nemških mark 100..... 98 gld. 84 kr. 98 117 96 990 356 121 9 5 59 75 35 75 75 35 66 75 42'/, Dni 30. maroa. Ogerska zlata renta 4