DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo in soboto Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih'oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objaiv popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 14.	Sob 3ta, 18. februarja 1933.	Leto Vlil.
Program faSizma je edinole nasilje.
Kancler Hitler brez programa.
Kancler Hitler je dvakrat govoril za široko javnost. Prvič svoj pro-gramatični govor, drugič v petek, dne 10. t. mi.
Njegov petkov govor je bil de-magoško proračuna n na čutnost šovinistov, ni pa vseboval niti ene resne teze.
Predvsem je pokazal Nemčijo kot razvalino, ki so jo iz nje napravili marksisti, čeprav je predsednik Nemčije že osem' let feldmaršal Hindenburg, in so vodili nemško politiko Rathenau, Stresemann in Ebert, ki so tudi v mednarodnem svetu veljali kot dobri politiki. Sodelovali so tudi nemški nacionalci, s katerimi sedi sedaj Hitler v vlarli. Obsodil je torej Hitler vse dosedanje politično delovanje v Nemčiji ter bruhal žveplo in ogenj na marksiste iti vse politične stranke, ki so po vojni kjerkoli politično sodelovale. Netil je s svojim: govorom najogab-uejše sovraštvo do vsega, kar je bito in do vseh političnih strank in oseb, ki se politično uveljavljajo.
Večina nemškega naroda se je naučila ceniti demokracijo in republiko. Ali vse to je Hitler opljuval. Bedaki so torej bili vsi, ki so drugače mislili, kakor Hitler.
Proti koncu govora pa se je Hitler ustrašil sami svojih besed. Opazil je svojo nespretnost ter ob-Ijuboval, da bo sprijaznil vse sovražne tabore, razne stranke ter odpravil vse razrede. Vsega tega pa ne bo opravil z oznanjevanjem, sovraštva, s terorjem, marveč bo pomirjen j e samo otežkočaL
Glavna napaka njegovega govora Pa obstoja v tem, da se niti z bese-ni dotaknil kakega programa sY°ie politike. Nobenega problema m Povedal gospod kancler, nobenega ali akcije, niti teorije ni raz-vn, ako in kaj namerava storiti za nemški narod.
Zato so Hitlerjeve demagoške Traze samo nrazne besede, ki ne morejo zadovoljiti nemških volilcev, ker ti zahtevaj o praktično delova-nje. Kruha* dela jn politične svobo-de potrebuje nemški narod.
Hitler pa tega ne miore razumeti.
Hitler zahteva vrnitev PO|j. skega koridorja In kolonij.
Hitler je dovolil angleškemu oberstu Ethertonu razgovor, ki so ga priobčili angleški, ameriški in francoski listi. Med drugim pravi Hitler, da Nemčija ne bo odnehala, dokler ne doseže enakopravnosti v orožju. Ali naj se Francija razoroži, kakor se je morala Nemčija, ali pa se bo Nemčija oborožila, kakor je oborožena Francija. Takoj po končani vojni je še bilo mogoče delati razlike med zmagovalci in premaganci, ali na tej podlagi vstvarjati svetovni politični in gospodarski red, je nesmiselno. Dalje je izjavil,
bo Nemčija v prvi vrsti zahtevajo vrnitev poljskega koridorja, ne loni)Da tudi pozabila na vrnitev ko-
Zborovanje gladnih,
Nad 4000 glava mnoiica protestira v Zagorju.
Japonska je nepopustljiva. Ja-
ponsKa vlada odgovarja na sklep odbora devetnajsterice, da more biti priznanje neodvisnosti Mandžur-ske edina garancija miirui na Dalj-njem vzhodu. Japonska je pripravljena razpravljati o vsemi drugem, samo o tem vprašanju ne.
Zagorje je sledilo Trbovljam. Samo, da je to storilo odločnejše, z mobilizacijo ogromne mase gladnih.
Že dalje časa se govori, da namerava Trboveljska družba vsled pomanjkanja naročil za nedoločen čas ustaviti rudnik v Zagorju. Ta vest ni samo globoko pretresla prizadeto delavstvo, temveč tudi vse pridobitne kroge, obrtnike in ostalo prebivalstvo Zagorja in okolice. Že sedaj je beda med tukajšnjimi delavstvom in prebivalstvom! naravnost obupna, a če bi ustavili rudnik, potem pomeni to za Zagorsko kotlino naravnost katastrofo.
Da se ta nesreča odvrne, se je v Zagorju dne 13. t. mi. obdržalo skupno zborovanje vsega prebivalstva, katerega namen je bi!, predvsem opozoriti merodajne kroge na katastrofalne posledice, ki se že kažejo, če se gospodarska politika vladnih krogov ne spremeni tako, da se v tem slučaju ne bodo favorizirali pri nabavah premoga drž. železnicam samo državni rudniki naprami privatnim, pri čemer občutijo zle posledice tega zapostavljanja predvsem rudarji v Sloveniji.'
Točno ob pol 3. uri popoldne sO se zaprle vse trgovine, obrtne delavnice in drugi javni lokali v znak solidarnosti za skupni interes. Zagorje in okolica je izgledalo kakor eno samo veliko mravljišče; vse prebivalstvo se je valilo na obsežen prostor pred rudniško restavracijo na Toplicah. Impozanten je bil pogled na to pisano množico. Tu je stal obrtnik, trgovec, uradnik poleg delavca in njegove žene, da kot posameznik manifestira skupno za interes celote in za živi jenski obstoj posameznika v tej celoti.
Predsedstvo shoda je vodi! s. A. Krautberger, načelnik lokalnega odbora II. skupine za rudnik Zagorje, kateri je točno ob 3. uri otvoril zborovanje ter podal besedo s. M. Čo-ba!u..
Sodr. Čobal, čeprav visoko v letih, je z močnimi glasomi v markantnih besedah orisal vso bedo, ki je zavladala vsled vsesplošne svetovne krize med tukajšnjimi delavstvomi in
prebivalstvom, ki bi bila pa lahko veliko manjša, če bi se pri nas vodila pravilna gospodarska politika. Ostro je kritiziral krivce in jih pozival, da popravijo to, kar so zagrešili, zakaj vedo naj, da živli ljudje ne bodo šli brez odpora v zemljo.
Za njim je poročal s. J. Golmajer, uradnik Delavske zbornice o uspehih delegacije, ki je bila tozadevno poslana v Beograd. Tudi njegovemu govoru so zborovalci pazno sledili.
Nato so še govorili razni govorniki in tudi narodni poslanec g. Mravlje, ki je obljubil, da bo storil vse, da dobi Trboveljska več naročil. Za II. skupino je govoril še s. F. Šober, nakar je s. J. Arh ob koncu zaključnega govora predlagal brzojavko na vlado sledeče vsebine:
Predsedstvu kr. vlade!
Rudarsko delavstvo. nameščenci, obrtništvo in ostalo prebivalstvo občine Zagorje in okolice, zbrano na javnem protestnem, zborovanju v Zagorju dne 13. februarja odločno protestira proti sedanjemu načinu zapostavljanja privatnih rudnikov naprami državnim pri nabavah premoga državnim železnicami.
Zahteva odločno, da se te nabave v bodoče dele po ključu iz leta 1929.
Dosedanji način postopanja, ki splošno škoduje gospodarstvu Dravske banovine, je predvsem zadel tukajšnje prebivalstvo, ki je vsled tega prišlo v skrajno bedo in obup, čemur bo sledila katastrofa, če se to stanje ne izboljša.
Ta brzojavka je bila soglasno sprejeta in podprta z mogočnimi vzkliki: Hočemo dela! HočemO kruha zase in za naše družine! Dela in kruha! Nič več obljub! Nato so se zborovalci po zaključku shoda mirno razšli.
Hripa na gorenjem Štajerskem se silno naglo širi. Tudi ta bolezen se loteva predvsem ljudi, ki žive v bedi.
—	Na Dunaju bolezen že pojenjava.
Delavski nemiri v Rumuniji.
Spopad železniških delavcev z vojaštvom v Bukarešti.
Podobno kakor v Clujui je prišlo nemirov železniških: delavcev tudi v delavnicah državnih železnic v Bukarešti.
Delavci, 4000 po številu, so se 15. t. mi. zabarikadirali v delavnicah, katere je obkolilo vojaštvo. Ko je sva-nulo jutro, je prišlo do streljanja med obleganci in oblegovalci. Delavci so na strele vojaštva odgovarjali s streli iz revolverjev, dokler jimi ni pošla municija.
Nato šele je vojaštvo lahko vdrlo v delavnice in pregnalo delavstvo.
V	boju med vojaštvom in delavci .je bilo 16 delavcev hudo ranjenih in
3	ubiti, od vojakov pa je 12 hudo ranjenih in eden ubit.
Ti spopadi delavcev z oboroženo silo so posledica ukinitve političnih svoboščin in proglasitve izjemnega stanja v raznih delih države.
„VorwSrts“ zopet prepovedan.
Soc. dem. »Vorvvarts« je Hitlerjeva vlada na podlagi Hindenburgove odredbe z dne 4. februarja 1933 zopet prepovedala do 22. februarja t. I.
Prepoved je bila izdana zaradi članka »Za resnico«, ki je izšel dne 14. t. m. v jutranji številki.
Potrpežljivost je lepa čednost, toda, kadar gre za resnico, jo je kmalu konec.
Grupiranje fašlstilne reakcije.
Mussolini taji tajni dogovor.
Mussolini je izjavil na seji vlade, da ni med Nemčijo, Italijo in Ogrsko nikakršne tajne zveze. — Mussolini ima sicer prav, ali zveze imajo reakcionarni elementi teh držav in skušajo tako zvezo — ustvariti. Ofi-cielne zveze morda ni, a radi bi jo imeli.
Iz novega volilnega zakona za narodno
skupščino.
Novi volilni zakon je bil sprejet v narodni skupščini. Izvršile so se nekatere izpremembe. Po novem volilnem redu je dopuščenih več kandidatur pod zadnjič omenjenimi pogoji. Opozicionalne liste se bodo vpoštevale samo, če dosežejo 50.000 glasov. Zbrati pa morajo zadosti podpisov in kandidirati v okrajih, kakor smo zadnjič navedli.
Določba glede števila poslancev se glasi v novi stilizaciji, da volijo: mesto Beograd z Zemunom in Pančevom 5 poslancev, posamezne banovine pa: dravska 29, savska 75, vrbaska 25, primorska 24, drinska 39, zetska 33, dunavska 52, moravska 41, vardarska 45. Število teh mandatov se razdeli tako, da pride na vsak administrativni srez po eden poslanec, za sreze Ljubljana okolica, Maribor levi breg. Osijek, Belovar, Split in Mostar pa po dva; mesta, ki so sedež banovine, in mesta, ki imajo nad 100.000 prebivalcev volijo sama za sebe po enega poslanca, le Zagreb voli štiri, Ljubljana in Sarajevo pa po dva, Banjaluka, Split, Cetinje, Novi Sad, Niš in Skoplje po 1 mandat. To so banovinski sedeži.
Banovine se razdele na volilna okrožja. Dravska banovina ima dve okrožji. Prvo obsega Celje, Dol. Lendava, Gornji grad, Konjice, Ljutomer, Maribor levi in Maribor desni breg. Murska Sobota, Prevalje, Ptuj, Slovenjgradeci, Šmarje pri Jelšah, Brežice in Laško ter ima 15 mandatov. Drugo volilno okrožje obsega upravne sreze Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško. Litija, Logatec, Ljubljana-okolica, Novo mesto, Radovljica, Metlika in mesto Ljubljana ter ima skupno 14 mandatov.
Savska banovina je razdeljena na 7, vrbaska na 2, primorska na 2, drinska na 4, zetska na 4, dunavska na 5. moravska na 4, vardarska na
4	volilna okrožja.
Poleg tega se voli še toliko narodnih poslancev, kolikor je nosilcev državnih list, ki so dobili nad 50.000 glasov.
O drugih važnejših določbah smo že poročali. Senat, ki je pričel dne 14. t. m. zasedati, utegne zakon sprejeti v neizpremenjeni obliki.
NaCrt obilnskega zakona « narodni skupSClnl.
Tozadevni odsek je predložil narodni skupščini izdelani in revidirani načrt zakona o občinah. Po tem, načrtu morajo imeti občine vsaj 3000 prebivalcev. Tudi število odbornikov je bilo zvišano in jih sme biti največ 36. Pogodbe z nameščenci občin so obvezne in vezane s pokojnino. Proračune občin, če občinske doklade ne presegajo 200 odst., odobrava ban, a ne ministrstvo financ Proračune z dokladami do 50 odstotkov lahko odobravajo srezki načelniki s pooblastilom bana. Dosedanjim občinskim nameščencem se po novem zakonu vpoštevajo pridobljene pravice. Volitve v občinske uprave bodo na tri leta. Najmočnejša kandidatna lista dobi dve tretjini mandatov. Ena tretjina se razdeli proporčno. Glasovanje bo javno.
Ali sl 2e poravnal narol-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Proratun dravske banovine 1933/34
Te dni se banovinski svet posvetuje .o proračunu 1933/34 dravske banovine. Letošnji proračun je manjši za 16,462.752 Din kakor lanski.
Glavne postavke izdatkov in dohodkov so naslednje:
Izdatki
Splošni oddelek in glavna pisarna upravni oddelek kmetijski oddelek prosvetni oddelek tehnični oddelek
oddel. za soc. pol. in nar. zdravje finančni oddelek
oddel. za trgov,, obrt in industrijo komisija za agrarne operacije rezervni kredit
6,788.314
534.860
8,875.660
5,150.486
39,153.787
16,342.705
14,221.797
2,215.530
739.943
1,466.101
95,489.183
Skupaj
Dohodki (kritje)
Banovinske doklade	40,000.000
trošarine	19,050.000
banovinske takse in davščine	9,250.000
prispevek avtobusnih podjetij	350.000
razni dohodki	9,839.183
držav, dotacija in banov, trošarina 17,000.000
95,489.183
Skupaj
Iz proračuna je razvidno, kako so davščine v glavnem razdeljene. Seveda so bili ob znižanju proračuna črtani tudi zneski za važne panoge banovinskega gospodarstva.
iz debate v banovinskem svetu.
Na seji banovinskega sveta sta se oglasila tudi banovinska svetnika gg. Birolla in dr. Roš. ki sta oba apelirala ma Beograd, da naj kaj ukrene, da se omili katastrofa, ki zadeva delavstvo. K besedi se je oglasil tudi celjski župan g. dr. Goričar, ki je rekel, da naša industrija takoj zakriči, ko pride v stisko in pusti trpeti delavstvo, pa se obrača na državo. Trboveljska družba ie delala sijajne milijonske dobičke, ki so vsi šli v inozemstvo, ni pa pomagala državi s svojimii dobički. Sedaj pa družba kriči boli kakor delavstvo. Vlada naj pritisne na družbo, da se ne bo igrala z delavstvom in zahteva, da ne bo smela prenehati z delom. — (To je resnica, družba je i pobasala ogromne dobičke im valorizirala podjetje večkratno do visoke vrednosti z dividendami in investicijami. Sedaj pa igra z rejenim mošnjičkom — berača.)
Roosevelta je hotel ustreliti. V
Miami je bil dne 15. t. m. izvršen atentat. Novi predsednik Roosevelt je dospel v pristanišče Miama. Spremljal ga je čikaški župan. Anton Čerinak. Roosevelt je govoril množici izvavtomobila, na stopnicah je pa stal Čermak. Bliskoma je potegnil italijanski zidar Zingara revolver in šestkrat ustrelil. Smrtno nevarno je atentator obstrelil Čermaka, ni pa za-def predsednika Zedinjenih: držav. — Atentator je povedal, da je sodeloval že pri atentatih na Viktorja Emanuela in potem pobegnil v Amieriko. Atentator je izjavil, da rmt je žal, da je ubil nedolžnega človeka namesto Roosevelta.
Nalrti 1
Socijalni demokrati so razkrili hlrtenberško tihotapstvo orožja, strijski kancler je tajil. — Afera sam člen v verigi načrtov.
Av-
Avstrijski socijalni demokrati so v svojem, časopisju in parlamentu razkrinkali in dokazali, kako se tihotapi vojno orožje v Avstrijo in na Madžarsko. Povedali so tudi, da se z orožjem podpira tudi emigrante, ki v Jugoslaviji prirejajo razne akcije. Orožje se je uvažalo in prevažalo že več časa in ni verjetno, da bi o tem početju ničesar ne vedele oblasti in morda tudi mednarodni interesenti, zakaj, preveč je znano, kako se s podkupninami zakrivajo in prikrivajo taka zločinska dejanja. Tu gre za dobro organizirano oboroževalno akcijo, ki ima namen pomagati reakciji do politične zmage. Hirtenberška afera je le en dokaz iz Avstrije, iz katerega je razvidno, da ima reakcija namen izvojevati politično rnioč povsod, kjer je demokracija, kjer ima kaj političnega vpliva delavstvo in kjer je kaj s oci j a In opol i t.ičn ega smisla. Naravno je, da se ta borba koncentrira najbolj v srednjeevropskih državah, obenem pa tudi v Nemčiji, na Poljskem, ker je tu duh napredka deloma že v razvoju, deloma' pa na pohodu.
Motili bi se pa, če bi mislili, da je hirtenberška afera edina in najvažnejša. Prav tako važni so dogodki v Nemčiji, na Poljskem ali na Madžarskem. Tudi po teh1 državah se vrši ofenziva v nič manj: ostudni obliki. In vsa ta reakcionarna fronta, lahko rečemo, v vsej srednji in vzhodni Evropi, je dobivala prve impulze iz Italije, danes pa ima v Italiji svojega zagovornika in nosilca ideje. Razni obiski, konference in in-strukcije vse to potrjujejo. V ta namen hočejo tudi oblasti v teh deželah preprečiti, da bi delavstvo organiziralo svoje obrambne čete proti reakciji.
V	nekaterih listih trdijo, da je vsa akcija delo Italije in Vatikana. To deloma odgovarja resnici. Italija je ideal reakcionarcev, Vatikan pa z reakcijo soglaša in ga reakcionarna gibanja po vseh državah vabijo k sodelovanju in moralni podpori. In Vatikan1? Kaj naj bi mu bilo ljubše, kakor če absolutno zavlada povsod fevdalistični kapitalizem, in bankar-stvo, ki je »najboljši gospodarski red« na svetu. Ne milijoni gladuih, nezaposlenih, ampak kapitalisti morajo biti gospodarji, da bo imel Vatikan več političnega vpliva. »Krščanski« družabni red pa bo skrbel z usmiljenim.-srcem' za človeštvo — kakor danes.
Vse te dogodke moramo torej opazovati in premotriti s splošnega vidika, zakaj iz njih, lahko posnamemo, da se kapitalistična reakcija bori na različne načine proti svobodi in proti delavstvu, toda namen je povsod eden in isti. Posamezni dogodki, ne resnični, ne pretirani nas ne smejo motiti, da bi se ogrevali za to ali ono kapitalistično solucijo. Ničesar nima-
mo tam iskati. Odklanjati in pobijati moramo vse načrte reakcije, kar storimo najbolje s temi, da hodimo svojo smotreno pot, vodimo svojo delavsko socijalistično politiko. Kos grozoviti reakciji, ki preti nesrečni srednji Evropi, morejo biti le strnjene delavske vrste s svojim, prav svojim socialističnim programom.
Ne strašimo se reakcije! Teror, izdajstvo, zlato, vse to ni tako močno kakor je solidarnost delavstva in njega — delovna sila.
Avstrijski podkancler za zvezo s socialnimi demokrati.
Podkancler Winkler je bil v nedeljo v Gradcu na strankinem zboru štajerske kmetiške zveze, kjer je izjavil, da pogajanja z velenemci za vstop v vlado ne bodo uspela, ter zagovarjal koalicijo s socialnimi demokrati.
Treba je krščanskosocijainim podvoditeljem povedati, da pretirano sovraštvo do socialnih demokratov ni na mestu. Kmečko ljudstvo se ne sme izročiti nekdanjim gorenjim plastem, marveč mora sodelovati z narodom.
Doma in po svetu.
Kaj pravijo inženerji k nezaposlenosti. V nedeljo se je vršila v Zagrebu skupščina inženjerske zbornice. Predsednik ing. Balley je postavil v glavnem tri teze, ki naj v pogledu nezaposlenosti pridejo v poštev. Najprej je treba študirati, kako se zaposli čim več delovne sile; preiskati je treba, če ne bi kazalo za nekaj časa eliminirati stroje iz gradbene stroke, ne da bi nastala škoda. (Kaj pa skrajšanje delovnega časa? Stroje odpravljati! To je pa res moderna ideja! Op. ur.) Dalje bi bilo potreba posvetiti pažnjo hidrotehnični zakonodaji in zadružništvu na tem polju; inženerji bi te zadruge organizirali in vodili. Mobilizirati bi bilo delovno silo potom vojaško discipliniranih skupin pod strokovnim vodstvom inženerjev v svrho izvrševanja splošnih javnih del v njih! ožjem področju. Nedvomno je izhod iz krize mogoč samo potom dela. Končno je rekel gospod predsednik, da je naša dežela po bogu: tako obdarovana z naravnimi zakladi, da nam postane »Lepa naša domovina«. — Govornik je žel odobravanje im je bil z.opet izvoljen za predsednika. In vendar kriza ni tako enostavno vprašanje. Kriza je odvisna od' špekulativnega in izkoriščevalnega gospodarstva, od racionalizacije in teh-nizacije, ki je produkt razvoja — človeškega dela in bi moralo biti človeštvu v prid; kriza je mnogo odvisna od prenizkih plač in predolgega delovnega časa itd. Ali so gospodje inženerji kaj govorili o teh vprašanjih, poročilo ne pove.
Kaj pravi poslanec Alojzij Pavlič.
V	narodni skupščini je govoril tudi poslanec Pavlič in kritiziral načrt zakona. Rekel je, da ima v Sloveniji 15 odstotkov volilcev Pucelj, 5 odstotkov pa Kramer. Tako poroča zagrebški »Jutarnji list«.
Osemdesetletnica rojstva matere pisatelja in pesnika Otona Župančiča. Dne 7. februarja t. I. je slavila mati pesnika Otona Župančiča osemdesetletnico rojstva. Mati Ana Župančičeva je imela tri otroke, dva sina in eno hčer. Najstarejši je Oton.
Cene kruhu so znižali peki v Subotici. Beli kruh velja sedaj Din 4.— (fini), navadni beli 3.50, polbeli 3.—,
rženi 3.50, s koruzno moko mešani 2.50 Din. Pravijo, da lahko prodajajo kruh po tej ceni, ker se je cena moki znižala. — Zagrebška banska uprava je pa pristala na zvišanje cen v Zagrebu.
Tihotapstvo orožja iz Italije na Madžarsko. Tajenje vlad v Rimu, Budimpešti in na Dunaju, da so vesti o tihotapljenju orožja neresnične, zavrača list »Eho de Pariš« prav odločno. Italija je poslala Madžarski (čez Avstrijo) 12 lovskih aparatov, 20 izvidniških in bombnih letal. Ti so že na Madžarskem. Druga partija obsega 48 velikih vojnih letal. List pa bo še objavil nove afere, ki imajo vse svoj izvor v Budimpešti, Rimu in na Dunaju. — Če so vse te trditve resnične, kar najbrže bo, potem lahiko vidimo, koliko smemo verovati raznim dementijem ali preklicem diplomacije.
Eksplozija v Trstu. V čistilnici olja pod Skednjem v Trstu je ob dveh popoldne dne 15. t. m. nastala eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 7 oseb in 4 težko ranjene. Razstrelila se je železna steklenica s kisikom. Eksplozija je bila strahovita in je povzročila celo v mestu precej panike. Kako se je kisik vnel, je še zagonetka. — Številne eksplozije, ki se muože povsod, so nedvom.no posledica naglice in površnosti, pri katerih pa delavci trpe največjo škodo. Profitarski duh gospodarstva nima časa, da bi upošteval v obratih varnostne naprave potrebno previdnost.
Francoski proračunski provizorij za en mesec sprejet. V pondeljek je zboroval francoski parlament vso noč. Proračun je bil po 36 urni seji za en mesec sprejet. Dobi ga še v presojo senat, ki zahteva še nekaj izprememb. Daladierova vlada je stavila vprašanje zaupnice. Za zaupnico je glasovalo 356 poslancev, proti pa 215. Vojni kredit za en mesec je manjši za 45 milijonov frankov kakor lani.
»Altantique« žrtev zločina. Francoski parnik, ki je oni mesec skoraj docela zgorel, je postal žrtev zločina. Komisija je ugotovila, da je ogenj nastal v štirih' kabinah istočasno. Izključeno je, da bi bil požar nastal na štirih krajih istočasno.
Mihail Zoščenko — /v. Vuk:
Humorisiično-satirične zgodbe.
15
Zabježkin je že hotel pripovedovati o običajih na Kavkazu, kar se je nečesa spomnil;
»Ljubi, dragi, zlati gospod,« je vzkliknil. »Pokleknem pred vami...«
Zabježkin je pokleknil s tako vnemo, da se je brzojavnik prestrašil in zaprl usta ter stisnil pesti.
Brzojavnik je mislil, da ga bo Zabježkin udaril in ga je za vsak slučaj suinil v usta.
»Batjuška, sodrug, cenjeni sosed, pustite! Ne obotavljajte se! Udarite, da poškropi kri!«
»Tako je prav,« je rekel Zabježkin, omahnil in se zopet vzravnal. »Tako je prav! Hvala. Osrečili ste me. Solze ml teko. S težkim srcem čakam na njeno odločitev — izselite se, gospod, dragi, cenjeni sodrug.«
»Zakaj,« je vprašal brzojavnik in zaprl usta. »Kakšne šale so to?«
»Šale? Kako ste dobri. — Šale? Dragi sosed, Ivan Kirilič, vi se vendar samo šalite z Domno Pavlovno, a meni gre za življenje. Vse senu vam priznal, kakor pri spovedi... Izselite se, izselite se najpozneje v četrtek... Zadnjikrat vas pro-
sim. Drugače se bo slabo izteklo.«
»Kaj,« je vprašal brzojavnik. »Slabo izteklo? Do smrti ne pustim, da bi se mi slabo godilo. Ali če je pa vami mnogo do tega... ne, to so šale ... Ne morem.«
»Cenjeni, še enkrat vas prosim ...«
»Ne morem... Čemu bi se pa naj izselil? Stanovanje mS ugaja. In sicer, če je komu kaj na tem... Rad borni, če se me lepo prosi.«
Zabježkin je zbežal v svojo sobo im se takoj zopet vrnil.
»Vzemite,« je vzkliknil brez sape. »Tu so čevlji in mnogo pomade.«
Brzojavnik jih je poizkusil in izjavil:
»Preozki so. Vendar, dobro. V kratkem se izselim. Ali nenavadne šale Uganjate.«
Zabježkin se je vrnil v svojo sobo in tiho sedel k oknu.
VI.
V	urad ni šel.
S	skorjo kruha je šel h kozi in počepnil k nji:
»Izvrženo, Maška. Vse v redu. Včeraj sem odstranil brzojavnika. Dolgo se je zlomek upiral, ali brez uspeha — pregovoril serm ga... Čevlje, Maška, sem mu dal... In kaj sedaj, Maška? Ostala je sedaj Domna Pavlovna. Pri nji je treba delati z ljubeznijo. Z estetiko. Sedaj ji bom najprej kupil cvetlice. Cvetlico za damo, bom rekel,
nanjuhajte se... Jutri ji borm kupil, zakaj danes se še komaj držim na nogah... Ne, ne ... Nimam več kruha. Za danes dovolj.«
Vrnil se je v sobo in legel na posteljo. Ni pa uspel kupiti cvetlic, zakaj Domna Pavlovna ga je poprej obiskala. Začela je:
»Zakaj poklanjaš drugimi svoje čevlje? Zakaj si dal brzojavniku svoje čevlje?«
»Daroval sem rnui jih, Domna Pavlovna, zato, ker je pošten človek. Zakaj, sem pomislil, bi mu jih ne daroval? In tako sem miu jih daroval, Domna Pavlovna «
»Tako. Ivan Kirilič je torej1 pošteni človek?« je vprašala Domna Pavlovna. »Teden dni je zlomek tu in — na svidenje! Se izseli... In to naj bo pošten človek! Odgovori, če te vprašam!«
»Mislil sem, Domna Pavlovna...«
»Kaj si vendar mislil, bedak, kaj?«
»Domna Pavlovna, mislil sem., da vam. ugaja. Vedno ste bili z njim. tako dobre volje.«
»Memi da ugaja? ...«
Domna Pavlovna je zvila roke.
»Saj igra vendar ves dan biljard in se vlači z dekleti. In naj bom z njimi dobra? Saj me še niti ne pogleda... Kaj si ti, vraga, vsega ne izmisliš, človek človekov!... On si vendar lahko s svojim ugledom vzame poljubno žensko s tenkimi bedri in ne potrebuje mene... Ah, si ti bedak!«
(Dalje prihodnjič.)
Ljubljana.
O Inkorporaciji ljubljanskih okoliških občin. O inkorporaciji ljubljanskih okoliških občin v mesto Ljubljano je že resno razpravljal občinski svet za časa županovanja s. dr. L. Periča. Na četrtkovi seji občinskega sveta so zopet govorili o tej stvari. Priklopile naj bi se mestu občine Moste. Rudnik, Vič, Zgor. Siska, Št. Vid in Ježica. Večina teh občin je živi jensko že združena z mestom, samo upravno ne. Mesto bi naraslo z inkorporacijo teh krajev na 90.000 prebivalcev.
Maribor.
Medstrokovni odbor (Strokovna komisija) v Mariboru sklicuje za nedeljo. dne 26. februarja t. 1., ob 9. uri dopoldne v prostore Delavske zbornice, Sodna ulica 9-II, svoj letni
OBČNI ZBOR (Plenum)
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo o delovanju Strokovne komisije.
2. Volitev nove strokovne komisije.
3. Raznoterosti.
Vabljene so vse podružnice, da se po svojih odborih udleleže tega občnega zbora.
Občni zbor podružnice ZPNJ v Mariboru.
V	torek, dne 14. februarja t 1., se je vršil redni občni zbor podružnice ZPNJ v Mariboru, katerega se je udeležilo precej članov, dasi ne toliko, kolikor bi bilo želeti.
Poročilo predsedstva podružnice je podal s. Petejan, iz katerega posnemamo, da ie bilo delovanje podružničnega odbora v ^eteklem letu intenzivno in tudi uspešno, ''■menil je predvsem boj za uveljavljenje no-VeKa obrtnega zakona, v kolikor se tiče pristnih in trgovskih nameščencev. Podružnični odbor je energično nastopil proti mne-n-iu gotovih krogov, da določbe novega obrtnega zakona, ki se tičejo nameščencev, ne veljajo za trgovske nameščence. Ravno tako je nastopil proti vsem nasprotujočim naziranjem glede odpravnine, dopustov, odpustov, bolovanj itd.
Podružnični odbor se je moral pečati z nerednim odpiranjem in zapiranjem trgovin in je v ta namen izvršil več intervencij. Za ohranitev socijalnega zavarovanja in zaščitne zakonodaje je ZPNJ priredila dva večja shoda, na katerih so poročali s. Pfeifer o delovnem času in s. Svetek o delovanju Pokojninskega zavoda za nameščence. O socialni zakonodaji pa je predaval večkrat dr. Reisman.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik Novak.
Za sekcijo tekstilnih mojstrov in zobo-telmikov je poročal s. Pelikan.
O delovanju veseličnega in šahovskega odseka je poročal N. Hedžet.
nadzorstvo je poročal Anton Hlebš,
-	, f '£iavil, da je pregledal poslovanje bla-vtk akor tudi podružnice ter da je naš.el
Pr/^PSmn redu.
", Hr qr! to^ki dnevnega reda je poro-« • Trn ‘ Resman, ki je v kratkem referatu rn£e dol°čbe, ki se tičejo odpo-nH-u'nLn?vL nan?eščencev, kakor tudi o odškodnina -a nadurne delo: omenil je več sodnijskih ■ pov ki se nanašajo na navedena vprašanj . Končno je apeliral na nameščence, da naj_ se naročijo in čitajo delavske razredne časopise, kateri stalno pri-ftašajo in se pečajo z vsema problemi ki se tičejo delavcev in nameščencev^ Govornik je za svoja izvajanja žel odobravanje
Pri 3. točki dnevnega reda je bil soglasno izvoljen sledeči novi odbor: Petejan Josip, Vrisk Ivan, Pivka Dora, Maurič Viktor, Novak Josip, Pelikan Hubert, Hedžet Avgust, Gottlich Alojz, Ledinek Ivan, Domi-ter Josip, dr. Danilo Daneu in Pliberšek Mirko. —- V nadzorstvo pa: Hlebš Anton, Dolinšek Karel in Bratoš Ivan.
Strokovne sekcije bodo same izvolile svoje člane v odbor podružnice.
Kakor je bilo razvidno iz predloga Udruženj a trgovcev, ki ga je s. Petejan prečita!, zahteva trg. gremij za gotove stroke kakor manufaktumo, modno, železarsko, podaljšanje delovnega časa od 9 na 10/s ur na dan. Proti temu predlogu trgovcev nameščenci iz . socijalnih1, gospodarskih in kulturnih ozirov najodločneje protestirajo.
Predlagana je bila sledeča resolucija:
»Občni zbor ZPNJ v Mariboru, zborujoč dne 14. febr. 1933 se najodločneje izreka Proti predlogu Združenja trgovcev v Mariboru, katero predlaga podaljšanje delovnega oasa v trgovinah od pol do \ A ure in. še vse na daT1- Poziva nadzorne oblasti, pred-ŽennJ pa bansko upravo, da predlog Zdru-
Oh£ovcev odkloni, na vedn zbor zahteva, da se naj z ozirom čas nju naraščajočo brezposelnost delovni n in nlač	ur	na teden ob nezmanjša-
ter rin se Had,ru8ih dohodkov nameščencev, loči tako daPKa?ie in zapiranje trgovin do-
nnmn^ne v skladu z delovnim časom pomožnega 0SQbja
i/nrti!!°c°Pnm,tv?!!or podružnice, da dogo-H s Pomočniškim zborom podvzame vse korake, da se ta predlog gremija ne realizira,«
Resolucija je bila soglasno sprejeta z dodatkom, da se za četrtek, dne 23, februarja t. I. skliče protestno zborovanje proti temu predlogu trgovčev.
Grčar Viktor:
Pravljica o Velikem Mariboru.
(Nadaljevanje.)
Pa da preidemo k glavnemu razloga, radi katerega okoličani odklanjajo skupnost z mestom. To so občinski dolgovi. Pravijo v točki 2 slovitih Renčljevih resolucij: »Vse okoliške občine so brez dolgov in imajo vzorno upravo, ki so jo zmožne tudi nadalje voditi. Občinsko gospodarstvo se vodi sedaj v prid občanov, ki zaradi tega nasprotujejo priključitvi, ker bi bili naprami sedanjim manjšim obremenitvam v primeru priključitve k mestni občini mariborski najbolj obremenjeni.«
Na j večji bavbav za okoličane so torej dolgovi mestne občine. Dolgov okoličani nočejo.
Takole čisto iskrena ni ta stvar. Po proračunih iz 1931 izkazujejo dolgove občine Pekre, Radvanje, Tezno, Pobrežje, Studenci in Košaki. Razlika je samo, da so ti dolgovi, ki so gotovo nesorazmerno manjši od dolgov mestne občine mariborske, zanje tudi nesorazmerno hujše breme, nego dolgovi mariborske mestne občine.
Pomagaj nami rnal račun. Vzemimo 100.000 Din dolga — ki se naj amortizira po 8 odst. v 25 letih. Za vsak dinar dolga je plačati polletno 0.04597 Din na obrestih in amortizaciji. To je 46 Din polletno. Jasno pa je, da tudi ta vsota zadene drugače n. pr. Pekre s 500 prebivalci in 71 hiš. gospodarstvi, nego Maribor s 33.000 prebivalci.
Glede mariborskih občinskih dolgov se je že bohotno razpisalo Dru? štvo hišnih posestnikov, To je skrbelo tudi za primierno razglasitev svoje umetnine. Sicer se je društvu pri tem1 pripetila majhna nezgodica, da se je namteč zmotilo samo za 8 milijonov. Pa nič ne de. če jih še ni, pa jih enkrat bo. Takrat pa bo imelo Društvo mariborskih1 hišnih posestnikov prav.
Brez ozira na to pa mi že danes
kar priznamo, da je te, recimo — sitnosti — okroglo 67 milijonov.
Za enkrat zadosti, za prvo silo vsaj.
Je pa vendarle razlika med kreditom in kreditom. Tu ne gre za privatne, nego za javne kredite. Pri kreditu privatni osebi pride minogo-kaj v poštev, kot pri javnem kreditu. Pri privatnem^ kreditu je bistven znak njegova začasnost. Premoženje in plačilne perspektive tega se jemlje v obzir, ki kredit išče in zavaruje se kredit na podlagi verjetnosti, da bo za dobo njegovega življenja tudi poravnan. Kredit je vedno zavarovan tako, da se more dolžnika s sodnim^ pravorekom prisiliti na izvršitev plačilne obveze.
Javna korporacija pa ni kakor privatnik. Ona predvsem ne umrje, kakor je to pri privatnikih star običaj. Ako je ta javna korporacija slučajno mestna občina, je njena trajnost celo primer rmetuzalemiske trdoživosti. Kajti vse druge javne korporacije imajo več izgleda, da prej izginejo v nirvani nego občina. Imeli smo deželne, pozneje oblastne samouprave. Odnesle so jih priproste upravne reforme. In države same propadajo in nastajajo nove. Le občine ostajajo v bistvu1 vedno. Zato tudi v slučaju, da bi se kreditna sposobnost kake take korporacije popolnoma zrušila, ni predvidevati onih posledic, ki zadenejo ob enakem položaju privatnika. Nobena država, pa tudi nobeno mesto še ni prišlo na »boben«, da bi ga birič iz-klical »Kdor da več — prvič, drugič — in tretjič!« Vedno se še najde aranžman, ki spravi tako korporacijo iz njenih najhujših zadreg. To je celo legitimizirala 1907 haaška konferenca, ki je glede finančnih zahtev držav izključila »oboroženo intervencijo«.
(Dalje prihodnjič.)
Predsednik je zaključil občni zbor s pozivom, da naj člani agitirajo, pridobivajo p.ove člane ter jih izobražujejo, da bodo spoznali, da je naša organizacija predvsem borbena in šele v drugi vrsti podporna.
Zanimiva izjava tovarišev. Podružnica Narodne strokovne zveze izjavlja v »Mariborskem Večerniku« z dne 15. t. m„ da ni in tudi nikdar ni bil g. Ludvik Tomažič njen član in da ni imel nikakega pooblastila nastopati v njenem imenu. — To so baje objavili v odgovor »Delavski Politiki« in »Volksstimme«. Ta izjava je vsekakor v toliko zanimiva, ker naci-jonalni tovariši zanikajo, da bi bil g. Tomažič pooblaščen nastopati v njihovem imenu. Zanimivo pa je, da se je ta g. Tomažič ali pravilno Tomanič v nekaterih tovarnah predstavil celo za tajnika Narodne strokovne zveze ter je v imenu te organizacije zahteval, da se izvedejo volitve obratnih zaupnikov. Še bolj zanimivo pa bi bilo zvedeti, kdo je priporočal mestnemu načelstvu nastavitev tega g. Tomaniča za inkasanta pri mestni občini? Morda nam bodo pa gospodje tovariši vsaj to lahko pojasr n'li? Ali pa mogoče »narodni« tega gospoda sploh ne poznajo?
Zanimivo predavanje v »Svobodi«. V sredo, 22. febr., ob 8. uri zvečer se bo vršilo zelo aktualno predavanje o »ženi in sodobni družbi«; za predavateljico smo pridobili s, Angelo Vodetovo iz Ljubljane. Vabimo vse sodružice in tudi sodruge, da se tega predavanja v obilnem številu udeleže. — Odbor.
Proračun podjetij mariborske mestne občine predvideva za letošnje poslovno leto 19 in pol milijona dinarjev izdatkov in 19,8 milijonov dinarjev dohodkov.
Volilni imeniki mariborske mestne občine so bili te dni od sodišča končno veljavno odobreni.
Kapelnik g. Schonherr, ki že dolgo vrsto let nadvse uspešno vodi godbo Glasbenega društva železniških delavcev in nameščencev, je dne 12. t. m. obhajal 60. leto svojega rojstva. Sivolasemu jubilantu naše iskrene častitke.
O novi tihotapski aferi se zadnje čase šušlja po našem mestu. Baje bo nekega avtoizvoščka zadela kazen, ki bo znašala okrog 500.000 Din.
Občni zbor podružnice »Svobode« se
bo vršil v petek, dne 24. t. m., ob 20. uri v predavalnici Delavske zbornice. Sodna ulica 9-11, z običajnim dnevnim redom. Člani in prijatelji naše del. kulturne organizacije so vljudno vabljeni.
Zastonj. Upoštevajoč upravičene želje odjemalcev plina je upravni svet MP za bodoče odobril brezplačno reguliranje go-rivcev, čiščenje plinskih aparatov in plinovodov, v kolikor se ta dela vrše na licu mesta pri odjemalcih.
Mariborski delavci pevci! Prihodnja vaja se vrši v soboto, dne 18. februarja 1933 ob pol 8. uri zvečer v prostorih »Frohsinna«, Maribor, Frankopanova ulica 29-1. Dolžnost pevcev je, da pridejo vsi in točno.
Mariborsko gledališče. Sobota, dne 18. februarja, ob 20. uri »Spreobrnitev Ferdinanda Pištora«. Prvič v sezoni. — Nedelja, dne 19. febr., ob 15. uri »Švejk«. — Ob 20. uri »Pri belem1 konjičku«. Znižane cene.
Nogometne tekme za brezposelne.
V	nedeljo, dne 19. t. m., ob 13.30 uri nastopijo na igrišču SK Maribora mariborski športni klubi, in sicer: Rapid : Maribor, Železničar : Svoboda, Rapid : Svoboda, Maribor : Železničar, Svoboda : Maribor, Železničar : Rapid. Čisti dobiček gre v prid Pomožni akciji.
Nega lepote — zmerne cene »Kosmetikum«, Maribor, Gosposka ul. 15. Salon Mareš.
Delavci in nameščenci jedo aamo v Javni kuhinji na Slomškovem trga št. 6.
Celje.
\lst, Uac caMte za pisarne, ku-puffe v UQ6vi*ti J^udsUc U-sUochz d. d.,	tcp	&
kako lepo se je razvila tukajšnja podružnica. Ima poleg zelo dobrega pevskega odseka tudi še dramatični, šahovski i. dr. V njenem okviru se je vršila tudi strokovna šola in pa nemški tečaj. Nato so sledila še druga poročila, ki so vsa dokazovala, kako zelo aktivni so vsi odseki. S. Teply je pohvalil delovanje »Svobode« in nam je na kratko orisal pot, ki jo ima v programu centrala. Dal nam je tudi pobudo za nadaljnje delo, ki naj bi bilo še uspešnejše, posebno, da bi nas bolj upoštevala tudi javnost, ki naj spozna, kdo smo in kaj hočemo. Po kratki debati se je izvolil odbor, ki je v glavnem isti kot lani s predsednikom Godnikom. Novi odbor in z njimi vse članstvo bo, da najlepše proslavi našega velikega misleca Marxa, pridno pridobivalo člane in razširjalo našo lepo idejo. Delavci in nameščenci, kdor še ni organiziran v »Svobodi«, naj to takoj stori, da prodre naša velika ideja in naš Mi.
Lep predavateljski večer je priredila minulo soboto v dvorani Delavske zbornice celjska »Svoboda«. Predavala sta odvetnik dr. Avg. Reisman iz Maribora o najvažnejših določilih delovnega prava iz novega obrtnega zakona, in odvetniški kandidat, Goj-mir Jelenc iz Maribora, o delovnem času, kakor ga določa zakon o zaščiti delavcev. Dvorana je bila nabito polna delavcev in delavk, ki so z največjim* zanimanjem sledili poljudnemu razlaganju zakonov. Večini delavcev so bila izredno važna zakonita določila še neznana, čeprav so življenjske važnosti za delavstvo. Posebno delavcem še ni bilo znano, da mora delodajalec delavcu plačati polno mezdo za en teden v času bolezni in mu vsaj za prvi teden ne sme ničesar odtegniti na račun prispevkov bolniške blagajne, ki jih sme delavec tudi v celoti prejemati. Zanimiva so bila tudi izvajanja glede plačevanja nadurnega dela, in so dofjili delavci mnogo pojasnili na svoja vprašanja glede nadurnega dela, odpusta iz službe, in raznih drugih težav iz njih: službenega razmerja. Živahen večer je trajal skoro cele tri ure, a je bil še vedno prekratek, in se bo na željo navzočih delavcev še obnovil, da bosta predavatelja razložila še druga važnejša določila, ki naj ščitijo delavsko službeno razmerje. Obenem' je upravnica »Delavske politike« v Celju pridobila tudi precej novih naročnikov.
Rotary-klub osnujejo tudi v Celju.
V	klub bodo vstopile razne odlične osebnosti. — Kakšne naloge imajo ti klubi, na katerih delavstvo nima nikakršnega interesa, je pojasnila predzadnja »Svoboda«.
Trbovlje.
Javno zborovanje, ki ga priredi Savez inetalskih radnika se vrši v nedeljo, dne 19. t. ra, ob 9. uri na Zelenem travniku. Ker Je dnevni red zelo važen, je dolžnost vseh članov in prijateljev, da se zborovanja udeleže.
Občni zbor »Svobode« ki se je vršil preteklo nedeljo, je bil zelo dobro obiskan. Kot zastopnik centrale se ga je udeležil s. Te-ply, ki je nam že dobro poznan po svojih predavanjih, ki jih je imel v Celju. Predsednik s. Godnik je pozdravil navgoče in podal poročilo. Iz poročila je bilo razvidno,
Red mora biti tudi v kopalnici. Ko so
v soboto, dne 28. jam t. 1., prišli zjutraj rudarji iz jame v kopalnico, da bi se umili, je bila ista mrzla, kakor tudi voda v kotlih. Ko so rudarji začeli kritizirati, je postal kurjač še napram njim surov in osoren. Ko so potem rudarji iskali, kaj je temu vzrok, so našli v kurilnici pločevinaste posode, v katerih razni prodajalci prinašajo vino v Trbovlje ter ga prodajajo po rudniških kolonijah. Tako so se morali rudarji umivati z mrzlo vodo, ali pa iti umazani domov. Obra-tovodstvu bi pač svetovali, da ob času. ko se praznuje, pusti ljudi, ki so pri kopalnici nastavljeni kot kurjači, v službi, ne pa da dodeljuje druge v kurilnico, medtem ko morajo pravi kurjači praznovati, rudarji pa se z mrzlo vodo umivati, in to v zimskem času.
Na kakšen način pridejo naši rudarji ob zaslužek. V času, ko dobesedno že skoro vse rudarske družine stradajo vsled slabih zaslužkov in praznovanja šihtov, ko gredo cene vsem življenskim potrebščinam navzgor, se skuša rudarje še bolj pritisniti k tlom, jim odtrgati še to boro skorjico kruha, da bo dobiček akcijonarjev TPD čim; večji, neoziraje se na to, ali je to človeško ali ne, kar nam dokazuje naslednji slučaj: Na vzhodnem obratu je bilo v mesecu januarju rudarjem črtanih 830 vozičkov, z motivacijo, da so iste premalo napolnili. Ako računamo za vsak voziček Din 9, katere rudar zasluži po akordni tabeli, jim je torej bilo odvzetih na zaslužku Din 7470. To vsoto bodo rudarji utrpeli v korist nikdar polne malhe kapitala. Po izjavah rudarjev so bili vozički na delovnem kraju napolnjeni tako kakor pač morajo biti. Ker se pa iste šteje šele, ko dospejo na pralnico ter morajo pa-sirati več jaškov in prog, se premog vsled prevažanja vtrese, povrhu so pa še vsi vozički luknjasti, tako, da je nemogoče, da bi prišli polni iz jame. Delavski zaupniki so že neštetokrat opozorili ravnatelja, da bi se naj vozički popravili, a vse zaman. Gotovo so vozički, iz katerih pada premog, družbi v večjo korist, ko pa rudarjem, ki kopljejo zastonj. Gospodje pa imajo izgovor, da so vozički premalo polni in jih ni potreba plačati. (Vsaj po nižji tarifi bi jih družba morala plačati. Op. ur.) Prepričani smo, da tudi to postopanje TPD ne bo večno, ker se bodo tudi rudarji vzdramili ter našli pota in sredstva, da si zasigurajo svoj bedni obstanek.
Zagorje.
Pevski odsek »Svobode II« iz Hrastnika priredi dne 19. t. m. ob pol 4. uri popoldne koncert v Zadružnem domu Loke v Zagorju. Na sporedu je 15 pesmi. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup novega materijala, so vsi ljubitelji petja vabljeni.
Jesenice.
Splošna hranilnica In posojilnica za Jesenice in okolico, r. z. z o. z. na Jesenicah-Savi. V današnji številki priobčujemo vabilo na občni zbor in bilanco osrednjega jeseniškega delavskega denarnega zavoda, t. j. Splošne hranilnice in posojilnice za Jesenice in okolico. Na Jesenicah obstojata zdaj namesto prejšnjih petih samo dve delavski zadrugi: prva gospodarska, druga denarna. Kako so se štiri prejšnje gospodarske zadruge s fuzijo in nakupom spojile v eno samo veliko gospodarsko edinico, ki bo močna lahko kljubovala tudi današnjimi težkim časom, smo poročali že zadnjič o priliki izrednega občnega zbora le-te. Splošna hranilnica pa je bila ustanovljena koncem 1. 1923 in je dosegla po devetih letih razvoja prav lepe uspehe. Nastala je dejansko iz nič in glavna nje naloga je bila, zbrati delavski denar, kolikor ga še ni bilo naloženega v drugih delavskih denarnih zavodih in zadrugah. To zbiranje je napredovalo začetkoma bolj zmerno, ko pa si je hranilnica pridobila vseobče zaupanje, pa je bil razmah kar izredno lep in tudi denarna kriza je zadrugo razmeroma le malo prizadela. Zaupanje, ki je bilo ustvarjeno, obstoja še naprej in je povsem zasluženo. Zadruga dandanes zaradi potrebne Mkvidnosti sicer načelno ne daje novih posojil, toda njen promet se vrši v normalnem teku, o čemer jasno priča lanski, ki ie znašal 3,707.263.29 Din. Zadružna obratna sredstva so zbrana iz malih ljudi in delavskih organizacij, in prav tako so tudi posojila dana na razpolago istim. Ce si pogledamo bilanco, vidimo zdravo razmerje med vlogami in posojili in zadružna lastna sredstva (deleži, rez. sklada in prebitek, ki pripade prav tako rez. skla-• doma) tvorijo danes že domalega 100.000 Din^ kar tvori 1/11 tujih sredstev. V tako pičlih letih ob deležu 100 Din je to mmiogo! Obrestna mera za vloge znaša zdaj 6% za navadne, 7% za vezane, vendar bo občnemu zboru dne 5. marca t. 1 podan predlog, da se ta obrestna mera zniža za pol odstotka. Zadruga gre tudi v tem pogledu sodobno pot, da je treba znižati obrestno mero in tako poceniti denarna sredstva. V celoti pa lahko rečemo, da je hranilnica sprejeto nalogo za organizacijo delavskega kapitala povsem izpolnila in da si je s tem pridobila zasluženo zaupanje. Prepričani smo, da ga bo v svojem letošnjem jubilejnem letu še povečala in utrdila.
Ptuj.
Za priključitev okoliških občin. Na izredni obč. seji dne 8. t. ni je s. Gabriel predložil sledečo spomenico: Vprašanje današnjega dnevnega reda »Predlog definitivne odločitve priključitve okoliških občin k mestni občini ptujski« je tako važnega pomena, da celo življenskega pomena širših ljudskih plasti, tako delavstva, kakor tudi interesov večine pridobitnih slojev. Je pa tudi moja dolžnost in naloga, da povem tudi tu javno občinskemu svetu težnje in razloge, ki mi narekujejo to mojo izjavo. Vsakdanje življenje z neštetimi slučaji nam priča, da okoliške občine nimajo dovolj potrebnega razumevanja za posledice prole-
tarizacije vasi in da so brez socialnega razumevanja za bedni položaj večine njih prebivalcev. Potrebi časa pa nujno narekujejo strnjeno vsesplošno odpomoč. Na periferiji našega mesta obratujejo večja in manjša industrijska in gospodarska podjetja. Tam zaposleno delavstvo ob vsaki krizi pade v breme prebivalstvu mestne občine, ker pretežno stanuje v mestu. Denarne vire davščin črpajo občine, ki za potrebe brezposelnih in izprtih nimajo razumevanja. Le davčno močnejša edinica more v vsakem pogledu,_ na vseh poljih bolje uspevati. Pri tako važni odločitvi imam pred očmi samo interese večine prebivalstva, mesta in okolice ter apeliram, da se mestni svet izreče za najširšo priključitev bližnje okolice k mestni občini Ptuj.«
Predavanje Zveze del. žen in deklet je bilo jake dobro obiskano. G. dr. Vrečko je predaval o »Zenskih boleznih« in je bilo navzočih nad 100 žen in deklet. Nadaljevanje je v pondeljek, im sicer tudi za sodruge.
To pa ni res! K poročilu »Mariborer Zeitung« moramo konstatirati, da ni resnica, da so brezposelni, ki jih zaposluje občina, kje pijančevali in razgrajali. Dopisnik naj v prihodnje boljše pogleda, preden kaj napiše.
Občni zbor tuk. podr. »Svobode« se bo vršil dne 25. febr. ob pol 20. uri.
GuStanj.
Bilanca o izgubi delavskega zaslužka v preteklem letu v j.eklami. Vsako podjetje si ob koncu leta napravi bilanco o zgubi in dobičku, da more določiti višino dividende. Zato naj tudi mi delavci povemo javnosti o naši bilanci v tej krizi. Ob koncu preteklega leta je znašalo število zaposlenih delavcev v jeklarni 242. Ti so povprečno izgubili na delovnih urah po 900 ur. Ako računamo povprečni zaslužek na uro Din 5, znese to 4500 Din na osebo ali 242 oseb po Din 4500.—■, znese Din 1,089.000. Toliko znaša izguba, ki jo je utrpelo naše revno delavstvo. Grozno, posebno še, če pomislimo, da se je delavstvo že prejšnja leta pri polnem obratu zadolžilo vsled slabe mezde za več kot pol milijona Din. Da taka izguba na zaslužku pomeni katastrofo za njegov obstoj, je jasno. Pri tem pa ni všteto, koliko znaša izguba na zaslužku radi praznikov, ker se je obrat večinoma pričel šele v pondeljek, ozir. v torek. Tudi ni všteta izguba kupne moči radi naraščajoče draginje živ-Ijenskih potrebščin. Iz tega si lahko vsak sam predstavlja, kako pasje življenje ima naš kovinar. Res je, da te izgube niso čutili vsi enako, res je pa tudi, da kolikor so eni manj trpeli, so pa drugi zato več. Posebno je bila udarjena mladina, ki je cele mesece praznovala. Med temi so tudi družinski očetje. Zato lahko smelo trdimo, da je faktična izguba še večja. Delavci, trpini, premislite, zakaj vsa ta beda in revščina v naših družinah, spoznajte že enkrat, da ste temu krivi deloma tudi sami, spoznajte, da je edina rešitev za omiljenje te bede le v močni razredni strokovni organizaciji. Zato delavci, očetje in sinovi, odprite oči. Čut srca in ljubezen do vaših družin, če že niste popolnoma otopeli, vam narekuje, da se organizirate in videli boste, da se bo položaj izboljšal. Izboljšati se mora, kjer je železna volja in mogočen Mi!
Kulturni pregled.
Delavski prosv. večer »Svobode« bi »Zarje«.
V	sredo, 15. t. m., je bil že 17. delavski prosvetni večer. »Svoboda« je s temi prosvetnimi večeri vzbudila kulturno udejstvovanje po vseh podružnicah v Sloveniji in povsod se vrše taki večeri s predavanjem, petjem, godbo, recitacijami, govorilnimi zbori, predstavami, da mora človek s ponosom in z zadovoljstvom reči: Gibljemo se!
17. delavski prosvetni večer je otvoril dr. H. Tuma z lepim predavanjem o stvarjenju sveta in razvoju družbe. Obrazložil je, kakor zna to on, s poezijo svetega pisma stare zaveze o ustvaritvi sveta. Vsaki dan se je nekaj zgodilo, dokler ni šesti dan bila ustvaritev končana. Ni bilo vse naenkrat ustvarjeno, nego vsaki dan — milijoni in milijoni let — se je ustvarjalo, razvijalo, in napočil je sedmi dan. Kaj je bilo na sedmi dan? Poezija svetega pisma molči, a vere so rekle, da je bog počival. In vere so ukazale, da se mora dobesedno verovati, da je bilo vse ustvarjeno in da sedmi dan ni bilo več dela in, ni bilo več treba ustvarjati, ker je že vse bilo ustvarjeno. In to so ljudje morali verovati. A leta, dobe so tekle. Pa je povedal Kopernik in Galilej, da je nekoliko drugače. Da zemlja ni središče, okrog katere bi se vrtelo sonce, nego, da je obratno. Prisilili so ga modri cerkveni očetje, da je moral to preklicati. In vendar... ona, zemlja, se vrti!...
Darvvin je pokazal, da ni konec ustvarjanja, nego da se to ustvarjanje*, izpopolnjevanje vrši nepretrgano. Marx je pokazal, da človek ni le samo plod narave v svojemi razvoju, nego, da ga oblikuje tudi okolica, v kateri živi. S spoznanjem in zaviadanjem narave se je zbudil tudi človeški duh. Nova stopnja razvoja je ustvarila novega človeka.
Zato stvarstvo ni bilo zaključeno na večer šestega dne in bi se moral zadnji odstavek o stvarjenju sveta v svetem pismu glasiti:
»In rekel je bog: Družite se mož z možemi, žena z ženo, zavladajte naravne sile, zajemajte strelo z neba, slapovje voda. da sipljejo blagodat vesoljnemu človeštvu! Strnite se v delu, da zmagate živalski boj vsakega za sebe, strnite se v nezlomljivo družbo, ki bo delila polne plodove polnega dela. In prihaja jutro, prihaja večer, napočil je sedmi dan.«
Poslušalci so bili prevzeti od iepote predavanja in so govorniku burno ploskali.
Sladki vrh.
Prireditev socialnega tečaja. Podružnica Splošne delavske zveze Jugoslavije priredi v nedeljo, dne 19.
t. m., s pričetkom ob 9. uri dopoldne pri posestniku Štradnerju socialni | tečaj. Predavala bosta dr. Reisman I in V. Eržen. — Ob tej priliki se bo razpravljalo tudi o neizplačanih mezdah, ki jih dolguje sladkogorska tovarna, katera se nahaja v poravnavi, svojemu delavstvu.
Nato se je dvignil zastor. »Zarja« je zaigrala delavsko peserciv na novo za godbo na pihala zloženo »Varšavjanko«. Altistka S. Čampa je zapela več solospevov s prijetnim, sočnim altom-. Tenorist D. Burger pa dva solospeva z obsežnim, lepim glasom. I. Skuk je bojevito recitiral 3 pesmi — 2 sta bili vis major vzeti iz programa. M. Zicherl pa je tehnično dovršeno zaigral solo na saksofon. Pri klavirju sta bila St. Fink in B. Adamič. Lep, družabno topel umetniški večer je bil. »Svobodi« in »Zarji« vse priznanje.	—g.	__
Delavski šport.
Občni zbor S. K. »Svobode«, Maribor. V
soboto, 11. t m., so zborovali naši sportni-b kl ,s° Prišli dajat račune o svojem lanskem delovanju. Številne navzoče je pozdravil agilni klubov predsednik s. Ošlak, ki je tudi v glavnem omenil uspehe in težave v pretek.em letu. Naglašal pa je, da ie naša Svoooda zelo napredovala in to kljub težkim časorn in njej stavljenim oviram, ki jih je morala včasih s hudimi boji odstranjevati. Toda sloga v naših vrstah je premagala vse ovire. Dosegli smo celo to, da bomo že spomladi otvorili lastno igrišče, na katere-m se bomo lahko vežbali v miru in ne v skrbi za jutri. To je vsekakor uspeh, ki bo mejnik v zgodovini del. športa. Toda tudi v moralnem oziru smo^ahko ponosni, ker smo vedno in vsepovsod častno zastopali idejo del. športa! To, kar je tu omenjeno o nogometni sekciji, velja v isti meri za lahkoatletsko, kakor tudi za šahovsko sekcijo. — Tudi poročila ostalih iunkcijonarjev so bila nad vse zadovoljiva, tako da je bila staremu odboru soglasno izrečena zaupnica. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni večinoma stari odborniki, in sicer: preds. Ošlak, nam. Vidovič Stanko, tajnik Šelinšek, nam. Drčar, blagajnik Hetzl, nam. Vrabl, sekcijski vodja Karner, nam. Allmer, upravitelj igrišča Vrabl; odborniki: Presl, Knez in Ružič; za lahkoatletiko: Beigott, Peteiarv in Drevenšek; za šah: Vidovič Vili in Reiter; za novoustanovljeno zimskošportno sekcijo: Ružič in Allmer. Z obljubo, da bodo člani v bodočem letu še bolj propagirali idejo delavskega športa in želi uspehe, je bil uspeli občni zbor zaključen. Svobodaši: »Družnost!«
Plebiscit za Panevropo. Znani propagator miru Coudenhove-Kalergi je izdal oklic, v katerem predlaga, da naj se ob dvajsetletnici izbruha svetovne vojne, to je dne 29. julija 1934 izvede plebiscitno glasovanje za Panevropo ali proti njej. V oklicu pravi: Evropa se nahaja pred izbe-ro, ali naj s svojo dosedanjo politiko pripravlja drugo svetovno vojno, ati pa se naj z nekakšnim evropejskim zveznim sistemom za vselej ogr.e tej nevarnosti. Tudi Evropejc brez fantazije se mora spominjati na to, kam je vedla desorganizacija in kam še grozi, da vede. Ta dan naj odloči, ali so Evropejci za vojno ali za mir.
Sploino hranilnica in posojilnica za Jesenice In oliollco,
r. z. z o. z., Sava—Jesenice
vabi na svoj
REDNI OBČNI ZBOR
ki se vrši v nedeljo, dne 5. marca 1933 ob 3. url popoldne v prostorih Delavskega doma na Savi s temle dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
3. Predložitev računskega zaključka za 1. 1932.
4. Poročilo nadzorstva in sklepanje o odvezi načelstvu.
5. Volitev načelstva in nadzorstva.
6. Čitanje revizijskega poročila.
7. Razni predlogi in slučajnosti.
Jesenice Sava, dne 15. februarja 1933.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
Računski zaključek
Splol. hranilnice in posojilnice za Jesenice in okolico, r. z. s e. s. Sava-Jesenice za lelo 1932.
Račun zgube ln dobička z dne 31. decembra 1932.
Zguba:
Dobiček:
Obresti hranilnih vlog . . Davki in takse	 Upravni stroški	 Odpis Inventarja	 Prebitek		Din 68.73554 2 096 10 12.217-35 734-90 , 31.747-47	Obresti posojil Obresti naložb	 Povrnjeni upravni stroški	Din 91.700-47 . 22.353 — 1.477-89
	Din 115.531-36		Din 115.531-36
Aktiva t
Bilanca z dne 31. decembra 1932.
Pasiva:
Ootovina dne 31. XII. 1932	Din	13.725 95	Deleži		Din	19.690-60
Poštna hranilnica		3 651 27	Hranilne vloge		•	1,182.335-45
Naložbe . .		255.573-50	Tekoči račun		3 013 90
Posojila			997.803 52	Predplačane obresti posojil	*	1.731 50
Zaostale obresti posojil . .		1.158-50	Rezervni sklad I. ...	•	21 755-82
Efekti			6 850- -	Rezervni sklad II. .		25.10i-50
Inventar		•	6.613 50	Prebitek 		•	31 747 47
	Din 1,285.376-24			Din 1,285.376-24	
Jfcsertice-Fužine, dne 31. decembra 1932. Načelstvo.
Nadzorstvo.
Tivor obleke
Obrambo »rotl vetru, dežju, burji
in slabemu vremenu
nudijo
Tivar Hubertus-M
v naj
j boljši kvaliteti po tehle nizkih cenah!
Hubertus-plaiii za gospode
Din 320*—, Din 290-—.
Hubertus-plašii *a deike
Din 160—, 200—, 240— in 260—v
Obiščite naše prodajalne: Maribor, Aleksandrova c. 7, Glavni trg 2, Celje, Kralja Petra c. 29,
Ptuj, Slomlkova ulica 3,
in Vi se boste lahko sami prepričali o resnič-LJ *rynmip trHitvp
mi prepih«” ~ nostl zgornje trditve
Prost ogled brez obveznosti I
Pazite pred ponaredbami!
Prodajna
Prodajna
cena
Pazite na zgoraj označeno cenol
Tlaka:	Ljudska	tlakama,	d.	d.	v	Mariboru,	predstavitelj	Josip	Ošlak	v	Mariboru,	—	Za	konzorcij	izdaja	in	urejuje	Viktor	Eržen	v	Maribora