s **
Ste". 29
(Posamezna številka d vinarjev.)
V Trsi«, v soboto a.
19M

izhaja vsak dan ijuiraj, tudi ob ■•deijah ia praznikih. — LrednJJvo Ulici IV t-rantiika AtiSkef« it 2Qb L nadstr. — D*** —i ~ mtti.li uredniftvii.
EDIN

#
ST
Posjunezoc številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi s« računajo nt milimetre v Hrokostl cm tekme. Cane: oglasi trgovcev In obrtnikov mm po to vm j osmrtnic«, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin i •gUel v tekstu Usta do pet vrst K 20.—; vsaka nsdaljna vrata K 3.-- M« Offlasl po 6 vin. beseda, najmanj pa 00 vin Oglase sprejema inaaratai oddelek Edinosti* Naročnina in reklamacije se po«! ji Jo upravi lista. Plačuje se Lzkiiučno le upravi .Edinosti". Plača in toli m v Trstu. Uprava in teaeratnl oddelek ee nahajata v ul.sv. FranCHka V §t PoštnohranitnlČni račan đt 541.05J.
Zvezno armadna poročili
AVSTRIJSKA.
•ONA i, 2i. (Kor.) Na planoti Sedmih občin to na asll topovski boji od časa
do Ca^a do največje srditosti.
DUNAJ, 29. (Kor.) Na asiaškl planoti so prešli Italijani včeraj po tridnevni to-povkl predpripravi v napad, ki Je dove-del do težkih bojev za Col del Rosso in Monte di Val Bella Vsled žilave vztraf-iioStt hrabrih branlteijev ste ostali one višini po premenljivera boju s Številno močnejšim sovražnikom v naši posesti. Sovražnik nI mogel razširiti krajevnih vdomib točk. Na zapadnem dela piauote so se razbili italijanski napadi že v našem obrambnem ognju. DosedaJ je bilo ujetih 10 italijanskih oficirjev in 350 mož.
DUNAJ, 30. (Kor.) Na asiaškl planoti se nadaljujejo težki boji. Jugozapadno V laga in v ozemlju Mt. Slsemolo so se izjalovili vsi italijanski napadi ob velikih Krvavih izgubah. Monte di Val Bella In Col d l Rosso smo morali po Junaški obrambi !n 2?lavl borbi prepustiti sovražniku.
DUNAJ, 30. (Kor.) Jugozapadno Asiaga 4e bli sovražen napad odbit Na vzhodnem čelu asiašKc planote je bilo bojno letovanje omenjeno na živahne topovske ijoje. Število v zadnjih bojih napravljenih ujetnikov se je zvišalo na 15 oficirjev in 660 mož.
DUNAJ, 1. (Kor.) Vzhodno Asiaga so Italijani včeraj 4 krat napadli naše nove postojanke. Vsak napad se je izjalovil že v našem ognju s težkimi Izgubami za sovražnika. V bojih 23. in 29. januarja so se posebno odlikovali: hebski strelski polk št 6, črnovojniški peipolk št. 7, moravski črnovojnlški polk št. 25, rretjl bataljon drugega polka tirolskih cesarskih lovcev in tirolska Črnovojnl-ška bataljona št 168 In 171.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKA.
BEROLIN, 23. (Kor.) Veliki glavni stan iavlja: Zapadno bojišče — Severno Be-celaere smo pri pol&vedovaInern sunku ujeli IS Angležev/ med njimi enega oficirja. Topovsko^delovanje je bilo skoro aa vsej fronti majhno, živahnejše pa na posameznih točkah vSampanji in ozemlju Moze.
Italijanska fronta. — Na planoti Sedmih občin se od včeraj popoldne nadaljujejo topovski bo|i, ki so ob Jutranjem svitu narastil do njjvečje srditosti
BEROLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Na raznih točkah fronte topovsko delovanje. — Armada nemškega cesarjeviča: V šampanji so se razvili živahni krajevni boji. Na obeh straneh ceste St Hllalre St. Souplet so se zjutraj izjalovili manjši francoski napadalni sunki. Naše postojanke med cestami, ki vodijo Iz Somme Py ln Riponta proti jugovzhodu, so bile zgodaj zjutraj v jako srditem sovražnem ognju. Francoska pehota^z metalci plamen Je Izvršila močne poizvedovalne sunke na več točkah fronte. Bila je vržena s težkimi izgubami deloma že pred našimi ovirami, deloma v bojih Iz bližine. — Včeraj Je bilo sestreljenih 13 sovrafnih letal. London in Sheerness sta bila obmetana z bombami. Francoski letalci so nadaljevan svoje napade na naše lazarate.
italijanska fronta. — Na aslaški planoti so se razvili zopet srditi boji. Italijani so napadli včeraj v odsekih vzhodno Asiaga do Brente z močnimi silami. Na Alonte Sisemolu se je razbii njihov iutpad že pred avstro-ogrskri;ni postojankami. Monte di Val Bella, na katerem so se začasno ustalil;, jim je bil iztrgan s piotisnnkom. Istotako so naši zavezniki po težkih bojih odbili tudi v okolišu Col del Rosso napa iajočega sovražnika. Ponovni poizkusi sovražnika, da bi povečal krajevne uspehe z zastavitvijo rezerv, so se krvavo Izjalovili. Dne 27. januarja smo zmetali 21 000 kg bomb na Casteliranco, Trevlso in Mestre. Veliki požari so bili daleč vidni.
BEROLIN, 30. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja : — Zapadno bojišče. — Na raznih tfčkah fronte topovski in minovski boji. Pehotoo delovanje ja bilo omejeno na po zvedo valne boje. Naši letalci so Izvršili r-spešne napada na Anglijo in francosko everno obal. North Southend, Cflnkfrchen, Gravenllnes In Calais so bili obmetani a bombami. Sestreljenih je bilo 8 sovražnih letal in 2 prlvezna balona.
Vzhod:o bojišče. — Nič novega.
Macedonska fronta. — Minkl sovražnih stotnfj v bolgarske predstražne postojanke se\erovzhodno Dojranskega jezera so bili odbiti.
Italijanska fronta. — Na asiaškl pla-planoti so nadaljevati Italijani svoje napade z močnimi silami. V okolišu Monte Slsemola so bili o ubit i s težkimi Izgubami. Monte di Val Bella In Col dal Rosso sta po trdovratnem boju ostala v rokah sovražnika.
BEROLIN, 31. (Kor.) Veliki glavni stan Javlfa: — Zapadno bojišče. — Bojno delovanje Je bilo omejeno na topovske In m.novške boje na raznih točkah fronte. Letalci naših sovražnikov so zopet napadali o;?nrta nemška mesta. Za kazen je bi!o 31. januarja zmetanih na Pariz za 1 i.9 J) k g. bomb.
- Jugozapadno lajalovlL
Italijanska fronta. -
■ Asiaga se je Italijanski _ . _
Med Aslagom ta Brento Ja ostalo topov-'sko delovanje ilvahao. Avstro-ograke čete so itfele v zadnjih dneh 15 oUdrfev in I6& - Na drugih bojiščih nič novega.
BEROLIN, I. (Kor.) Veliki glavni stan javila: — Zapadao bojišče. — Naši poizvedovalni oddelki so dovedll Iz aa; šklh postojnlc v Flandriji več in strojevk. Pri gosti meril Je ostalo to-povs o delovanje na vsej fronti majhno.
Italinska fronta. — Na asiaškl planoti živahen topovski boj. Z Monte dl Val Bella In Col dal Rosso so Izvršili Italijani štiri napade z močnimi silami, Id so se vsi razbili pred avstrijskimi postojankami.
Na drugih bojiščih nič novega.
Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
30.	januarja. - Hrabre črte na ptaaoi so akcijo, ki so jo pričele dne 27. t nt vzhodno Asiaga, ovenčale z uspehi Osvojile so utrjene postojanke zapadno doline Trenzelle, se z velikim'pogumom vzdržale na Col del Rosso in Col drEchele, pritiskale neprestano za sovražnikom, ga pognale v ozemlje Sasso Rosso In odbile številne sovražne protinapade z golim orožjem. Včeraj smo povećali svoj uspeh z zavzetjem Monte di Val Bella. Sovražne izgube so bOe zelo velike. Dve diviziji ste bili skoraj popolnoma uničeni. Plen še nI popolnoma preštet Poleg 100 oficirjev je bilo ujetih še 2.500 mož in uplenjenih 6 topov raznih kalibrov, okoli 100 strojnic, veliko število bombo*.-k, več tisoč pušk in velike množine streliva in materijala vsake vrste. Sovražna artiljerija je srdito obstrel evala osvojene postojanke. Na razne predmete v veliki daljavi smo Izvedli nagel in mogočen koncentr čni ogenj. Sovražni letalci so izvršili številne poizvedovalne in ofenzivne poizkuse. Naša letaska služba je naglo napadala sovražnika. Tekom zadnjih dveh dni je bilo sestreljeno 17 sovražnih letal. V bojih 28. in 29. L m. si je priborila brigada iz Bassarija (151. in 152. polk) novo slavo. Napadni oddelki 1., 2., 16, in 4, bersriijerske brigade „Adiška dolina", „Stelvio", „Monte Baldo" in „Tirano- so sijajno izpolni I svojo nalogo In se izkazali vredne svoj ga renomeja in zmagoslavnih tradicij.
31.	januarja. — V ozemlja planote, ravno-tam, kjtr so izvršile čete prve armade v zadnjih dneh svoje sijajne akcije, so včeraj naše sile nadaljevale energične sanke južno Asiaga in zapadno doline Frenzelle. Izboljšale so zasedeno ozemlje in razširile pot severovzhodno Col del Rossa. Naše baterije so neprestano obstreljevale sovražne postojanke v zaledju In bombardirale točke, skozi katere ja moral sovražnik. Z ostale fronte Je naznanjeno znatno delovanje aitiljt rije v dolini Lagarine med Astigom in Aslagom In posrečen sunek enega naših oddelkov, U Je uplenil zapadno Asiaga dva s-rojnid in osvojil en Jarek. Naši In zvezni letalci so iz vojevali vnovič- sijajne zmage In so sestrelili skupno 7 letal.
Dogodki na morlu.
BEROLIN, 31. (Kor.) Uradno se Javlja Naši podvodnild so potopili pred kratkim srednjem iz vzhodnem Sredozemskem morja 19.000 ton.
BEROLIN, 1. (Kor.) Woftfov urad poroča V zapornem vodovju krog Anglije so potopili naši podvodniki pred kratkim 5 parnl-kov, ved njimi v Rokavskem prelivu tri glcboko obložene kljub močnemu protiučin-ku. Med ladjami se nahajata dva velika ooo-rožena angleška parnika po najmanj 3—4.000 ton.	_
Državljansko vojna v Rusiji.
Ruska armada v popolnem razsul u.
BEROLIN, 30. (Kor.) WoIffov urad poro-če: Rusko Časopisje objavlja s edečo brzojavko generala Brujoviča, Štabnega načelnika vrhovnega poveljstva: Na fronti vlada popolno bremočje. Mnogi frontni deli so prazni. Na napadni fronti pride na vrsto le 160 bajonetov. Rezerve nočejo Izmenjavati tovarišev v strelskih Jarkih. Ogromno število Izkušenih vojaških predstojnikov je bito izločenih pri volitvah. Sedanji štabi so brez izkušenj. Oblasti bodo v kratkem prenehale delo, ker noče nikdo več delati Oficirjev generalnega štaba nI več. Delovni pogoji v štabih so strašni. Gospodarski vlada popolno razsulo. Pri četah al nobenega reda. Red v armadi sploh ne obstoja več. Ukazi se ne Izvršujejo. Dezertadja se vrSe v masah. Vojaki se z dopustov ne vračajo. Zveza na mnogih točkah Je raztrgana. Konj ni skoraj nič več, utrdbe postojank v razpadu. Žične ovire so bile v olajšanje pobratimstva In kupčije odstranjena. Napada sovražnika ni kakor ne bi bilo mogoče zadržati. Edina rešitev armade je, da se umakne za naravno mejo.
Boji med boljševlkl In Ukrajinci.
PETROGRAD, 31. (Kor.) Kakor se poroča Iz Sevastopola, so se sovjetske čete polastile Kerča, Teodozge In Jalte. Pri Slmfero-polu se bojuje 7.000 tatarskih vojakov. Vsak trenotek Je pričakovati padca Orenburga. Kozaški general Dutov je poražen.
PETROGRAD, 31. (Kur.) Sovjetske čete so se polastile važne postaje Batimač. Oficirji, podolicirji in plemiči so se umaknili v Kijev, ki [t obkoi|en od vseh strani. Ker je
rada izgubila suipaaje ukrajinskih vojakov In defcvcev, organizira sedaj belo gardo, ki obstoja iz podčastnikov, plemiče v ftn legjra-dfcaaiii poljski h in ruskih oficirjev.
Boljševiško gibanje na Finskem.
HELSINGFORO, 31. (Kor.) Tu je bila proglašena vlada delavcev ht kmetov. Ruski vojni se niso udeleževali gibanja na Finskem, vendar Jih razorožujejo povsod, kjer prevladuje bela garda.
Demobilizacija ruska armada. PETROGRAD, 30. (Kor.) Vojni urad Je odredi! demobilizacijo vseh onih moštev let-nikov 1904, 5, 0 in 7, ki so dosegli 7 februarja starost 30 let
fflnvn posMa z Mo.
Vprašanje rusko-ukrajinsklh odnošajev In udeležbe Poljakov na mirovnih pogajanjih.
DUNAJV 1. (Kor.) Iz Bresta Litovskega ee poročs z dne 31. Januarja:
Danes se vršib. ped predsedstvom grofa Czernina seja avstro-nemš e-ruske komisije za nreditev političnih in teritorijalnih vprašanj. Grof Czern.n je opozarjal na to. da je raspravljala komisija do?edaj vprašanja, ki so zasedena od nemških čet. S°daj predlaga, naj se poizkusi ustvariti jasnost g ede onih ozemelj, ki so zasedena od avstro-ogrskih šet Pred razpravljanjem posameznosti tega vprašanja pripominja, da stoje gospodje ukrajinska delegacije na stališču, da imajo le oni sami In samostojno razpravljati In sklepati o tem vprašanju. Zato prosi predsednika ruske delegacije, ds pojasni svo;e stališče o pristojnost nem vprašanju. Trockij je odgovoril, da imenom svoje delegacije in ruske vlade z vso odločnostjo protes Ira proti temu, da se postavlja delegacija kijev-ske vlade aa stališče, da zamore enostransko in samostojno reševati teritorijalna vprašanja. Grof Czemin je izvajal nato sledeče: Menim, :a obstoja v teh nazorih med ukrajinsko in petrograjsko delegacjo odločno nasprotje. Gospodje rusk^ delegacije ml bodo gotnvo dali prav, ako pravim, da je potrebno da se stvar pojasni. Zato bi predlagal, da naj se vrši kmalu plenarna seja, ki naj reši v prvi vr<ti odločilna vprašanja med peb-ograjsko in kijevsko vlado. Tiockij je odgovoril, da je samoobs* bi umljivo, da bi za slučaj, ako bi Ukrajina obstojala o t samostojna, svobodna, od Rusije neodvisna republika, zanogla po izvršeni omej tvi reševati vsa vprašanja svojega d žavnega obstoja, torej tudi teritorijalna vpr&š nja samostojno. Toda ona ukrajinska vlada, ki je zastopana v zvezi ruske delegacije, je na stališču, da tvori Ukrajina del federativne ruske repubiike in zato je potrebno, da se izvrši ta odločitev na trenotni dejanski podlagi, izhajajoč iz sklepa, da se zgradi ruska republika.
Na predlog predsednika Je bita nato sklenjeno, da se bo o pristojnosti ukrajinske delegacije za teritorijalna vprašanja razprav lja'o na jutri se vršeči plenarni seji v navzočnosti ukrajinske delegacije.
Drža /ni tajnik dr. Ktihlmann Je opozarjat na neko vprašanje Trockega glede sprejema zastopnika poljskega ministra k mirovnim pogajanjem in aa njegove ponovne izjave o tem vprašanju, ki je v zvezi z vprašanjem priznanja državne osebnosti zasedenih ozemelj potom ruske delegacija. Izraža nado, da pride vprašanje v kratkem na dnevni red.. Grof Czernln je pristavil, da bi s svoje strani odposlaaje zastopnikov poljske vlade na mir vna pogajanja pod pogojem priznanja ootom ruske delegacije zamogel pripo-ročevati kar oajtopleje.
Nato je bfla seja zaključena.
Radoilavov o vojnih ciljih
SOFIJA, 31. (Kor.) Na včerajšaji seji sobranja je imel ministrski predsednik Rado-slavov govor o vojnin ciljih Bolgarske in svoji udeležbi na mirovnih pogajanjih z Rusijo. M nistrski predsednik je opozarjal nato, da vsi narodi iskreno žele mir, da ga želi tudi Bolgarska, vendar pa tak Časten mir, da bo dosegel njeno narodno enotnost. Priklo-pitev Dobrudie, Morava ki Makedonije materi Bolgarski nikakor ne nasprotuje mirovni formul' wNobenih nasilnih razširjen) ozemelj in prosta samoodločba narodov.* Bolgarska delegacija v Brestu ima nalog, da zagovarjo uresničenje te narodne volje in je storila ta dosedaj z uspehom, Ministrski predsednik je nato dementiral pred kratkim razširjeno vest, da Je vojna med Rusijo in Bolgarsko že končana in v postavljen status quo ante bellum. Končno je naglaša! težkoče, Id so nastale vsled neenakosti nasprotnih delegacij, izražal pa trdno nado, da dovedejo pogajanja končno do posebnega mira z Rusijo, ki nas bo približal splošnemu miru. Govor ministrskega predsedaika Je bil sprejet z odobravanjem. Vsi sledeči govorniki, tudi opozicija so se brezpogojno izjavili za program narodnega ujedinjenja, kakor ga je sestavla vlada.
Volni svat anten ta v Varsalflasu.
VERSA1LLES. .0. (Kor.) Popoldne sa je sestal vojni svet auirancev.
Stavkovno gibanje v HeadlL
Stavka v Berolinu. Krvavi Izgredi. Poostreno obsedao stanje, BBROLUt 31. (Kor.) „Berliaer tagbtatt" poroča, da sa skupno šlevfto stavkovcev v Velikem Bsrottna ceni s uradne strani na 700.000, med nfkal 507, Žensk in mladine. Pričakuje se le sa prihodnje ure proglasitev poostrenega obsednega stanja v Berolinu
o obsedno stanje za Veiki B roiin l:iam ie >o izrednih vojnih sodišč; za slu^j ?sLra nimapravzRprav nobeneg nja izgredov so proglašen najstroži v nji, k« bi branil njene Korist, be. Vrhovni poveljnik v markah je ?oIča1,> ot?a;	"!
Pos'edica ta odredbe bi bila zapiranje go-stilen ln kavaren ob 8 zvečer in prepoved muditve na ulicah po tej uri. Nadalje so dobili vladni organi prav co, da vsakogar, Id
C živa na stavko, postavijo pred naglo sod-
. Akcijski odbor delavskega sveta so oblasti razpustile.
BEROLIN, 31. (Kor.) WoHfov urad poroča: Zjutraj se je zbrala v Charlottenbur^u večja mao2ica,ki jo je politija razgnala. Pri tem so padali tudi streli; en stiažmojster je bil smrtno ranjen. Pozneje Je prišlo v Mo-abitu do zbiranja množice, tekom katerega so biii ranjeri 4 redarji in 6 stavkovc v. Prevrnjenih Je bilo več tramvajskih vozov. Dosedaj je bilo aretiranih 42 oseb.
BFROLIN, 1. »Kor.) Vsled včerajšnjih Izgredov je odredila vlada potrebne odrelbe, da prepreči nacaljno razširjevanje stavk , ki so Imele takoj u;peh. Stavka se ne razširja več. Službujoči oficir Grajskega trga je včeraj zvečer z bobnanjem na trgu naznanjal poostr no obsedno stanje za Ve Iki B roiin in uvedbo po navij
je odredbe. Vrhovni poveljnik v markah je izdal istočasno na prebivalstvo oklic, v katerem je svari pred motitvijo miru m javnega red-t, ker bo v«ako tako gibanje potlačeno z vsemi sredstvi. Posebno so pr-povedana tudi vsaka zborovanja.
Stavka v Monakovem.
MONAKOVO, 31. j a. (Kor.) Včeraj so krožile po mestu najgorostasnejše vesti o stavki, ki so se pa izkazale kot popolnoma neuiemeljene. Shod zaupnikov razni h obratov je sklenil tridnevno stavko. Stavkovno gibanje v Monakovem izhaja od neodvisnih socijaUsrov, ki so po preselitvi Kruppove^a de avstva prišli v Monakovo. Staro m na-kovsko delavstvo ne simpatizira dos i s stavko.
MONAKOVO, 31. <Kor.) Kakor poro a;o „Miinchener Neueste Nachrichten*, se stavkovno gibanje v Monakovem ni razširilo. Demonstracijski obhodi so biii m.rni. Agitacija, da bi se prisililo k stavki tudi lonCarje in knjigoveze, se je dosedaj po nesreč la.
NONAKOVO, 1. (Kor.) O stanju ntavks v Monakovem je naznanilo policija'co ravnateljstvo danes zjutraj sledeče: Stavkovno gibanje ni postčrlo splošno. Napram včeraj ie konstatirati majhen narast k.
„Fre^dia^b^iidVfi"	po a.
Za nadvladje Nemcev v Avstriji.
DUNAJ, 1. (Kor.) C. kr. koresnonriečni urad poroča: „Fremdenblatt", ki je vel'al cio pred kratkim kot of etjozen organ avstrijske vlade, bo zavzemal odsedaj naprej napram vprašanjem notranje politike samostojno stališče v smislu danes objavljenega programa in ga zato sedaj v teh stv reh ni več smatrati za oficijozno glisHo. Stališče tega Usla napram vprašanjem vnanje politike, v katerih objavlja ponovno namene vnanjega ministra, ostan nedotaknjeno. Ne da bi s ten prevzemalo jamstvo za vse „Fremdenbtaitove*' vnanje politike tičoče se i'Jave, izjavlja \ nanje ministrstvo, da odk anja vsako odgovornost za izvajanja 1 nenovanega lista, ki se tičejo notranje politike In uprave. - „Frem-dcnblatt" označuje v današnjem uvodniku svoje bodoče stališče napram notranji politiki. Dogodki zadnjih let, pravi list, so zopet dokazali, da je nemški narod v Avstriji steber te države. Junaštvu v bitkah Je primerjati požrtvovalnost zaledja. Niti oddateč ne mislimo zmanjševati dejanj ia naporov drugih narodov naše domovine. Toda nihče ne more tajiti, da so v prvi vrsti Nemci omogočili finančno vztrajanje v tej vojni. Storili b orno vse, kar zamoremo, da dobi nemški narod, kar mu pripada in da bodo zastopniki nemškega naroda v izpoln evanju svoje dolžnosti vedno edini. List izjavlja nato, da hoče z vso silo in odločnostjo braniti najvišje državne interese proti prekucuškim, po razkosanju Avstrije stremečim stremljenjem, delati za podpiranje pridobitnih razredov od strani države in krepko podpirati moderni duh gospodarskega življenja in zaključuje z besedami: Iz vojne naj vzraste Avstrija, ki bo spoštovana na svetu in imela e monarhiji pristojni vpliv, Avstrija, v kateri bodo igrali Nemci ulogo, ki jim pripaia in imeli vsi narodi Jamstvo za gospodarski in kulturni napredek,Avstrija, v kateri se bo odločno In hrabro nastopalo proti vsem razjedajočim silam. Prispevat^ hočemo v dosego tega cija, i ravi list, s popolno objektivnostjo, pa tudi š potrebno odločnostjo.
zapisnik-n jem za siov.-htvatske ubem« g Licu!a, za italijanske občine g. Strani c h a.
Predsednik dr. Kurellčsejev svojem in Imenu vsega odbora zshva'11 ia izvolitev — najprej v hrvatskem, na to v laškem jeziku. Iskreno se je zahv. Ijeval občini Dolina, ki je prva povzela inicijativo za združenje vseh istrskih županstev v skupno delo za pomoč	istrskemu narodu.
Podravljal je viadnega zastopnika viteza KI o d I č a lu drž. poslanca S p a d a r a, zastopni a parlamenta in odsotnih istrskih poslancev. P.ečitat je pisma in brzojavke posameznih občin, ki se ne morqo udeležiti sestanka, kons'atiral vsa zastopana županstva Istre in prešel nato na dnevni red:
„Dve točki ste na dnevnem redu, a o >e bi lahko strnili v eno :	naš
protest proti kritičnemu postopanju ir.a fce aprovizacije, ki bi morala en ko skrbeti za vse Primorje, namesto tega pa protežira Trst. Olani te aprovizacije so sami Trzača i.
nobenega zastopnika Ml smo <!o-moremo molčati *ec k vsem krivicam. Istrski narod zahteva vse, kar mu gre po zakonu ln ne mori dopustiti več, da bi ga prlkrajSevali. Pole^
Klic Istre po kruhn In mlral
Zborovanje istrskih županstev na Kozini dne 24. januarja 1918.
Na iniciativo male slovenske občina Dolina sa ]e zmučena, teptana Istra zganila in'poslala načelstva svojih avtonomnih oblasti kljub slabim promotnim zve sam v četrtek na Kozino, , da sa združijo v zadnji, obupni klic na pomoč. Ogromaa večina istrskih občin — 37 — je bilo zastopanih, aH pa so se pismeno pridružile vsem sklepom sestanka. Dvorana Šiško ve restavracije je biia polna resnih mo^ ki jih je dušiia skrb za	narod Ia tlačila strašna odgo-
vornost, ki jo nosijo brez pomoči. Iz posveta Županstev Je postal ljudski parlament, v katerem Je Istra govorila Jasno In odločno besedo, Id Je ne bo mogel nihče več prezreti.
Zborovanje Je otvori ob 10 in pol dolinski podžupaa Fran Venturlni in predlagal predsednikom sestanka pazinskega
župana, dra. K u r e 11Ć a, njegovim namestnikom motovunskega Župana dr. LI u s a,
vsega tega je aprovizacijska komisija Trstu velikansko podjetje s preko 100-mJ* lijonskim letnim prometom In Id Ima, mevno, tudi veiike dobičke, ki se stekajo iz vsega Primorja v rezervni fond. A Istra ni dostej dobila niti vinarja Iz fonda, ki ?e porablja za razne reiekcije In vojne kuhi nje v Trstu, za živila po znižani ceni itd. Z;*to smo »'gubili vse z; upanje v nam* apr v. komisijo. Vpruvanje je to, ki je morasto danes rešiti brezpogojno.
Vite* K1 o d i Č, ki je zastopal odsotnega namestnika, je izjavil, da ta poslednji * zadovoljstvom pozdravlja vsako ink« jativo. stremeče po zboljšanju istrskih r.- -mer. Priznava, da dobiva Trst več, ne . o Istra in navaja vzrrke, ki < pravičujejo o: veliko mesto, vojna industrija, delavstvo. Zabele ne dobiva Istra, ker je v Trsta rii !
Dr. Č e r v a r (Veprinac) je vprašal vladnega zastopnika, i:am so šli vagoni živi!, ki jih je pos'ala Hrvatska izključno za Istro. Ndo vpiašanie mu vladni zastopnik ni mogel odgovorit, ker ni na namest-štvu nič z ane^a o i. m. t Veliko razburjenje).;
Državni » os anec S p a d a r o zahvaljuje občino Do Ino na povabilu na današnji se-, stanek, ki bo z granitnimi črkami zapisan v srcu vsega istrskega ljudstva kot sestanek Dve leti že se bori za separacijo Istre od trf.as e aprovi/a-ijske komisje. In-terpeiiral Je Že d e 24. julija m. L, a vlada ga vedno in vedno zavrača v Trst, ki se' te separacije brani. Ministri so odgovarjali, daje : eperacija odvisna edino le od namest-ništva v Trste, in centrale so mu zaeotov-ijale, da — čim bi se oddelitev Izvedla — bi se ves živež, določen za Istro, pošiljal ločeno od onega za Trst. Naglaša, da se jt tudi predsednik upravne komisije za Istro, Lasciac toplo zavzel ln zahtevat separacijo. dočim se je poslanec dr. Rizzi nasprotno izjavil. Velik del krivde na tem, da Istra strada, Je na c. k. aamestništvu v Trstu, ki se brani oddeljenja,yte edine rešitve za istro. Oasno protestira proti dosedanjemu krivičnemu razdeljevanju fondov, ki jih Je dala vlada na razpolago, poživljajoč namesmika, naj odslej ?krbi, da bo razdeljevanje p a vičneje in enakomerneje. Trst j« prejel dosedaj 7 milijonov K v pomoč revnim slojem, od katerih je dobila vsa Istra Se 4 milijone s 340000 prebivalci, nauvm 164.000 prebivalcev Trsta. Rezervni fond i i dohodki, ki znašajo več milijonov, so last vsega Primorja, ne samo Trsta, ki ga je doslej užival sam. Tega krivičnega pos o-panja mora biti konec, ^ato naj se danes izvoli eksekutivni odbor, ki pripravi r solucije, jih predloži zborova Ju v glasovanje In izvede nato.
Dr. Č e r v a r: G'avna krivda vsega , Ia je birokratizem, in to avstrijski hirokratizem I Birokratje sede za mizo, rešujejo akte, a življenja ne vidijo, ke- so obdani od samih čifutov, kj si polnijo Žepe na račun st=ada-jočega ljudstva. Dunajske centrale so najbolj oonesre:eni uradi. !ain so glavni krivci! v
Le nekaj prti
metov, kako vtada z na:m postopa: Okra) Voloska ne pozna več konj. — Imeli smo dobiti nekaj vagonov premoga — zaplenili so ga za Dunaj. — V Trstu krmijo živino z našim senom — naša goveda cika od glada. — Na si poslanci so nam izprosili o i Hrvatske hrane, mnogo vagonov, ki so Šil preko Dunaja, a mi jih nismo videli in ii*i ne bomo I
Trpeli smo dosti, pretrpeli preveč, a ravno s tem so nam dali v roke orožje za uspešno borbo. Govornik se pridružuje:
predlogu posl. Spad ra glede ekse .utivnv g.t odbora.
jf Stran IL
* Alojzij Res (Dolina > se pridružuje mnenju predgovernikov, da leži glavna krivda istrske bede pri dunajski vladi in njenih
centialah. Toda, pozabiti ne smemo tudi, da |e Istra Že tretje leto odrezana od vsakega prometa, cd vsake trgovine, od vseh dohodkov- Suša, rekvizicije, vpoklici ^eh delo> niti moči in zdaj Je komaj dorasiih dečkov pod roŽje tirajo Istro pred neizogibni gospodarski pelom.	žene in otreci ne zmagujejo več težkega poljskega dela; nimamo ne semen, ne žvepla, ne modre gćli e. umetnih gnoji'. Zato poživlja županstva, naj Izposlujejo za spomlad dopuste vsem starejšim letnikom in vojakom k kategorije „C", da bo Istra zamogla obdelati svoja polja in vinograde. U. UI č i g r a J (Izola)
Protestira proti
Sostopanju trž. aprov. Kom. in vprašuje v nenu ljudstva, kako Je mogoče, da Je Trst dobit z adnje dni polno racijo kruha, a uboga Istra 'niti prahu! Zahvaljuje se Dolini za organiziranje sestanka In se pridružuje predlogu občine Visfn de, na) vsi občinski uradi prekinejo svoje poslovanje, če ne bo hitre in izdatne pomoči.	„
A. Sancln (Dolina) primerja cene živeža pri nas in v Štajerski. Ogromna raz
Hka!	prc
mesti naj se jih r a domačo zem jo, kjer bi »ogli delati, koristiti, pa bi tudi prehrana bila lažja.
A. S t ran I oh (Poreč) obdolžuje vlado vse krivde našega trp jen^. Poleg odk i tih sovražnikov. im£rno tudi prikritih; med nj mi nsjhi jSegaj Ogrsko, ki stremi za na-■iim pog no m.
hran V e n t u r i n i je predagal na to v srpi: tu predloga drz pasi. Spajara za ek-sekutivni odbor s edeče gg: Dra. Kure ua, dra. Č e r v a r j a, Aiojz ja Resa in K. S i š k o v i ć a za slovanske, in dr. L» u s a, posl. S p a d a r a, UI c i * r a j a in Strani c ha za i a!i ar sVe cbčine. Predkg ;e bi! soglasno sprejet in zborovanje prekir« en > do 3l/, pop. kjer je odbor predložil resolucije.
Cd 2-4 pop. je imel eksekutivni • dbr.r sejo, ki ji je prisostv val tud: v'adni zastopnik. V tej se i so se odborniki zediniij v resolucije, ki sta jih ob zopetni otvoritvi' zboio ^ma ob 4h pop. prečkala g. Rts in g. Stranich. Vse resolucje so bile so^l sna in z vsk^ik >m sprejet -. Ekeekut vni odbor j^ poub a*čen, da v ne !e'jo konferira z gosp. names nikom. — V slučaju nepovoljnega odgovora od strani vlade glasuje,o zborovalci enoglasno š /a V. resolucijo občine Visinama o prekinjenju posiovan^a ob-Činsk h ura.k v. Proti tej resoluciji je vladni zastopnik protestiral, ker bi po njegovem mnenju več škodila nejo koristila.
Predsedn k dr. K u r e I j ć se je nato spominja! s hvaležnim srcem Nj. Veličanstva in
Eredfagai udanostno Lr ojavko, ki je celo-upno zborovanje z živio in evviva-klici navdušeno pozdravi in odobri.
Zev ni k (Podgradt je odgovarjal protestu vladnega zastopn'ka k V. resoluciji in ga svaril, naj bo pri vlodi veren to mač strašnega položaja istre in njenih županstev z besedam'', ki zvenć kot izpoved vse Istre; „Trinais postaj križevega p rta smo nar^d It štirnajste ne moremo več !
v Županstva In sastnpnikl brv. slov. oMki Istre, zbrani on Kozini dne 24. Jan. 1918, Izjavljajo enoglasno In s vso odločnostjo:
1.	Z navdušenjem se pridružuje jugoslovanski dekla acijl z dne 30. m- ja 1917., ki zahteva ujedinjenje našega troedinega naroda.
2.	Jugoslovanskemu klubu Izrekamo za vse njegovo delovanje najtoplejšo zahva'o in neomajno zaupanje in ga rotimo, naj od pravičnih zahtev ne odneha, d kler ne pribori našemu narodu lastno državo, sezidano na demokratičnem temelju In 2 njo našo svobodo iz stoletnega suženjstva in umiranja.
3.	Z ogorčenostjo obsojamo izdajica naroda, v prvi vrsti dr. Šusteršiča, in glboko obžalujemo izjavo nadškofa dr. Stadlerfa.
4.	Samo na podlagi samoodločbe narodov pridemo do svetovnega miru, ki ga naš izmučeni narod kliče dan ta noč!
D.
Zahvala Istra ljubljanskemu kriezonad-
Skofn.
Županstva ia zastopniki brv. slov. občin Istre, zbrani na Kozini dne 24. Jan. 1918, izrekajo tem potom Vaši Prevzviš noatf naj-gorkejšo zahvalo za možat in odkrit nastop v c d o žilnem trenutku za |ugoslovansko deklam ciju, nastop, ki je združi! vseslovensko ljudstvo v delu za narodno osvobojenje. Globoki hvaležnosti in "udanosti vse slovenske domovine se iz vsega srca pridružuje tu ii trptča Istra, z zagotovilom, da dela in trpljenja Vaše Prevzvišenosti za naše odrešenje ne pozabi nikdar! Blagoslavljaj Vsemogočni vse Vaše de o v procv.t jugoslo-slov. nskeea naroda in daj moči, da Vaša Prevzvišenost ne omaga do zmage.
lil.
Zahvala Istre drju. Korošcu,
Županstva ići zastopri i hrv slov. občin Istre, zbran na Kozini, dn 24. jan. 1913., se svo emu neus-rašenemu voditelju n ijto-pleje Ziihva!jnjejo za poslanico I tri in njenemu trpečemu hrv. slov nan-dj, z upanjem, da bo ciij, ki si ga je postavil svoji vsega Jugoslovanskega kluba politiki čim prej dosežen in z njim tudi osvobojenje onega dela naroda, ki čuva vrata v svet Jugoslovanski državi, ki mora vstati Iz razdejanja in biezmejnega trpijenja strašne vojne!
Na Kozini, dne 24. januarja 1918. M. Samec Lr, Dr. Kurelić 1. r, dr. Cervartr.
za okraj	za okraj	za okraj
Koper.	Pazin. Volosko Opatija,
v Imenu sledečih zastopanih občin: Pazin, Dol na, Voto ko Op tija, Vronik, Barban, Tinian, Moščenice,. B iška, Roč, Dek ni. Kastav, Veprinac, Žminj, PoJ. grad, Ocizla Klanec, Marezige, Buzet, Materija in Jel šane.
S .Slava" krči na našega očeta dr. Kreka, za katerega spomenik se je nabralo zOO K, se je razpel ta zgodovinski sestanek.
Predsednik je zaključi! sestanek, j Sestanek gladu in žalosti, ki ima ver:riar to i Veselo ?t.an, da je oba avtohtona naroda hrv.-slove skega In italijanskega i združil v vzajemno delo in slogo,j ki naj b nikdar ne prenehala; ? srečno bodočnost Istre!
Udanos-na r ojavka Njeg. Veličaistvu se je glasila:
Županstva vse l tre, zbrana na sestanku na Kozini dne 24. Jan. 1918, se po. ovno klan ajo v globoki u danost Ni. Vel cesarju Karlu l. in zatrjujejo visoki cc arski hiši neomajn zvestobo, kakor s3 jo dokazali Sinov I*-tre na vs h bojišč h
Pred prestol polagajo najiskrenejšo zahvalo, ki jo čuti i m čena Istra do N . Velii anstv za vsa prizr de vanja z a m i r, ki naj čimprej konča to strašno vojno in naj vsem narodom brez raztike pod Žezlom NJ. Veličanstva, prinese pravico svobodo inbla-gosta nje!
Istra z i ccfcUratiio, ta Jijoslavatiski kub.
Po z^orovan;u vseh Istrskih župrnstev na Kozini, dne 24. januvarja 1918., je c tvoril dr. Č e r v a r sestanek županov in zastopnikov hrvatsko-cloven?k h občin Istre, kjer so bi e z na- dušenjem sprejete sledeče izjave:
PODLISTEK.
Slosraska strast.
Roman, francoski spisal Danijel Lesueur.
O, ta nesrečni tiran!.... Ce se je torej
z vso prekanjenostjo boril proti smrti, ki je V temi prežaJa nanj, se je igodllo to le zaradi lerpUi oči in nebogljenega srca tega
otroka.....zaradi teh oči In tega srca,
ki si Jih je sedaj prilastil nekdo d'rug.
Nattja ie z ustnicami doteknila mo-gočnj ri j, ki je ležala ined benečanski-zm čipkami njene odeje, in je zaihteia od sramu in obupa.,.
Posreči pa v očeii grofa Miranovega pcmenjaJe ženske solze prav toliko f:ot naliv v ar-rilu. Zanj ni. biJo nikakršne zveze me.J solzami in pojmom mor;i nci^a trpljenja. Zanj so bile take solze čisto fizičen dogodek, ki takoj potrebuje pomoč liisne.
Vsem županstvo« 3stre!
Izvrševalnt odbor istrski županstev. Izvoljen na Kozini dne 24. t m. smatra za svojo dolžnost da istrskemu lju srvu in vs m lup i stvom, ki so mu poverila sicer častno, a težko nalogo, da brani in izvojuje pravice trpeči Istri, sporoči o uspehih kozin-skih resolucij.
V	so >oto zvečer Je tržaški namestnik fksc. Laron Fries-Skene povabil k sebi dva č!ar:a odbora In jima obširno pojasnil sta-lišee lokalne vlade napram koznskim resolucijam. Separacija se brez odloga izvrSi in ustanovi samostojn * aprovizaeij ka komisija za Istro. Isiotako je g. namestnik ugodil vsem drugim točkam IV. iasoljcije. O i. II. in III. resolucij, ki so namenjeno centralni vladi, je obljubil, da jih s toplim pr poročil m predloži na Dunaju, kamer se je podal še isti večer.
V	i eJetjo sta prispela v Trst Se podpisani predsednik in podpredsed ik dr. Lu:s, ki sta Se z dvema članoma odbora nadalje ala pogajanji z nanieslniStvom In de-ž lno upravno komisijo o ustanovitvi nove aprov. komisije za Istro. Pogajanja so v polnem in zadovoljivem razvoju.
Isti dan so bile k finske resolucije pos a-ne tudi prizadetim muiisterstvom in istrskim državnim poslancem.
Toda kruha Še nimamo 1 Zato je bila odposlana prehranjevalnemu uradu brzojavka z odi čnim po vd ar kom V. resolucije, naj dobi istra v najbližjih dneh potrebno množino moke in zabele.
Z zavestjo, da Ima IzvrSevalni odbor za seboj vso, do skrajnosti izmučeno Istro in da so vsa njena županstva solidarna s ko-zinskimi sklepi, zremo s upunjem v bodočnost, pripravljeni na vse evenu tfnostll I z vrše va ni odbor istrskih županstev:
Dr. Kurelić 1. r, predsednic.
PPOSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — OODA NAJ SE V »NARODNI DOM«.
vslod česor se je nekoliko osuplo vzdignil in pozvomil Ma5i, ruski hišni.
— Bar ina vaa potrebuje, — fe dejal dekletu, čigar vdanost mu je bila dobro znana — Zdi se mi, da bi bilo dobro poslati po zdravnika, vendar pa ne storite ničesar brez grofičinega ukaza. Ob dekletih pridite k nrenl, da mi sporočite, kako se počuti.
Nato Je Nikolaj heodorovič poljubil raz-puščenc Naidjine lase in odseJ. Nadja ie ie vodno jokala.
Oru-go Jutro )e grofica, kateri so te tez noč le še bodj utrdil skitep«, da junaški o-stane zvesta dvojemu soprogu ter da bo trpela molče in se odrekla svoji l.h:beznl, ■dala vprašati svojca soproga, ali bi ie danes ne hotel izjemoma v svaiem vozu vzeti s seboj v bois de Boulogne.
Snooi je občutila mogočno ljubezen svojega soprogu od katerega se je že jela trgavati, in danes je koprnela po povrnitvi
Bodote a msn mi
(iDoUte.)
Za naša Brda so prišli vcteldrtri&tf časi: žavkno v dobi, Id naipogubneji vpliva na vse nafte Žhrijemfe in smovatmie, ki nam Je prinesla oetometrnfli Sk-otd ea iaše gaspo-damsike, ku^tjurne In nravstvene interese. Naš položaj zahteva nujjne odpoanočo. Ce ne (pnkle (ta, bodo ftkode "težko popravili-ve.
Naišr otroci bo brez šoie, brea varrstva in naiuzortstrva, hn&z vtzigojo, prepuščeni sami sebi in — kvamjeaiiu! Ni tu duhovuti-ikov, ona učiteijerv. Raizanetne so amarhrčne; IjirJiSitvo h izigubirfo zavest, da >e zakonov, ki «iih tuba spoštovati, da je todi obdasti v državi, ki jam fe v doft&H**, tda skrbe za retd, za varstvo fanotia in aa za^to pre-bivatetva: za o}egt morali fino in ma^eri-jaino blasinio. Ni avtonomnih zastopstev ki twitov. Javno oblast predstavljajo uri nas oedal le voftaki ki orožniki. Tem pdslednjbn — ali vša| vevškemu delu orožnikov - ne odrekamo poštene votfe, dobrih namenov frt tuda delavnosti. Mareikak orožnik gkuSa koristi VadsKviu kolikor more v sedaaijem svojem iteikem službenem pokižaju. Ali preobSoženi bo e nalogami In (dolžnostmi. Nalagalo #vh jim in.jih poveljstvo, vodike ki poiiftiične cfblatsti. Ni organov; ni čkitteljev, ki bi bMi aaščK-niki ijudsstva v zarfosrtni meri.
V strahu se vprašujemo: kaj bo kz naše mladine? 11—12-letmi otroci ne znajo niti Čitati, «ker saio vos čas vojne Sole, in so tudi bisti1, :k<i> so iX>R>raj monda že ikaii znali, vse >to f>ofcai>»U. Žalostno je z vprašanjem prehrane. Za časa italijanske okupacije s»mo <bi»ll — to »treba tprianati — precej na dobrem v tem pogledu. Seveda ni bilo tako vaied ljtelbetmi do našega ijutd-stva, ma'rveČ iz idrugih raa-logov, ki jih pač laiitko razume vsaikido. Bala so-politični Taz^logi. PostO(painL*e Italijanov je bilo narekovano ol taiktžke, ki naj bi najpravifia-la u^tis na Jjmdstvo in kazala italijamsiko uDraA"o v Čam lep<§l -hiča. Ali, dejetvo je, da smo na to sbran s odaj v zeto neugodmem položaju. Tudi sSoer nam |e postopaj oblasti nepojmljivo, nesmotreno, neraci)o^ nelino. Italijani so n. pr. iz ®cri označenih razlogov dajali IKndtsitvu, otzwroma so mu p0^'0iJ0In umaikinitive ostavi^i množine raiz-nih pr&chnetov vsa^anje potrebe: obleke, punila, poeriaitfal, miila iAd. Sedaj ipa hodijo ipo hrjšah vojaki hi orožjilki, da vise to (popisudejo in rekvirirajo. Ljudstvo ipa tnpi največe pomanjkanje na obleki in periliu. Na drugi strani »pa leže po ipolittfi velike množine takih predmetov, ki se tam fovarijo in gnijelof — Poija In vtmo-gradi so popolnoma uničeni, ktfer so bili strdki jarki sovražnOkov. Nu, italiijarrslka vojna uprava je bila določila komJsrjo. ki >e ugotovila škode, in ie obljubila posestnikom poravnavo teh Skod. Att, prišli znatni dogodki in posestniki nrso nK dobili. Polja pa so uničena in fiudde niso mč prtiiielaii. Po pravici vprašamo: ali ni sedaj — ko le sovTajžruk vržen preko meje
—	na^im zakonitim avstrijskim oblastim v dolžnost, da sežejo ubogemu ttudsftvu pod roko in mu pomagajo, da si opomore zopet?! Ce že ne fe tjiAerail ki najkilonđe-nosti do liudstva, če že ne te čtita dolžnosti napram la&tinim držasvJjaoiom, pa vsa!} te istih polftičnih oeirov, ki so bili merodav-ni za ltalijanisko Upravo napram ljudem, k niso bili nlih drižarv^anfi!
Ljuidjstvo samo — kakor irečeno — trpi nadluiie poutHijikaniie na iiviMh. Zato fe umevno, da si skuša pomaigati od ortkraj meje. Ali tu je tzopet postopanje oblasti čudno. Prinesti smeš še kal, iprloeHati pa ne »smeš nič odonkiraj Judrija! Te uredbe ne moremo raizmnetl. Ce bi sereklo: tolžko in fcoliko smete, več pa ne! — tri bflo še uml/jivo. Da pa se razl?ktye med tistim, ki prinaša. In tteftjm. iki dovaža (brez ozira na množino)--svrhe teimu res ne moremo iraaumeti. Posebno strogo ie bilo v tem pogledu nemško vojaštvo.
Da zaključimo t apelom na na5o državno upravo: Zvesti Ipodanfki smo in ■lojalni' driavđjajtM! Taki hočemo ostati. Ra-duj^?mo se, »da je sovražnik pogmam iz dežele. Kakor poprej hočemo tudi odslej vršiti vse dolžnosti napram domovini in dinast^*. Tem epravičeneje mislimo, da |e ravno za#o država obvezana tembolj, da nam pomaga lečrti rane kn popravljati škode, kri smo Jih v »teh hudih časih pretrpeti
—	zanjo! Pa ne le radi dolžne hvaležnosti, an«>ak ta*!! v svojem lastnem nafemi-nentnefem Interesu naj bi se država kn mtfe organi zavedali te svoje dolžnosti fcn naloge! Saj smo ob me>i, na pernciriji države, na izpostavljenih točkah. Za varstvo In v obrambo <dh državnih mala so morali sinovi narodov te driawe v tej vojni pretiti reke torvi
Kje fe famstvo, da ne bo država vbj dočaosti nvet kdai potrebavala zvestih čuvarjev ob «eh mefah? Takrih čnivairjev dale IJiKistvP. ki tu živi. ki mu le tu rodna
tega občutka. Morda bi le še mogla postali srečna po tem možu. saj Je bil on edini, od katerega ie smel« zahtevaiti svoto srečo.... morda bi ga le še mogla vzJJubKi, če bi tesneje, zaupljive je živela žniim In bi Ji on privošeal ono otroško dragovanje, po katerem, je hrepenela njena duša.
Snoči >e bil tako dober, tako noZen, da Je bila še sedaj vsa gtnjen . kajti ta nežnost se je prilegala njeni srč li rani kot nebeški balzam.... ta balzam l io edinf mogel o-zdraviti! Njen namen, da M vzbudila grofa Miranovega, je bil !:ar najresnejši.
OTof jc sodil v žem lcih mušicah prav tako kot ženskih solzah. Nadfina želja mu Je bila (nepoiasnjiva in nerazumljiva, ker se mu je zdelo nevarno, da bi svojo ženo od svoji -strani izpostavljal nevarnostim, ki so mu pretile s struni nihilistov. nI našel povoda, da bi ta dan storil kaj drugega kot pa tkugače.
Onda, »veta dedsčina po očetih, ki se le ljudstvo okJepa z breamelno in neminljivo ljubeznijo, vsrJodair pripravJjeno <za nje obrambo z vsem, kar ima to ljutdjstvo: imetuem ki krivijo! AH ni potemtakem v najvišem nje interesu, da skuša država čim najlzdatneje pomnožiti dragoceni fond Uubeznl in udanosti do nje med ljudstvom na tako važni poziciji?! In sicer s <tem, da z dejanji hvaležnosti pokaže prebivalstvu priznanje za neizmerne žrtve, ki jih Je moralo pretrpeti v nje obrambo! — Usmilite se naših Brd, pomagajte, ker uverjenl morete biti, da bodo dobra dela usmiljenja donašaia zlate sadove in naj-veče obresti!
Horodnl svet
■Glas Slovenca, Hrvata 1 Srba« Je prelet z Dunaja nastopni čJanek:
Z,— Potem ko smo v idejah (demokracije) samoodločbe In narodne edinstvenosti Slovencev, Hrvatov, Srbov ugotovili idejni temelj za skupni nastop Jugoslovanskih strank, treba da se bavtano tudi z onim, kar nas raodružujei
Poleg osebnih bi lokalnih momentov, ki Jih tu moramo prezreti, nas ločijo razloke v svetovnem naziran|u oseb, kulturna li gospodarska stališča.
Kulturne borbe so dosti globoko zaorale med Slovenci, vsled nekojih izrastkov v škodo narodni pozioiji, a vsJed živahnega gibanja v korist naobrazbe In politične zrelosti ljudstva. Vojna Je prinesla naenkrat nov položaj, ki se nam vsem zdi ob-sebiuml>iv In, recitc kaT hočete, ogromna večina naroda se je globoko oddahnila. Bič tujcev nas spametoval. Župnik Zabret na shodu »S. L. S.« v Ljubljani 27. dec. 1917. Je nekam nejasno govoril, ko je de-jai da se niti premirje v kulturnih vprašanjih ne želi Ako le premirje razumeti tako. da Je vsestransko opuščanje kulturnih stališč, prenehanje v izvajanju svojega kulturnega prepričanja, potem Je brez dvoma, da takega premirja nihče ne želi tn ga niti danes nI. Kulturno tekmovanje tore] ostane, A to smo pa menda vsi Lz-prevideli, da treba medsebojne tolerance In zlasti velike previdnosti v formi. Nasprotnikovo prepričanje se uvažuje, ne norčuje se iz njega, osebni napada so Izključeni. ne psuje se. Recimo neki takt ln toleranca se sama razvila iz razpoloženja m iz sodelovanja strank. — Tako premirje obstaja bi tako premirje je (upajmo, da pojde potem stalno) potrebno tako, da spada v kompetenco N. S., da glede forme, dostojnosti, tolerance Lada navodila obvezna za stranke ln novinstvo.
Ako bomo držali načele tolerance v o-bliki pa dostoinost, potem se bodo pereča sporna vprašanja obdeiovaia sama ob sebi; le tam, kjer Je to res treba, le v obliki, ki ne razburja protivnika, v kratkem tako, da vlada staro načelo »in d ubi is H-bertas, in omnibus caritas«.
Gospodarske razlfke vsaj med strankami niso tako globoke v praktičnih zahtevkih. Kakor se Je nam zdelo, da se bi v narodnih vprašanjih taktika socijalne demokracije mogla podvreči reviziji, tako Je glede socljalnega vprašanja vse druge stranke vojno gospodarstvo prisililo v to, da ne vidijo v socUalističnem programu samih utopij. Zdi se nam, da različnost svetovnega naziranja jglede na potrebo socijalne preuredbe ne more ovirati skupnega dela za narodove smotre. Nasprotno nihče ne sluti, kako globoko -se le pri vseh narodih približalo javno mnenje demokratičnim postulatom "glede javnega in tudi zasebnega gospodarstva. Ne le vsi politični zahtevki demokratičnih stnij, tudi prav bivstveni gospodarski zahtevi so danes »skupna last«. — Kakor hitro so se socijalistične stranke z nami vred postavile na idejni temelj samoodločbe ln narodne edinstvenosti, ni nobene resne zapreke za složno nastopanje v narodni reprezentaciji. — Seveda samoodločbe ne razumevamo z onimi rezervami, kakor jih temu plemenitemu načelu dajeta igg. Seitz ln Renner.
»Prihajamo torej do zaključka, da razlike med strankami niso takega značaja, da bi ovirale skupno delo. — To Je glavna preskušnja za našo državnost, kjer bodo zooet morale biti vse stranke na skupnem deiu. — Treba torej le volje, dobre voljo nas vseh, pa pojde. Skrb NS bo, da izključi vse ono napadanje in izzivanje, ki nam Je vedno tako kvarilo ono razpoloženje in voljo, hrez katere Je sku-pno delo ne-možno.
Ostane torej vprašanje, kako naj se N. S. organiziTa, da bode delazmožen?
Razne politične vesti.
Stavka v Nemčiji. Iz Berolina se poroča 29. Januarja: Stavkovno g banjc Je tekom današnjega dneva znatnonarastlo, kakor poročajo delavske organizacije, pač pa uradna mesta zagotavljajo, da ae je slika stavke Iz-prememla le malo. Berolinska poulična železnica upa, da se ti jeni oslužbcnci ne pridružijo stavki. Poizkus vodstva stavke, da bi se pogajalo z vlado, se Je izjalovil, pač pa trdi „Vossische Zeitung", da vlada gotovo ne odkloni spogajanj s pok lenim zastopstvom delavstva, strokovnimi organi-taciiami. Policija Je prepoved, la vsa zborovanja. Vrhovno poveljništvo v Berolmu Je ustavilo glavno socijalnodemokrats^o glasilo „Vorwarts" za tri dni, kar je pobudilo med delavstvom veliko ogorčenje in povzročilo stavko tiskarskega delavst/a. V torek zjutraj je Izšlo samo nekoliko bero-linskih ča nikov, popoldne pa nobeden v č, tako da je bil Berolin zvečer čisto brez n ih. Tu ne gre za sUvko proti časopisju, temveč za pr^b^ritev tiskovne svobode. Vodstvo stavke je v polni oMiki prevzela soc jalna demokracija in delujeta iu popolnoma sporazumno obe struji, ki ste se drugače tako hudo pobijati. Enako se je
V Trstu, dae 2. februarja It18 f
zgodilo tudi v Nurnbergu. V Monakovem nI prišlo do stavke. Wolffov urad pa je potem poročal 30. Jan : Stavkovno gibanje se ie od včeraj na danes ra^širlo je neznatno. V Berolinu se ceni število stav-kovcev na približno 120.000 mož. Časniki so danes Izšli s čisto majhnimi izjemami. Na ulicah se nikjer ne pozna stavka. Ves obrat se vrši popolnoma nemoteno. Mir se v vsej državi ni kalil nikjer. To poro-č lo Je, če ne uradno, pa vsaj poluuradno, in je v precejšnjem nasprotju z zasebnimi poročili, ozir«. ma poročili vedstva stavke, ki je Že w torek govorilo o 230.000 do 300.000 stavk^vdh.
AorovizacIJske stvari.
Nove odredb« o uporabi zmletln.
V	smislu že znane naredbe urada za ljudsko prehrano, katera določa tedenski odmerek zraletin na 1850 gramov za osebe, zaposlene pri teiklh delih, in na 1150 gramov sa ostale osebe, it bo v Trstu od ponedeljka, 4. t m., dalje vrtilo razdeljevanje tako, da bodo navadni porabniki dobivali po 200 gramov (20 d kg) kruha na daa Hi po 150 g (15 d k g) moke na teden, dela vei pri težkih de Ih pa po 340 g (34 dkg) kruha na dan in po 150 g (15 dkg) moke na teden. Namesto moke se lahko vzame vsak dru^i dan po 60 g (6 dkg) kruha, kar odgovarja torej 30 g (3 dg) kruha na daa. Moka, ki gre vsaki posamezni osebi, se bo razdeljevala v začetku vsakih 14 dni, tako da se že z začetkom prihodnjega tedna ra/deli prvih 300 g (30 dkg) bele moke na osebo.
Kruh se bo dobival na običajne izkaznice. V3ak odrezek, torej tudi pri dodatn h izkaznicah delavcev pri težkih delih, ki so 2e v njihovi posesti, velja za 50 g (5 dg) kruha.
Za nakup od ^erka moke, oziroma kruha, ki se dobi namesto moke, se izdajo posebne kkaznice, ki se bodo dobivale od 2. februarja dalje pri krušnih komisijah. Izkazati se je treba t Izkaznico za živila.
Delavci pri težkih delih dol e r d 2. t ql pri pristojnih krušnih komisijah posebne Izkaznice za nakup 40 g kruha, ki ^a jim gre več na dan.
• • •
KAJ DOBIMO PRIHODNJI TEDEN
Zaradi pomankanja prostora ne moremo objav ti danes, v celoti tozadevnega st>oro-Čiia aprovlracijske komisije, oač pa je objavimo jutri. Danes naj navedemo le na kraiko, da dobimo: 30 dkg bele moke za peko (za 14 dni), V« koruzne moke, 7« kg ovsenega ješprena, */« kg	KPe' ■
Jajce, 6 akg sira, eno osminko kg marme-I de, 10 dkg suhih zel šč, eno osmink kg soli, 0 dkg sirovega masla; za ciroke, bolnike In starce običajni odmerek r^dilne moke In kondenzirane ga mleka; 1 oz. 2 sveči; salame do '/4 kg; */« litra petrolej na samo novo Izkaznico za petrolej št 17;
r/A kg krompiija, kdor ga nI vzel skupno. • • •
Razdeljevanje dopolnilnih Izkaznic ? -moko ln kruh.
V	soboto, 2, t. m., se prične razdeljevanje dopolnilnih Izkaznic sa moko kn kruh ter novih Izkaznic za kavno zmes. Izkaznice se bodo dobivale pri krušnih komisijah v uradnih urah (od 9 do 12) in sicer 2., 4..
5n 6., 8. in 9. t. m.
• • •
Dovaianje premoga. Ker ^ dovaianje premoga v zadnjih dneh nekoiiKO Izboljšalo, Je upati, da piične mestna plinarna delovati 2e v kratkem.
Predaja kurivu.
Prodaja oglja, 10 kg na Izkazni Rumene i-kiznice — Vrdela (c« n v. kg) št. 201—543 (obrobna 3j uav . U. pri Taučer, ul. S. Zaccaria, št. 549 do 618 (ob. št. 3j dne 4. 11. pri Vattovaz, ul. Scoglietto 45 (cena 80 v. kg).
Kok, 10 kg na rumeno izkaznico. Staro m ^ s t o: št. 1 — 100 (ob. št. . dne 3. II. pri RIbarich, ul. Pozzachera 2 (cena 20 v. kg). — S v. Jakob : St. 1 — 150 <oU. št 5) dne 2. II. pri Makorsich, ui. Guardia 9 (cena 20 vin. kg). — Greta št 1—152 (ob. št. 3) dne 4. II. pri Cuco covich, ul. S. Anastaslo tcena 20 v. kg). - -Barko vije: št 1—150 (ob. št. 3) dne 2. II. pri Hrepeur:ik ul. Greta 8 tcena 22
v. kg).
Oglje. 10 kg na rdeče Izkaznice.
Novo mesto: št. 376 —625 <ob. it 6) dne 2. 11. pri Tauč r ul. S. Zaccaiia 3 (cena 84 v. kg). — Staro m esto: St. 1646—1695 (ob. It. 6) dne 2. II. pri Taučer, uL Volto 2 (cena 84 v. kg). — Stara mitnica: «t 1084—1204 (ob. št 6) dne 2. H. pri Pupena, ul. Media 24 (cen« 84 v. kg).
Premog (fossile) 20 kg na modro Izkaznico.
Staro mesto: št. 131-345 (ob. št. 20 dne 2. II. pri Ribarich, ul. Pocacchera 2 (ceni 1 K 39 v. za 10 kgY — Sta r a mitnica: št. 1174-1275 (ob. št 21) dne 4. II. pri Nemenz, nI. S Fnn:esco (cena 1 K 39 v. za 10 kg). — Nova mitnica: št. 158—483 ob. št. 22) dne 2 II. pr Steyer, ul. Carpison 10 (cena 1 K 39 v. za 10 kg). — Sv. Jakob: št 501—725 (Ob št 19) dne 2. U. pri Tedeschi, ul. Bosco 32 (cena 1 K 39 v. za 10 kg). S v M. M. zgornja: št 1 — 150 (ob. št. 8), dne 2. II. pri Baislnger, ul. Guardia s 2, (cena 1 K 39 v. za 10 kg). - Sv M. M. spo d-n j a: št. 1—58 (o\ št. 8) dne 2 i . pr« C igo i, ul. Concordia 17 (cera 1 K 30 v. za 10 kc). K o 1 on j a: št. 1 -104 (ob. št h št. 1- »04 (ob. št. 16) dne 2. U. pri l'reši: en ul. Col o na 2 (cena 1 K 55 v. ?a 10 kg). — Vrdela: št. 2-'5—611 (< b. št. 13> dne 3 li. pri l r širen, ul. Cologna 2 (b^na ! K f>5 v. 7,1 10 kfO - Greta:
v Trstu, dne 2. februarja I§18.
f; 243 - 350 (ob. it. 8) ia St 1—30 (ob, ■J. 9) dne 2. 11. pri Cucovich, ul. S. Ana-asio 9 (cena 1 K 39 v. za 10 k*). — Rocol: št. 82—260 (ob. št. 18) dne 4. 0. (cena 1 K 39 v. za 10 kg).
Imenovanje. Minister jalni podtajnik dr. Rudolf pleni. And rej k a, predstojnik urada ministra dra. viteza Žolgerja, Je imenovan okrajnim glavarjem.
Čitateljem. Od torka do danes »Edinost* ni mogla iziti radi delavskega g banja. Naravno, da se nam je v teh 4 dneh nakopiči o mnogo gradiva In večinoma takega, da ga moramo priobčiti. To nas bo vezalo in oviralo za par št v ik pri urejevanju lista, radi česar moramo prositi čitatelje ia dopisnike nekoliko potrpljenja. Pri tem moramo »udi opozoriti, da nam plinarna se ne daje plina in ne morejo služiti stavni stroji vsled česar se mora list stavi J na roko. Čitatelji naj blagohotno oproste tudi morebitne i edostatke v tehničnem pogledu.
„Edinost* In »Sporočilo delavskega sveta". Z raznih strani smo tekom pravkar končanega delavskega gibanja morali čuti očitanje, češ, zakaj je „Edinost" p/evztla izdajanje socijalno demokratskega rSporočila Delavskega sveta", da bi ne smela storiti tega. Na vsa la očitanja odgovarjamo: Delavsko gibanie se je proti vsemu pričakovanju raztegni o tudi na tiskarsko osobje. Vsi listi so morali prenehati in v sirlslu sklepa dotičnega shoda, kjer slovensko delavstvo ni moglo priti do veljave, naj bi izhajal ecino le rLavoiatore" kot gladilo „Dtlav-skesra sveta", kateri ni mislil ra to, da je Tis u po eg Italijanskega prebivalstva trdi še tisoče in tisoče Stovencev, večinoma de-lavs va. Bili srr.o r«i, ki smo opcrorili „De-iLVski svet* na <o dejstvo in zahie ali, da se mora izdajati „Sporočilo Dehvsktgi s eta" tud v slovenskem jeziku, predvsem zato, da se tudi slovensko prebivalstvo, e ako kot italijansko, redno obve&a o de
sesp
riva. kar se sploh more dob^i. Ali raj bi bi i pustili, da bi najrevnej i med reve i izgubili še ono, kar jim gre, ker hj ne vedeli, kje raj bi dobili to malenkost? Da u tieže s ovcnskcmu prebiva.siv:;, s oven-skemu delavstvu, je „Edinost prevzela ur -jevanje in tisk slo e skega „Spor ti a Delavskega sveta", prevzela vse d lo. vse sjreš-e in dala tudi sv jega urednika na razpolago. Za vsr stroške, za ves trud, za {
Odbor pol. društva „Edinost* bo Imel
svojo sejo v ponedeljek dne 4. t. m. ob 3 popoldne f dru tvenih prostorih, ulica w. Frančiška št 20.
Pevski večer društva „Kolo". PO dogodkih zadniih dni Je bilo nemilo zadeto tudi to društvo. Ker naš list nI izha;al In ie moralo mirovati tudi vse delo v tiskarnah, ni mo 'lo društvo nič poročati o pripravah za današnji prvi svoj nastop po tako dolgem presta? ku. Nu, mi smo uverjeni, da ne bo to nič škodov lo sobotni pri e ditvi. Pevsko društvo „Kolo" ima toliko star h zvestih pr jateljev in si Je v novejem času z izgledi vse hvale vredne narodne požrtvovalnosti pridobilo toliko novih sim patij. da moremo računati z gotovostjo* da gostje napolni o dvorano .Narednega do ma". To pa te a t bolj, ker te je njega, za sedar;Je razmere tudi Številno lep zbor kaj lepo razvil in napredoval, da bo mogel nuditi res kaj dobrega. Preskrbljeno Je tudi za dobro kapi ko in prigrizek. Nocoj torej bo pevski \ečer društva „Kolo". Začetek ob 7 uri. Prosimo občinstvo — točnosti. Pa ne tiste navadne — sloveaskel
Razpis itlpendlj. Razpisani ste dve šti-pe diji po 300 K iz ustanove „Caliman cav. Mi erbi e Chiara d* Angeli Minerbi sa šolsko leto 1917 18 za dijake, vpisane na kakem vseučilišču ali tehniki v Avstro-Ogrski, brez ozira na narodnost in veroizpoved, samo da st lno bivajo v Trstu. — Pravilno opremljene prošnje tekem 4 tednov od 31. januarja t I. dalje Trgovinski ia obrtni zbornici v Trstu.
Razdeli se 1. aprila t I. znesek 4500 K iz usta o e barona Karla Reinelta za p opadle trgovce. To podpore se poJele vs!e 1 nesreče propadlim, v Trstu biva^im trgovcem ali pa njihovim ro binam. Proš. je je trebi vložiti na Trgovinsko in obrlro zbornico do iS. t. m. ter jim priiožiđ dokaz ia o avstrijskem državljanstvu, avstrijskem miUjerju, bivanju v Trstu ali tržaški okolici nad pet I t, u oštvu in pripadnosti k trgovskemu stanu.
JH; stna zastavljalnica v T?stu (Civico monte di pieta) sprejema v prostovoljno pro-pr« dajo na javni dražbi vsakovrstne vrednostne In brezvrrdnosiiie predmete, brez ta bi se isti zastavili.
TojniSKn mesto.
Z naredbo od 16. 12. 1917., it. 492 drf. zak., izdano od fin nčnega ministrstva s., ora umno z justičnlm ministrstvom, in s staiutom objavljenim v „VViener Zeitung" od 21. 12. 1917., št 291, osnovani Vojnokre-ditni zavod ra iuzno vojno ozemlje oddaja nekaj tajniških CMSi pri cenzorskih zborih za Dalmacijo Koroško, Kranjsko, Istro, Tirolsko, Goriško - Gradiščanske in mesto Trst z okolico. Poblifje o nalogah teh tajnikov vsebuje S 14 statuta.
Tajniki morajo biti pravovedni Ia obvladovati nemški jezik kakor tudi drage v okrožju dotičnega cenzorskega zbora dežel-nonavadne Jezike (§ 4, odstavek 4 statuta.)
Ponudbe z n^taaCaimi podatki o starosti, veroi povedanju, rodbinskem stanu, vojaškem službenem razmerju, fttud|ah, Jezikovnem znanja, dosedanje« službovanja Ia plačilnih zahtevah naj ae nastavno Vojno-kreditnemu zavodu sa vojno ozemlje.
BM
nakupni urad n
Dunaj IX. AJserstratte «
Enpnjem po vrsti in kakovosti svila« itrese po najvi.jlh cenah. Srilne niti po vrati in kakovosti do K DO. PlaćujeiJi cajvttje cene sa stare stg&ne
svilnate bluze, svilnate obleke itd. kakor tudi za
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo rsem sordnlkom, prijateljem in znancem pretožno vest, da je naša nadvse ljubljena dobra mamica, oziroma stara mati, gospa
Morila vdova Hlsle
posestnlc* in gostilnlčarka
po dolgi nračni bolezni* previđena b tolažili «?. *er& dne 11 januarja, mirno t Gospoda taspala,
Pogreb nepozabne pokojnice se je nill t torek, dne 29. januarja t L ob 3 popoldne is hiše žalosti it 163 na takojšnje pokopališče.
SEŽANA, dne 2t prosinca
Viktor* Oskar« O vido, sinovi
Ivana por. Rožič, Nluca, hčeri, vnuki, vnukinja.
im n
iftfll
Marija Strutz
(Hotel Balkan)
Ivan Puklavec
poročena. Trst, 2. februarja 191&
In jasno: Prepričani smo, da Sim> storili svojo dolžnost, ic v tej zavesi nam je popolnoma vseeno, aH nam se kaj o.i-a in podtika, ali nas grajajo ali pa h vanjo! Odvisni nismo od nikogar, in če sn o storili, kar nam je narekovala naša dolžnost napram osjemu narodu, nam potem pač ni mar, a'i Je to komu všeč ali ne!
Promet z zasebnimi vojnopoSiniml zavitki Je pod obstoječimi pogoji dovoljen tudi na mornariški vnjnopoštni urad v Puli.
Občina Veliktrepen za deklaracijo. Ob-ilnski odbor obt'ne Vdikirepen z -ran v svoji seji dne 27. januarja 1918. soglasno fti z navdušenjem pozdravlja Izjavo Jugoslovanskega kur a v državnem zboru z dne 30. maja 1917. ?a združeno Jugoslavijo pod ži-ziom Habsb-iržanov ter iz:eka r.aŠim poslancem v Jugoslovanskem klubu popolno zaupanje in zahvalo za nj h možat na top ter jih pr si, da trdno in nevstrašeno vs-ra-j Jo še nad ti je s svojimi in rašimi zahtevami. da tako združeni dosežemo zaželeni cilj.
Podpisane žene In de!(!eta občine Veliki reper- slovesno I/javi amo. da smo z d š ) in srccm za maj-iiško de .laracijo Ja-go icvanskega kluba ter zahtevan o pod habsburško cimaš ijo ujedij nia, san ostojno-sti in sv bode našega slovenskega naroda. (S ed 292 podo sov )
_vedba zasebnega pr< kodfželnega te-lei pskoga prometa. Zasebni prekotieželri Ulefonski promet se uve e: 1. na Kranj-•k.-m na v eii razpok f j vih zvezah v celem oi segu, < ez deželne meje pa samo v času, ko pri met n velik (med 7 uro popoldne In 9 uro dopoldne); 2. iz mesta in v mest j Trst, v času ko je promet s'ab. Javne govorilnice se smejo uporabi ati za ta promet, h kateremu prepovedna ozemlja samoobsebl umevno niso pripuščena, samo do vštetega tretjega daljavnega pasa (do 300 km). Omejitev na čas, ko Je promet malenkosten, ne velja za državne pogovore kakor tudi ne za zasebni premet od in na gotova naročniška mesta, v kolikor je bil ta promet časovno neomejeno 2e dovoljen.
Splošna stavka v Trstu ln MM jati končana Včeraj se je vršil v Trstu samo majhen shod delavstva, na katerem se je razpravi] >lo o zboljšanju mezd. V Mil,ah se Je vršil veik shod, ki je trajal tri ure. Sprejet fe bil sklep Delav-kega sveta. V Trstu in Miljah se vrnejo delavci danes sopet na delo. Današnji „Lav o rat ore" objavi a uvodni članek o delavskih zahtevah, izraženih v dnevnem redu Delavskega sveta ln namest-rikovem odgovoru ter pristavlja, da bodo morali delavci sedaj paziti, da bo vlada tudi Izpolnila svoje obljube. S tem je splošna stavka v Trstu in Mijah zaključena.
Čitalnica pri Sv. Jakobu, ponovi na splošno željo, v ned-ljo, 3. t m., v gledališki dvorani pNarodnega doma1* burko v tr h de arij h „Pri belem konjičku*, katera Je v ned Ijo v vsake n pogleda prav dobro uspela. Sedeži in vstopnice so v predpto daji pri gospe j BiCek-ftazboruikovi, viatarici „Naro nega
Ž1VNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
m Mara wiil il. Mana Mil - lato« Jtlala.
Delti litin ylav«IC« K M0.0W.0W. -	SijmM*
lzuUji Watair»ttafM ii najsboe trmsAdp.
- Ilradnt ur« od t-f
MALI OGLASI s:
□□
□□
□o
m ritual* f 6
buiM liakut Mi m r»4»-
ntj« enkrat fd. —
: primtajbUa «i>»i* 6C	.
□□
llttm
služkinjo sa kavarno. Ulica Valdin-J
«9. Mlekarna.	! ,S
#tlfl,«fl>tnI#i lžče „peiizljonat". Dobi dobro plačo llUZIvlllJu brano in stanovanj«. Uliea S. Laz-
znro fit. 7, L nadstr. Germadnik. _
t*ith"!l« 96 je listnica v kateri se j«i nahajalo ivilUliu 30; K denarja ter dmgi vredni pa-
j><rji r>od imenom I. Maretič. Pošteni najditelj nuj blagovoli prinesti proti visoki nagradi Inaeratnemu odmiku E.l:n -ti.	1<82
hišno tsretinje »tarosti. Dobi utenovu ^LS	nje ia hrano.	~
vecchif
Fanaria. ulica. Foste 1781
»„.„.n izborno pivo v hotelu BnJcan. Pial/m
Dnevno c^,.'
1067
*tef 7, L
naufii govoriti nemlko in italijansko • treh mesecih. Barriera vecchia
1773
I frSjia dihurje, kune ter maAke kupim po amer-LlSkCSf aih cenah. Van Ophen, Cono 17. pelun desno.	1768
MfM nekoliko U najhol|dega vipavskega PlDuDIB Vina. Vatantneje pri vratatjm mkea
Geppa 23	_ ,78,)
PjitoAml Anton Jarki« j oe'uje v avojem ateljei a rOlOSlU » Ttatn. Via Wla Porta tt 407
UnktlnJiinMtlfl pomoto k, vo a*ćine prat. i*ča jesnnncnnn n«^ V kaki trgovini. M na deželi. Naslov pove Iaa. odd. Edia'»eti.__1778
iokUe
Taaka vrete kupuje Bahifi Fr grande 20
Moli no
1 33
ff«MM e prejema vsakovrstne poprav« ar. Ulica Unil Slan zon i št. 17. vr. T	1714
YI«<\flfi«aM vf riffe aa vodnjake ter na drago rabo. nmm P«lliaaro ulica Gio^ie Taaari i«. 1. Skiadii « leea.
Pozor!
0 Dlld Cnrlo Ghega itev. 11 KAPENEK
kupuje vrv od 3-8 K kg in tanko vrv po
50 K kg fer žslllfg f!3 B K,

ii Eiii ii
trčan kg 270, v satovju kg 50 proda po nizki ceni
f€ILAN HRAVANJA
Beivurjs prš Kakemu, KranJ&ko.
• gi'irMi il1
Trsi - Via Stadion 19 - Trst
i Odprt M 3> zuečer miprel
| == VStSPIdBB S Z
Ljubljanska kreditna banko
c ■ < Podružnica v Trsta i
Ulica tmm fle«. 11	Dradae ure od 9-1
Kupuje bi prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuj« rlate iii papirnate novce in devize.
Daje predujme na vrednostne papirje in bi&go in izvršuje vse v bančno stroko spadajoCe transakcije.
Ciose no bnllžlce oMle 4 X ustto
Vlose no tehoS m žlro-rnfun noM ro aožGootiL
Obavila nakazila vojnim Kietniiom.
Poslovalnica c kr. razr@cls»3 loScriiu.
Vat no!	Važno I
Izprememba
vojnega posojila
Pozor I Vsak lastnik valnoga posolile VII. In
BralSnlih omisli, lahko sedal >voje pudpisovanje rezpla&io, brez vinarla gotovine, ln (do K 50o0 —)
izogibom katerekoli kurzne izgube
takoj skoro podvoji.
Primer: Proti izročitvi komadov vojnega posojila za n. pr. nom. K 2.700 lahko pridobi vsakdo brez vsakega rizika, tako! vellavno vojno-posojilno-zava-rovalno polico za
nom. K 5000.—
Zavarovanje se sklene na podlagi dogovorov s c. kr. avstr. skladom vojaških vdov in sirot potom c. kr priv. Zavarovalne družbe za življenje „Avstrijski Feniks4' na Dunaju.
Pojasnila daje: Zavarovalni oddelek c. kr. avstr. sklada za vdove In sirote v Trstu, Lazzaretto vecchio 3, Jadranska banka, Podružnica Anglo-avstr. banke, Podružnica Kreditnega zavoda, Podružnica Depositne banke, Tržaško-Istrska banka, Podružnica Živnostenske banke v Trstu.


Straa IV.

1* mv. »
v irstu, one i., leoruarja i9is.
Našim obrtnikom, rokodelcem In jetnikom. Prodire prepričanje, namen in priznana potreba, da se /a bodočo obno-viit veno akci|o porabijo v prvi vrsti domači t udje. Vsako župans.vo imej pr d očmi prvo nalogo, da i;na natančen seznam vseh takih oseb svoje županije, z natančno označbo sedanjega b.val&ča in moret. itne sedanje vojaške službe. Ko bodo ti seznami popolni, naj lih predložijo potom glavarstva na obnovitveni urad v Trstu. Točen prepis naj pošljejo tudi natenm odbora. Sicer pa naj se Interesiram rojaki naši sami oglašajo pn našem odboru. Posebno pa naj se ogiase vsi tisti, ki imajo že kako opekarno, apnar-no, večjo ali manjšo mizarsko delavnico, stavbeniki in izprašani zidarski mojstri. Dalje nai se nun prijavljajo tudi invalidi, ki bi bili sposobni marsftako službo, n im primerno. Tudi kar se njih tiče, bodo m, -raa biti v naših krajih nameščena invalidom namenjena mesta v pr.i vrsti z naši-n i rojak . - 0?redrji odbor za vrnitev begune- v in obnovo Primorja.
Begunska ci dpora. Begunci bodo prejemali običajno podporo Še 6t> dnj potem, ko so prišli z«-»pet domov. V ta raoun dobe posebne listine. Takoj po vrnitvi morajo izročiti te lis? ne politični oblasti. Xa;'dafje pa morejo to storili do 1. aprila, sicer izgube pravico co podpore omenjenih 00 dril. Jako di ločen pa je prenpis v tem razglasu. da se vs m beguncem v skupini A begunska podpora ustavi ^ 1. aprilom, pa naj so te že vrnili ali ne. — Tudi nekateri begunci iz skupine A bodo mogli dobivati v nekaterih slučajih podporo še Jaije po poteku omenjenih 00 unij. Ti slučaji so: Nepreskrbljene in za raslužek popolnoma nesposobne osebe, t tke r.sei>o, katerim je bite vrnitev -z kakoršiiigako i vzr ka za-bianjtna: bolezen, ki ne d u pušča poiova nj., dalje posebnega obzira vredni slučaji, k-;kor n. pr. di nki fn otroci v raznih šolah, v si taki slučaji bodi posamič uradno do"
mi. Tozadtv: e prošnje je vloži.i na listo i'Mau, ki je dos'ej podporo dov !l'a, ozlro-i.-n. kjer z(5aj podporo prejemajo, in ta po-; na deželno vlado, na Dunaju na noira-j. ■ m-nistrstv \ O skupini B bomo poro-rali piihoc'njr. O skupini A pa n<:m pr ha-t;;j i naslednje pripombe: Občine Prvačina, F o; nberg, n kaiere vasi rihenberške župa-• i:e. menda tudi n/Katere na Krasu (kakor l.fj*) dalje Ljubužnje (t. i. vasi Kamno, '	J.a dri, Ljubušnje, Seice, Vrsno in
!< ■ » već ili iva j v tem obsegu poško-ti-	da je vrn fev v skupino A neopra-
n ministrskem razglasu bi se be-•• r li \ . r-iti v povsem razdej ne hi-f . ! t a i i morale priti v skupino B, kM^or bi se mogli vniiti tisti begunci, ki imajo doma:o streho več ali manj obvaro-no Vsi drugi pa bi mogli ostati, kjer so. in dobivati be^!«n>ko podporo dalje Prizadeta
županstva H t ka pogleda pošljejo gla-jR varstvom svoja poročila.	t laži.
«um£l — resnico to se redi od 13. V Resnici smo vsi umazani,
se Sus
PROSIMO 8LOVENSKDI. HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NASE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V nirnPiH - POŠLlfejO NAJ SE V
TRSTU - -
V avstrijsko-ogrskom upravnem otem-tiu Srbije se ie etapni pofttar urad N. razreda MJadenovac lameiiieidl v etapni poštni in -brzojavni uraid' I. rasnodn in se kot tak odprl za zasebni promet z> dnem 10. decembra 1917. Pošiljati se s«iejo na tane»:iova«tf urad: podtno dopisnice, pisma, tiskovine (časnike*), blagovni vzorci, poštne nakaznice, pisma* z označbo vrednosti in zavvtki fore® označbe vtrednosli do naf-vHie teže 5 <kg; od tega tirada: poštne dopisnice, odprta pisma, tiskovino (časns-ki), blagovni vzorci, poštne nakaznice. poštnohraTiMčim (položnice, odjprto prodana pisma z ozna»čem> vrednostjo m za-	miimwvwi m vi'tJki brez označene vrednost* do najvišje - - NARODNI DOM v teže 5 Ob enem se otvori omemiesn* urad tudi za zasebna brzojavni promet. Ta etapni noštni i.n brzoja/vm urad posiuje za tantošuja iixxvo!<jstiva, čete bi zavode še za n ur-»rej ikot vojnepoaisiri urad._
„Resnici" — nekoliko resnice.
Gospod urednik! Stud, gnus in globoko ogorčenje, ki ga je vzbudila SusterŠičeva »Resnica« (reci: lai!) v srcih vsega našega naroda, sili mi v pero sledeče vrstice:
(Po narodni: »Klobuček* tna na glav«...) »Ko psi zalajajo v »Resnici« na ves glas, ljudem naznanjajo: prišel ie slednjič čas, da v Šusteršiča zlo bi vn-ief vsak svoj kot, da vntči heštjo to, <t seje ie razkol: jci tare narod svoj. kot Nemec si želi — to je peklenski boj, ito boj človeški ni! Zato vsak narodnjak nad tem se mi vzgledu! S Visoko naš hariak. a Susteršiču: tfuj!!
Cenjeni »Edinosti« ni v navad! taka pisava; meni se tudi gabi, toda povejte ms, g. urednik, kako naj se posten Slova-n ubrani EfijaJtovega kola, ki tako podlo in zločinsko udriha po njegovi potrpežljivi
koži?.....Ob tej priliki dvolite Še par
»modrih« izrekov o najnovejši »Resnici«. 1. Susteršičevo hčerko Kesnico je rodila mati Laž; upaino zaio, da bo nasajena na kratkih nogah. 2. Pri Resnici nc najdeš trdnih in resničnih značajev; 3. Kar Resnica rodi, vse po laži diši; 4. Rcsuica v resnici kolje oči poštenih ljudi. 5. Kjer se »Resnica« valja, tam pušča — kosmato laž. b. Kruh, sol jej! — Resnico — pusti!
7.	Kdor Resnico ljubš, se v njej pogubi.
8.	V Resnici vam povem, da — lažem.
9.	Resnica je hčerka — Šusteršičeva. 10. Resnfca mora slednjič — propasti! 11.
resnici oa — no. 13. Čimveč se ŠusteršiČ pere v »lini, feriboti ia v resnici — umazaa. 14 »Ratnica« resnidno — Jal. 15. V RAM j» — tUegmra poguba.
S4#Mi4 f. urednik. Vam iw»no povem, da,lAr Rmalps W ie v resnici — reniatt panrallca Vam rsamčno vdani
Qr. Etarski, resnicoljub, a sovražnik »Reftuco«.

PRIP0MČUI9E
i

Oostflna
nMf> ckiosma tsWn Bajboljiih rim.
„A! Vetturlno"
Stev
5. Dmafli
kaki^ft V*
3047
Trgovina festvln
IVAH BIDOVEO, Tirt, al, Itepaalto 1» tCr* Ptoktaml. Ima ▼ zalogi: Uj, pa-ndiln« ktnr mrvo, msMg9 vrrt kock ujuko, Uil in tudi bUf urarliM^te komisij«. Fr.at&i Jsnaikm rum, konjak Marij, Tomonth. mal'aoToe, »Utotm tot več mt nhenUih rod. Vm p« imenik mih. 414
Mehanična delavnica.
ODUKOVAKA UVARNICA OSVAL.DELLA. Via Medio 2S. IzdetoTaaje ln poprava etrojev in m-toijoT. Proračuni.	991
Knjigoveznica
PlSniO PIPPAN, Trst. nlica Valdiriro IS. AiO-stičoa ttuva Žepni koledaijl lastnega izdelovanja. Vpisniki f registri) posebnega sistema. 207
Majolične peči in Štedilniki
1L ZEPPAR, nI. 8. Gioranni o in 12. Najboljša izdelovanja is najpopolnejia Trsta. Gene smerno. 203
Hotel Continental
Tirst, nlfca San Kicolo St. 25 (blizu Corsa). Preno-eUč* sa vojake. Brigalo. Cene zmerne Postrežba točna.__190
NepremočI)ivi plaščL
IEOPOLI> HAAS. TiNt, Corso 2 in via Barriera reechis 10. Bogat* izbora vojaikib plaMeT od K 20 — naprej.	_^
Razglednice v platino. SpccijaUtetn: sike * barvah, fotoschkzL Gebinet, vfsH; povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetifava. —
a
a
fa
ca
oaaasmr tnoaraPrnraoeDNOaftieDeJ
Josip Stručke 11
Trst mt gin Marta Tmu-l Caicrina
Novi dohodi volnenega blaga za moške m ženske. Velika izbeia kožuhovme, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov.
festvine na debelo.
Bogata isbera vsakovrstnih jestvin: proda na de-
JADRANSKA BANKA
Trat Hm
Ki
FHJJAIiKft
Dunaj TegotksfUeeee 7 Ji
naal Teaetkofs
1 lakMenai Metk
VLOOB NA KNJRtlCB
3t\ m
od dneva sloge do dneva vsd^fa. iienfeu: . ■Udaj« banka svojega. Obree«ovaa|# siex iekečeni ia Snnlut po Mforoft - Akte i
teki in nakaznic aa vsa ta-ia in
k
Ju V
trti. a
KUPUJ« IN PRODAJA rento, obligaeg^
delnice, srečke, valate devi i«, pro PREDUJMU na vrednostne
rrednosioe pnpirj« piatna, peUoritete
ie itd D^e
In b'aj
leZefie v javnik skladiNtk. 8ltK " DBPOSrS
PROMESB.--Prodaja sreSk raaredne loto-
rije. Zavarovanje vsakovrstnih papiijev proti karani isgahi. revisija frebirnja sreSk Ltd. brespladoo. StovbnI kredit lamboan krediti. Borzna aarotUa, — Inkaso.
MBMJALNI CA.---— E8KOMV MBKiOj
Telefoni; 146S. 1703 in 207a
Vvadas srsi od Sde 1
Brzojavi i JADRANSKA
belo RUGGERO CAMBEL Aeqne vogal ulico Coroaeo.
Trstu,
delle 442
Papir.
VELIKA ZALOGA PAPiRJA za ovitke,
tih ir«ćie iastoe tovarue — Vslfiki raz ia velikosti. Cene zmerne. — Gastone Uollinar,
Trst , Vis de i Gelsi J t!.
, papirna-inlh barv
266
Damska krofačnica
vsakovrstna obleke po ansrleikem in francoske« kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze a. ^leualiSče itd. One zraeme.
h Hajiiijn iMastHi Rja. ta. ii ki. mst. litKiatva lil. IZREDNA
ces. kr. državna loterija
sa skupne volaSktdobrodalM namena.
Ta deiiarM loftarll« v zebnje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku kron 625 000. Glavni dobitek znađa
MT 200.000 fcron
žrebanja se vrši javno na Dunaju dna 21.
februarja 1018. — Srečka stane 4 krone. Srečke bo dobivajo v oddelku za dobrode ne loterije na Donajn III. Vordere Zollamt-tranae 5, v loterijskih nabiralnicah. tobakarnah, ari davčulh. poštnih in S*>lezni31rih uradih, v menjalnicah i t. d Igralni načrti za prodajalce frečk brezplačno. — Srečke so đopofi Ijajo poštnino prosto.
Od ces. kr. ravnateljstva državnih loterij
(Oddelek za dobrodelne loterije).
IHfl i i ii
181
lili
HRdoniesteR Mmm milo. g
Parfumiran in oknsno urejen. Nadomestek toaletnega mila.
Vsebina enega kartona 2 V, ducata, stane franko kron 26.50.
Razpošilja tvrelka
LANO & COMP.t Osfjck, Hrvatska Slavonija, Župnl trg.
L Brzojavni naslov: Lang&Comp. Osjek. ■ ■iiiaflBiianuHMii laiiiiiaJI
i
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. ČermAk
v Trstu, ulica Posta vecchla 12
vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov braz bolečine. — Plombiranje.
^ UMETNI ZOBJE
Oglasi, osmrtnice, zahvale In vsakovrstna naznanja reklanuie vsebine, na] se pošt« liaio na »Inseratni oddelek Edinosti«
Jadranska Banka v Trstu
OBJAVA
Izredni občni zbor delničarjev Jadranske banke, ki *e jo vršil dne 20. januarja t l, zaključil je poviSiinje delniška glavnice od K 12,000.000 — na K 20.000.000-— ter je pooblastil upravni avet, da prevede t > povišanje.
Na podlagi tega pooblastila zaključil je podpisani upravni svet, da izda naenkrat	v
20.000 delnic po K 400.-- nominalne vrednosti,
dvigajoč s tem delniško glavnieo aa	^JC^^^ *Si
oa skupnih K 20.000.0(»0— in to po sledečih pogojih:	_	, ^ . .	. . . ^ . , . j
1	Delnice VJ1I. emisije, sodeljujejo na uspehih druitra t isto pravico in dolžnostjo od 1. januarja 1918. dalje, kakor stare delnico:
2	Opcijska pravica pripada imetnikom starih delnic, kateri morejo dobiti za tri stare delnice dve novi po prvenstveni ceni od K 500—. Delničarji, ki Želijo izvrSiti opcijsko pravico, morajo položiti plaSče delnic pri enem zavodov, ki so navedem kot snb-
skripcijsko mesto.	, ^
3	Neoptirane delnice ostanejo na razpolago delničarjev in ostalih subskribentov po ceni od i*, ouu—.
4. Predbtležba in popolno vplačilo delnio se mora zvršiti med i. februarjem in 1. marcem t L, v istem roku se mora
z vršiti tudi	neoptbanill deloic pe upravnemu svetu, pri čemur se bodo vzeli v obzir posebno sedanji delničarji*
ki so izvršili opcijsko pravico in predbeleiili nadaljnje delnice.
6.	V slučaju da bode o priliki reparticije podpiaate^ju dodeljeno manjše število delnic kot je predbeležil, se mu povrne
odveč vplačane svota.	...... ....	-L1 j
7.	Kurzni dobiček nove emisije pripada, po odbitku stroškov in emisijskih pristojbin, rezervnemu skladu zavodu.
8.	Subskribira se pri sledečih zavodih.	_	. . . w .
a)	Jadanska banka t Trstu in njen* podružnic, na Dunaju (t Tegetthoistrasse 7-9) ▼ Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Met-
koviću. Opatiji, Splitu, Šibeniku in Zadru;	_ , IJ.. _
b)	Banka i Itediona sa Primoije na Sniaku in njene podružnice v Bakru in na Kijekl.	v.v«™ ir^ c Prva Hrvatska itedionica v Zagrebu in njene podružnice v Bjelovaru, Brodu n. S. Cirkvenua, Dehucah, Djakovu, Kar-
lovci, Kraljevičih, Novi VinodeUki, Osijeku, Požegi, Rijeki, Senju, Sisku, Sv. Ivanu Zel, Varaždinu, VeL Gona, Vuikova, ViroviUc^
Vukovara in Zemunu.	. lf . , n m
d)	Hrvatska centralna banka aa Bosnu i Hercegovim v Sarajevom in njene podružnice ▼ Mostaru in u. luzlt
e)	Srpska banka v Mostaru.
f)	Živnostenska bankk, podružnica na Dunaju	.
trst, due 1. februara 1918.	Upravni svet Jadranske banke-
a.
€