N«jv«čji •loraaaJri dnevnik v Zdražeaih državah V«Uc sa Tse leto • • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian Ltafly sn the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. List slovenskih delavcev'v .Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1303, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. No. 20. — Stev. 20. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 25, 1937—PONEDELJEK, 25. JANUARJA 1937 TELEFON: CHelsea 3—1242 Volume XLV.—Letnik XLV. VODOVJE NARAŠČA IN POVZROČA NEIZMERNO GORJE LJUDEM, KI SO BILI PRISILJENI ZAPUSTITI SVOJE DOMOVE, PRETE RAZNE BOLEZNI IN LAKOTA Reševalci, ki so imeli nalogo ojačiti jezove, ne morejo nikamor. — T ris to tisoč ljudje brez strehe. Število smrtnih žrtev narašča od dne do dne. — Povzročene škode zaenkrat ni mogoče ugotoviti. — Predsednik je pozval narod, naj daruje dva milijona dolarjev za poplavljence. "V vojnem ozemlju ne more biti huje!" S temi besedami je opisal A. Sheppard, načelnik držayne policije v Missouri položaj, ki je nastal vsled povodnji. Truki z vrečami peska so obtičali v blatu. Nasipe bi morali ojačiti, pa jih ne moremo. V blatu ho obtičali tudi vozovi z begunci. Ljudje, ki so vzeli v naglici le napotrebnejše s seboj, stradajo in prezebajo. Povodenj sega od države Arkansas iz M issouri do West Virginije in Pennsylvanije. Vsi pritoki reke Mississippi so narasli. In voda narašča in nara sča od ure do ure. Kot je bilo mogoče včeraj ugotoviti, je najmanj tristotisoč oseb brez strehe. Rešili so le golo življenje. Voda jim je uničila domove, odnesla živino in sploh vse, kar so imeli. Do včeraj je bilo javljenih šestindvajset smrtnih slučajev. Beguncem preti lakota in nalezljive bolezni. , j - -V I lili Samo v državi Arkansas znaša dozdaj pbvzro-čna škoda trinajst milijonov dolarjev. Predsednik Roosevelt je pozval prebivalstvo, naj daruje zaenkrat dva milijona dolarjev za poplavljence. Letala, železnice ,truki in parniki dovažajc živila in druge potrebščine. V vsem poplavljenem ozemlju vlada občuten mraz. Vodovje St. Francis reke v severovzhodnem delu Arkansasa in jugovzhodnem delu Missourija je podrlo vse nasipe. Istotako tudi rekla Forkec1 Deer v Tennessee. Mesti Uniontown in Dyersburg sta povsem odrezani od ostalega sveta. V južnem delu države Illinois in v Kentucky ie reka Ohio preplavila obširne komplekse ozemlje. — xMed mestoma Cairo in Shawneetownom je v južnemu delu Illinoisa I 7,000 beguncev. t V državi Jndiani je mesto Evansville središče' pomožne akcije za kraje ob reki Ohio, iz katerih je pregnala voda 30.000 oseb. Bolj proti zapadu — v državi Ohio — je 75,000 ljudi brez strehe. Sedmino mesta Cincinnati ie pod vodo. Tam je narasla reka Ohio na 72 čevljev ter še vedno narašča. V Cincinnati se pa ne boje samo vode, pač pa i udi ognja. Iz ogromnih skladiščnih tankov je izteklo več milijonov galon gazolina. Voda je pokrita z gazolinom več milj daleč nakrog. V Frankfurt, Ky., so morali izprazniti državne kaznilnico, v kateri je bilo 2900 kaznencev. Štiriindvajset jih je planilo v naraslo Kentucky reko in skušalo pobegniti. Dva sta utonila. Od Huntingtona do Wheelinga je tudi država West Virginija prizadeta '"sled povodnji. Nobena stranka ne odneha v avtni stavki ROMUNSKI PRINC JE BIL __OPERIRAN Romunski princ Mihael je bil operiran na slepiču. — Princ Nikolaj je zbolel za skrlatinko. FLORENCA, Italija, 24. januarja. — Romunski prestolo-jnaslednik princ Mihael je bil operira 11 na slepiču. Princ je bil bolan na influenei, ko >e mu j-^ naenkrat vnel slepič in se razpoeil. Izvršena je bila takojšnja o]k1 racija in prinčevo stanje je nevarno. Njegova mati princesa Helena je neprestano <»b njegovi oolniski postelji. Njegov oče, kralj Karol, j«- bil obveščen o operaciji in bo najbrže odpoto-\al v Florenco. Princ Mihael je bil na obisku pri svoji materi v vili San Do-menico di Fiesole in jc bil namenjen, da odputuje v Bukarešto, ko je nenadoma zbolel. » (>b osmih zvečer se je pojavila bolezen in je bil takoj prepeljan v bolnišnico Marijinih sester v Florenei. Operacijo sta izvršila zdravnika dr. Teodoro Stori in dr. Giovanni Aneora. Prva poročila so naznanjala, da je njegovo stanje zadovoljivo. poznejša ]>oročila pa pra-\ i j o, da mu je vročina pričela naraščati. Princ Mihael je postal romunski kralj leta 1927, ko se je njegov oče kralj Karol odpovedal prestolu in je odšel z Magdo Lupescu v izgnanstvo v F ranči jo. L»eta 1930 se je Karol vrnil, se poiastil prestola in postavil sina Mihaela za prestolonaslednika. Odkar jc oil zakon med Ka-rolom in Heleno ločen, živi princesa Helena stalno izven lomunske in največ v Italiji, kjer jo princ Mihael redno obiskuje. KRVOLOČNOST V JPANSKI VOJNI Republikanci so pomori-li 2000 oseb odličnih družin v Marbelli. — Več sto civilnih oseb v Madridu je bilo ubitih. I1EXI)AYE, Francija, 24. januarja. — General Francisco Franco zatrjuje, da so republikanci pobili 2000 oseb odličnih družin, največ žena in otrok, ki so bežali iz Marbelle pre«i fnširti, ki prodirajo proti Ma lag i. General Franco je po radio v Burgosu rekel, da so bile žene izpostavljene sramoti, pre-dno so bile ubite. Rekel je, da bo število umorjenih presegla 2000, ko l>odo mrliči prešteti. Republikanska vlada je naprosila Rusijo, da pošlje dva submarina v Malago, da bosta stražila pristanišče pred fašističnimi bojnimi ladjami. V Malago je dospelo večje število mednarodnih prostovoljcev in več škadronov aeroplanov. Fašistični aeroplani so zop»t bombardirali Malago. Prednje -traže fašistov pa -o bile vstavljene pred Manbello, kjer se republikam-i izkopali strelne .iarke in jih utrdili z bodečo žico. MADRID. Španska, 24. jan. — Fašisti so s težkimi topovi bombardirali Madrid in je bilo ubitih več sto civilistov. Na tisoče ljudi je zbežalo v pod ulično železnico, ko so pričeli grmeti 155 milimeterski topovi. Po mestu je legla srost-J meirla smodnikovega dima. Posebno mnosr> izstrelkov j» padlo v sredino mesta, kjer je bilo porušenih več velikih poslopij. Več strelov je zadelo te lefonsko poslopje, ki je last ameriške telefonske družbe. V poslopju je bilo ubitih 20 oseb. Telefonska zveza v mestu je bila pretrgana. Na tisoče prestrašenih civilistov, ki se niso zmenili za vladno odredbo, da zapuste mesto, je iskalo zavetje po kleteh in zp zidovjem. AVTOMOBILSKA DRUŽBA BO IZGNALA STAVKARJE IZ TOVARN DETROIT, Mich., 24. januarja. — General Motors družba se je odločila, da se posluži vseh sredstev, da prisilili "sedeče" stavkarje, da zapuste tovarne ter bo v tem pogledu izvajala pritisk na go-vernerja Murphya in na sodišča. JAPONSKI KABINET JE __ODSTOPIL Velik spor med parlamentom in vojaško stranko. — Vojna mornarica na strani parlamenta in proti armadi. TOKIO, Japonska, 24. jan. — V parlamentu jc nastal velik vihar, ko je predsednik Sei-jukaj stranke, ki je druga najmočnejša stranka v japonskem parlamentu, Kunimacu llama-da, izjavil, da bo izvršil hara-kiri, ako je njegova trditev napačna, da vojaški poveljniki \ odi jo vlado. Razburjeni poslanci so ostro napadli vlado zaradi velikih izdatkov za armado in ko sta ministrski predsednik Koki Hiro-la in vnanji minister llačiro A rita skušala braniti svojo politiko, so jima poslanci klicali "lažnjivee"' in "molči". Ko hrup nikakor ni hotel ponehati, je odšel Hirota k cesarju, ki je nato za tri dni zaključil zasedanje parlamenta. Ilamada je tudi nastopil proti nemško-japonski pogodbi, ki je naperjena proti komunizmu. Rekel je. da se za pogodbo ni pogajal vnanji urad, temveč generalni štab. TOKIO, Japonska, 24. jan. — Vojni minister general Jui-K Terauči je osamljen, ko se je mornariški minister admiral O s a m i Nagano postavil na stran parlamenta ter prepustil armadi vso odgovornost zj. razpust parlamenta ali odstop uVi odstop kabineta. TOKIO, Japonska, 24. jan. -- Japonska armada se je odločno postavila proti opoziciji v parlamentu ter izjavila, d?i ho šla svojo pot ter reorganizirala japonsko politično življenje. Ta izjava armadnega poveljstva je prišla nekaj ur zatem, ko je kabinet naznanil svoj odstop vsled spora med pari a mentarnimi in fašističnimi načeli. Hirotov kabinet je odsto pil sredi največjega spora med vojaško stranko in parlamentom. Mornariški minister admiral Osami Nagano je političnim voditeljem ponudil vso svojo pomoč, ki bo odločevala o vojni in miru v Aziji. Ko so se ministrskemu predsedniku Koki Hiroti izjalovili vsi posku-i, da bi dosegel kompromis med armado in političnimi strankami, je odstopil s svojim kabinetom. BUKAREŠTA, Romunska, 24. januarja. — Brat kralja Karola princ Nikolaj je zbolel za skrlatinko in njegovo stanje je nevarno. WASHINGTON, D. C., 23. januarja. — Pred-seunik Roosevelt je danes s posebno proklamacijo pozval narod, naj daruje najmanj dva milijona dolarjev za poplavljence v porečju Mississippija, kjer je 270,000 moških, žensk in otrok brez strehe in brez najnunejših življenskih potrebščin. Zaenkrat so poplavijenci odvisni le od pomoči Rdečega križa. Razne zvezne oblasti so dobile naročilo, naj sodelujejo z Rdečim križjem. SUROVE FRANKURTARICE SO NEZDRAVE TRENTON, N. J., 22. jan. — Zdravstveni department je danes posvaril javnost, naj ne ;e surovih ali« pa polpečenih oziroma polkuhanih frankurta. rie. V surovih frankfurtaricah in klobasah sploh so nevarni bacili, ki jih edinole vrela voda ali močan ogenj uniči. Podpredsednik avtomobilske družbe William S. Knudsen je tekel, da bo družba potom sodišč dognala, če ima lastninsko pravico do tovarn ali ne. Ko se je Knudsen vrnil iz Washingtona. je izjavil, da družba ne misli pričeti z delom v tovarnah, ki so zaradi stavke zaprte, pač pa bo v drugih tovarnah, ki š<- obratujejo, na mestil svoje delavce, ki .-o vsled stavke izgubili delo, pa so pri volji delati. Predsednik unije avtomobilskih delavcev Homer Martin j«* po vrnitvi iz Washingtona o-stal v Detroitu le malo časa in e odpotoval v Toledo, Ohio. Pred svojim odhodom pa je obdolžil General Motors, da se poslužuje vsake zvijače ter rekel, da je njegova unija vsak čas pripravljena poravnati stavko. "V Washington!! nismo pri šli nikamor,'7 je rekel Kuud-čen. "Zato smo bili mnenja, da je najbolje, da gremo domov in gledamo, kaj je mogoče stu- Knudsen je rekel, da gre pri sedanji stavki za dve vprašanji. Prvo vprašanje je: — Kdo ima lastninsko pravico do tovarn.' Stavkarji so zasedli to varne, ki niso njihova lastnina. Drugo vprašanje pa je glede kolektivnega pogajanja in al: r.aj avtomobilska družba prizna uniji, d> je edina organizacija, - katero s«' more avtomobilska družba poirajati za poravnava stavke. "Šli bomo na sodišče," je rekel Knudsen, "in bomo prosili za sodnijsko povelje, da stav karji zapuste tovarne. Sedaj še :ie vemo, kdaj se l>o to zgodilo Potem je odvisno od unije, kaj bo storila. Odvisno je od stav-irarjev, ako hočejo zapustiti to-varne. Poslužili se bomo vsakega postavnega sredstva, da jih dobimo iz tovarn. Ne maramo die in bojev; želimo samo. do zapuste zasedene tovarne. Isti trenutek, ko to store, smo pripravljeni pričeti s pogajanji tam, kjer so bila prekinjena.'" Go ve mer Murphy, ki je do dosegel, da se obe stranki snidete pri konferenčni mizi. Knudsen je rekel, da stavkarji izgubijo na plačah milijon dolarjev na dan. Prihodnji teden upa družba, da se bo vr-rdlo na delo 40 odstotkov delavcev, ki so proti svoji volji na stavki in bodo služili jkj $7 na dan- __________ "V naših tovarnah je sedaj na stavki okoli 126,000 delavcev," je rekel Knudsen. "Upamo, da bomo zopet dali delo 110,000 delavcem, ki bodo za služili na dan $750,000. v primeri s $1,600,000, kadar delamo s polno paro." Bojazen, da se bo stavka razširila ns. Chryslerjeve in Fordove tovarne, je pregnal predsednik unije avtomobilskih de-iavcev Ilomer Martin, ko je rekel : "Mnogo je mogoče jwvedati o Fordu. Kavno Fordov vpliv je bil, da so bile plače povišane v avtomobilski industriji. Ford je voditelj pri tem. Prepričal se je, da morajo imeti delavci boljše plače." WASHINGTON, D. C., 24. januarja. — Delavska tajnica Miss Frances Perkins je izrazila svoje upanje, da se bosta v kratkem sestala John L. Lewis in predsednik General Motors Alfred S. Sloan, da poravnata avtomobilsko stavko. Sloan je delavski tajnici zagotovil. da družba ne bo skušala odpreti tovarn, ki so zaradi stavke zaprte. Četudi so se pogajanja ine-A obema strankama razbila, via da navzlic temu ni prenehala posredovati. NEMČIJA UTRJUJE PO-RENJE METZ, Francija, 22. jan. Več sto prebivalcev 15 vasi v Porenju je prejelo povelje, da zapuste svoje hiše, ker bodo porušene in mesto njih zgra- HALI J A NE BO SKLENILA POGODBE RIM,, Italija, 21. januarja — lz dobro poučenih krogov prihaja poročilo, da je Italija zavrgla vsako namero skleniti z Nemčijo, Anglijo in Francijo pogodbo štirih držav. Vzroki so sledeči: 1. Napetost zaradi Španske je prevelika. 2. Francija se noče odpovedati zveze z Rusijo. 3. Anglija ni povoljno odgovorila na tak predlog. jene močne trdnjave. Za povračilo bodo ti prebivalci dobili zemljo v severni Nemčiji. MUSS0LIN1JEVA HČI BO OBISKALA AMERIKO RIM, Italija, 22. januarja. — Mussolini jeva hči in žena grofa Ciana, italijanskega vna-njega ministra, bo spomladi obiskala Združene države. Iz Napolja bo odpotovala dne 6. maja s parnikom "Conte de Savoia". VELIK POŽAR V CINC1NNATI-JU V mestu, kjer je 65,000 ljudi brez strehe, je izbruhnil požar, ki je povzročil za pet milijonov dolarjev škode. CINCINNATI, O., 25. jan.— V tri milje dolgem in pol miljo Širokem Mill Creek tvomiškem okraju je izbruhnil požar. Baic ^ori dvaintrideset jjoslopij. in. povzroeena škoda znaša že pet milijonov dolarjev. Ker je v teni mestu vsled povodnji že itak 65,(XX) ljudi brez strehe, je nevarnost ognja spravila prebivalstvo v obup. Voda je daleč naokrog pokri-t:i z bencinom. Neko osemnadstropno tovarniško poslopje je vse v plamenih. Pri gašenju je bilo včeraj poškodovanih petnajst ognje-gascev. Vodovje se vedno narašča. Po mnenju vremeiioslovca W. C. Devereuxa bo šele sredi te-t;ua doseglo svoj višek. I ■ 11 1 OL A 8 V A RODA 90 New York, Monday, January 25, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S^A. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published hp SLOVENIC PUBLISHING COMPACT President L PUee <* bnetneee of the corporation and eddreeete of above officer«: II« Wee* 1Mb OUuet, Hwiffc ef Manhattan. Nev lack Cttjr, N. X. -O LA 8 NABODA" (Voice ef lha Peeple) I—niid Errry Day Except Sunday« end HoUdaya i celo leto velja aa Initio In Kanado............ •••••oooe 96.00 a pol leta....... •900000000000 $3.00 a četrt leta •••••»•»«•••••••»» |L90 Za New York sa celo leto......97.00 Za pol leta ..........................93.60 Za Lnoaemetro aa oelo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Oop*^ beea podpisa In ooetraostl se ne prlobčnjejo. Denar naj ee blagovoli feeflUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnikov, prosimo, da ne aam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda** Uhaja vsaki dan IzraemM nedelj ln praznikov -GLAS NARODA". 216 W, 18th Street, New Yark. N. I. Telephone: CHelsea 3—1242 PROCES PROTI ZAROTNIKOM Iz Slovenije» Na obravnavi proti nekdaj zelo vplivnim boljševikom, je prišlo na dan. da so zarotniki nameravali v vojni, v -katero bi bila zapletena Rusija, med armado razširiti bacile razni.i bolezni, strmoglaviti Stalinovo vlado in razdeliti bogastvo Rusije mivl Neinčijo in Japonsko. Skoro z veseljem je prišlo v>eh sedemnajst obtožencev .ia obravnavo, ki se vrši v veliki plesni dvorani, kjer so carski dostojansteniki nekdanje čase zabavali svoje prijateljice. Vsi so priznali svojo krivdo in s tem zapečatili svojo usodo, ki more biti samo smrt. Najslavnejši obtoženec je Kari Radck, ki je dolino vrsto Tet zastopal in zagovarjal sovjetsko jnditiko v uradnem listu 4 Izvestja". Obtožnica trdi, daje obsežno zaroto vodil izgnani beljševiški voditelj Leon Trocki. Zarotniki so izpodkopavali sovjetsko vlado in skušali zo|iet vpeljati kapitalizem v Rusiji s pomočjo Nemčije in .Japonske. Nemčiji so bili pripravljeni odstopiti bogato Ukrajino, Japonski pa obmorski* pokrajine v Sibiriji, med njimi tudi provinco Amur. Proti Nemčiji ne bi protestirali, ako bi se hotela polastiti podonavskih in balkanskih držav in bi tudi do-volili Japonski, da prodira dalje na Kitajsko. Na obravnavo je bil tudi povabljen novi ameriški poslanik Joseph \V. Da vies, da je mogel slišati, ko je javni obtoži-telj Andrej Višinski bral obtožnico in obdolžil zarotnike, di so obljubili Japonski, da bi jo v slučaju vojne z Združenimi državami zalagali s petrolejem. Zarotniki so nameravali požiga ti tovarne in municijsk i skladišča, razdejati železnico in vojaške vlake okužiti z bacili raznih Indezni. Prvi je bil zaslišan bivši podkomisar za težko industrijo Gregorij Pjatakov. ki je priznal, da se je leta 19.'13 sestal s. Trockijem in sta skupno izdelala načrt za vojno proti sovjetski Rusiji. Radek, ki je bil zaslišan takoj z« Pjatakovoni, je priznal, da je stopil v stik s Trockijem s posredovanjem ameriške, časnikarskega poročevalca Vladimira Rooma, ki je bil pre 1 kratkim aretiran. DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesl ji-r vo po dnevnem kurzu. j ▼ JUGOSLAVIJO Ža $ 235______Din. 166 $ 5.66________Din. 266 $ 7J50__________Din. 360 $11.7« ____________ Din. 500 $23.66 ________________ Din. 1606 $45.66 _______________ Din. 2606 V ITALIJO ' « Za $ 6.50 _______________ Ur 166 $ 12.25-----------Ur 200 $ 36.66 _________Lir 566 $ 57.00 -------------- Ur 1000 $112-50 _____________ Lir 2000 $167.50 ________________ Lir 3600 KEE BE CENE BEDAJ BITKO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPEEMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplatilo vetjih zneskov kot zgoraj navedene, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljajeano fte boljše psgoje. IZPLAČILA V AMERUŠKIH DOLARJIH Za kpltfBa t 5.— Borate poslati_______J $.71 $16— - - _________.$16 M $VL— " " ________$16^- $66^— " " ZZZZZZml« $56— » -_____$5136 i tmmmmu dot* v starem krajo Isplsfllo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZYR&UJEMO PO CABLK LETTER ZA PRI 0TOJBINO $1__ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glaa Naroda" NKW IOU, N. I. BRniCiffi;KjfflEn:n ® • "tirarnBnminsrBBMBBiBBni wnnr m....."..:'• 'nov , - ■ ■ ■ m: a LETNIK KER2ETOVEGA "ČASA" dobi tisti, ki nani pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE ŠL NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI TE ČIMPREJ v's a k letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega etiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —> zanimivosti in koristnih nasvetov. NAJBOLJ PRIMERNO IN DOBER PLEN 2AN-DARMERUF Zadnje čase so dravsko dolino razburjali neprestani vlomi. Orožniki so uvedli strogo preiskavo ki ni ostala br< z uspeha. Tako so tezenški orožniki aretirali .'E2- letnega bivšega gostilničarja Antona Pernata s PobrežjjK ki je bil radi tatvine obsojen že na 2 leti ječe. Pri lijem so našli veliko zalogo ol»-lek, blaga, čevljev in drugega plena. Izsledili so tudi njegovo skrivališče blaga pri nekem gostilničarju v Tattenbaebovi ulici. Vse blago so spoznali oškodovanci, pri katerih je Kilo vlomljeno, za svoje. A ret i ranee taji vsako krivdo. Preiskava se nadaljuje. KOZJI STRAH V ZAGORJU Kozji strah, kateremu je prebivalstvo v d<»l>iem mesecu, odkar se je pojavil, vzdelo še kopico drugih imen, je menda končno le zaključil svoje podvige. Povzročil je neverjetno mnogo fantastičnih govoric, da bi lahko napisni debelo knjigo strahotnih zgodb o njegovem |M»četju. V resnici pa ima na vesti troje koza in eno ovco, posredno pa je povzročil še pogin debelega ščetinarja; v strahu pred "strahom*'je bil iiiiin-rte moja pr\';i žrtev!" da j-* za klical rudarju, ki se je vračal ponoči s pi»sada. Komaj da mu je utekel. 1 >a bi se Tieznanec vsaj «» j«-napovedi držal! 44 Brž tecite« V seniku se skriva!" je pri tekla spclinna ženska na orožni ško postajo. Patrulja ie »nlsla na pot, preiskala senik, ki sn PRIPRAVNO ČTIVO ZA SE Peter Zgaga PREDPIST *Že zopet je napočil predpust-ni čas, ko je se je treba pečlar jem iu devicam pripravljati na usodepolu korak, iu ko se mar sikak zakonec kesa, ker je ta »-orak prezgodaj oziroma nepremišljeno napravil. Toraj. fantje in dekleta, sedaj je čas, da vresničite ti>to. o čemur se vam ponoči in o belem dnevu sanja. Odpravite se v deveta nebe Naši v Ameriki DA NJE DOLGE VEČERE KOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKKATKO N A DOPISNICI SPOKoCd SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. UPRAVA "Glasa Naroda ' ms: ' : : i IMAMO v ZALOGI BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1937 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ga možje strazili, pa — niti sledu o strahovaIcu. Neke noči so počili streli nekje pod Malim vrhom. Kaj se je zgodilo! Sledeči dan je vse govorilo o k4velikanski" bitki z ncznaii-•<-m. Trajala da j«' pol ure, pad lo da je okrog sto strelov, neznanec, ki ga spremlja dresi-ran p<*s. pa se je kar v zemljo udri. In kaj je bilo? Nekdo je s puško v roki straži! svoj hlevček s kozo. "Nenadoma je nekje v grmovju skrivnostno /ašuiuelo in — humhirmhuiu! je junaški čuvaj postreljal vse na 1 Kije v prazen nič. In še in še, vsak dan kaj novega, stra- hotnejsega, da so se ježili lasje na glavi. Strali pa jo j«* vselej srečno potegnil, čeprav so vča-si po cele skupine stražile svoje staje. Razumljivo je, da je orožni-štvo imelo polne roke dela s preiskovanjem in intervencijami. Pa vse brez uspeha, ker se je storilec že »lavno t «» strašni družinski traged'.ji, ki se je v nedeljskem Jutru odigrala blizu zdravil, ei Ra denci v Slovenskih g >ric\:h. V ITrastju Mota pri Rad. ucih /a-eno leta stanuje biv'w postni upravnik Miroslav Vaapo!ič. Živel je s svoj«» žen.o in 11 letnim sinom gimnazijcem Mirkom v zadovoljstvu in sreči. Le živčna bolezen je ('»•• letn*\ga moža cesto \"znei»rrjala. Že takrat, ko je bil še upravnik pošte v Križeveih pri Ljutomeru, je pogosto dobival živčne napade, ki so ga ovirali tudi v služlKivanju. Zato so ga ]k>-slali na liolniski dopusl in končno upokojili. Nato je V.*m-potič naselil v okolici Raden-cev, 3. januarja zjutraj j-1 odšla n jegova žena že pred G. uro v cerkev. Doma sta b:ls oče in 11-letni Mirko, ki je obiskoval I. razred gimnazije v Maribo- ru. Okoli G. ure se je stari Vaupotič zbudil 11 z zadobil je živčni napad. V nerazsodnosti je pričel kričati na ženo ter sina, češ, da bo vse ubil. V naslednjem trenutku j-» pograbil revolver in ustrelil spe.-.'grj sina. Ko je izvršil to strašim dejanje je naperil orožje še pro ti sebi in se ustrelil. Bil je na mestu mrtev. Ko s" je vrnila žena domov, s«' ji je nudil - ra-Šen prizor: ~iua in moža je našla mrtva. Vest o tem tragičnem dogodku je pretresla vso okolice. ČE SE OTROCI IGRA. JO S PETROLEJEM Jennie Shivitz iz Nobla, O., poroča, da je njen 11-letni sili Edvard i>o nesreči skoro twlse-kal dva prsta svojemu petletnemu bratcu Willie ju. Mati je poslala Edvarda v hlev. Ja b* nasekal koruznice za krave, ker je sama šivala in ni utc gni la, Willie pa je stekel za bratom, da mu bo podajal koruzna stebla. Kmalu pa sta pri jokala oba nazaj in mati je videla, da je imel mali Willie dva prsta na roki presekana. Odpeljala ga je k dr. Škurju, ki j«* malčku nudil zdravniško pomoč. Male- kovi pr^ti se dobro celijo. ★ V Pleveiandu je preminul v mestni bolnišnici po dolgi in mučni bolezni Frank Pivk. stai 4!) let. Rojen je bil v vasi t7a-rovski vrh na Notranjskem. V Ameriki je živel .'II let. POVRATEK AMERIŠKEGA MORNARJA Družino Otnahna Lojzeta iz Trstenika pri Višnji gori je doletela velika nesreča, ki je zahtevala življenje štiriletnega sinčka. Na praznik Sv. treh kraljev je odšla Omahnova družina k prvi maši v Višnjo goro, doma pa je ostal hlapec in trije otroci v starosti 9, 7. in 4 leta. IIIa|K*e *e je mudil v hlevu pri živini, otroci pa so se igrali sami v hiši. Po otroški navadi so prebrskali vse kote in se spravili slednjič nad omaro, kjer so upali najti kaj zanimivega. Odkrili so steklenico jietroleja, jo odprli in po neprevidnosti polili petrolej po tleh in 710 štiriletnem otroku, ki je stal zraven. Ob tem df>-godku so se otroci prestrašili, kaj bodo rekli oče. Vedeli so, da bo šiba pela. Zato je bilo treba na vsak način zabrisati V Clcvolandu je preminul v mestni bolnišnici Frank Zalaz-nik. star let. Doma j" bil iz vasi Kožarje pri Dol govi pri Ljubljani, »nikoder je prišel v Ameriko leta 1013. krivdo. Toil a kako.' Prišli na nesrečn;> misel, da bi politi petroh j zažgali, da bi so tako uničila mokrota in odpravil n»* prijeten duh. Res so to storili, toda plamen se je takoj polastil najmlajšega, ki je bil polit s petrolejem. Ko je najstarejši to videl, je prestraši-n zbežal ven. srednji pa je pokazal več poguma. Pograbil je gorečega bratca, ga zavlekel ven in vrgel v vodo, da je uga-il ogenj. Pritekel je tudi hlapec, ki je pogasil ogenj v hiši, kjer so ga otroci kar pustili in bi sigurno prišlo do požara. Ko je dospel v New York ameriški mornar Lawrence Simpson, so ga prijatelji navdušeno sprejeli. Simpson je bil v Nemčiji osemnajst mesec? v zaprt, ker je delil protifašistične lepake. Važno za potovanje. Kdar le namenjen potovati v stari kraj ali dobiti boga od tam. Je potrebno, da Je poučen v vseh stvareh. Vslrd nafte dolgo-letne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnil«, in tudi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in hitre. m *a-upno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi proftnje za povratna dovoljenja, potni liste, vlzeje In sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem «asu, in kar Je glavno, za najmanjšo stroška Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predn« se dobi Iz Washington* povratno dovoljenje. RE-ENTBY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. fWPW^——i >. sa, iz katerih je po par tednih ali mesecih velik štrbunk na ta i'vet. Dolgo si izbiral in prebiral, moj dragi, mladi prijatelj, in slednjič si jo izbral ter praviš:! — Ta ali nobena! 15rez nje ne morem živeti. Vzela se bova, in konec liesed. Prav imaš. Iz srca Ti jo privoščim. Zadnji čas si bil sploh pre : ccj nemaren 111 preveč posvet- * r- jaški. Delal si in dobro zaslužil. Re* je, da si prišparal par dolar- ■» jev, da boš lahko kupil obleko, pohištvo in prstane ter da boš lahko gospoda plačal in ti bo še nekaj za olicet ostalo. In glej, da boš iinel v poročnem jutru Še toliko premoženja, da boš mogel kupiti steklenico konjaka ali že vsaj brinjev-ta, s katerim boš premagal svoje in njene slabosti. Gospodinja, pri kateri si bor-dal, se je večkrat pritoževala, da nisi prav za nobeno rabo, l da lie deneš nobene stvari na pravo mesto in da je vsako ju tro, ko greš zdoma, prava Sodoma in Gomora za teboj. Oh, kako se je motila tvoja dobrA gospodinja! Ko boš tri mesece poročen, naj pride pogledat v tvoje stanovanje. Kar svojim očem ne bo ve rje la, ko te bo presenetila pri ri l anju. pranju, pomivanju, bri-:-anju posode, krpanju nogavic 111 drugih takih domačih delih. Za taka dela imajo mlade ženice i zboren talent — da v pre senetljivo kratkem času pri.-i lijo oziroma nauče svojega moža, da jih vrši v splošno zado-| \ oljstvo. In ti, prijateljica, ki se pripravljaš na usodepolni korak! Praviš, da ga moraš dobiti in • Ia ti ni mogoče živeti brez njega. < >, še prav lahko boš brez njega živela, pa bo prejiozno. Ko se zdaj sestaneš ž njim na komarju ali kjersibodi. jo ves speglan in obrit. Barberj'i ji dal celih petindvajset centov napitnine, da ga je sfiksal, /.masiral in z raznimi dišavami oblil, da je že vsaj nekoliko človeku podoben. Le čakaj, ko ga boš enkrat \ (dela kosmatega! In ko ga bos videla v "gatah" stopicati po kvartirju. Sam sem moški in moj namen ni koga opravljati, toda odkritosrčno ti povem, da je to nekaj strašnega. I11 ve, vdove in vdovci i Vam je pa čas, da se zopet odd a s te. Čudim se vam, kako sploh morete tako dolgo prestajati brez sladkosti in dobrot zakonskega življenja. Zakaj se obotavljate, čemu čakate? Izgovarjate se, da ni nikjer ničesar primernega. Kako da ne? Ali ne poznate ribniškega pregovora, ki pravi, — da se vsaki metli "štiP* dobi? Nazadnje moram pa izprego-voriti še resno besedo o "živih" vdovah, katerih po Brook lynu kar mrgoli. Od dne do dne jih je več, in kot jih zunanjost razodeva, se jim prav dobro godi. Vse brez izjeme so dobro rejene ter v splošnem precej namazane in debele za ušesi. Naše šege in navade opuščajo. Slovenska govorica jim vee ne prija. Slovenska pesem jih ne gane. V slovenski družbi se :ie počutijo dobro. Na kratko rečeno: —« Laška ali najiol laška glista jim je več nego pristna slovenska korei»> na. Zatorej na delo, slovenski fantje, pečlarji in vdovci, da ostane to dozorelo sadje pri nas in v naši sredi. W I 1 G L A S N A R 'O D A " " New York, Monday, January 25, 1937 ' THE LARGEST SLOVENE DAILY IN T7J3X. off kratka dnevna zgodba IP ALBERT JEAN: Stara Ana je skušala vstati, a komaj je stopila na prašna tla, je prebledela, nosnice so se ji razširile in oblil jo je mrzel ]K)t. — te vstanem, bo to moja smrt, — si je mislila. Bent i la je, da je morala včeraj tako neumno pasti na vlažnih tleh. Besna se je ozrla na o'kolu, neka misel je uporno' mučila njene okorne možgane. — Cezarju moram izročiti kravo, da jo žene na semenj. Pa kaj, ko je tak bedak. Ta fant je naša nesreča! Od sedmih otrok, ki jim jc bila starka mati, je bil Cezar edini, ki je ostal prost strašne družinske dedščine: alkoholizma in jet i k e. — Težka glava mu je slonela na tenkem pišančjem vratu, velike, izbuljene oči so gledale izpod debelih vek, a čelo so mu sekale tri gube. Na materin klic je prišel v sobo, se vstopil prednjo in čakal, prestopajoč se zdaj na eno.! zdaj na drugo nogo. — Dobro poslušaj, kar ti po-! vem, — mu ukaže starka. —' Vzemi Fane to . . . — Belo in.črno kravo? — Da, in ženi jo na semenj, i — Prodat! — Kajpada prodat! Na1 semnju se varuj ljudi, ki veli j ko govore ... To so lumpje, ki mislijo samo na to, kako bi koga opeharili. — Prav, — de Cezar. — Nasprostno poišči nekoga, ki no govori veliko, nekoga, ki j<» miren, temu povej ceno. Tri tisoč frankov. Ni s<-ti treba nič botati: ali ali "ne". Si razumel? — Sem, — je odgovoril tepček. Malo je pomislil, z a zeli al ir sam pri sobi ponovi. — Nekoga mirnega in ki ne govori veliko . . Nato je šel po Faneto v hlev. Ko je Cezar prišel na semenj so se okrog njega takoj zgrnili mešetarji in drugi veseljaki. — Hej, Cezar! Tvoja krava j«* pa r«»s kumrna. Koliko hočeš zanjo? Obsuli so ga z besedami, da bi ga skoraj zadušili. Najdrznejši je prijel kravo za kono-peč, rekoč ... — Kar ceno povej, Cezar. Glej! Poglej ga! Saj gre kar sama za menoj . . . Gotovo ve. da se bova ix>botala zanjo. — N«'kega mirnega in k*, ne besediči ... — je sam pri sebi trmasto ponavljal Cezar. In potegnil jim je Fanetin konopec iz rok in zavpil: — Pustite me v miru vsi skupaj! Krava ni za vas i CEZARJEVA KRAVA — Ti veseljaki v resnici vsi skupaj preveč govore! — si je mislil nedolžno in gnal kravo dalje. Zivaihno je koračil in krava mu je mirno sledila, vdana v svojo usodo. Na nekem ovinku je stal v kameniti vdolbini mož, ki bi utegnil biti pravi za Fanetinega novega gospodarja. Dež mu je bil spral barvo s lic. Izi>od kape so mu padali dolgi lasje. Vlaga mu je izkva-rila leseni plašč: Na desni roki je stegal tri prste, kakor da bi blagoslavil. Tepček se ni bil preje nikoli zmenil za tega svetnika, ki je že tristo let stal na svojem mestu. A ta večer ga je osupnila negibnost kipa. Stopil je k lesenemu škofu in ga vprašal: — Ali si ti tisti, ki bi kupil nio jo kravo? Daj, povej! Ker je oni molčal, je opogumljen nadaljeval: — Mati so rekli, naj zaht"-vani tri tisoč rfankov. Napel je ušesa in čakal, sam pri sebi je pa ves zadovoljen mislil: — Nikogar mirnejšega in ma-lobesednejšega ne bi mogel najti. Nato je vzel Fanetin konopec in ga ovil svetniku okrog roke. — Ali imaš denar? — je vprašal. — Ne? No, le nič ne mara j! Pusti niti kravo, jutri pa pri-dem po denar — tri tisoč frankov. Ko je Cezar zvečer prišel domov in materi povedal, kako ji prodal kravo, lesenemu škofu, ga je začela tako psovati, da je zbežal na skedenj in tam prespal noč. Naslednje jutro j«' zbrala starka vso voljo in vse sile in vstala. Grozovito je psovala. — Ne vpijte! — ji je svetoval sin, — Ce vam povem, da bo plačal! In veste, moreva mu zaupati. To ni kdo, ki bi ljudi z besedami lovil in jim mešal pamet; v<-s čas, ko sem govoril z njim, ni odprl ust. — Brž zapreži! — je velela starka. — Morebiti je krava še tam. Cezar še malo ni bil tako ogorčen, kakor njegova mati, ko sta prišla na mesto in videla, da o Faneti ni bilo nobene sledi. Zelo vljudno se je približal kipu in ga vprašal: — Ali imaš denar? — Tepec, kako pa misliš, da ti ta odgovori? — To bomo takoj videli, — je rekel preprosto Cezar. Ponovil je svoje vprašanje. Potem je vzdignil svojo gorja-čo in v tretje zavpil: — Da ali ne, boš slednjič plačal? In ko je svetnik molčal, ga je Cezar z gorjačo besno udaril po glavi. Glava se je razklala. — Ali vam nisem rekel mati, da bo plačal! — je zdaj mirno rekel Cezar. Mati pa je že klečala na tleh in pobirala zlatnike, ki so se vsipali iz sohe. Nazadnje se je prikazal nekak papir. — Glej, glej, tu je nekaj na pisanega! — vzklikne starka. In v tem. ko je Cezar pobiral zlatnike, je ona počasi slovkala: "Leta 179."). Trume oboroženih kmofrov pohajajo po teh krajih. Na pohodu plenijo vse, samo cerkvam in svetim podobam prizanašajo. Zato izročam svojo gotovino v varstvo tej sobi." Podpisano je Irlo staro ime i" tistega kraja, ki se ga je starka -e spominjala. Od svojega «leda je bila slišala, da se je ♦rov oče v mlado-ti vojskoval s "plavimi," v času. ko so so armade franeota tri ure in od jezera jima je že u-darjalo na ulio hudournikovo šumenje. Tedaj je za Tasilom utihnil lovčev korak in ko se j" ozrl, je videl Franceta odkritega in s sklenjenima rokama na .prsih klečati pod staro bukvo. Tasilo je menda čutil, kaj je pač lovcu, ki je klečal pred "znamenjem" svojega očeta, v* tem hipu navdajalo srce. Snel jo klobuk, stopil i: Francetu in opazoval zeleno oblečenega moža, ki ga je kazala otroško preprosta podoba: togo zleknjenega, z rdečim -križcem čez čelo. France jo doniolil in se pokriža! po lieu in čez prsi; vendar ni vstal, samo roke je povesil in je počasi gibal z ustnicami, kakor bi bral napis na tablici: "Na tem mostu so našli Anton Horneggerjn, grofovskega Egge-Scnefoldskega gozdarja. na : vetega Janeza dan ustreljenega." Drget je spreletel lovca, ki je skrival obraz dlaneh. Pred duhom mu je vstala podoba tistega večera, ko so prinesli na nosi lih očeta z rdečo rano na prsih. Spet je videl žalost >vo.ie matere in spot mu je zbudila slutnja, ki \ >a leta ni nikoli zapustila: ali morilee še živi. Biti je moral nekdo iz vasi — tako daleč čez mejo ne zaide noben tuji divji lovce. Mogoče j'1 »bilo nekdo, ki je leta prijazno pozdravljal Franceta z bojaznijo v srcu in s pritajenim sovraštvom. In zdaj bo, kakor drugi, tudi ta čul novico, ki bo preletela jutri ko blisk vso dolino: Hornegger ni več lovec, ob službo je, grof ga je spodil! Kako se bo ta teden oddahnil, rešen svojega dolgoletnega strahu. Kakšno zlo-rado veselje bo občutil v svojem skritem srdu. Tedaj so Francetu mučne misli nenadoma u gasnile. Prijel bi ga, tako resničen mu je vstal eden pred očmi: s tenkim smehom na sivih ustnicah, z žareči m pogledom v napol priprtih očeh, tako vročim, kakor ga pozna sanic veselje nasičenega sovraštva. Groza je stresla lovčeva ramena. Ilropeč je pritisnil pesti na čelo. " HorneggerKaj vam je!" je vprašal Tajilo. Opotekajoč se je France vstal. 44Nori me. ?vI i.-1 i mi vstajajo v glavi — ne znam si več pomagati. In zdaj naj grem doli v vas in naj—" Glas mu je skoraj odpovedal. 44 Ka j bodo rek1! inaiti! Marija in Jožef! Očeta so ji prinesli na nosilih, in jaz prihajam takle. Osramočenega in grdega je spodil gospod grof. kakor bi bil zagrešil najhujši zločin!" Tasilo se jo moral zelo truditi, da je potolažil razburjenost, ki je kipela iz lovca. France ce je pomirjal, čim dlje je Tasilo govoril, in slednjič je skopano poprosil: ktNe zamerite gospod grof, da vam delani takšne neprilike." Toda midi, ki so so ga polastile pred očetovim /namenjeni, -o ni mogel več znebiti. Ko sta krenila dalje proti hudourniku, je France poslušal le napol, ko mu je Tasilo obljubljal, da upa najti zanj dobro službo. Zbudil se je iz svoje zazabl jenosti šele, ko se mu je odprl razgled čez vas. Prvo, kar mu je padlo v oči, je .>ila Bruekncrjova hiša. Težko je vzdihnil. — "Slabo zdaj kaže. Z nama!" Kljub temu brez-•jpu so mu pa noge kar same silile naprej. — "Stečem malo naprej," je dejal, "drugače bova morala predolgo čakati na čoln." In že se je pognal navzdol. Ko je dospel Tasilo v mraku do potoka in prešel novo brv, je obstal pred zapuščeno sa-motarnieo. Na marmornati tabli >o se pri temačni - vet 1« »bi komaj še razpoznavale napol zabrisano črke. "Tu prebiva sreča!" Tasilo se ni odkril in ni sklenil rok kakor prej lovec preil bukvo -a tudi njega je obšel bridek spomin. Stal ie pred "znamenjem" svojo matere. DALJE r lil DE VATIKAN, 24. januarja. — Ker je papež Pij XI. tekom dneva trpel velike bolečine, so ostali zdravniki celo noč pri njegovi bolniški postelji. Papež je le malo spal in je bil pogosto v nezavesti. Obtok krvi v njegovi levi nogi je skoro popolnoma prenehal, vsled česar je mogoče vsak čas pričakovati smrti. Mati 40 polkov Ko je lota 1914 izbruhnila svetovna vojna, je bogata Francozinja Marie Sauteova sklenila žrtvovati vse svoje premoženje vojakom na bojiščih. Med vojno je poslala branilcem domovine nad poldrugi milijon pošiljk, za kar je plačala nad 6 milijonov zlatih frankov. Postala je mati 40 polkov, kakor je bila to navada v Franciji, namreč pokroviteljica in njene državljanske zasluge je priznala tudi francoska vlada s tem, da ji je podelila red Častne legijo in verdunsko kolajno. Belgijska vlada ji je podelila red sv. Elizabeto, polk pehotnih strelcev jo jo pa izvolil za dosmrtnega korporala. Največje zadoščenje so ji pa bili stotisoči zahvalnih pisem z bojišč. Po vojni plemeniti ženi ni o-stalo nič. Mati 40 polkov je polagoma prodajala svojo pohištvo in srobmino, dokler ni napočil dan, ko je ostala brez vsakih sredstev in mesto Pariz jo je moralo sprejeti v sirotišnico. Nedavno je zvedel za to neki pariški novinar in napisal je topel članek o žalostni usodi žene, ki je razdelila svoje milijonsko premoženje med branilce domovine, na rv« podkožno vožnjo. Ce gledaš, koliko moških in žensk nosi očala, bi mislil, da imajo ženske mnogo boljše oči od moških. Zlasti med priletnimi ženskami skoraj ne vidimo kratkovidnih. Zato bo marsikoga presenetila statistika nekega dunajskega zdravnika, ki doka^nije da je prav toliko kratkovidnih žensk, kakor moških in da med obema spoloma glede slabili oči ni nobene razlike. V tem žive. ženske v nečimernosti in bojazni, da bi ne bile več prikupljive če bi nosile očala, bi ne bila slednja med ženskami tako redka. Pač je pa dunajski zdravnik ugotovil, da je mnogo manj za barve slepih žensk nego moških. Na vsakih 23 moških odpade povprečno eden za barve slep, d oči m je žensk s to očesno hibo desetkrat manj. In kdo bi se temu čudil? Ženske obleke so mnogo pestrejše od moških in zato so tudi ženske oči za barve bolj oibeutljive, kakor moške. Tega pa seveda ne trdi dunajski zdravnik. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA ki mu je Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padi? hovi senci'* pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU ! ! IZ BAG HADA V STAMBUL . . 4 knjige, • slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed finalna; Karavana smrti; Na begu t Goropa; Dražba fin Nacr Cena ___________LM KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ot> Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Samarlh; Med Jezldl Cena__________1J« PO DIVJKM SfTRDISTANtJ 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadlja* Beg la Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ____________1JI PO DEŽCLI S&IPETARJE? 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladilja; Koča t soteski; Mlrldit; Ob Vardarju Cena________13% Izdajalec; Na lovu: Sr>et n* divjem za padu; Keftenl milijoni; Dediči V GORAH BALKANA ^ " 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: .! Kovač Šlrnen; Za rosa z zaprekami: V go.'"»b-njaku; Mobamedanskl svetni* W1NS.TOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem za padu; Za Mvljenje; NBo-čl, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančl in Apačl; Na nevarnih potib; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-net ova oporoka JM SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1744 strani Vsebina: # Izseljenci; Turna ietar; Na sledn; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh dellb sveta; ŽCT1 4 knjige, s slikami, 597 Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot Cena _________ Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West I8th Street New York. N. Y. TI New York, Monday, January 25, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.87A. "T^oslovilno pismo ^^^^ ROMAN IZ ŽIVLJENJA # | ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Razne vesti ZEMLJA SE NEPRESTANC . TRESE. Potresna strahota, ki je uni čila San Vicente v srednjeame • riški državi San Salvador, ki je sicer še ne moremo popolnoma p ros oditi, je bila izredno silna in grozotna. Nesreča je bila tem hujša, ker je začno začel bruhati ognjenik in ker j<-bilo to ponoči. Spominjamo >e sličnih strahot, ki spet in spet zadevajo našo, še tenko zemsko skorjo. Strašne so bilo posledice 1. 1ta 1906 je uničil potres mesto Sail Fran eiseo. 2(M).()00 ljudi je bilo brez strehe, 1(KK) pa mrtvih. Leta 1008 je potres v Messini, Italiji porušil mesto, kjer je bilo 100. 000 mrtvih. Leta 1012 je bil potres ob Marmarskem morju leta 1915 v Abrucili in leta 192.1 Tin Japonskem. Ta katastrofa je bila najhujša izmeri vseh naštetih. Tokio je uničil požar. Jokoliama so je po-rušila, 1o6,673 je bilo mrtvih. Že leta 1927 je bil spet potres v snnlnji Japonski, leta 19.°,0 v Xeapolju. na Javi, v f'ileju, na otočju Bismarclc. C'o prištejemo še manjše potresne nezgode, tedaj vidimo, da se zemlja prav za prav vedno trese. Mesto Vicente na Salvador ju ima .">0,000 prebivalcev a dru-ira poročila omenjajo 24.f»<>0 ljudi. Tu je bila razvita industrija in trgovina, tu so izvažali kavo. tobak, indigo. Prav blizu me^ta je ognjenik Vin-ponte, na Salvadorju je ob obrežju sploh polno ognjenikov. VSI SO RUSI Ljudsko štetje se je začelo v Rusiji G. januarja. Že par mesecev prej so se izvršile obširne priprave in na določeni dan je bilo že na tisoče številnih ko inisarjev v določenih področjih. Ze prvi dnevi štetja so prinesli dokaj zanimivosti in posamezni komisarji sporočajo javnosti po časopisih, kaj so doživeli izrednega. Podpisani komi>ar enega izmed moskovskih okrožij poroča: 4 * Vprašal sem po narodnosti mladega delavca, o katerem sem že po obrazu sklepal, rla ni Rus. Bil je rodom iz Dobro ji de, da se je tako potegnil za njo. Gospa Her-lii i na pa je zelo togotna in je ta večer še mnogo manj prijazna kot sicer. In Lona se ne upa očeta vprašati, kdaj bi smel Ludvik priti. Zaveda se, da bi mačeha takoj slutila, kaj bo prišlo in da bo delala proti temu. Boljše bi bilo, če pride Ludvik nenaznanjen. In naslednjega dne Ludviku mimogrede zašepece: 44V nedeljo popoldne bo dr. Frieteena zopet odpeljal njegov prijatelj ti pa boš prost. Prosim, pridi torej v nedeljo, kadar boš prost, k mojim starišem." ^ Da se je dr. Friesen s svojim prijateljem domenil za nedeljo, je Lona izvedela po telefonskem razgovoru dr. Friese-na z njegovo bodočo ženo. Po nedelje bo poteklo še nekaj dni in Lona je hotela gledati, kako bi svojega očeta pripravila na Ludvikov obisk. Ničesar mu še ni omenila, da je tudi Henneraberg zadel deset tisoč mark. Šele v soboto zvečer, ko je bila mačeha v kuhinji, da se z Neto razgovori glede jedilnega lista za nedeljo, prime Lona očeta za roko in reče: 44Papa, tudi Ludvik Hennersberg je igral v loteriji in je tudi dobil deset tisoč mark." Stari gospod dvigne glavo in pogleda hčer. Nato pa pravi: "Tako, tako! Zelo me veseli. Z desetimi tisoči še more kaj začeti. Mislim, da bo pustil šofersko službo pri dr. Friesen u.'* 44Tudi jaz mislim tako; s tem si more, kot je nameraval, kupiti zelo lep avtomobil, mogoče celo dva, ako kupi že rabljena." 44Hni! Mogoče res, privoščim mu. Toda — to nas popolnoma nič ne b riga." Ixma povesi oči. "Prav nič se ne bom čudila, ako te dni pride k tebi, da 0 tem s teboj govori." 44Kako pride do tega?" 44Saj si vendar bil prijatelj njegovega očeta, Ludvik pa nima nikogar na s vetu.'' Neprijetno se mu napenjajo žile na njegovem obrazu. Sele sedaj se spomni, da Lona mogoče ni vedela, da je Ludviku takorekoč prepovedal prihajati v hišo. Toda seveda — če pomisli, da ima deset tisoč mark in Lona tudi — potem je še vedno mogoče, da se bo upal Lono zasnubiti. Ali ni bilo mogoče, da bi oba mlada človeka na to sezidala svojo srečo? Srce se mu trga, ko pogleda v Lonine proseče Nato pa naglo reče: 44Hm! Naj bi že bilo — toda — ne govori o tem, kadar je mama poleg, veš, o tem ne sme ničesar vedeti." l»na naglo pritisne svoje ustnice na njegovo roko. 44Ne, ne, papa!" Saj je to tudi samo majhno domnevanje; ne verjamem, da bi prišel." "Toda ga ne boš odgnal — [»omisli vendar, njegov oče je bil tvoj prijatelj." "Ne bom ga odgnal — toda — pri-el ne bo," pravi resno. Lona ničesar več ne reče; vedela je, da je b il oče pri]>rav-j.jen na Ludvikov obisk. Major zvečer pogosto zvedavo pogleda Ivono. In opazi, da je njen obraz bled in prepaden. Srce ga boli. Ali naj njegov cvetoči otrok zvene v nesrečni -jubezni? Ali ni bilo mogoče, da bo ta v loteriji zadeti denar izravnal obema pot do sreče? "Kaj misliš, liermina, ako ne bi dovolila v zvezo meti Lono in Ludvikom Hennerabergom? Tudi Ludvik je zadel deset tisoč mark in se mi zdi, da ga ima Lona zelo rada." (iospa Hormina pa zarohni nad njim: "Ali si ob pamet, Boto? Kaj pa misliš, kaj pa je to dvajset tisoč mark? Moraš pomisliti, da bo Lonina plača odpadla, ako se poročita. Kaj pa bo potem z nama? Saj ne moreva izhajati s tvojo majhno pokojnino in tvojo majhno plačo? Onadva pa bosta imela dovolj skrbi sama s seboj 1 rav izključeno bi bilo, da bi nama še kaj dala. Vendar se no zaleti v to stvar; če se hoče Lona omožiti, more vzeti samo bogatega ženina, drugače bomo vsi uničeni." Tn gospa govori tako razvneto in nervozno, da je bil mož ves prestrašen in postane popolnoma ponižen. Lastno pomanjkanje mu napravi srčno bolečino hčere zopet majhno .Njegova zona ima prav,, ako se Lona omoži revno, bosta tudi oba živela v večni bedi. Lona ni vedela, da se je njena mačeha zopet uničevalno vmešala v njeno srečo. Celo nedeljo si je šivala obleko in je zapustila svojo sobo samo, kadar je Šla jest. ^ Okoli šestih je bila s svojim delom gotova in takoj ob-Jece leiK) obleko. Hotela je izgledati praznično, kadar pride Ludvik in prosi za njeno roko. l)a ne bi mačeha zapazila, da ?e je tako uahšpala, gre k njej, da ji pokaže novo obleko. "Kako ti ugaja, mama; ravno sedaj sem jo dogotovila.' Gospa Hennina gleda obleko. Rada je videla, ako je Lona lepo izgledala, kajti le tako je mogla dobiti moža krt je dr. 1? nesen. "Prav lepa jo, Lona, v resnici si zelo spretna in imaš zelo dober okus. Kot modfcstka bi morebiti zaslužila še mnogo več denarja, kot pa tajnica dr. Friesena. Toda modistka ima mnogo manj izgleda, da bi se primožila v visoko družbo. To obleko moraš enkrat obleči za urad." 4 4 Toda mama, za urad je vendar prenerodna.'1 44 Moj Boj* Lona, včasih pa zares ničesar ne razumeš. Koči bi morala seveda, da greš zvečer iz urada takoj v gledališče, to bi bilo zadostno pojasnilo za praznično oblfko; poglavitna stvar pa bi bila, da bi te dr. Friesen videl v njej. MareHcateri mož je že bil pridobljen z lepo obleko." Lona se je hotela, kot je bila njena navada, proti takim nasvetom postaviti v bran, toda si pravi, da bo mati kmalu izvedela, da so se n jene .sanje o dr. Friesemi izpuhtele. Ničesar ne odgovori, zlasti še ne, ker je ravno zazvonil zvonec. In takoj prinese Meta, kot prvič, vizitko Ludvika Henners-berga. Majorjeva žena naglo poseže po njej. 4 4 To je pa nesramno, Boto — Hennersberg nas hoče zopet obiskati; to je vendar proti dogovoru. Na noben način ga ne sprejmemo." Major negotovo pogleduje enkrat ženo, enkrat Lono Lona proseče dvigne roke. - moril vinskega ozemlja, toda o biskoval je ruske šole in je ži vel že dolgo med Rusi. 44Jaz sem Rus," jo izjavil. 44 Kako Rus, ko pa si Mord vin?" seje začudil komisar. "RoiJil sem se res kot Mord vin toda sedaj imam dosti ver skupnega z Rusi. Zapištc, da sem Rus." Pri drugi rodbini je komisar naletel na Kitajca, poročenega z Rusinjo. Zakonca imata enajstletnega otroka, ki je po obrazu tipičen Kitajec. "Kadimo narodnost zapišemo otroku?" vpraša komisar. Starši so se spogledali, potem pa stopili malo v stran ter se tiho posvetovali. Nato je pristopil oče in povedal odločitev. 44 Deček je sicer po zunanjosti podoben Kitajcu, toda rodil si je v Rusiji: hodil v rusko šole, kitajski no zna, zato je Rus." DRŽAVICA PRITLIKAVCEV Madžarski listi zopet pišejo o deželi liliputancev in sicer po zaslugi pritlikavca Julia Gon-ta. Mož meri komaj 60 cm, vendar je pa zelo podjeten in ima v Budimpešti veliko trgovino. Ker ne ve, kani bi z de narjem, je sklenil ustanoviti-deželo pritlikavcev. Povabil je k sebi novinarje in jim izjavil: 44Kako moremo biti srečni, ko pa skušamo neprestano pri lagoditi svoje življenje življenji! normalnih ljudi? Vedno nas muči zavest, da smo manjvredni. Zato bomo pa kupili 100 kvadratnih kilonietrov zenilje in zanašajoč se na do-brotljivost turistov imamo zagotovljene prvo vire dohodkov. Kdor l»o namreč hotel videti deželo pritlikavcev, si bo moral preskrbeti na svoj potili list poselien vizum. Zdaj pri pravljam svetovni kongres pritlikavcev, na katerem so bomo pomenili o ustanovitvi na-e državice. Glavni vir naših do h oil kov bo živinoreja. Tu bomo pa morali premagati še o-viro, kajti redili bomo lahko samo majhno živino. S postop. nim križanjem upamo vzgojiti posebno raso konj, ustrezajoči) našim postavam. To ni izključeno, kajti ]K>vodni konj baje ni bil večji oil lisioo. Koze nam bodo nadomestilo kravo in rodili bomo samo majhno pse. SSS VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je .azvidno do »'daj Imate plačano uaročnino. Prva fitevilka pomeni mesec, druga dan in tretja pe leto. Da nam prihra-nl.e nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuBate naročnino pravočasne poravnati. PoSljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte na&emu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojib imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSib rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI Tl'DI KOLEDARJE IN PRATIKE; ("E NE JIH PA ZA VAS NAROC'E. — ZATO OBIŠČETE __ZASTOPNIKA, (K KAJ POTREBUJETE (Dalj« prihodnjič.) CALIFORNIA: San Francisco. Jacob ourg J. februarja : Pari* v Havre KeX v Genoa ». februarja • Kuropa v Bremen • U. februarja: Washington v Havre 13. februarja: C«»nte <11 Savoia v Genoa februarja: Bremen v Bremen _'(J. februarja : lie »le Fran«« v Havre Saturnia v Trst -1. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg J6. februarja : Kuropa v Bremen '.1. februarja: Paris v H u \ rt; Bex v Genoa •J. marca : Noatandie v Havre Bereiigariu v Cherbourg ♦i. mar«-a : ('••nit' <»urg Washington v Havre marea : 13. marca : I le de Kraii«*e v Havre iT. tuar«-a : N«»miati«l:e v Havre Bereu^aria v CUerl»:iirg IS. marea : Kur«»|»:i v Bremen uiarca : U»-x v Genoa -4. mara : Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg -7. niar«*a : marea: 1. aprila: II«- «le Franee v Havre l'r«-in«-ii v Brenicu aprila : C«»nte . inn ja : Qtnt-n ilary v Cherbourg 8. maja : Bex v Genoa I'S. maja : Aquitania v Cherbourg ! I. maja : Chaniplain v Havre Kuropa v Itrem.-n 15. maja : Con te . maja : Lafayette v Havre L'0. maja : Queen Mary v Cherbourg 'JS. maja : P:iris v Havre •JO. maja: Rex v Genoa 1937 SLOV ENSKO-AMER1K ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street