Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din -r- nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva in upraves 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 4 371 29 8 37 2 11. Mengeš 621 £ - 509 * 436 3 11 14 59 12. Moravče (3) 997 - 775 651 8 116 124 1 13. Motnik 304 248 238 ___ 8 8 2 14. Radomlje (2) 336 247 203 20 21 41 3 15. Sela pri Kamniku 165 145 137 __ 8 8 16. Šmartno v Tuhinju 343 258 227 10 21 31 _ 17. Trojane (2) 398 325 323 _ 2 2 18. Trzin 217 155 105 1 36 37 13 19. Vodice 491 414 399 2 12 14 1 20. Zg. Tuhinj 221 148 131 2 15 17 Skupno 1 10424 .7975 7016 279 555 834 125 Okraj Kočevje Št. Občine Število Volilo JRZ Maček Ljotič vol. upr. iti Rigler Tomšič Arkn Skupaj Vilhar 1. Dolenja vas 542 434 420 _ 12 12 • 2 2. Fara (2) 682 398 277 114 5 119 2 3. Kočevska reka (3) 622 378 323 11 44 55 4. Koprivnik 375 220 173 34 12 46 1 5. Kočevje-mesto 742 545 441 75 21 96 8 6. Kočevje-okol. (3) 920 606 536 50 22 69 1 7. Loški potok 611 395 258 3 133 136 1 8. Mozelj (2) 491 285 253 8 24 32 9. Ribnica (2) 1399 1063 851 1 206 207 5 10. Sodražica (2) 855 633 490 6 129 136 7 11. Stari log (2) 621 348 208 1 139 t 140 12. Velike Lašče (4) 1726 1302 1019 167 116 ' » 283 _ 13. Videm-Dobrepolje 1124 939 840 3 96 99 — Skupno 10710 7545 6089 473 956 1429 27 Okraj Logatec St. ObiSlne Število Volilo JRZ Maček Ljotič vol. upr. je Gabrovšek dr Lončar Tavčar Skupaj Bavdek 1. Begunje 498 374 293 39 41 80 1 2. Bloke (2) 814 559 484 73 2 75 3. Cerknica (2) 913 649 427 81 141 222 4. Dol. Logatec 554 413 289 1 122 123 1 5. Gor. Logatec 354 264 157 1 105 106 1 6. Hotedršica 216 169 105 8 56 64 __ 7. Planina 390 286 192 35 59 94 i 8. Rakek 671 556 401 4 149 153 2 9. Rovte 488 414 402 12 12 _ 10. Stari trg (3) 1315 887 528 • 338 21 359 11. Sv. Vid 295 240 145 13 82 95 12. Žiri (2) 803 535 434 17 84 101 — S k u p n o i 7311 5346 3 847 610 874 1484 5 Okraj Kranj Št. Občine Število volivnih upravičencev Volilo je JRZ Rrodar dr. Mohorič. Maček Križnar Skupaj Ljotič dr. Demšar 1. Besnica 311 258 235 6 17 23 2. Cerklje (2)' 798 651 647 . 4 4 k—* 3. Golnik (Gorice)' 366 319 315 1 4 5 hH 4. Jezersko 215 181 174 2 5 7 h—i 5. Kovor 475 330 214 3 111 114 2 6. Kranj (2) 1868 1243 886 17 273 290 67 7. Križe 720 473 315 6 149 155 3 8. Mavčiče 227 154 147 5 2 7 9. Naklo 519 418 300 _ 117 117 1 10. Preddvor 547 - 418 408 1 9 10 4 11. Predoslje 456 376 376 _ 20 20 12. Smlednik 418 331 292 3 36 39 13. Stražišče (2) 1227 708 458 o o 342 344 6 14. Sv. Ana 182 118 51 _ 67 67 15. Sv. Katarina 271 235 227 __ 8 8 — > 16. Šenčur (2) 990 783 663 5 115 120 k i— 17. Tržič 932 630 476 9 141 150 4 * Skupno ; 10.522 7746 6184 60 1419 1479 83 Okraj Krško Št. Občine Število Volilo JRZ Ma ičelc LJoHč StovICek vol. upr. je Dr. K rek Mesojedec Bllušit Mravlje Skupil 1. Bošianj 690 438 272 69 11 83 165 93 1 2. Bučka 273 201 108 1 1 91 3. Cerklje ob Krki 371 463 387 34 1 41 76 4. Kostanjevica 770 490 376 13 3 98 33 114 5. Krško 524 335 288 11 1 45 2 6. Leskovec (3) 1329 938 649 247 36 283 6 7. Mokronog 551 439 348 6 55 24 85 6 8. Radeče (2) 1027 631 545 66 2 38 106 9. Raka 742 449 354 21 3 71 95 10. Studenec 362 247 181 50 13 3 66 k—1 11. Sv. Križ p. Kost. (2) 793 520 413 21 1 85 107 t— 12. Škocijan (2) 964 683 449 24 22 188 234 13. Št. Janž 639 482 423 4 24 26 54 3 14. Št. Jernej (2) 1187 792 738 19 1 34 54 u— 15. Št. Rupert (2) 983 770 717 2 37 14 53 iM 16. Trebelno 564 365 250 20 93 1 114 1 17. Tržišče 463 309 296 1 7 4 2 1 Skupno; 12436 8572 6796 609 275 872 1756 20 Okraj Ljubljana-okolica St. Občina Število vol. upr. Volilo je JRZ Dr. Korošec Stare Eurlan «„erne Maček lesKovSek Stanko Skrjanc Mravlje Skupaj Z Ljotič upančič Silierer 1. Borovnica 701 502 389 10 36 60 106 7 2. Brezovica 578 459 369 8 38 44 90 3. Dobrova 727 541 504 8 4 25 37 Ji , 4. Dobrunje (2) 1200 885 643 37 168 37 242 , . 5. Dol 329 269 216 1 13 39 53 L , 6. Dolsko 340 294 283 _ 1 10 11 — 7. Grosuplje 456 336 296 10 2 28 40 „ r 8. Horjul 465 384 345 23 — 16 39 . „ 9. Ig 644 454 374 12 6 62 80 — 10. Jezica 970 734 587 17 74 56 147 ■—i 11. Log 228 154 142 1 4 7 12 m 12. Medvode 814 566 464 5 _ 94 99 3 13. Polhov Gradec 380 334 321 _ _ 13 13 14. Podgorica 258 199 179 — 11 9 20 ^ j 15. Polje (D. M.) 2 1589 1118 689 57 265 107 429 m 16. Preserje 356 274 164 10 19 81 110 L 17. Račna (Kopanj) 188 166 165 1 1 _ 18. Rudnik 365 262 181 _ 81 3 19. Rakitna 166 147 145 —, 1 1 20. Slivnica-Zalna 473 397 375 ' 2 20 22 _ 21. Šmarje 622 454 408 6 22 18 46 t 22. Šmartno p. š. g. 730 492 424 5 44 19 68 „ 23. Št. Jošt 248 215 206 3 1 5 n 52 m m 24. Št. Juri j p. G ros. 470 360 308 52 p . 25. Št. Vid n. Ljublj. 1004 766 651 2 12 101 115 26. Tom i šel j 833 250 163 26 3 58 87 27. Vrhnika (2) 1682 1121 916 127 35 36 198 7 28. Zelimlje 402 268 146 8 2 112 122 Skupno: 16.718 12.405 10.054 377 763 1191 2331 20 Ljubljana *t > s 1 Volišče . >■ v f. t v o a >~ S v ■■ •'."SS 2 O >o S u .• o o 2 o D "S bi. A ■ S bi 9 ** Kramer Jelene Skupaj Ji o a 0 a S k. u C ■S S rg -O ■o J T3 ~a ■O K/3 X Šola ▼ Zgornji Šiški .531 396 324 10 16 45 71 1 J 2' Šola v Zgornji Šiški . j. 720 505 397 15 • 13 75 103 : 5 3 Šola v Spodnji Šiški 644 456 362 9 : 9 76 94 '4-. 4 Šola -v Spodnji Šiški 680 ■ 460 356 ! 8 i 6 90 104 • 7:. 5 Šola v Spodnji ŠiSki 721 •" 476 359 9 - n 101 117 8 6 III. državna realna gimnanija 577 400 311 18 7 64 89 4 7 Šola za Beiigradopi 699 . 535 444 16 i ... 13 62 91 5 8 Šola za Bežigradom 553 407 357 - •> 3 10 37 50 3 9 III. državna realnrf glmna«lja 571 402 337 • 12 10 43 65 8 tO Meščanska'šola v Mostah 639 508 417 8 ' & 45 91 4 11 Meščanska šola v Mostah ■ 613 •I. 456 328 16 "' 44 ; 61 - ? 12 Osnovna šola v Mostah 571 412 317 17 23 55 95 2 13 Mestno zavetišče .590, £50 a378„ 4 ■l 3 65 72 4 14 Gluhonemnica ■"i-1, r =-806' );< 532 •• ; 8 4' 3 66 TI 7 t5 Šola Ba Ledini ■ ' ,. 559 399' 325 4 3 •67 74 « 6 16 Dri. moška učiteljska šota ...J 719 . - .474 384 12 U 67 _______90 M , 17 Sodišče 661 433 320 21 5 87 113 9-'' 18 Sodišče 668 397 321 9 5^ i 62 76 12 19 Klasična gimnazija 615 377 249 15 10 103 128 14 20 Ženska realna gimn. mestna 735 439 334 16 4 85 105 12 21 I. državna realna gimnazija 606 397 293 16 22 66 104 9' >o Šola na Grabnu 633 425 336 12 8 69 ' ? 89' 4 23 Šola na Vrtači 563 395 297 ,• 14 9: 75 , 98 ■ ',8 24 Nova šola na Viču 608- -454 327 10 8 109 127 3 25 Stara šola na Viču 589 446 32U ? 17 22' 87 126 ► i 0 26 Nova šola na Viču 576 408 306 9 6 87 102 5 27 Tehnična srednja šola v.' .<>*>. v m v i 296 i-s r) 83 97 16 28 Tehnična srednja šola 620 434 321 14 13 86 113 6 29 Šola na (3rabnu • ' ..., - ,494 349. 265 10 7 '"67 84 8 30 Šola na Prulah. . , " 450 ' 356 248 . 7 8 . 93 108 1 51 šola na Prulah- 564 386 280 9 16 81 106 8 32 Šentjakobska šola 593 383 289 ■ 4 14 76 )'■■' 94 9; 33 Mestni dom 590 450 372 io 9 ' 59 78 5 34 II. državna realna gimnazija 569 414 346 13 6 49 68 2 35 II. dcžavna realna gimnazija 55Ž 407 284 10 12 >1 123 4'' 36 Mladinski don) - 670 49 i 374 11 12 100 123 i. 37 Gostilna Usenik 691 547 442 10 5 90 105 15 38 Šola na Barju 322 272 204 9 2 57 68 4 39 Stensko učiteljišče 487 437 434 1 2 0 3 1 1 - o.§kuP"J '..Ji- 1 23.695 17.050. 13.176 424 j- i "i 417 2791 .« t | 3632 i fiŽSŽr < ir.lt« <1101 dr. Maček dr. Ljot» MI e.: Št. Občine gr Število vol. upr. Okraj Litij • ur .HTJiSn i v ojrt Volilo JRZ Maček je dr. Lavrič dr. Lončar Arh Strman Skupaj Ljotič Sedlar 1. Dole 250 191 183 — — 8 8 — 2. Kresnice 389 312 , 292 — 6 14 20 — 3. Krka 468 " 335 i 230 104 — 1 105 — 4. Litija (3) 1361 927 771 ' "l" 75 61 137 19 5. Mlinše : • 296 248 v- • 236 — 10 2 12 — 6. Polšnik " ■ ' 445'' i! 280 • 222 ' " 2 10 J42 ' 54 4 7. Primsko.vo 208 189 "186 ■ - '_ : 3 _____ _ 8. Stična :S 734 i 5S5 •525 18 27 15 60 — 9. Sv. Križ 480 353 » 330 ■ — .' ii— 23 23 —i . 10. Šmartno 640- • 481 ; 436 1 3 38 42 3 11. Sv. Jurij (2)- : 457,. " 292 : 258 1 1 32 34 ■ ■. 12. Št. Vid pri Stični 774 601 583 5 » ~6 i- 1 18 — 13. Trebeljevo (3) 442 ■ 386 377 — 1 8 9 , r— ' 14. Vače 246 . 206 -.161 — ■ 42 45 >— 15. Veliki Gaber 423 • 332. : 302 2 | 3 25 30 ■ T- 16. Višnja gora (2) - - 676 587. 570 3 2 > 1 6 1 17. Zagorje (3) .2424 1502 843 89 465 i 54 608 . 51 Skup no 10713 7807 6515 226 612 376 1214 78 Okraj Ptuj Štev. Občine vol. upr. volilo Stojadinovič JRZ Hodžera : Kranjc Šimek Skupaj 1 Cirkovci 606 395 2 Dbrtiava 367 253 3 Grajena , 572. 419 4 Hajdina '' . '"" 351' '250* 5 Kog (Sv. Bolf. n. Kogu) 405 ■ • 259 6 Leskovec 474 308 7 Majšperk V' : 625 : 298 8 Ormož 804 557 9 Sv. Lenart p."Vel. N&S. 427 312 10 Polenšak •' : 329 ' 251 11 Podlehnik ••" 842 426 12 Ptujska gora :\ 441 '.257 13 Rogoznica 613 : 387 14 Slovenja vas — 442 * 350 15 Središče ob Dravi 749 -'532 16 Svetinje ' 522 327 ,17 Sv. Andraž V" SI. gor. 372 "242 18 Sv. Rarbara ,y .Halozah.800 ■ -525' 19 Sv. Bolfenk v SI. gor. "334 " 261 20 Sv. Janž na Dr. polju 369 268 21 Sv. I/)vrenc na Dr. p. 429 304 22 Sv. Lovrenc v SI. gor. 631 435 23 Sv. Marjeta niže Ptuja 751 647 24 Sv. • Marko 'niže Ptuja 867 644 25 Sv. Miklavž p! Ormožu 641 "407 26 Sv. Tomaž pri Ormožu 946 631 27 Sv. Urban pri Ptuju 673 449 28 Sv. Vid pri Ptuju . < 980 469 29 Velika Nedelja . 805- 632 30 Zavrč ; . - 527 343 31 Ptuj :..; . • 1915, -1194 348! 180 398 '225' 219 232 248 533 309 248 297 228 ■v 314 348 ? 285 282 • 235 ,4*6 "257 216 ,252 — v425- "1- ' 645 1 4 2 2 f. 6 1 20 623 400 630 346 291 623 - 343 ' 1029 3" 26 348 182 398 -225 219 232 249 537 311 248 297 230 315 348 291 283 235 476 257 2?6 2*2 425" 615 626 400 630 346 292 623 343 1055 Maček Ljotič Vindiš Kolarič Skupaj Šega 47 51 19 25- — 6 53 10 2 ' 2 124 19 72 2 6 - 6 46 4 24 50 9 ' 1 8 102 159 _ — 47 — 1 19 71 — — 2 .2.1 # 9K — _ 34 40 21 2 76 1 38 49 — 1 47 20 i' • v —. 1 1 — il 3 3 • 2 3 ' 129 1 7 27 • • — — 72 — •1 228 & "241 _■ — 44 44 —' — 1 7 — 2""" 42 A 7 _ 8 32 _ 1 1 52 — — 1 10 — - 1 •2 —. ' 9 17 _ a — 7 .7 ,— 1 • -1 •• v —T 1 103 ■ —. 10 8 177 — 1 8 9 — Okraj Hovo mesto 120 — ,. 16 136 Skupno;. 13032 H4S5 69 11554 961"" 46 460 , 1467 3 14 St. t Občine .Stev. vol Volilo JRZ • Maček i Matko Skupaj Ljolie 1 -. •upravičencev -je ■ dr, Kuloveo Spehar Germ Hrov^t Sdner 1. Ajdove 215 179 170 1 ,1 7- — 9 — 2. Ambrus 275 263 263 ;•• — «— — ■ — — ■ ' T— ■ 3. Bela cerkev . 292 213 139 19 3 — 52 74 .. >rr*< li 4. Brusnice 426 382 357 4 5 — 16 25 . . :. ■■ , t 5. Črmošnjice i. 509 303 222 v, 7 1 — 4 12 . — 6. Dobrniče 564 422 410 41 41 — 1 83 r—.. 7. Dvor 341 247 238 ..... 1 r— 3 9 r— . 8. Hinje 585 452 419 — —i 33 — 33 ■ -r 9. Mirna , 540 402 366 ■ — 3 — ■ 21 24 12 10. Mirna peč 779 561 485 27 42 5 ••■ . 2 76 •—, 11. Novo. mesto 1061 720 561 54 27 7 69 157 2 ,' 12. Orehovica 349 233 216 2 10 — 5 17 *— iS. Prečna 678 483 373 51 24 25 10, >10 — . 14. Sela-Šumberk - 150 144 144 — .T— —. . —. 15. Šmarjeta 599 454 397 • 30 23 —. 4 117 , : 57 f ie. Šmihel-Stopiče (5) 2155 1689 1436 .' 60 18 58 253 17. Št. Peter : 412 363 325 , 4 27 1 6 38 — . 18. Toplice (Uršna sela) (2) 745 597 542 8 6 5 v 36 ,55 — 19. Trebnje (2) 987 749 677 55 — 2 12 69 »; 3 , 20. Velika Loka (Čatež) (2) 520 420 235 163 10 10.. 2 185 — 21. Zagradac 378 289 256 — 1 31. \ 33 . ■ 22. Žužemberk (2) 615 509 487 1 1 20 — 22 Skukaj: 13181 10076 8718 v 528 243 209 ' : 361 1341 1-7 ' l i St. Občine Število upravičencev Okraj Radovljica Volilo je JRZ dr. Šmajd Maček dr. Stanovnik LjotiČ Olip Skupaj Kržišnik 1. Begunje 301 ; : t. 218 ? i 1)721 ■ , •'■ 1 f , 44 45 1 2. Bled 707 i 487 ' 334 . ' 16 ' ' * 1'11 127 26 3. Boh. Bistrica • .702 543 388 ' 'i 128 25 153 2 4. Brezje (2) ' 503 369 279 11 79 90 . f 5. Breznica " 4971 I 392 215 5 25 150 175 2, 6. Dovje-Mojstrana 404 298 166 43 f* 89 132 7. Gorje (2) 1008 f 740 437 1 ' 145 • 157 302 1 8. Jesenice (4) ■2416 1797 908 350 1' 527 877 12 9. Kamna gorica 195 164 145 1 18 19 ^ ■ •• 10. Koroška Bela (2) :1341 •984 299 443 ' 225 668 17 11. Kranjska gora 501 328 268 20 36 56 ■ 4 ' li Kropa r 174 156 148 5 3 8 • 1$. Lesce * 327 240 67 3 169 172 1 14. Ovsiše 325 230 145 ' 20 62 82 ' 3 15. Radovljica 515 408 332 1 2 55 «; 57 19 16. Rateče-Planica ; 199 168 129 4 35 39 > • — 17. Ribno (2) 459 365 303 16 46 5 62 — • 18. Srednja vas (2) 860 662 459 • 108 f 91 199 4 Skupaj: 11434 8549 5194 - 1341 1922 .3263 .92 Okraj škofja Loka Št, Občine Število Volilo JRZ Maček Ljotič vol. upr je Dolenec Ilartman Koman Dolenc Skupaj Dr.Demšar. 1. črni vrh 251 235 • 235 — — 2. Javorje ; ( t 232 . 186 186 i oc — . — - i Osedica (2> r 508 • 397 356 .1 29 :-:•;•• — 29 ,- .-10-Sr 4 Polone 5. Selca -• • .461 *757 OQO -,,261-. 488 ' !i - 14 2 HI' <* 1 ' 2 — ——# 1 * — 59 " " 6. Sorica (3) 473 348 309 20 — " 6 26 13 7. Stara Loka (2) . 1186 802 660 49 88 • — 137 5 8. Škofja Loka 555 365 314 15 33 — 48 3 9. Trata 598 419 358 22 38 — 60 1 1Q. Zminec 590 472 454 7 • 11 ■ — 18 — Iii. Železniki 559 386 337 7 4 27 38 11 il Skupno.::' •.; - . 6169 - ■ 1 4*189' '.3958 183 268 35 v 486 45 Volivna udeležba: 72 77%. ii Za JRZ oddanih glasov: 88.18%. Za dr. Mačka oddanih glasov: 10.82%. > J Za Ljotiča oddanih glasov: 1,—98, ' • Okraj Dravograd šti Občine Štev vol. uprivič. Stojadinovič Maček LjotlB Volilo JRZ Hodžera Skup. Doberšek Eržen Barth Skup. Dr. Schreine^* je Gajšek Rozman _' •. '. '> t 1. Črna 1202 721 216 2 - 218 11 500 511 — 2. Dravograd 1068 633 493 32 525 66 42 108 — 3. Guštanj 1022 535 249 16 265 70 200 '— 270 " '—' 4. Kapla 431 268 111 1 112 145 9 1 155 1 5. Marenberg 649 336 270 2 272 10 51 3 64 — 6. Mežica 565 332 126 4 130 4 192 — 19 6 6 7. Muta 760 374 235 5 140 21 112 1 134 : ? — 8. Prevalje 1420 820 434 33 467 139 210 2 351 2 9. Remšnik 503 291 222 8 230 16 45 — 61 v' tli? 10. Ribnica na Poh. 702 359 146 5 151 199 9 — 208 : - • — 11. Vuhred -- 401 237 211 2 213 1 17 : i— 11' r ' — 12. Vuzenica 735 388:; 208 : 27 235 69 ' 81 3 153 t Skupno: 9458 5304 2921 137 3058 757 1468 10 2235 U Udeležba 56.07% Za Stojadinoviča.......t 57.i r ' . Za Mačka . . , Za Ljotiča , i 42.15% 0.25% I; St Občine Število vol. upr. Okr Volilo je aj Šmarje -v — - JRZ Maček Ljotič dr. Ogrizek Jevšnik inž.Jenčič Nejedly Skupaj Hmeljak H. Kostrivnica 391 295 282 13 — • — 13 - iii. ■ 2. Kozje 409 297 203 93 — •• ■: r 93 1 3. Pilštanj 649 447 280 166 i': 1 167 = - — -'■ 1 4. Planina p. S. (2) 904 518 ' - 444 > 81 *■ — 1 82 t - ■• ; 5. Polje ob Sotli (2) •420 291 163 23 •' — 86 132 : 6. Ponikva 642 450 419 28 — ■ 28 • ? 3 7. Sv. Peter na M. s. 288 186 162 24 "' - — .-i' - ^t- .. f' 24 " r- 8. Sv. Peter p; Sv. g. 702 "436 350 51 15 '20 86 ' ^ 9. Pristava (Sv: Ema) 472 • 307 188 108 6 118 1 10, Podčetrtek (2) .609 -358 345 8 . —•■' 4 (12 1 11. Rogatec (3) 951 684 523 158 3 — 161 — 12. Rog. Slatina (2) 1225 815 676 , 136 , 2 1 139 — • 13. Stoperce 267 207 ;•;■ 204 i— — 3 — 14. Šmarje p. Jelš. (2) 1339 898 Š0.7 64 27 — 91 . ^ » J " 15. Sv. Štefan.. .299; . . 153. ... 119 29 4 . i 34 16. Sv. Vid p. Grob. 326..... 233 214 17 -2- ........ ' --- .......19 - - ~ , 17. Zibika '385 215 138 46 : 23 8 ti ,. -—. •, 18. Zetale 632 * 310 277 31 2 • '— 33 lft Žusem (Loka) 334 210 125 77 2 80 ' ' — Skupno 11244 7310 5919 1148 86 146 1380 6 Udeležba 65.01%. Za JRZ oddanih glasov: Za Mačka oddanih glasov: 18.8898. 80.37%-. - Za ' Ljotiča oduanin glasov f 04598. Okraj Celje St. Občin« Število Volilo JRZ Maček Ljotič Babič vol. upr. je Mihelčič Gradišnik Krekoršek Skupaj 1. Celje (8) 5385 3508 2876 219 358 577 55 2. Braslovče 810 512 392 35 78 113 7 3. Dobrna 507 388 372 16 _ 16 4. D rami je 458 340 230 81 7 88 2 5. Gomiisko 260 197 98 80 14 94 5 6. Griže ; 417 485 277 174 33 207 1 7. Kalobje 359 196 99 89 8 97 8. Nova cerkev 539 267 252 11 4 15 _ 9. Petrovče 782 519 450 49 20 69 10. Polzela 512 375 357 9 9 18 • 11. Slivnica 544 281 180 99 2 101j , 12. Sv. Jurij p. C. (2) 1217 901 825 66 17 83 3 13. Sv. Pavel p. Preb. 737 466 194 193 78 27 lj 1 14. Sv. Peter v Sav. d. 406 276 220 16 38 54 2 15. Šmartno v Rož. dol. 394 318 312 5 1 6 16. Škofja vas (2) 1147 679 523 81 69 150 6 17. Sv. Jurij ob Tab. 552 412 380 9 3 12 20 [18. Teharje (3) 1190 846 630 160 5 165 ll 19. Vel. Pirešica 642 — — _ i _ 20. Vojnik trg 349 240 183 50 7 57 21. Vojnik ok. vol. Fr. 574 — — . __ 22. Vransko 758 455 425 7 23 30 _ 23. Žalec 668 443 263 15 159 174 6 Skupno 19.504 12.914 10.342 1486 964 2450 122 Volivna udeležba: 66.18% Za JRZ oddanih glasov: Za Mačka odanih glasov 18.90%. Za Ljotiča oddanih glasov 140%. Okraj Maribor levi breg St. Občin« Število JRZ Hodžera volivnih Volilo Žebot dr. Ingolič upr. je Špindler Šnuderl 1. Duplek 480 350 348 ( 2. Jarenina 745 467 409 3. Kamnica 751 600 585 4. Korena 544 428 415 : 5. Košaki (2) 1398 763 681 , 6. Pesnica 251 160 128 ■ 7. Selnica ob Dravi (2) 1013 545 363 'j 8. Svečina 344 227 197 9. Sv. Ana v Slov. gor. 664 410 392 > ,10. Sv. Anton v Slov. gor. 633 523 518 11. Sv. Benedikt v SL gor. 537 437 434 12. Sv. Jakob v SI. gor. 622 401 378 13. Sv. Jurij ob Pesnici 257 180 172 14. Sv. Jurij v Slov. gor. 719 434 396 15. Sv. Križ pri Mariboru 246 203 200 16. Sv. Lenart v Slov. gor. 636 460 410 17. Sv. Marjeta ob Pesnici 452 269 250 18. Sv. Rupert v SI. gor. 707 528 521 19. Sv. Trojica v SI. gor. 564 429 422 20. Št. Ilj v Slov. gor. 824 554 522 21. Velka (Marija Snežna) 905 507 204 22. Zg. Sv. Kungota 312 215 204 t"> 23. Maribor (15) 9999 7127 5905 7 3 5 1 3 1 9 Sku- Kukovec paj Lubienski "349 410 585 415 688 128 366 197 392 520 434 379 172 399 200 415 251 521 425 — 523 10 213 229 Maček Reisman Vautmik Ljotič Sku- Koštomaj paj Krajne 50 3 2 23 18 25 19 4 13 7 31 6 8 4 204 8 ' 407 6312 194 1 7 12 11 48 14 , 11 11 14 3 3 9 1 4 3 39 10 3 4 20 65 3 553 1 57 15 13 71 32 36 30 18 3 3 22 8 35 3 45 18 7 4 30 294 — H 747 69 1 Skupno 23609 16238 14075 442 14517 666 981 1647 74 Volivna udeležba: 68.77%. Za JRZ od oddanih glasov 89.39%. Za Mačka od odadnih glasov 10.39%. Za Ljotiča od oddanih glasov 0.' Št. Občine Okraj Maribor desni breg Število Volilo JRZ x Maček vol. upr. je Koban Korit Camžak Pitam Dr. PlrkMalar Ljotič Skipi) Sarh L Črešnjevec 422 259 148 2 1 7 101 111 2. Fram 659 410 292 — — 1 117 118 .. — 3. Hoče (2) 1123 646 576 4 6 5 55 70 — 4. Limbuš 683 347 274 3 8 32 24 67 6 5. Laporje 467 335 292 — — 2 41 43 — 6. Makole 712 486 454 — — _ 32 32 _ 7. Pobrežje (4) 2593 1300 966 20 33 186 79 318 —. 8. Podvelka 351 216 82 _ 6 93 134 _, 9. Poljčane (2) 899 587 548 — 8 30 38 1 10. Rače (3) 871 579 297 4 t. i 3 259 282 — 11. Radvanje 973 526 441 7 22 45 9 83 2 12. Ruše 956 539 265 _ 52 176 32 260 14 13. Slivnica 648 432 347 23 19 12 31 85 14. Slov. Bistrica (4) 1453 999 786 _ — 82 138 220 15. Spod Polskava (2) 530 373 311 5 1 22 34 52 —- 16. Studenci (2) 1701 1079 910 10 i - 116 25 168 1 17. Sv. Lovrenc na P. (2) 885 640 359 1 4 100 38 143 2 18. Sv. Martin na Poh. 475 294 219 2 1 3 69 75 . 19. Zgor. Polskava 318 175 127 2 — 4 42 48 48 Skupaj: 16719 10129 7730 83 215 810 1249 2557 42 Okraj Ljutomer St. Občine Stev. vol. upr. Volilo je JRZ Snoj Kores Maček Bujan Skuhala Skupaj Ljotič Golob 1. Apače 1231 334 333 1 — _ 1 _ 2. Cezanjevci 557 371 366 — — 5 5 _ 3. Gor. Radgona 1279 983 970 — — 13 13 4. Križevci 959 774 704 — _ 70 70 5. Ljutomer 1440 955 907 2 — 45 47 1 6. Mala Nedelja 714 431 332 — 99 99 _ 7. Negova 556 479 479 — — — — __. 8. Razkrižje 656 375 291 75 8 83 1 9. Slatina-Radenci 847 334 298 — — 36 36 , , 10. Sv. Jurij ob Ščav. 1169 813 770 1 — 42 • 43 11. Štrigova 1049 505 165 1 220 13 334 5 12. Veržej 319 251 212 — — 39 39 — Skupno 10776 7.074 6.249 16 396 405 817 8 Okraj Konjice 6t Občin® število vol. upr. Volilo je JRZ Maček dr. Sevsik Omerzu Bruderman Žagar Ljotič Skupaj Hmeljak 1. Slov. Konjice (4) 1592 1173 1107 5 11 49 65 1 2. Loče (3) 1002 682 564 3 53 68 124 — 3. Oplotnica (2) 951 678 647 1 — 5 6 25 4. Prihova 356 299 283 2 4 9 15 1 5. Vitanje (2) 830 421 834 20 11 56 87 — 6. Zreče (2) 785 491 467 2 6 16 24 — Skupno 5516 3744 3402 33 85 203 321 27 Okraj Brežice Št. Občine Šrevilo Volilo JRZ Maček vol. upr. je Tratnik llM HMH lr. likam Trasa) Ljotič Ikapa) Zapaae« 1. Artiče > 554 352 240 2. Bizeljsko 1066 625 406 3. Blanca 792 530 467 4. Brežice 912 649 402 5. Čatež 627 390 304 6. Dobova . 818 5Ž4 333 7. Globoko 435 148 106 8. Kapele 469 270 91 9. Pišece 464 286 151 10. Podsreda 661 413 262 U. Rajhenburg 524 374 362 12. Senovo 868 479 392 13. Sevnica . 793 550 266 14. Sromlje 282 193 117 15. Velika dolina 580 501 134 16. Videm 583 363 290 17. Zabukovje 471 302 103 18. Zdole 214 .170 124 39 5 2 9 1 340 15 10 35 1 4 2 3 2 1 39 142 12 5 28 5 31 2 6 - 43 1 - - 29 - 1 - 1 58 67 73 93 ' 39 150 35 145 131 i 43 10 78 283 33 26 44 198 45 112 219 73 140 84 187 42 179 135 150 12 87 284 76 367 73 199 46 Skupaj 11.118 7.019 4.540 396 74 344 1.651 2.465 14 Št. Občine Število vol. upr. Okraj Gornji grad Volilo je JRZ Steblovnik Papel Maček Ljotič Zekelj Skupaj Babič 1. Bpčna 419 253 130 2 121 123 — 2. Gornji grad 390 284 263 1 20 21 — 3. Ljubno 858 355 283 42 30 72 — 4. Luče 476 303 260 39 4 43 — 5. Mozirje 778 497 469 10 3 13 15 6. Nova Štifta 242 196 195 — 1 1 — 7. Rečica ob Savinji 1079 794 766 23 5 28 t 8. Solčava 274 201 199 1 1 2 9. Šmartno ob Paki 494 382 378 1 3 4 t Skupno: 5010 3265 2943 119 188 307 15 Okraj Murska Sobota Št Občine Število Volilo JRZ Maček Ljoti? vol. upr. je Bajlec Kranjee Talanji Skupaj šimnovee 1. Bodonci 791 414 50 235 129 364 2. Cankova 528 370 350 20 _ 20 _ 3. Gor. Petrovci (2) 1072 642 327 146 169 315 — 4. Grad (2) 1337 713 396 102 215 317 _ 5. Križevci (2) 1129 467 198 253 ,16 269 — 6. Kupšinci 424 228 110 114 4 118 _ 7. Kuzma 866 344 117 218 9 227 _ 8. Martijanci (2) 1138 594 381 168 45 213 _ 9.| Murska Sobota 1247 709 557 149 3 152 M. Sobota, okolica 988 535 501 20 14 34 _ 11. Pečarovci 966 455 195 28 231 259 1 12. Pertoča (2) 1163 577 524 41 22 63 _ 13. i Puconci i 753 419 141 176 102 278 _ 14- Rogaševci 1021 551 174 32 345 377 _ 1$. Selo v Prekm. (2) 1134 477 336 73 141 t ~ 16- Salovci (3) 1148 662 618 8 36 44 17. Tišina 967 563 506 39 18 57 — Skupno 16672 8720 5471 1817 1431 3248 1 Okraj Dolnja Lendava it. Občine Stojadinovič Maček Štev. vol. Volilo JRZ Hodžera Skupaj Kranjec Muhvič Se« Skupaj upravič. je Dr. Klar Grča 1. Beltinci 2. Bogojina 3. Črenšovci 4. Dobrovnik 3. Gaberje 6. Genterovci 7. Lendava 8. Odranci 9. Orešje 10. Poljana 11. Turnišče 1638 820 1170 950 1029 548 948 747 899 674 1307 1132 550 700 553 575 301 552 497 521 391 780 1011 488 584 345 204 101 383 384 170 304 632 31 6 2 117 29 15 44 37 128 4 125 1042 494 586 462 233 116 427 421 298 308 757 17 66 106 84 281 84 102 24 81 83 31 6 2 27 100 20 51 137 71 2 5 4 1 3 1 5 90 66 114 91 312 185 125 76 223 83 33 Skupno: 10730 6542 4606 538 5144 959 347 92 1398 Volivna udeležba: 66.97%. Za JRZ oddanih glasov: 78.63%. Za Mačka oddanih glasov 21.37%. Za Ljotiča oddanih glasov: —.—t Okraj Slovenj Gradec Stev. Občine voliv, upr. volilo Stojadinovič JRZ Theuerichuh Blatnik Maček' Punc«r Ljotič 1 Skupaj Šimnovee 1 Mislinje 2 1107 751 679 44 28 72 2 Pameče (Sv. Jedert) 356 211 204 —. 7 7 1 3 Podgorje 339 234 199 32 3 35 mmm 4 Razbor 175 126 126 _ __ __ 5 Slovenj Gradec 2 1120 767 740 1 27 27 6 Skale 475 325 241 83 1 . 84 7 Šmartno pri Slov. goricah 864 490 471 3 16 19 8 Šoštanj 2 1133 845 775 52 18 70 1 9 Št. Andraž pri Velenju 243 182 176 6 _ e 1 10 Št. Ilj pri Velenju 193 175 173 2 _ 2 11 Št. Janž pri Vinski gori 362 251 216 35 __ So 12 Topolščica 618 463 461 _ 2 2 _ 13 Velenje 810 562 484 71 7 78 — Skupno: 7795 5382 4945 329 108 437 _ Okraj Laško Št. Občine Število ▼ol. upr. Volilo je JRZ . Maček Ljotič Bitenc Lešnik Hochkraut Petejan Sknnai šuštar 1. Hrastnik-Dol (3) 2028 1489 493 15 215 854 984 12 2. Jurklošter 569 341 205 133 3 136 — 3. Sv. Krištof (2) 1047 701 282 342 2 75 419 — 4. Laško (3) 1347 928 808 39 1 78 118 2 5. Sv. Lenart n. L. (2) 498 341 292 31 10 8 49 — 6. Loka. pri Z. m. (2) 1058 792 701 2? J, 64 89 2 7. Trbovlje (7) 4749 2681 1160 * 2 ' 891 605 1498 23 Skupaj i 112% 7275 3941 587 1119 1587 3293 41 Pregled volivnih izidov v Sloveniji po okrajih T Okraj Črnomelj: Kamnik: Kočevje: Kranj: Krško: Litija: Logatec: Ljubljana-okoliea: Noto mesto: Radovljica: škofja Loka: Celje: Dol. Lendava: Gornji grad: Konjice: Ljutomer: Maribor-leri breg: Maribor-desni breg: Murska Sobota: Dravograd: Ptuj: Slovenjgradee: Šmarje: Breiite: Laško: Ljnbljana-mesto: Mevlle Glasovalo Udeleiba JRZ Maček Ljotič I.voljen Za posameine stranke ▼ odstotkih: volivcev v '/t Za JRZ % sa Mačka 96 ia Ljot 6789 9*29 74.08 2946 2082 1 — dr. Jure Koee 58.58 41.40 0.02 10429 7975 76.44 7016 834 ~ 125 — Ivan Strcin 88.00 10.44 1.5« 10710 7*47 70.46 6089 1429 17 — Alojzij Rigler 80.68 18.93 0.39 10922 774« 73.52 6184 1479 83 — Janez Brodar 79.84 19.09 1.07 12416 8572 68.93 6796 175« 20 — dr. Miha Krek 79.27 20.50 0.23 10713 7807 72.87 6515 1214 78 — dr. Jože L a ▼ r i i 83.45 15.55 1.00 7323 5368 73.00 3858 1484 5 — Franc Gabroveiek 72.16 27.75 0.09 16718 12405 74.21 10054 2331 20 — dr. Korošec —M. Stare 81.00 18.80 0.20 83081 10076 76.44 8718 1341 17 — dr. Frane Kulovec 86.53 13.31 0.16 11434 8549 74.07 5194 3263 92 — dr. Albin S m a j d 60.75 38.16 1.09 6169 4489 72.77 3958 486 45 — Ivan D o 1 e n e 88.18 10.82 1.00 19404 12914 76.18 10342 2450 122 — Alojzij Mihelčič 80.00 18.90 1.10 10730 6512 60.97 5144 1395 0 — dr. Franc Klar 78.63 21.37 0.00 5010 3265 «5.17 2943 307 15 — Martin Steblovnik 90.14 9.40 0.46 5516 3750 67.98 3402 321 27 — dr. S e v š e k Maksim 90,72 8.55 0.73 10776 7074 65.64 6249 871 8 — Franc Snoj 88.34 11.55 0.11 2360» 16238 60.58 14517 1647 74 — Fr. Žebot — Spindler. 89.89 10.15 0.46 16719 10129 60.58 7730 2357 42 — Franc Koban 76.34 23.24 0.42 16372 8720 52.30 5471 3248 1 — Frane Bajlee 62.75 37.25 0.00 9459 5304 56.07 5058 2235 11 — Karel G a j i e k 57.60 42.15 0.25 19699 13032 66.20 11554 1467 11 — Marko Kranjec 88.66 11.26 0.08 7795 5382 69.04 4945 437 0 — Ivan Teuersehuh 91.88 8.12 0.00 11244 7310 65.01 5919 1380 11 — dr. Anton Ogrizek 80.97 18.88 0.15 11113 7019 63.16 4540 2465 14 — Josip Tratnik Mirko Bitene 64.68 35.12 0.20 11296, 7275 64.40 3941 3239 41 — 54.17 45.26 0.57 23695, 17050 71.96 13176 3632 242 — dr. Korošec - P. Masi? 77.28 21.30 1.42 Volivni izidi po državi V notranje ministrstvo so vso noj ln ves današnji dan prihajali številčni podatki o izidu dr-žavnozborskih volitev. V glavnem so zbrane sedaj številke skoraj o vseh voliščih v državi. Le posamezne zelo oddaljene občine, kjer so prometne zveze s sedeži okrajnih glavarstev slabe, izidov še niso dostavile, a jih bodo še v teku današnjega dne. Številke bo potem dobil na razpolago glavni volivni odbor, ki bo vso tvarino pregledal in ugotovil, če 60 postopali kakor določa volivni zakon za volitve državnih poslancev. Nato bodo številke objavljene. Lista dr. Milana Stojadinoviča }e pri volitvah odnesla visoko zmago in program stranke in vlade, ki jo stranka podpira, je s tem dobil od velikanske večine jugoslovanskih volivcev popolno zaupanje. V sedmih banovinah je državna lista dr. Stojadinoviča odnesla zmago z absolutno večino, to se pravi, da je zbrala več glasov kakor vse etranke opozicije skupaj. Samo v dveh banovinah je zmagala lista dr. Mačka, to je v savski in primorski banovini, a še tamkaj samo zaradi tega, ker so Mačkovi pristaši izvajali najhujši teror nad volivci, ki so iz strahu pred posledicami, iz 6trahu, da jim ne bodo požgane njihove hiše ali da bodo njihova življenja v nevarnosti, končno le glasovali za dr. Mačka in ei tako rešili svoje premoženje in evojo telesno varnost. Volitve so po vsej državi potekle v popolnem miru. Razen po Hrvatskem, kjer so Mačkovi pristaši terorizirali volivce na sam volivni dan, od nikoder ni javljeno nobeno nasilje in noben nered. Oblast je strogo na to pazila, da je imel vsak volivec popolno svobodo, da z neovirano samoodločbo odda svoj glas listi, ki ji je hotel izkazati Belgrad Belgrad (s Pančevom in Zemnnom) V Belgradu je glasovalo vsega 51.754 toIIv-eev, ki so svoj« glasove razdelili tako: Lista JRŽ: 39.683 (izvoljeni so poslanci gg. Vlada Ilič, Dušan Trifkovič, Mihajlo Stojadinovič, Nedeljko Savič, Božidar Nedič). Lista dr. Vladimira Mačk?: 11.561 (od tega Odpade na JNS 098 glasov). Lista Dimitrija Ljotiča: 510 glaso*. Vardarska banovina V vardarski banovini je JRZ pri včerajšnjih volitvah dobila a b s o I « t n o večino v sledečih krajih: Volivno okrožje it. 131 gornjepolskl okraj: JRZ 6.068, Maček 1310, Ljotičevci 202. Skupno je volilo 6.378 volivcev. Volivno okrožje št. 32, okraj Olašinski: JRZ 8.627, Maček 3, Ljotič 0. Skupno je glasovalo 8630 volivcev. Okraj gorski: JRZ 2.009, Maček 21, Ljotič 0.' Skupno je glasovalo 2.030 volivcev. Okraj Oračaniški: JRZ 10.445, Maček 347, Ljotič 6. Skupno je glasovalo 10.798 volivcev. Okraj Donjepoljski: JRZ 11.561, Maček 1.746, Ljotič 0. Skupno je glasovalo 14.307 volivcev. Okraj nerodinski: JRZ 6460, Maček 1220, Ljotič 0. Skupno je glasovalo 7.680 volivcev. Okraj Podgorski: JRZ 3461, Maček 243, Ljotič 1. Skupno je glasovalo 3705 volivcev. Okraj kratovski: JRZ 2517, Maček 1683, Ljotič 1. Skupno je glasovalo 3645 volivcev. Okraj krivopalanški: JRZ 3960, Maček 2790, Ljotič 0. Skupno je glasovalo 6750 volivcev. Okroj masurički: JRZ 2162, Maček 1838, Ljotič 1. Skupno je glasovalo 4001 volivec. Okraj debarski: JRZ 2621, Maček 312, Ljotič I. Skupno je glasovalo 2934 volivcev. Okraj kruševski: JRZ 4193, Maček 671, Ljotič 0. Skupaj je glasovalo 4864 volivcev. Okraj inorihovski: JRZ 2088, Maček 974, Ljotič 0. Skupno je glasovalo 3062 volivcev. Okraj ohridski: JRZ 5914, Maček 860, Ljotič II. Skupno je volilo 6785 volivcev. Moravska banovina Okraj paračinski: JRZ 6176, Maček 1472, Ljotič 3. Skupno glasovalo 7651 volivcev. Okraj levaški: JRZ 4357, Maček 2302, Ljotič 32. Skupno glasovalo 6691 volivcev. Okraj beliški: JRZ 8419, Maček 2349, Ljotič 8. Skupno je glasovalo 10.776 volivcev. Okraj kruševski: JRZ 3295, Maček 664, Ljotič 72. Skupno je Rlasovalo 4031 volivcev Okraj despotovsčki: JRZ 6307, Maček 493, Ljotič 38. Skupno je volilo 6338 volivcev. Okraj zvitki: JRZ 3925, Maček 1843, Ljotič 38 Skupno je glasovalo 5816 volivccv. Okraj ravaniiki: JRZ 4737, Maček 620, Ljotič 9 Skuono ie glasovalo 5366 volivcev. Okraj refevski: JRZ 7913, Maček 709, Ljotič 78 Skuono ie glasovalo 8700 volivcev. Okr«? Umniiki JRZ 5505, Maček 1325, Ljotič 4 Skuona ie glasovalo 6834 volivcev. ..... Olfi mVv»k,: JRZ 9164, Maček 2421. Ljotič 32. Skupno je glasovalo 12.617, zaupanje. Volivni Izid Je torej zares neskaljeni izraz svobodne politične volje jugoslovanskih državljanov, ako izvzamemo seveda nekatere hrvatske kraje, koder je politični teror Mačkovih organizacij Hrvatom onemogočil, da bi se bili svobodno opredelili po svojem prepričanju. V dokaz, kako sveto je oblast pazila na to, da je vsak svobodno glasoval, naj samo služi primer vardarske banovine. Mačkova opozicija je že pred volitvami oznanjala, da bo dr. Stojadinovi-čeva lista zmagala samo v vardarski banovini, češ da lamkaj »vlada kundak< — tcalčor se Je !o do- ?ajalo pri obeh prejšnjih diktatorskih volitvah leta 931 in 1934 — med tem ko volivni izidi kažejo, da je mogla Mačkova lista tamkaj 6vobodno zbrati 95.000 glasov, torej skoraj eno tretjino, ali skoraj toliko kakor v vrbaski banovini. Jugoslovanski državljani so izrekli svoje zaupanje listi dr. Stojadinoviča, s tem tudi vladi Stojadinovič-Korošec-Spaho, ki bo oprta na to velikansko zaupanje nadaljevala svoje delo za procvit Jugoslavije in njenih prebivalcev. Uradno poročilo notranjega ministra o volitvah Volitve za narodne poslance, ki so bile včeraj po vsej državi, so potekle v redu in miru. Po uradnih podatkih, ki jih je dobilo notranje ministrstvo, so rezultati po števila in po posameznih banovinah naslednji: banovina: dr. Stojadinovič dr. Maček D. Ljotič dravska 170.252 45.123 1132 savska 111.483 529.712 2137 dunavska 372.085 129.269 17.291 moravska 248.733 77.818 802 drinska 189.291 136.297 3806 vrbaska 107.421 101.873 1071 primorska 42.781 159.428 2387 vardarska 226.716 74.977 133 setska 128.174 70.765 1041 Belgrad 39.683 11.561 510 Skupaj 1,636.51« 1,336.823 30.310 V odstotkih f»rttf-eif»V 90 vs^ tri dr- žavne kandidatne liste po posameznih banovinah dobile sledeče odstotke glasov: banovina: dr. Stojadinovič dr. Maček D. Ljotič dravska > 78.64 20.84 0.52 savska 17.33 82.34 0.33 donavska 71.74 24.93 3.33 moravska 75.98 23.77 0.24 drinska 57.47 41.38 1.15 vrbaska 51.06 48.43 0.51 primorska 20.91 77.92 1.17 vardarska 75.11 24.84 0.05 setska 64.09 35.39 0.52 Belgrad 76.68 22.34 0.98 Iz prednjih rezultatov TČni odstotek naslednji. ia liste dr. Stojadinoviča dr. Mačka Dim. Ljotiča n n 58.90 96, 40.2196, 0."" Državna lista dr. Milana Stojadinoviča je dobila absolutno večino v sledečih banovinah: v dravski, donavski, moravski, drinski, vrbaski, vardarski, zetski in na področju mesta Belgrada, to je po vsej državi, razen v savski in primorski banovini. V teh dveh banovinah pa so pristaši dr. Mačka izvajali tak teror, da so mogli voliti na večini mest brei vsakršne kontrole in so inteli vso oblast v svojih rokah. Zaradi tega izidi v savski in primorski banovini za listo dr. Mačka niso realni. K splošnemu volilnemu rezultatu Je treba dodati tudi to,da lista dr. Mačka predstavlja po isjavah samih kandidatov te liste samo sačasno tehnično sodelovanje bres kakršnekoli programske soglasnosti ali enotnosti pogledov. To prav tako odvzema pomembnost številčnim rezultatom dr. Mačka, kakor zavetniku predstavljenemu v srbskem delu združene opozicije in tudi v JNS, ki so na Včerajšnjih volitvah doživeli popoln p o r a s. K volivnemu rezultatu državne liste dr. Sle-j a d i n o r i č a pa je treba poudariti homogenost in programsko enotnost vseh kandidatov, ki pripadajo organizirani stranki. Vse volivne akte vseh volivnih edinie so danes že prej določeni predsedniki volivnih odborov izročili okrajnim sodiščem, ki jih bodo takoj dostavili' glavnemu državnemu volivnemu odboru. Na podlagi teh volivnih izidov in v smislu določil zakona o volitvah narodnih poslancev bo lista dr. Stojadinoviča dobila nad 300 narodnih poslancev, dočim na listo dr. Mačka odpade okrog 70 mandatov. Lista Dimitrija Ljotiča pa sploh ni dobila po zakonu predvidenega minimalnega števila glasov in ne bo dobila nobenega poslanca. Ii ministrstva ia notranje sadeve I it. 53.533, Belgrad, dne 12. decembra 1938, Slovenski volivci! Naša zmaga po vsoh okrajih z bolo Ljubljano na čelu je sijajna. Dokazuje politično zrelost našega naroda, njegovo zavednost in njegovo disciplino. Organizacijska razgibanost slovenske mladine in vsega slovenskega ljudstva je rodila prekrasne sadove. Vsem volivcem in vsem, ki so delali za našo izvolitev, izrekamo našo iskreno zahvalo in obljubljamo: zvestoba za zvestobo! 1 Bog živi! Dr. Anton Korošec Pavle MasiJ dr. Jure Koče Ivan štrein Alojzij Rigler Janez Brodar dr. Miha Krek dr. Jože LavriH Franc GabrovSek Stare Miloš dr. Franc Kulovec dr. Albin Šmajd Ivan Dolenc Josip Tratnik Alojzij MihelliE Steblovnik Martin dr. Franc Klar dr. Sevšek Maksim Bitenc Mirko Snoj Franc Koban Franc Franjo Žebot Spindler Josip Bajlec Franc Kari Gajšek Kranje Marko Teuersehuh Ivan dr. Ogrizek Anton Laži političnih obupancev Opozicija je začutila že včeraj zvečer svoj konec, ko so uradni rezultati pokazali, da bo etrta v prah, kakor je napovedal dr. Korošec. Zato se je v svojem obupu zatekla k najbolj predrznim, neverjetnim in bedastim lažem ter vrgla med neke nerazsodne ljudi bajko, da je zmagala opozicija, in sicer že ob 6 zvečer, češ da je dobila »brzojavna in telefonska obvestila«, ko pa tako telefon kako brrzojav nista bila nikomur na razpolago. kakor samo uradnim rezultatom volitev z vsoh krajev države. Seveda so se našli nekateri bedaki, ki so izmišljotinam dr. Kramerjeve pisarne verjeli. Ti preprosti na duhu tudi niso opazili protislovja jns-arekih laži, ki so trdila enkrat, da je vlada sploh »propadla«, v isti sapi pa, da ima le »majhno večino«. Kramerjevi pristaši, ki so bili v nedeljo tako uničujoče tepeni, da v svoji nekdanji prestolnici, beli Ljubljani, niso spravili t marksisti vred skupaj niti 3000 svojih zvestih, seveda še dane« troeijo okoli svoje tatarske vesti, od katerih je ena t»U noverietn« ko druea. in bodo v svojem smeSnem obupu skušali motiti mirno ozračje v državi še jutri. Toda velika zmaga dr. Stojadinoviča in njegove vlade je tako očitna in globokosežna, da bodo poraženci sami uvideli obupnosmešno enomoglost poekueov, s katerimi bi radi dopovedati sebi in drugim, da niso utonili, ampak da je še nekaj življenja v njih, Reeni ljudje v Jugoslaviji so jim samo pomilovalno smejijo in se vesele sijajne zmage vlade, ki bo zdaj mogla nadaljevati svoje veliko delo za politično utrditev, za bujen razcvit gospodarske delavnosti in za 6im večji prestiž Jugoslavije v Evropi in v svetu 6ploh, v katerem vsi prijatelji naše države pozdravljajo zmago dr. Stojadinoviča in dr. Korošca kot trdno jamstvo, da bo Jugoslavija v važnih dneh. v katerih so odloča bodoča usoda Evrope, lahko položila na tehtnico svojo notranjo kom-paktnosrt ter moč in svojo tehtno besedo. Dr. Korošec se zahvaljuje svoji beli Ljubljani Volivci bele Ljubljane! Ko smo se pripravljali na volitve, smo se zbali za Ljubljano, da bi mogla biti naša zmaga ogrožena. Zato sem smatral potrebno, da jaz sam prosim Ljubljano za zaupanje. Hvala Bogu, bitka je dobljena! Zmaga je naša, In sicer presijajna zmaga! Vsem vam, ki ste me volili, se iskreno zahvaljujem! Pozdravljam belo Ljubljano! Dr. Korošec. , Zahvala dr. Stojadinoviča »V trenutku, ko Jugoslovanska radikalna zajednica slavi tako sijajno volivno zmago, kakor je pred njo še ni slavila nobena druga stranka, čutim prijetno dolžnost, da se v svojem in v strankinem Imenu zahvalim vsem sodelavcem, ki so pomagali k tej veličastni zmagi, vsem ožjim sotrudni-kom in vsem tistim sto in sto tisočem volivcev, ki so danes oddali svoj glas za napredek in veličino močne in velike Jugoslavije. Vsem se toplo zahvaljujem za njihov glas, s katerim so izrazili meni in stranki neomajno zaupanje.« n , /ViViV. P R O t r V O D I J A C, U I > — Pri isprijn. motnjah » prebavi ezemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani' Joscl« grenčice. , , ____ ., i.,.,^.,.^,, Kako se razdelijo poslanski mandati Državna lista, ki dobi pri volitvah večino, dobi tri petine poslancev, to je 219 od 368 poslancev. Ostali mandati se razdele med posamezne državne kandidatne liste takole: V tistih volivnih okrožjih, kjer je dobila državna lista, ki je zmagala, absolutno večino, se ostanek mandatov razdeli med vse državne liste, vštevši listo, ki je dobila v teh volivnih okrožjih največ glasov. Ti mandati, ki še pripadajo vsakemu volivnemu okrožju, se dodele tistim kandidatom, ki imajo v svojih okrajih absolutno večino oddanih glasov, in to vrstama po velikosti števila dobljenih glasov. Vzemimo za primer mariborsko volivno okrožje, ki ima 15 poslancev. Ker je zmagala Stojadinovičeva lista, ji pripade takoj 9 (tri petine) poslancev. Ostalih 6 mandatov se pa razdeli med tiste kandidate, ki so dobili v svojih okrajih absolutno večino. Ker so dobili v mariborskem volivnem okrožju vsi kandidati na Stojadinovičevi listi absolutno večino, dobi Stojadinovičeva lista še tudi vseh 6 ostalih mandatov. Za Mačkovo listo ni ostal noben mandat. Isti slučaj je tudi v ljubljanskem volivnem okrožju, kjer je tudi dobila Stojadinovičeva lista vseh 14 mandatov. Če pa v volivnem okrožju niso dobili v vseh okrajih posamezni kandidati absolutne večine, se pa mandati, ki še pripadajo vsakemu volivnemu okrožju, razdele med vise kandidate državne liste sorazmerno po številu glasov, ki so bili oddani v tem volivnem okrožju za vse okrajne kandidate, zvezane 6 posameznimi državnimi listami in sicer takale: Število glasov, ki jih je skupaj dobila vsaka državna lista v posameznem volivnem okrožju, ee deli z 1, 2, 3 itd. in naposled s številko, ki ustreza številu mandatov, ki dotičnemu volivnemu okrožju še pripada. Od števil, dobljenih s takim deljenjem, se vzame toliko največjih, kolikor še pripada mandatov temu volivnemu okrožju, in po teh številih se dodeli število mandatov vsaki listi. Kolikor se je vzelo teh števil izmed tistih količnikov, dobljeni, če se deli število glasov ene liste s številkami 1, 2, 3 itd., toliko mandatov pripada tej listi. Ti mandati ee dodele v posameznih volivnih okrožjih po vrsti okrajem, mestom oziroma banovinskim sedežem, najmočnejšim po seštevku glasov, ki so bili oddani za vse kandidate v okraju, mestu oziroma banovin.kem sedežu, vezane z dotično listo, v katerih ta lista ni več dobila mandata. Ti mandati pripadajo tistim okrajnim kandidatom, ki so dobili med vsemi ostalimi kandidati tega okraja, mesta oziroma banovinskega sedeža, vezanimi s to listo, relativno večino. Če nI dobila kakina državna lista v vsej državi niti 50.000 glasov, pri razdelitvi mandatov ne pride v poštev. Pri sedanjih volitvah ie imela to smolo Ljotičeva lista, ki ni dobila nobenega poslanca, Če državna lista, ki je v celi državi zmagala, r kakšnem okrožju ni dobila absolutne večine, dobi v tem volivnem okrožju tri petine mandatov, ostali dve petini mandatov se pa razdelita samo med osiale državne lisic. Živela naša največja zmaga! Po slovenski domovini gre zmagoslavje, kakor smo ga v svoji politični zgodovini le redko doživeli, V srcih vseh slovenskih ljudi še vedno radostno odmeva gromka beseda, ki jo je naš narod spregovoril pri nedeljskih volitvah. Komaj prijatelji, kaj šele sovražniki morejo doumeti, da je bila v nedeljo v resnici enodušna volja vsega našega naroda, da vrže vso svojo politično veljavo na tehtnico. Nikdar ni v Sloveniji doseglo nobeno gibanje tako silnega rezultata kakor so nedeljske volitve, ko je nad 170,000 slovenskih mož in fantov, družinskih očetov, gospodarjev, razumnikov, kmetov, delavcev in meščanov enodušno odobrilo in podpisalo naš narodni program: slovenska narodna samouprava v okviru močne, notranje urejene Jugoslavije) Naš narodni voditelj dr, Anton Korošec je dobil plebiscit, kakor še ne zlepa kak narodni voditelj. Slovenci smo odobrili njegovo dosedanje delo in mu izdali polnomočje, da upravlja našo narodno politično silo tudi t bodoče in ustvari za Slovenijo oni položaj v tej državi, kakor smo ga vseh 20 let želeli in zahtevali. Izredno nas veseli, da v prihodnji skupščini ne bo nobenega poslanca iz Slovenije, ki ne bi šel za našim narodnim voditeljem in da se ne bodo več ponavljali žalostni prizori, ko so slovensko govoreči poslanci v skupščini sramotili in blatili slovensko ime, slovenski jezik in slovensko kulturo. Izkoreninjencem je odvzeta legitimacija, da bi govorili t imenu slovenskega naroda, kajti oni niso vredni, da bi se imenovali z lepim slovenskim imenom. S plebiscitarnimi nedeljskimi volitvami se je naš narod hotel na sicer kulturen, a učinkovit način maščevati nad ljudmi, ki so ga dolga leta mučili, mu kratili njegove politične svoboščine, ponarejevali njegovo voljo, odpirali grobove, da so mrliči za žive volili in vladali nad njim z bičem in ječo. Tedaj je slovenski človek stiskal pesti, a 11. decembra 1938 je udaril. Pod zamahom njegove pesti so se razblinili vsi narodu usiljeni politični maliki kakor igračke iz gline: pohorci in pofovci, fašisti in komunisti, marksisti in nacisti. Vsa ta tuja navlaka, ki se je šopirila med nami plačana s tujim denarjem in se odevala z domišljavo veličino, leži pohojena in polomljena na tleh in ni ostalo od nje drugega kot slab spomin nanjo in kletev ter zaničevanje naroda. Mislimo, da je sedaj čas, da se slehernemu iz tega iznarode-lega rodu, ki na enem ali drugem mestu še upravlja ljudsko za-upanje, preiščejo obisti. Če je kdo tudi še pri teh volitvah vztrajal v protinarodni fronti, takemu Slovenci ne moremo zaupati ne vzgoje slovenske mladine, ne javne uprave in ne ljudskega premoženja. Red, in sicer brezobziren red zahteva v tem pogledu zvestoba, ki smo jo dolžni narodu, ki nam je izkazal popolno zaupanje. Naši nasprotniki so že naprej grozili, da ne bodo z našimi ljudmi postopali v rokavicah, če zmagajo. Samo mi naj sedaj zopet nataknemo kar moč debele volnene rokavice in naj hodimo okrog teh izkoreninjencev s prav posebno obzirnostjo, pa čeprav nas usekajo, kjer in kadar morejo in narodu škodujejo, kolikor le morejo! Na njih nasilja in teroristične akte, na podle laži in denunciacije naj ostanemo kar moč brezbrižni in neobčutljivi I Toda te politike in tega milobnega one-gavenja, kateremu se ti ljudje smejejo in ga smatrajo za slabost, naj bo že enkrat konec in mora biti konec I Dovolj je sposobnih mladih ljudi, ki bodo z verno dušo hodili z narodom na njegovi poti v boljšo bodočonst, ki jo je krvavo zaslužil. Le čemu bi vlekli te preostanke minulih krvavih režimov s seboj kot nekakšne slabe spomine na dni našega narodnega ponižanja! Čaka nas veliko in važno delo, pri katerem se v Sloveniji s tako imenovano opozicijo ne bomo imeli časa mnogo pečati. Tu je Kra-merjeva JNS, ki nele, da si ni upala iti samostojno na volitve in se je vezala z Mačkom, ampak se niti v Sloveniji, kjer ima dovolj svojega tiska in denarja in je preostanek nekdaj pomembne stranke, ni upala s svojim imenom pod Mačkovo okrilje. Vzela si je za svojega »odruga marksiste, ki naj bi jo pomagali reševati pred uničenjem. Ta dvojni Kramerjev pakt z Mačkom in še z marksisti je bil res kaj značilen in je edinstven v naši politični zgodovini. No, pomagalo vse to po-zavarovanje ni niči Kramer je še vsakega likvidiral, ki se je z njim družil. Tako je likvidiral tudi rdeče marksistične soci>, ki jih po njih nenaravnem razmerju s fašisti in buržu-azijo med delavstvom niti pes več ne povoha. Kramer pa je navzdol in navzgor likvidiral tudi sebe. Tistih par tisoč glasov, ki jih je skupno z marksisti zbral na s ojo listo, ne predstavlja nobene stranke več, kvečjemu malo osebno frakcijo. Jnsarija je v razkroju že od leta 1934, ko je izgubila oblast nad ljudstvom. Ta razkroj in razpad pa so te volitve pospešile in zapečatile. Dediči, ki bodo skromno in nevšečno jnsarsko dediščino pospravili, se že obotavljaje javljajo. Ne zavidamo jim njih posla! Drugi Mačkov volivni zaveznik so bili komunisti, ki so izkazali obširno mrežo svojih zaupnikov, ki jih imajo za agitacijo dobro izšolane in dresirane — a so brez kake zaslom-be v ljudstvu. Naš slovenski narod je vedno težko živel in tudi še danes mu ne cveto rožice. Kar kdo ima in do česar se je prikopal, si je z izredno marljivostjo in neumornim delom. Za komunistične postopače in obupance ter njih političen in življenjski nihilizem zato slovenski človek ne kaže nobenega zanimanja. Njih evangelij o rdečem paradižu na zemlji Slovence prav nič ne vleče in jim nič ne im-ponira. Mi vemo, kako je s takimi rečmi, smo preveč realistični, da bi nasedali židovski boljševiški reklami. Mi še vedno znamo Vodnikovo pesem o usodi marljivega in lenega Slovenca! — Čeprav so komunisti imeli veliko denarja za volitve, niso mogli prav v ničemer uspeti. Isto velja tudi za Ljotičeve fašiste. Fašizem v naši državi hvala Bogu ne vleče. Je kakor komunizem našemu ljudskemu čustvovanju popolnoma tuja miselnost. Končno so nastopile ob volitvah še neke skupine, katerim ni mogoče vsem vedeti imena: nezadovoljni Slovenci, čisti Slovenci itd. Mislimo, da je koristno, da je že enkrat samostojno nastopila v javnosti tako imenovana Brecelj-Stanovnikova skupina. Kajti nam »o-vražni tisk je ta krožek, ki ga omenjena gospoda s sorodstvom vred predstavljata, vsak čas umetno raztegoval in izrabljal proti nam in spričal v Belgradu in Zagrebu vesti, da gg. Brečelj in Stanovnik predstavljata 15, drugič 20 in tretjič kar 30% nekdanje SLS. Naši narodni sovražniki so poskrbeli, da se je o teh dveh gospodih z njunim sorodstvom vred govorilo kot o nekem »krilu« v naših vrstah, ali o »opoziciji v lastnem taboru«. »Jutro« je polagalo veliko važnost na to, da se o teh gospodih govori kot o nekem pomembnem političnem faktorju v Sloveniji. — Po nedeljskem nastopu pa bo te komedije enkrat za vselej konec. Gg. Brecelj in Stanovnik bosta morala odslej dalje verjeti, česar nista hotela verjeti svojim prijateljem že prej, ki so jima dopovedovali, da izven okvira našega narodnega gibanja ne predstavljata prav ničesar, razen svojo čezmerno ambicijo in pa hrvaške priseljence, ki so ju volili zaradi tega, ker se jim zdi, kakor se je izrazil neki hrvaški inteligent, da g. Stanovnik med Slovenci vodi še najbolj hrvaško politiko ... Oba prizadeta gospoda bosta odslej menda vedela, kje je slovenski narod — in kje sta onadva! Najbolj smo pa pri veličastni volivni zmagi ponosni na našo belo Ljubljano, ki se je s tako impozantno in prepričevalno silo postavila ob stran ostalega slovenskega naroda in njegovega narodnega voditelja dr. Antona Korošca, da o njenem čustvovanju in mišljenju nihče več ne bo mogel dvomiti. Ljubljana se je na lep način oddolžila dr. Korošcu, velikemu slovenskemu možu, za njegovo voditeljsko narodno delo, pa tudi za ljubezen in skrb, ki jo je vedno izkazoval posebej Ljubljani in zlasti njenim kulturnim ustanovam. Koroščeva impo-zantna zmaga v Ljubljani je podčrtala skupnost in strnjenost vseh zavednih Slovencev im vseh naših narodnih ustanov. Naša ljubljena Ljubljana je in ostane srce Slovenije in ona vedno sveža kulturna sila, ki naj oploja s pravim narodnim duhom zadnjo naselje naše lepe Slovenije. Ob Ljubljani so se zvrstila vsa naša mesta, vsi trgi in vasi do zadnje slovenske koče, tako da je vsa dežela zbrana v enotnem duhu in enotni volji. Naša največja skrb bodi, da bo velika vo-livna zmaga 11, t. m. rodila za naš slovenski narod in za vso jugoslovansko državo čim lepše in trajnejše sadove. Maribor je proslavil zmago z veličastno manifestacijo Na tisoče ljudi v sprevodu in na Glavnem trgu Maribor, 12. decembra. Odmev veličastne zmage JRZ v Mariboru je bil nepričakovan. Zvečer, ko so ljudje izvedeli za izid glasovanja v Mariboru, so se začele zbirati množice čisto spontano, brez vsakega poziva. Nenadoma so pristaši JRZ napolnili dvorano na Aleksandrovi cesti 6, pred palačo Zadružne gospodarske banke se je zbrala tisočglava množica. Navdušena mladina je od nekdod prinesla ogromno državno zastavo, brez vsakega poziva je prišla tudi godba in kar naenkrat, brez vseh predpriprav se je formiral veličasten sprevod, kakor smo ga v Mariboru le redkokdaj videli. Čudovito navdušeno razpoloženje je objelo to silno množico, ki je korakala po Aleksandrovi, Slovenski in Gosposki ulici proti Glavnemu trgu. Čelo sprevoda je tvorila mladina z zastavo, za njo so korakali odlični predstavniki stranke, za njimi godba, za njo pa nepregledna množica pristašev JRZ. Navdušeni vzkliki kralju Petru, princu Pavlu, kraljevskemu domu, dr. Stojadinoviču, zlasti pa dr. Korošcu so se širili. »Naša zmaga, naša zmaga!« Je odmevalo neprestano nad temi vrstami, navdušenje je zajelo tudi gledalce, ki so na gosto ob- robljali hodnike ter jih je potegnilo v sprevod, ki je pri vsakem koraku naraščal ter se slednjič kot povodenj zlil na Glavni trg. Tu je bila zbrano tudi že več tisoč ljudi, ki so pred zvočnikom pričakovali na zadnje rezultate volitev. Ko so privrele še množice sprevoda na trg, je bilo naenkrat vse prekrito s tisoči in tisoči. Vzklikanje in petje je neprestano odmevalo, dokler ga ni utihnila beseda kandidata, mariborskega podžupana Zebota. Govoril je v mikrofon ter je zvočnik raznašal njegove besede po vsem trgu. Z oduševljenimi klici so množice pozdravile zmagovalnega kandidata ter so spremljale njegova izvajanja ves čas s silnim navdušenjem. Imel je ognjevit nagovor, v katerem se je mariborskim volivcem še enkrat zahvalil, da so zaupali JRZ. Ob koncu je nazdravil mlademu kralju Petru II. in kraljevskemu domu, nakar je godba zaigrala drž.avno himno. Za njim je govoril ravnatelj g. Hrastelj, ki je v imenu krajevne organizacije JRZ izrekel volivcem zahvalo za njihovo zavednost ter jih nato pozval, da se mirno razidejo. S pesmijo »Hej Slovenci« se je razhajala množica, ulico pa so bile še pozno v noč živahno razgibane. Najstarejši volivec v Slov. goricah Sv. Lenart, 12. decembra. Tudi Slovenske gorice imajo nekaj veteranov, ki se morejo prištevati med najstarejše Slovence. Mogoče najstarejši med njimi je Matej Kurnik, posestnik v Lormanju. Rodil se je 13. septembra 1842 kot viničarski sin v Sip. Gasteraju župnije Sv. Jurij v Slov. gor. Ze leta 1863 je moral iti služit vojake. Kot aktivni vojak se je udeležil v avstropruski vojni leta 1866 bitke pri Kraljevem Gradcu. Za časa te vojne se je vozil po železnici od Požuna (Bratislave) do Dunaja, ko so tam vlak vlekli po tračnicah še konji. Med vožnjo mu je padla z vlaka čepica. Skočil je iz vlaka ponjo in še kljub temu lahko vlak dohitel. Tedanji njihov poveljnik jih je učil ponosnega vedenja. Vsem svojim vojakom je polagal na srce, da si naj med tednom toliko prihra- Zmagoslavna manifestacija v Celju Celje, 12. decembra Ves dan od jutra do večera so se zbirale včeraj pred Domom v Samostanski ulici množice ljudi, da slišijo volivna poročila, ki jih je oddajal ljubljanski radio m miktofon pred Domom. Številka volivcev liste JRZ je že dopoldne narasla na 2000, medtem ko je imela opozicija samo 320. Proti večeru je postalo vrvenje v Samostanski ulici, kakor tudi v Prešernovi ulici zelo živahno. Okrog 6 zvečer se je zbralo v telovadnici v Domu, na dvorišču m pred Domom v Samostanski in Prešernovi ulici nad 3000 ljudi, ki so vzklikali dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu in poslancu celjskega okraja g. Alojziju Mihelčiču. Navdušena množica je novo izvoljenega poslanca Alojzija Mihelčiča dvignila na rame ter mu priredila velike manifestacije. Po razglasu volivnih rezultatov se je razvil sprevod z godbo na čelu. Za godbo so korakali odličniki JRZ z državno zastavo, za njimi pa nad 3000 ljudi. Okrog 600 mož in fantov jc nosilo bakle. Sprevod je ob viharnem vzklikanju Nj. Vel. kralju Petru II, narodnemu voditelju dr. Korošcu, dr. Stojadinoviču in novoizvoljenemu poslancu Mihelčiču korakala skozi mesto na Breg pred hišo g. Mihelčiča. Tu se je navdušena množica ustavila in priredila zmagoslavne ova-cije, kakršnih Celje pri dosedanjih volitvah še ni videlo. Gromki val je odmeval med pokanjem topičev in raket daleč po celjski kotlini Z največjim veseljem, burnim vzklikanjem in iskrenim navdušenjem je množica viharno pozdravila svojega poslanca Mihelčiča, ki se je pojavil na balkonu svoje niše. V imenu vseh prebivalcev celjskega okraja je pozdravil g. Mihelčiča in mu častital k tako častni zmagi dr. Voršič. Njegov govor je množica večkrat prekinila s klici in vzkliki, ki kar niso hoteli ponehati. Poslanec Mihelčič se je z lepimi besedami ljudstvu zahvalil za izkazano zaupanje in svoj govor zaključil s krepkim in prisrčnim »Bog živi!«, nakar je množica navdušeno odzdravila z večkratnim »Bog živi!« Ob spremljevanju godbe je množica zapela »Hei Slovenci«, nnkar se je sprevod pričel pomikati nazaj skozi mesto pred Dnm. Po Celju doni en sam mogočen klic, klic veselja in zmage, da je naš narod lahko spregovoril in povedal tako, kakor čuti v srcu. nijo, da bodo lahko ob nedeljah na sprehodu kadili viržinke, slamo iz viržink pa zatikali za ušesa. Leta 1871 je dobil vojaško odpustnico. Nato je služil skoraj 7 let za hlapca v župnišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah pri stolnem dekanu gosp dr. Tuteku. Tega je vozil v Maribor vsako sredo k sejam stolnega kapitlja, ker se ni hotel naseliti za stalno v Mariboru. Nekoč se mu je pripetilo, da je na povratku iz Maribora svojega gospoda izgubil in se je vrnil z vozom, da ga poišče. Leta 1877 6e je oženil in z ženitvijo priženil posestvo v Lormanju, kjer gospodari sedaj Anton Rop. Leta 1917, torej po 50 letih, pa ga je žena zapustila, ko jo je poklicala smrt. Bil je vedno zdrav, izvzemši dober teden dni, ko ga je napadla pljučn'ca. Vse svoje življenje je po malem pil in sprva žvečil, nato pa kadil tobak. Ze nad 50 let je farni ubožni oče, katero funkcijo opravlja še sedaj. Vedno je bil velik dobrotnik cerkve pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Na njegove stroške so bile nekoč popravljene orgije, na njegove stroške je b:la napravljena sedanja lepa priž-nica, on je kupil za cerkev pet plinskih luči, dal ves potrebni denar za popravilo in obnovo dveh stranskih oltarjev itd Župna cerkev sv. Lenart med živečimi farani nima tako velikega dobrotnika, kakor je naš Kurnik. Še sedaj je živahen in rad poje. Ima izredno dober posluh, le oči so mu začele pešati in duške (snpo) mu primanjkuje ter v noge mu stopa svinec. KI Hib temu pa še prihaja ob lepih nedeljah k sv. maši. Njegova velika želja je, da bi dočakal 100 let. To mu želijo tudi njegovi številni prijatelji. Ko so mu njegovi prijatelji povedali, da ga za 11. december 1038 kliče dr, Korošec zopet nn volitve, je izjavil, da pojde Korošca tudi on volit, mladi hišni gospodar pa da ga mora tedal zapeljati do volišča Naj bi se dobremu možu izpolnila želja, da bi učakal sto leti Zemunskn vremenska napoved: Prevladovalo ho oblačno vreme v celi kraljevini z delno razjasnitvijo na severni poloviri. Košava v fiodo-navju bo postopno popustila. Lahen dež in ponekod mnogo snega. Dunajska vremenska napoved: Nobenih bistvenih sprememb, v južnih Alpah se bo vreme mogoče malo poslabšalo. Nekateri neredi Belgrad, 12. dec. AA. Včerajšnji dan volitev je r vsej državi potekel t redu in miru, iinemii nekoliko incidentov, med katerimi sta t spopada i organi oblasti bili ubiti dve osebi. V medsebojnih spopadih med meščani v vardaraki bano-novini sta bili tudi ubiti dre osebi, t drinski banovini pa je bilo ranjenih 14 oseb. V hrvatskih krajih je bilo s strani pristašev bivše HHS mnogo nasilja in groženj napram njihovim političnim nasprotnikom. Seja glavnega volivnega odbora Belgrad, 12. dec. m. Glavni volivni odbor je imel danes sejo, na kateri so se izdala potrdila za izvoljene narodne poslance. Sejo je vodil predsednik državnega sveta dr. Sagadin. Seji so prisostvovali tudi zastopniki državnih kandidatnih list Kot zastopnika državne kandidatne liste JRZ sta bila navzoča Momčilo Jankovič in višji ravnatelj v pokoju Dragoljub Zekavica, oba iz Belgrada. Na svoji današnji seji je glavni volivni odbor razpravljal predvsem o dostavljenem volivnem materijalu. Kakor znano, bodo v teku jutrišnjega dne glavnemu volivnemu odboru predsedniki okrožnih, odnosno starešine posameznih okrajnih sodišč pričeli izročati volivni materijal posameznih okrajev. Zaradi pregleda tega gradiva je volivni odbor naroČil več sekcij, ki bodo pregledovale ves volivni materijal. Kot referent za volivni materijal Belgrada in dravske banovine je določen dr. Sagadin. Kazinske oslarije Naj nam bralci ne zamerijo, da smo dali temu člančiču ftik naslov, pa drugega primernega nismo našit za umetnost, ki se skriva za kazin-skinvi govoricami v nedeljskih volitvah. Mislimo namreč tisto govorico, ki jo je sam dr. Kramer razširil v nedeljo že ob pol sedmih zvečer iz ljubljanske kazine. Tam je dr. Kramer svojim maloštevilnim zvestim dopovedoval, da Ima opozicija v vsej državi celih 600.000 gln90v večine. Človek, ki ima količkaj zdravega razuma, eo bo vprašal, kako je mogoče v nedeljo, ko glasove še štejejo, že vedeti, koliko ima kdo zanesljivih glasov. Stvar namreč ni tako enostavna, kakor si mislijo tisti, ki so Kramerju verjeli in potem naprej trosili. Treba je malo računati. Docela nemogoče je namreč, da bi bil kdorkoli, pa najsi bi bil sam predsednik vlade, že ob sedmih mogel vedeti, koliko glasov je kdo dobil. Saj samo za naše slovenske kraje stvar ni tako enostavna. Samo na Slovenskem je celih 500 volišč. Če bi dr. Kramer imel tako moč, da bi hotel že v pol ure imeti vsa poročila iz Slovenije, bi mu morali telefonirati cele pol ure neprestano, in bi za poročilo iz vsakega volišča bilo treba le 4 sekunde časa. Mi pa vemo, da za vsako poročile« treba več minut, ker je treba čakati pač na zvezo. Če bi za vsako poročilo z volišča potrebovali samo eno minuto, bi bilo z vseh 500 volišč treba 10 ur. In res je celo uradna oblast samo na Slovenskem potrebovala najmanj toliko časa, preden je imela zbrana poročila z vseh volišč. Poročila iz posameznih banovin v Belgrad pa so potrebovala tudi gotovo nekaj ur. preden so bila tam zbrana po telefonu. Dr. Kramer pa je v pol ure vse to dobil! Znati je treba, je dejal tisti, ki je s svedrom kravo drl. Dr. Krainer namreč dobro ve, da ima nekaj takih med svojimi, ki so prinravljeni verjeti največjo oslarijo. S tatarskimi govoricami bi se radi tolažili Po Kramerjevih zgledih in navodilih njegove okolice jnsarski obupanci trosijo novice, kako je v državi zmagala prav za prav ojx>zicija. Te govorice je že v nedeljo ob pol 7 zvečer trosil med svojimi tolažbe jx>trebnimi pristaši sam senator dr. Kramer. Nihče pa ni pomislil, da dr. Kramer ob pol sedmih zvečer nikakor ni mogel dobiti od nikoder nobenih podatkov, ker takrat še nihče ne bi bil natančno mogel povedati, kako je stanje. Sicer pa bi morali razširjevalci tudi vedeti, da prav gotovo v tistem času, ko so državni uradi zavzeli za uradne pogovore telefonske proge, nihče ni hitel dr. Kramerju streči in mu nuditi telefonskih zvez z jugom, jx> katerih bi bil dr. Kramer prvi v Ljubljani zvedel, kakšen je potek volitev v južnih krajih. Drugi zopet tolažijo jnsnrske obupance, češ da so v Ljubljani zato propadli, ker so bile take goljufije. Javno pozivamo vsakogar, ki kaj takega trdi, naj se javno oglasi in pove, kje je bila samo ena najmanjša goljufija. Menda gospodje mislijo, da so drugi takšni, kakršni so bili oni takrat, ko so resnično s sleparijami zmagali v Ljubljani. Povsod so bili na volišču vsaj trije zastopniki nasprotnih kandidatov in ti lahko povejo, kako se je »goljufalo«. To ni šlo tako kakor pri Zivkovi-čevih volitvah, ko so jnsarji kar sami med seboj kot edino pripuščena stanka volitve »delali« brez vsake kontrole. Kramer se je baje Mačku izgovarjal zaradi ljubljanskega poraza s tem, da je baje trdil: Ni bilo drugače mogoče, ko pa je v Ljubljani 9000 uradnikov, ki so vsi volili z vlado. Prvič ni res, da bi bili vsi državni nameščenci volili z vlado. Pa če bi bilo to tudi res in bi bilo v Ljubljani res 9000 državnih nameščencev, ki bi bili glasovali z vlado, bi ostalo dr. Korošcu vseeno še več ko 4000 glasov, ako bi odšteli tistih 9000 uradniških glasov. In tako bi imel dr. Korošec še vseeno vedno lepo večino nad dr. Kra-merjem. Kakšno je mišljenje slovenskih ljudi o važnosti teh volitev, nam najbolj dokazujejo številko iz podeželskih občin, kjer ni nobenega uradnika, kjer pa so kmečki ljudje šli volit v takem številu, kakod še nikdar do sedaj. Istega mišljenja s slovenskim ljudstvom so bili tudi tisti slovenski izobraženci. ki so šli volit vladno listo, čeprav jih k temu nihče ni silil in jih tudi siliti ni mogel. Dasi docela neodvisni od vsake vlade, so najvišji slovenski kulturni vrhovi v nedeljo skoraj kot en mož oddali svoje glasove v Ljubljani dr. Korošcu. Kajpada jnsarji ne morejo razumeti, kako bi moglo delo ljudi pritegniti za kako listo. Saj dr. Kramer ne more pokazati v vsem svojem življenju niti sence tega dela, ki ga je izvršil dr. Korošec samo tekom treh let zn državo ln slovensko ljudstvo. V tem je vsa skrivnost uspeha in pa v poštenem značaju voditelja. Drobne novice Lovdrm, 12. dec. A A. DNB: »Peuple« je objavil vest, da bo vojvoda windsorski najbrž kmalu odpotoval v Indijo. London, 12. de«. A A. »Sundav Expre«K objavlja vest. da ni prav nič'resnična informacija nekega londonskega Usta, ki je objavil, da je Imelo neko judovsko dele, ki je prišlo iz Nemčije v Anglijo, na hrbtu vžgan kljukasti križ. London, 12. decembra. AA. DNB: Jtižnovzhod-no od Jeruzalema je včeraj dopoldne prišlo do spopada med Arabci in angleškimi četami. V borbi so sodelovala tudi angleška letala. Pri Naplusu eo zaprli 30 Arabcev, Drobne novice Koledar Torek, 13. decembra: Lucija, devica mučenica; Olilija, devica. Sreda, 14. decembra: Kvatre. Konrad OfiSki; Spiridion (Dušan), opat. Zadnji krajec ob 2.17. Herschel napoveduje sneg. Novi grobovi + V Ljubljani je v nedelio ziutraj umrla g. Milk a Koprive, žena uslužbenca kemične tovarne. Zapušča možn in štiri otroke. Pogreb blage l>okojnice bo v torek, dne 13. decembra ob pol štirih izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Svetemu Križu. + V Ljubljani je včeraj popoldne umrla gospa Itozalija Golob, vdova po čevljarskem mojstru. Dosegla je visoko starost DO let. Čas pogreba bo pravočasno objavljen. -j- V Ljubljani je umrl g. Zvonko P. Juvan-čič, ravnatelj tovarne lovskih pntron v Kranju in k'petan I razreda v ostavki. Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne. -f- V Ljubljani je umrl g. Maks Znbuknvec, sprevodnik električne reste železnice. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne. -f- V Ljubljani je umrl g. Franc Majcen, uradnik drž. ž"l. v p. Pokopali ga bodo v sredo ob 4 popoldne. -j" V Ljubljani je umrl g. Franc Podbršček, železniški upokojenec. Pogreb bo danes ob dveh (»poldne. + V Ptuju je umrl g. Mihael Pleonik, bla- gajnik Mestne hranilnice v Ptuju. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožal je I Ob grobu plemenite žene Včeraj zjutraj ob sedmih je v Ljubljani Pred škofijo 6 izdihnila svojo blago dušo gospa Pnnln Dietzora, soproga poštnega inšpektorja gosp. Antona Dietza. Deposredno pred svojo smrtjo je še prejela apostolski blagoslov; v prejšnjih in zadnjih dneh pa je bila že večkrat previdena s svetimi zakramenti. Pokojnica je imela res zlato srce za vse svoje domače, sorodnike in prijatelje. Kdor jo je poznal, bo priznal, da je bila v vsem svojem govorjenju, vedenju in življenju zgled živega krščanstva. V osmini Brezmadežne, prav ob jutranjem angelskem češčenju, se je po dolgem trpljenju, toda vesela in vdana, da je mogla trpeti, preselila v lepše življenje. Bog ji bodi za vse njeno plemenito, požrtvovalno in potrpežljivo življenje obilen plačnik. Gosp. soprogu, inšpektorju Dietzu, in vsej njegovi družini izrekamo iskreno sožalje. Gospa Friedl Julijana osemdesetletnica Danes, 13. decembra, jo obhaja. Kot vdova po učitelju Friedlu Francu se je od Sv. Barbare v Halozah preselila v Maribor, kjer je ob skromni penziji lepo vzgojila in preskrbela svoje štiri otroke. Hčer in dva sinova-učitel ja so že pomrli. Živi samo še najmlajši Franc, ki je obče priljubljen in spoštovan šol upravitelj pri Sv. Jerneju pri Ločah ler edina opora in tolažba materi, na katero je z s vsem srcem navezan. Vsi prijatelji, prijateljice in znanci dobri gospej in materi k tej izredni obletnici iz srca čestitamo ter želimo, da jo Vsemogočni ohrani pri najboljšem zdravju še leta in lela. Zahvala Gospodu primartju dr. Slavku Rakovcu, strokovnjaku za urologijo, ki me je uspešno operiral v ljubljanski bolnišnici, se za vso skrb in požrtvovalnost, s katero mi je pripoinogel do zdravja, najtopleje zahvaljujem. Helena Lampič, Jesenice. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Joseiovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. _Ogl reg. S br. 30474/35. — Vinska razstava in sejem v Ormožu. Za vinsko razstavo in sejem, ki ju priredi 20. dec. t. 1. Kletarsko društvo v Ormožu, vlada veliko zanimanje. Rok zn prijavo vzorcev za razstavo je podaljšan do 15. decembra, e katerim dnevom bo j sprejemanje prijav brezpogojno zaključeno. Vzorčno vino za razstavo pa je dostaviti 19. decembra dopoldne. — Vreme: Jugoslavija : Pretežno oblačno z nekaj dežjem v severnih in južnih kraji h Vedro vreme prevladuje v sredini države in na severo-vzhodnem delu, deloma oblačno v oslalib delih. Močna kosava v Podonavju. Toplota se ni dosti sprenieniln. Najnižja toplota Tuzla 7, najvišja Dubrovnik 16 elopinj. — Napoved za danes: Deloma oblačno vreme v sredini države in v vzhodnih krnph, kjer je pričakovati tudi nekaj dežja. Košavn v Podonavju bo še trajala. Ponoči mraz v severnih krajih. — Ljudsko cerkveno petje. Razglasilo se je, da je pošla dr. Kimovčeva pnrtitura k pesmarici Sv. maša in pesmic, pa je bila pomola. Partitura se v knjigo!rstvu še dobi. rena 16 din — V Gnrico—Trst. Božični 4 dnevni avto-izlet po Vipavski dolini, od 24. do 27 decembra, priredi »Pulnik« po željah naših članov. Kdor se želi pridružili nq,ši skupini, naj se takoj priglasi zn brezplačna navodila nn naslov: »Družina božjega sveta*. Ljubljana. Sv. Petra nasip 15, ali tudi: Pulnik, »Družinska skupina«, Ljubljana. — V osmrtnici, obljavljeni v nedeljo za pok. g. Rasto Senčar, trg. uradnikom, je v prvem odstavku pomotoma izostala beseda vnuk, med kraji pa Trbovlje in Beaugency. — Namesto venca na grob svojega spoštovanega prijatel ja pok. g. Premrova Franceta, indu-strialca iz Martinjaka, je darovala družina dr. C. Kraševca. odvetnika v Logatcu, za občinske reveže obč. Cerknica 200 din. Iskrena zahvala! — Še nekaj o amnestiji. Ljubljansko okrožno sodišče natančno pregleduje vse kazenske spise, da dožene, kdo izmed kaznjencev in obsojencev ima pravico do pomilostitve v smislu določil prvo-decembrskega amnestijskega ukaza. Sestavljen je zdaj začasno seznam onih oseb, ki so bile obsojene na zaporno kazen 1 lela ali pa na denarno kazen do višine 5000 din in ki so bile popolnoma pomiloščene Popolnoma pomiloščenih je bilo takih obsojencev 34. Nekateri znani kokainisti so bili tudi deležni delne pomilostitve. — Zanimiva kasacijska sodba. Kakor je še mnogim dobro v spominu, je bil pred okrožnim sodiščem proti raznim osebam drugi proces zaradi obrtoma izvrševane prevare po § 337. kaz zak . ko so kokainisti prodajali razno zmes za pravi kokain in tako sleparili lahkoverne ljudi. Zaradi obrtne prevare olisojeni kokainisti so večjidel sodbo sprejeli in nastopili kazen, le trgovski potnik I. Mauser se je proti sodbi malega senata pritožil na kasacijsko sodišče, ki je prvo sodbo razveljavilo in izjavilo, da je bila sodba neutemeljena, ker § 337. vsebuje kolektivne prevare. Ne gre tu soditi obtoženca, ki je bil že enkrat obsojen zaradi skupnih prevar, čeprav so prišle na dan po prvi sodbi še druge prevare. Ljubljana Poparjenost pisane ljubljanske opozicije Veliko razočaranje in še hujša pobiloft se je včeraj zvečer polastila tistih ljubljanskih lahko-vernežev, ki so verjeli lažem, katere je dal senator dr. Kramer v nedeljo raztrositi po mestu, da je namreč opozicija z več sio tisočmi glasov v državi »zmagala«. Kar za več centimetrov so se podaljšali obrazi znanih brezdelnežev, komunistično navdahnjenih »inteligentov« in lovcev sreče opoteče, ki se zbirajo ob vhodu Aleksandrove promenade, ko so brali včeraj ob 8 zvečer prvo izdajo današnjega »Slovenca«, iz katere so na podlagi eksaktnih številk zvedeli, da so se zaman tolažili z »zmago« neprijateljev dr Stojadinovičeve vlade. Velike slevilke, ki so jih zbraii dr. Stojadinovič, dr. KoroSec in dr. Spaho po vsej državi, so zatemnile obraze postopaški družbi, ki je vajena prirejati škandale, demonstracije in incidente če jih kdo plača, in slišala se je marsikatera kletev na račun nesrečnega dr. Kramerja, ki jih je tako hudo potegnil ali pa je bil sam potegnjen. Stvar je za to gospddo tem bolj tragična, ker ni bilo pijače, s katero bi si bila vsaj nekolikanj lahko pololažila svojo jezo na usodo, ki je naklonila tako sijajno zmago vladi, jugoslovenekim fašistom in komunistom pa nezaslišan poraz. Kolovodij opozicije pa sploh ni bilo na spregled, ker ti preganjajo svojega strahovitega mačka doma, da nihče ne vidi niihovih poparjenih obrazov in čustev Niti najhujše senzacije Iz kazlnske fflbrlke, ki so jih skovali še v zadnjem hipu, da je >vlmla odstopila«, da |e »prezident Roosevelt interveniral, da prevzame oblast opozicija,« da je »bil dr. Kramer nujno poklican v Belgrad« in podobne duhovitosti, niso nič več vlekle, ko so naši ljubi jx)-staiači pred pošto in Emono iz »Slovenca« knr požirali grenko številke o sijajnem porazu dese-terobarvne opozicije. Namesto nameravanih »manifestacij« je kakor po čudežu nastopila smrtna tišina, dr. Kramerjevi prijatelji, ki so stavili vse svoje upe na Mačka, so se neslišno splazili vsak v svojo stran, dobri ljubljanski meščani pa so se zadovoljilo smehljali nad toliko blamažo elementov, ki so prišli ob vse. od česar živijo, ob večen nemir in nered ter nezakonitost, ki je vladala v naši državi in v naši deželi, ko so paševali Živkovič, Kramer, Pucelj in Pirkmajer. Tempi pnssati! Kino Kodeifevo te/. 41-64 Danes, jutri in v četrtek ob 8 uri „Demon ljubezni" (Loretta /ung. Robert Tayior) 1 Katehetski sestanek bo drevi ob pol 8 v srebrni dvorani Uniona. Referira g. prof. J. Pavlin o temi »Kristus središče verskonravne vzgoje«. 1 Izjava vojnih dobrovoljcev; Po Ljubljani so bili razSirjeni volivni letaki: »Zavednim Jttgoslo-venom« s podpisom »Vojni dobrovoljci-Sokoli«. Okrajna organizacija Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani obvešča vso cenjeno javnost, da nima s tem in kakršnimkoli drugim letakom, ki bi se morda še pojavil, nobene zveze. — Uprava. 1 Zanimivosti iz zemljiške knjige. Prav zanimiv je pregled mesečnih poslov ljubljanske zemljiške knjige pri okrajnem sodišču. V novembru je bilo vloženih 162 predIo,gov za vknjižbo raznih posojil in meničnih kreditov za 43,646 000 din. Vrstni red ie bil zaznamovan na razne nepremičnine mestne občine ljubljanske za kredit 30,5500 000. Intabuli-rano je bilo dalje največje posojilo v znesku 1 milijon 800 000 din in na drugo posestvo za 1 mi-/iion 500 000 din. V novembni je bilo dalje podanih 50 zemljiškoknjižnih predlogov za izbris raznih terjatev v skupnem znesku 8,617 000 dinarjev, za 318 065 av. kron in za 152.000 goldinarjev. Pri raznih posestvih vknjižene kronske in goldinarske terjalve so zelo slare. 1 Na ledeni plošči. Znamenito delo češkega pisatelja Viljema Wernerja ie imelo na vseh odrih velik uspeh, šc večii uspeh pa je imelo to delo v filmu. Vlogo starega profesorja Juneka igra znameniti F. Smolik, njegovo hčer doktorico znana Danes zadnjikrat I Sadizem, cinizem, humor in pustolovci so odi kn zgodovinskeen velefilmn KraU pustolovcev Sijaj francoskega dvora vitezi, potepuhi Ronnld Colman Francns Dee Kino Matica »al. 31-34 Oh 16. 19 in 21 Danes inn*e zadnio priliko Film po duhoviti drami VILIF.MA WERNER1A Uda Baarova — Fr. imollk - Z. Rogoz da si ogled ite prekrasno delo slovanske filmske umetnosti Danes nepreklicno zadnjikiat oh 16., 19. in 21. uri Na ledeni plošči Ifinn llnšnn T" Naihn|i l>preči sodobni problemi življenja današnje družbe zlasti današnje BlinU UtllUlI22-21 mladine so prikazani v tej filmski umetnim nn najboli drastičen način! Lida Baarova, v filmu igra tudi naš znanec Zvo-nimir Rogoz. Življenje današnje mladine, doba krize, brezposelnosti in vsi problemi, ki bičajo današnjo generacijo, 60 prikazani v vsej ivoji resničnosti Siiaino je podana figura starega profesorja, kt stoji na razpotju dveh stoletij ter gleda in opazuje današnjo družbo in mladino s trdnim občutkom da današnji svet nima več onih nekdanjih čvrstih temeliev, temveč da stoji sredi razburkanega oceana, kakor na ledeni plošči, ki jo ženejo divji valovi vsakdanjosti v negotovost ali celo v propast. Skrajni čas je, da se človeška družba vrne na boljšo pot Sijajni film ie režiral znameniti režiser F Frič Oglejte si film v kinu Unionu. 1 Mlekarsko društvo za Ljubljano in okolico opozaria svoje člane fkmetovalce) na redni občni zbor »Mlekarskega društva«, ki bo dne 18. decembra 1938, ob 9 v restavraciji pri »Levu«. Ker je med drugimi zelo važna točka dnevnega reda »Povišanje cene mleku«, se vsi mlečni pToducenti naprošajo da se istega zanesljivo udeležijo! 1 Namesto cvetja na grob gospoda Maksa Za-bukovca je daroval g. Ivan Zabukovec 100 din za slepe otroke v Kočevju. 1 Stanovanjske odpovedi. Pri okrajnem sodišču ljubljanskem je bilo novembra podanih 107 stanovanjskih odpovedi, vseh letos pa že 1307. Prav zanimivo je, da ie decembra do včeraj vložilo le 9 hišnih gospodarjev svoje predloge za izpraznitev stanovanj. To pojasnjuje tako, da so mnogi gospodarji b'li mnenja, da sodišče tudi stanovanjskih odpovedi ne rešuje, ker ao se bližale volitve in da zato take zadeve mirno počivajo. Za obleke, bluze ANGLEŠKA VOLNA Kroji vzorci brezplačno. Tnni Jagor, Kongresni trg 1, Ljubljana Gledalce Drama; Torek, 13 dec.: zaprta — Sreda, 14 dec.: »Žene na Niskavuoriju«. Red Sreda. — Četrtek, 15 dec.: »Brezov gaj«. Red Četrtek. — Petek, 16. dec., ob 15: »Potopljeni svet«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. — Sobota, 17. dec.: »Dobrudža 1916«. Red B. — Opera; Torek, 13. dec.: »Jolanta. Gianni Schlcchi.« Premiera. Premierski abonma. — Četrtek, 15. dec.: Zaprto. —Petek, 16. dec.: »Roxy«. Red A. — Sobota, 17. dec.: »Jolanta«. Gianni Schicchi«. Izven. Predavanja Predavanje ▼ društvu »Pravnik«. V sredo, dne 14. decembra 1938 bo predaval ob 18 v dvorani št. 79 justične palače privatni docent g. dr. Stojan Bajič o načrtu novega nemškega zakona o službenem razmerju (1938). »Človeški obraz in njegov izraz« je naslov ski-optičnega predavanja, ki ga bo imel v torekq, 13. decembra ob 8 zvečer ob krasnih slikah o izraziti sili človeškega obličja dr. P, Roman Tominec na XX. prosvetnem večeru Frančiškanske prosvete M O. Vstopnice po 3 din v pisarni »Pax et bo-num«. Člani popust. IV. prosvetni večer Prosvetnega društva Sp. Šiška, V ponedeljek, dne 12. decembra t. 1. ob 8 zvečer priredi naše društvo skupno s skupino bojevnikov v Sp. Šiški skioptično predavanje: »Gro-'.ol 1Vf*o*He vojne«. Predavanje Prirodoslovnega druStva. V torek, 13. decembra ob 6.15 predava v Mineraloški predavalnici univerze g. univ. doc. dr. Matija Žumer o temi »Bolezni kovin«. Predavanje bodo poia^o-rovali števlni diapozitivi. Sestanki Dekliški krožek L)ubljana-mesto. Drevi ob 8 imamo redni sestanek v « bi v Vzajemni zavarovalnici. Članice, pridite prav vsel Dekliški krožek Trnovo ima danes svoje redni sestanek. Tovarišice pridite k zanimivemu predavanju, katerega ima predavateljica ga. Robidova. Na svidenje. — Odbor. Lekarne Nočno službo imajo lekarne; mr. Leustek, Res-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Mestni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Poizvedovanja Mlad ovčjak se je zatekel na praznik, 8. decembra na Miklošičevi cesti, Dobi se: Miklošičeva cesta 10-111., dvorišče — Kos. Dvadnevni tehnični tečaj za učiteljstvo priredi ZFO v dneh od 30. do 31. decembra 1938 v Ljubljani. Namen tečaja je ,naše učiteljstvo praktično seznaniti s sodobno telesno vzgojo. Podrobne informacije daje pisarna ZFO, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7-1. Prijavni rok je do 23. decembra 1938 ietolam. Jesenice Najlepše božične razglednice v trgovini Krekovega doma. Nj. Vel, kraljica Marija v Londonu London, 12. dec. AA. Nj.. Vel. kraljica Marija )• včeraj prispela v London. Na železniški postaji Viktoriji so jo pozdravili Nj. Vis. kneginja Olga s teto N|. Vel. kraljice Marije inlantko Beatrico. Navzoči so bili tudi člani jugoslovanske kolonije s poslanikom Kasidolcem na čelu. »četrta delitev Poljske« Varšava, 12. dec. b. V varšavskih političnih krogih so zelo vznemirjeni zaradi prodiranja nemške politike proti vzhodu, ki jo po mnenju tukajšnjih političnih krogov ni mogoče več zadržati. Po uspelem von Ribbentropovom obisku v Parizu in po včerajšnjih volitvah v Klajpedi je postal sedaj za Nemčijo najvažnejši ukrajinski problem. Za nagel preobrat Beckove zunanje politike je značilno, da v Varšavi z veliko nestrpnostjo pričakujejo obisk sovjetskega komisarja za zunanje zadeve g. Litvinova. Njegov prihod pričakujejo šele sredi januarja. Zaradi napetega položaja pa bi v Varšavi zelo radi videli, dn bi Litvinov prišel že preje. Medtem ko del romunskega tiska nastopa proti temu, da zlasti ameriško časopisje govori o četrti razdelitvi Poljske, pa drugi zopet poročajo, da se Stalin pripravlja na to, da prizna Ukrajincem avtonomijo, Nemčija pa se pripravlja, da že pred božičem udari na Poljsko. Nemci v Klajpedi zmagali Klajpeda, 12. dec. b. Včerajšnje volitve v Klajpedi, ki so imele značaj plebiscita, so odločile o usodi dežele. Po dosedanjih rezultatih so vsi prepričani, da bodo Nemci dobili v klajpedskem deželnem zboru 27—29 mandatov. Voditelj Nemcev dr. Neumann je izjavil dopisniku »United Pressa«, da bo morala Litva po včerajšnjih volitvah dati Nemcem popolno avtonomijo, ker bi morala Nemčija v nasprotnem primeru izvajati posledice. Na vprašnnje, kakšne naj bi bile te posledice, je dr. Neumann odgovoril: Nemčija bi v tem primeru zahtevala povratek klajpedskega področja, ker ni dvoma, da večina prebivalcev Klajpede želi priključitev k Nemčiji. Razlogi, zakaj Hitler ni hotel kratkim potom izvesti priključek Klajpede k Nemčiji, so najbrže v njegovi nedavni izjavi, da Nemčija v Evropi nima nobenih teritorijalnih zahtev več. S priključitvijo Klajpede k Nemčiji pa bi bilo to področje pahnjeno v težak gospodarski položaj, ker bi izgubilo litavsko ozadje. Litva bo dala zaradi tega Klajpedi popolno avtonomijo, zato p,a bo dobila jx>polnoma svobodno luko v Klajpedi. Avtonomija bo tako široka, da bo v Klajpedi uveden tudi ntlrnberškl zakon. Francija popušča Tunis, 12. dec. A A. Štefani: Oblasti so prepovedale vse manifestacije in sprevode po mestu. Rim, 12. dec. b. V nemških političnih krogih so vedno bolj prepričani, da je Francija pripravljena na popuščanje v prašanju Džibutija (in soma-lijske obale). Merodajni francoski finančni krogi 60 mnenja, da ta področja nimajo prav nobene vrednosti za Francijo. Razen tega 60 prepričani, da bosta Anglija in Francija pristali na to, da bosta Italija in Nemčija dobili večji vpliv na Suez. Če je to trgovsko podjetje, tozadevni spor ne bi prav nič okrnil angleško - italijanskega sredozemskega skega pakta in tudi ne dosedanjega stanja v vzhodnem delu Sredozemskega morja. V magdeburški stolnici so ukradli dragocene kipe Mngdeburg, 12. decembra. A A. DNB: V tukajšnji 6toluici je nekdo ukradel star in zelo dragocen kip, ki predstavlja pastirjevo glavo, delo iz 13. stoletja. Kip je bil blizu vhoda v stolnici. Policija je razpisala veliko nagrado za tistega, ki bi kip našel ali pa pomagal pri odkritju tatvine. Jasno je, da je moral kip ukrasti neki poznavalec umetnosti, ki je hotel to dragocenost uvrstiti v svojo lastno zbirko. Istočasno je isti tat ukradel tudi kipa dveh apostolov, ki sta bila ob glavnem oltarju. Po kitajskih bojiščih čungking, 12. dec b. Zadnja poročila o borbah na južnem Kitajskem so zelo ugodna za kitajsko vojsko. Trdijo, da je protinapad Kitajcev vzhodno od Kantona in okrog mesta Vajčova uspel in da so Japonci zapustili za seboj ogromne množine vojnega materiala ter mrtvih in ranjenih. Z istega bojišča prihajajo poročila, da se japonska vojska umika proti Kantonu. Vajčov leži 100 km vzbodno od Kantona. Kitajci poročajo, da se je njihov napad razvil na vzhodu in jugozahodu Kantona in da njihove čete stalno napredujejo. Kitajci so zavzeli tudi otok Vejčon, ki bo izhodišče daljnih napadov. Odlikovanja Belgrad, 12 dec. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov sta na predlog prosvetnega ministra odlikovana z redom sv. Sava 3. stopnje dr. Jovan Hadži, univerzitetni profesor, in dr. Franc Veber, univ. profesor. Zločinski napad na Golniku Kranj, 12. decembra. | Pieleklo soboto je bil na Golniku, ne dnleč od zdravilišča, zagrešen zločin, ki vsekakor zahteva najstrožje kazni Žrt"v zločinskega napada je 70 let slara gospa Julka Tomič, ki je bila napadena od šlirih moških, ki niso, kakor je 6edaj videti, tega storili niti zaradi denarja, niti iz maščevalnosti, ampak iz svoje velike podivjanosti. V soboto zvečer okrog devetih je sedela gospa Tomič v kuhinji pensiona svoje hčerke gospe Me-lanije Djordjevič na Golniku. Njena hčerka gospa Melanija je odšla ta večer na Jesenice. Ko je gospa Tomlčeva slišala, da nekdo trka na zaklenjena vežna vrtila, je poslala služkinjo pogledat, kdo je. Pri vratih so je oglasil domačin Stanko Likar, zato mu je služkinja odprla vrata. Z Likarjem so prišli še trije moški, od katerih eden služi v penzionu g. Janka Dolžnna, druga dva pa sla v Dolžanovem pensionu na stanovanju. Ko so moški posedli, so takoj znhtevnli pijače. Gospa Tomlčeva je povedal«, da je hčerka vzela ključe od kleli s seboj in da ima samo dva litra vina na razpolago. Ko so moški popili to pijačo, so še zahtevali, seveda jim pn gospa Tomlčeva ni mogla ustreči. Takrat je eden izmed moških pograbil stol. gosna Tomičevn pa se je vsn tresoča nd strahu stisnila k domačinu Stanku Likarju in gn s povzdignjenimi rokami prosila, naj jo zaščiti. Likar se je urno oprostil rnk starke in jo pahnil nd sebe. Medtem je eden izmed moških pogrnhil i drug stol, udaril po luči, da jo je razbil ua drobne konce. Gospa Tomičeva Je dobila močne udarce, služkinja pa je pobegnila iz kuhinje, dasi jo je eden izmed napadalcev hotel obdržati v kuhinji. Na tleli ležečo gospo so moški hudo pretepali, ona pa jih je lepo prosila: »Prosim, ne ubijte me!« Ko je po hudih udarcih obležala gospa Toini-čeva knkor mrtva na tleh, so napadalci drug za drugim zbežali iz hiše. Čez nekaj minut se je vrnil eden izmed njih in posvetil poškodovanki v obraz, če je res mrtva. Kmalu zatem je prišla služkinja, ki je našla gospo v mlnki krvi Služkinja je hitro tekla v zdravilišče po dežurnega zdravnika g. dr. Vogrinčiča, ki ji je svetoval, naj takoj o napadu obvesti tudi orožnike. Skupno z orožniki je šel zdravnik gosp. dr. Vogrinčič k poškodovanki in ji nudil prvo pomoč. Pri zasliševanju sta dva izmed napadalcev priznala, da sla pretepla gospo Totničevo. Slanko Likar odločno taji, da bi udaril gospo Tomičevo. Orožnikom se še ni posrečilo, dn bi zvedeli, zakaj so napadalci storili to podlo dejanje. Očividno za denar niso storili tega, pa tudi iz maščevalnosti ne, saj gospa Tomičeva dva izmed napadalcev še nikoli videla ni. Gospn Tomičeva Se vedno leži v hudih bolečinah^ Na glavi ima 5 cm dolgo rano in še dve manjši. Rnke in noge ima vse plnve, pa tudi na prsih ima podplutn kri. Pri udarcu po licu so ji zbili tudi zob. razen tega ima nn jeziku Iri rane. Zaenkrat je življ on je Izven nevarnosti, vendar se je bati komplikacij, ker je cmsnn «tara. Najhuje je napad vplival na njeno živčevje. Prodaja deviz Narodna banka ]e Izdala obvezna dopolnila k Bevizni okrožnici St. 93 z dne 8. decembra 1938 o postopanju pri prodaji ivzozniških in tako zvanih »Šalterskih deviz«. 1. poleg zneska 25%, ki se mora tudi nadalje odstopiti Narodni banki po uradnem tečaju 8 premijo, morajo pooblaščeni zavodi tudi Se 26% od vseh izvozniških deviz tudi eno tretjino »šalterskih« deviz prodajati na domačih borzah samo domačim uvoznikom surovega bomba&t in surove volne (v kolikor gre za uvoz iz neklirinških držav) in sicer maksimalno po svobodnem tečaju za angleški funt, ki se objavlja v službenih tečajnicah (brez dodatka uvedenega odstotka). Na ta način se povpraševanje za devize po uvoznikih omenjenih surovin ne more pojavljati v zneskih povpraševanja svobodnih deviz, katere denarni zavodi vsak dan sporočajo domačim borzam, tako da bo skupni znesek rednega dnevnega povpraševanja za svobodne devize obsegal vse ostale primere, razen plačil za bombaž in volno, skupne ponudbe pa bodo predstavljale 50% izvozniških in dve tretjini »šalterskih« deviz. Prodaja svobodnih deviz uvoznikom surovega bombaža in volne se more vršiti ne samo v angleških funtih, ampak tudi v drugih valutah na podlagi določenega tečaja za angleški funt. 2. Pooblaščeni zavodi morajo po podružnicah Narodne banke obveščati centralo Narodne banke o prodanih zneskih svobodnih deviz (25% izvozniških in tretjina šalterskih deviz) uvoznikom surovega bombaža in volne z oznako imena domačega kupca in vrste surovine. — K temu pripominjamo, da bodo izvozniki dobivali od sedaj za angleški funt 241.75 din (do sedaj 247 din). Načrtno gospodarstvo V svoji zbirki študij je izdal Socialnoekonomski institut v Ljubljani svojo prvo publikacijo: »Gospodarstvo po načrtu, njegove naloge in problemu, katero je spisal vseuč. prof. g. dr. Andrej Gosar. 50 strani obsegajoča, a tehtna knjižica obravnava najprej dobre in slabe strani liberalnega gospodarstva, ki pa niso mogle preprečiti propadanja tega gospodarskega sistema. Zato se v zadnjih časih vedno bolj pojavlja ideja gospodarstva po načrtu. Načrtno gospodarstvo pa zopet odkriva nove probleme v gospodarskem življenju, za katere je treba najti novih potov in načinov rešitve. Drugačne so rešitve v kolektivističnem gospodarstvu, drugačne zopet v kapitalističnem sistemu. Posebno vrsto problemov pa predstavljajo organizacijski problemi v zvezi z načrtnim gospodarstvom. Vse te probleme obravnava g. dr. Andrej Gosar v svoji publikaciji, ki zasluži pozornost naših javnih delavcev in gospodarjev. Knjiga stane 8 din, pri večjem naročilu (nad 20 izvodov pa se zniža cena na 5 din). Stanje Narodne banke r i' A j Narodna banka izkazuje za 8. december naslednje stanje (vse v milij. din., v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 30. november): Aktlvai zlato v blagajnah 1,897.5 (+L05), zlato v inozemstvu 9.45, skupna podlaga 1,906.9 (+1.05), devize izven podlage 552.2 (+39.7), kovani denar 325.5 (—17.5), posojila: menična 1.726.7 (—14.9), lombardna 39.26 (—0.5), skupno 1.766.0 (—15.4), razna aktiva 2.350.3 (+11.05). Pasiva: bankovci v obtoku 6.794.1 (+11.0), državne terjatve 20.0 (—4,64), žiroračuni 1.198.4 (—27.4), razni računi 1.066.0 (+50,3), skupno obveznosti po vidu 2.284.44 (+18.2), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 299.6 (—9.5). Obtok bajrakovcev in obveznosti po vidu 9.078.55 (+29.25), skupna podlaga s premijo 2.450.5 (+1.35), od tega samo zlato v blagajnah s premijo 2,438.26 (+1.35) milij. din, skupno kritj« 26.99 (27.06)%, od tega samo kritje z zlatom v blagajnah 26.85 (26.92)%, ^^ ^ , . • • ■ ^ V naslednjem navajamo nekatere najvažnejše postavke iz izkazov Narodne banke za 30. september, 81. oktober in 13. november, ki kažejo, kako zelo je od dni krize napredovala razbremenitev Narodne banke (vse postavke so v milij. dinarjev): 80. 9. 2.354.6 Aktiva! slato v blag. s prem. Bkupna podi. s prem. 2.423.0 devize izven podi. menična posojila lombardna posojila Pasiva ! Hržavne terjatve žiro računi razni računi obveznosti z rokom skupno kritje v % gamo zlato kritje v ! 478.2 1.877.7 69.8 32.2 824.1 780.1 350.0 26.80 26.04 31. 10. 2.357.4 2.432.3 442.2 1.851.2 ^ 44.3 tin r 'r 25.9 1.027.3 995.7 150.0 26.84 26.01 30. 11. 2.436.9 2.449.1 512.2 1.741.6 39.8 ■m-- 24.7 1.225.8 1.015.7 30.0 27.06 26.92 Posojila banke so dosegla svoje najvišje stanje dne 8. oktobra s 1.952.6, do 30. novembra so se zmanjšala na 1.781.4 milij. din, torej 171.2 milij. din. Dne 31. avgusta 1938 so znašala 1.593.0 milij. flin, in tako polovica teh posojil že vrnjena. k Obtok denarja. r obtok denarja tako bankovcev kot kovancev navajamo naslednje podatke v milij. din: 31. avgusta 30. septembra 31. oktobra 30. novembra V primeri bankovci 6.246.2 7.404.0 7.012.3 6.783.1 najvišjim kovanci 798.6 814.2 848.0 857.0 stanjem skupno 7.044.8 8.218.2 7.860.3 7.640.8 obtoka za 80. september se je obtok denarja v naši državi KULTURNI OBZORNIK ' Izbrano delo Jožeta Cvelbarja ^ 1 Uredil France Koblar, str. 250. Kot Mohorjeve knjižice št. 106 je izšlo istočasno z letošnjimi Mohorjevimi knjigami tudi Izbrano delo Jožeta Cvelbarja, ki ga je uredil prof. France Koblar. Knjiga izhaja prav ob 20-letnici miru, ko je prestala svetovna vojna, ki je terjala od slovenskega naroda toliko idealnih žrtev ter zorečih talentov. Imena Zbašnik, Šolar, Kern so med tistimi, ki so omahnili v svetovni moriji, komaj so pokazali svoj talent. Med njimi pa je morda najbolj škoda Jožeta Cvelbarja, pesnika in slikarja, ki si je po svoji veliki ljubezni do Dolenjske nadel značilni psevdonim, s katerim je nastopal že v javnosti »Dolenjčev Cene«. V »Vrtcu«, »Zvončku«, »Mentorju«, »Zon« in drugod ga srečujemo, toda največ njegove tvorbe pa je ostalo v dijaških kovčegih ter v vojaški beležnici, ki jo je tik pred smrtjo na Tirolskem izročil prijateljem, malo tudi v zavesti, da bo morda kdaj priobčena... In tako ee nam je v teh hipnih beležkah iz dneva v dan ohranil lep pesniški dnevnik slovenskega mladega vojaka, ki je šel v vojno leta 1915 in ga je 1916 že našla smrt »na polju slave«. Izšlo je že več povojnih opisov slovenskega legionarskega življenja, dogodkov v Rusiji in raznih ujetiništvih, o vrnitvi naših vojakov okoli sveta v domovino — tu pa nam je ohranjen najbolj direkten zapisnik občutkov človeka, ki je komaj odrasel šoli. ki je živel samo v svoji Dolenjski ln komaj porajajoči se ljubezni, ki je bil željan umetnosti in življenja, pa mu je vojna ubila ideale v človeštvo in ga pripeljala tja, kamor so naši vojaki težili »gladni čakajoč svojih grobov« v grob daleč od domovine. »Nobena želja ee mi ni na svetu izginila, ne najljubša, ne naj- zmanjšal za 577.4 milij. din, dočim je v septembru narastel za 1.173.4 milij. din in je tako približno polovica denarja prišla zopet nazaj iz obtoka. Stanje naših kliringov Po poročilu Narodne banke je bilo stanje naslednje (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 30. november); Aktivni kllringii Italija 54,016.000 (—5,390.000) din, Nemčija 26,037,000 (+2,291.000) mark, Bolgarija (redni) 667.000 (—1,051.000) din, Bolgarija (turizem) 174.000 (—12.000) din, Poljska 3,281,000 (—1,320.000) din, Turčija 18,383.000 (—67.000) din in Španija 2,935.000 pezet. Pasivni kliringii Češkoslovaška 148,673.000 (—914.000) kron, Belsrija 2,402.000 (+4.000) belg, Madžarska 24.321.0000 (—3,186.000) din, Romunija 9,629.000 (+677.000) din in Švica 3,815.000 (—308.000 šv. frankov. Tuje družbe pri nas Bilanca te družbe, zaključena s 30. junijem 1938 izkazuje v primeri s 30. junijem 1937 zmanjšanje imobilizacij od 163.230 na 161.145, zalog od 26.488 na 14.295, gotovine od 25.023 na 20.195, dočim so stale postavke, ki se dajo realizirati (blago, terjatve itd.) narasle od 25.814 na 44.918 tisoč franc. frankov. Nove investicije v teku so izkazane s 4,688 tis. franc. frankov. Med pasivi znaša glavnica 156.250 tis., premije 13.125, obligacijski dolg se je zmanjšal od 48.168 na 46.578, obresti od 6.016 na 7.494, zlasti pa so se povišali upniki: od 9.861 na 21.741 tis. franc. frankov. Brutto dohodki družbe so narasli od 8.039 na 17.045, k tem je prišteti še na obrestih 163 tis. fr. obresti in 7.422 tis. drugih dohodkov (od tega 5.581 valutnih razlik), dočim so te razlike dale prejšnje leto 6amo 1.353 tis,).Od skupnega donosa je odbiti 1.457 za splošne stroške, 5.322 (3.111) za davke in obresti, 1.477 pa za obrestno službo obveznic. V sklad za dubiozne terjatve je šlo 1.454. Razni stroški so narasli od 113 na 11.767 tis., od tega je šlo 3.681 za novo cenitev materiala za nove tvornice in 7.728 tis. valutnih razlik. Čistih dobiček znaša 3.153 (3.510) tis. frankov. « • Trepča. Produkcija je dala v novembru (v oklepajih podatki za oktober): 59.273 (60.273) ton rude, 6.270 (6.006) svinčenih koncentratov s 80.16 (79.45%) svinca in 31.1 (29.30) unče srebra, 5.387 (5.245) ton cinkovih koncentratov, v katerih je bilo 50.7 (49.46%) cinka. Bor. V prvih 11 mcsecih letos fe znašala produkcija rudo 672.531 (lani v prvih 11 mesecih 592.709) ton, produkcija bakra pa 37.448 (35.503) tone), od tega v novembru 4,521 (lani novembra 4.114) ton. Iskanje nafte ▼ naši državi. Na koncu !. 1936 je bila v naši državi osnovana družba Jugoslovanska razskovatna d, d. v Belgradu, ki je sedaj skle-nla pogodbo z našo državo, po kateri dobi pravico za iskanje nafte na velikih terenih v naši državi. V to svrho namerava družba (za katero 6toji Standard Oil) porabiti okoli 200 milij. din. Podpisala bo z državo posebno pogodbo, po kateri bo država udeležena z 12—15% bruttoproizvodnje, dala pa ne bo družbi nobenih posebnih olajšav. Montania, d. dr. Belgrad. Iz upravnega sveta družbe 6ta izipadla dr. Vekoslav Kisovec in Milan Lujanovič, na novo pa eo prišli v upravni odbor: dr. Max Hahn, dr. Ma* Heinhold, Carl Miiller, dr. L. F. Meyer in dr. Danilo Gregorič. Svetovna produkcija bakra. Kartel producen-tov bakra je dne 23. novembra sklenil, da bo znašala produkcija bakra od 1. januarja 1939 dalje 110% one tonaže, ki je služila za podlago. Dne 7. decembra pa je kartel sklenil, da bo produkcija znižana od 15. decembra 1938 dalje na 105%, od 1. januarja 1938 pa na 100%,. „ Inž. K. J, svetejša. Ta pa je moja poslednja: Slovenec sem; nič ni zame bolj strašnega, kakor v mrtvi tuji prsti spati večno spanje. V sveti domači zemlji, tam je sladko sanjati večni sen, tam, kjer zemlja tudi za mrtve živi in rože tudi zanje cveto, v moji dragi, preljubi dolenjski deželici, v Kostanjevici. O, ko bi danes vedel, da ni tudi ta želja prav tako nespametna, kakor so bile druge.« Tako krasno oporoko je imel v nemščini napisano v svoji vojaški legitimaciji. In zato je bila njegova tragika tem večja, ter je našemu rodu bila njegova postava po letu 19J2, ko je bila v »Treh labodih« objavljena ta oporoka, še ljubša, dragocenejša in že zdavnaj smo si želeli, da bi nam kdo odprl zgled v njegovo tragično zapuščino, za katero smo vedeli, da jo hrani univ. prof. J. Turk, njegov prijatelj. Po dvajsetih letih svobodne države prihaja zdaj med nas Cvelbarjevo Izbrano delo kot dokument slovenskega vojaka med svetovno vojno, pa tudi kot dokument tedaj dozorevajočega rodu, ki se je prej ospel kot pa se je mogel razcveteli. V tem je naša ljubezen do tragično umrlega Cvelbarja, dolenjskega fanta in pesnika Trške gore in vse Dolenjske, njegove največje ljubezni. Prof. dr. Turk je odstopil vse gradivo prof. Koblarju, ki je po svojem dobrem okusu izbral iz velike pesniške zapuščine samo najboljše ter nam pokazal z uvodom lepo podobo Cvelbarja človeka in umetnika, pa tudi njegovega rodu, ki se je tako lepo pred vojno razvijal v Gorici ln Novem mestu, dveh središčih našega tik predvojnega umetniškega naraščaja. Predstavil je nazorno okolje, ki je tedaj obvladalo življenje tedanjih srednješolcev, pa tudi tla poezije, ki je vodila tedanje mlade pesnike k domači zemlji in lokalni narodopisni pesmi. Podal pa je tudi psihološki razvoj Cvelberja človeka do trenutka, ko je bil najbolj malodušen in ee je njegov idealizem najbolj lomil. Izbor pesmi, ki sledi uvodu, kaže Cvelbarja v družbi prvega rodu po naši »moderni«, ki se je ves zamaknil v domačinsko romantiko ter je prevzemal dediščino Kettejevih začetkov in županči- Plaiilo filmov. Finančni minister je dne 5. decembra izdal odlok, po katerem mora Narodna banka dajati domačim uvoznikom filmov na razpolago za plačilo filmov potrebne zneske v svobodnih devizah po višjem tečaju. Tako se bodo morali filmi, uvoženi iz neklirinških držav, plačevati z nakupom deviz po Narodni banki po posebnih višjih tečajih. Industrijska zbornica v Zagrebu. Združenje industrijcev v Zagrebu obvešča članstvo in javnost, da preneha poslovati združenje industrijcev za savsko banovino, na novo pa začne poslovati industrijska zbornica v Zagrebu 8. decembra. Industrijska zbornica vrši vse one funkcije za industrijska podjetja dosedanje Trgovinsko-indu-strijske zbornice v Zagrebu, ki jih je doslej vršila ta zbornica. Za člane, ki se nahajajo na področju Trgovinsko-industrijske zbornice v Osijeku, ostane še nadalje pristojna ta zbornica. Nova industrijska zbornica se nahaja v prostorih Združenja industrijcev za savsko banovino v Zagrebu, Rač-kega 1 (borzna palača). Avtorske tantijeme. »Službene novine« objavljajo tarifo UJDA (Združenja jugoslovanskih dramskih avtorjev), ki velja do 31. decembra 1039, za plačilo avtorskih nagrad za dramska, dram-skomuzikalna, kinematografska, pantominska in slična dela. Za gledališča velja tarifa po pogodbah, za diletantska gledališča 50—350 din za prireditev, za zvočne kinematografe do 36.000 din prometa letno 360 din, od 36.000 do 7,50.000 din 1% prometa, od 750.000 do 1,250.000 1% do 750.000 din in 0.75% od vsote nad 750.000 din, od 1,250.000 do 1,750.000 din 0.9% od vsote 1,250.000 din in 0.55% od vsote nad 1,250.000 din, od 1,750.000 din do 2,250.000 din 0.8% od vsote 1,750.000 din in 0.35% od vsote nad 1,750.000 din, za nad 2.250.000 din prometa 0.7% doseženega letnega prometa. Ta tarifa velja samo za one, ki pravočasno sklenejo pogodbo. Fuzija v češkem denarništvu. Znana banka Petschek & Co. v Pragi bo izročila s 1. januarjem 1939 vse svoje tekoče bančne posle z vsemi klienti Živnostenski banki v Pragi. Pač pa se bo tvrdka še naprej brigala za svoja industrijska podjetja. Češkoslovaška Narodna banka. V dobi od 20. novembra do 7. decembra je obtok bankovcev padel za 120 na 6739.6 milij. kron in so se znatno povečale naložbe na žiru pri banki. Nemška Reichsbanka izkazuje od 30. novembra do 7. decembra zmanjšanje obtoka bankovcev za 258 na 8995 milij. mark. Borza \ • Denar Dne 12. decembra. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80. Nemški čeki so ostali tudi neizpremenjen! na 14.20—14.40. Grški boni so beležili v Zagrebu 39.65 do 40.35, v Belgradu 41.65—42.35. Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,020.188 dinarjev, v Belgradu 5,584.000 din. v efektih je bilo v Belgradu prometa 2,697.000 din. Ljubljana — tečaji s p r i m o tn Amsterdam, 100 hol. gold. . , . 2397.16—2411.76 Berlin, 100 mark...... 1766.02—1779.90 Bruselj, 100 belg ...... 741.94— 747,— Curih, 100 frankov ..... 996.45—1003.52 London, 1 funt...... . 205.76— 207.82 Newyork, 100 dolarjev .... 4378.50—4414.82 Pariz, 100 frankov ..... 115.86— 117.30 Praga, 100 kron ...... 150.a3— 151.93 Trst, 100 lir........ 231.19— 234.28 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.66, London 20.68, Newyork 442.50, Bruselj 74.45, Milan 23.275, Amsterdam 240.45, Berlin 177.30, Stockholm 106.55, Oslo 103.90, Kopenhagen 92.325, Praga 15.19, Varšava 83, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.115, Buenos Aires 100.25. , Vrednostni papirji Ljubljana. D r ž. p a p i r j i : 7% investicijsko posojilo 98.25—99.25, agrarji 59—60, vojna škoda promptna 461—464, begluške obveznice 88—89, dalm. agrarji 87—88.25, 8% Blerovo posojilo 96 do 97, 7% Blerovo posojilo 90.25 -91, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 97 do 98. — Delnice: Narobna banka 7500—7650, Trboveljska 185—195. Zagreb. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 98—99 (99), agrarji 58—60, vojna škoda promptna 465—467 (470, 461), begluške obveznice 89—93, dalm. agrarji 88—89, 4% sev. agrarji 58—60.50, 7% Blerovo posojilo 90—91.50 (91, 91.25), 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 96—98 (96.50). — Delnice: Narodna banka 7600 denar, Priv. agrarna banka 222 denar, Trboveljska 185—187.50 (185), Narodna šumska 40 blago, Gutmann 47 blago, Isis 50 blago, Osj. sladk. tov. 80—100, Osješka livarna 160 denar, Jadranska plovba 350 denar. čevega domovinstva ter Ševčenkove maloruske dume, kar je dalo pri nas Golarja, v Domu in svetu« Toneja Jeleniča pa tudi Bogumila Gorenj-ka, vrstnika Dolenjčevega Ceneta. Pesmi sicer še niso dozorele, toda nekatere so polne življenja in močne, dasi v celoti precej epigonske. Najmočnejša je vsekakor »poema« na mladost »Moji kraji in moji dragi«, nastala ob Zupančičevi »Dumi«, ki pa je poleg nekaterih močnih mest v celoti vendar le samo močan osnutek kot jih imamo malo v tem žanru pri nas. Proza je predstavljena samo v nekaj črticah. Večino knjige (str. 89— 226), pa obsega Dnevnik od 1. 1913 — do predvečer njegove smrtne rane 9. julija 1916. Nekaj dnevnikov je nadomeščenih e pismi. Ne morem tu podati širše oznake teh dnevnikov mladega dijaka, ki je ves predan, Dolenjski in njeni ljubezni, še bolj tedaj, ko kot vojak blodi po tujih krajih in hrepeni po svojo Dolenjski in njenih slovenskih dekletih. To je duhovni dnevnih slovenskega vojaka, ki se ne bori za nič in za noben ideal, ve le, da bo »za cesarja in domovino« prelil kri, ker inora; kaj pa bo odrešil z njo, ne ve. In to je tragika slovenskega vojaka iz te velike vojske. Cvelbarjev dnevnik bo ostal živ vedno kot dokument, še bolj pa kot srčna izpoved notranjih dožitkov mladega slovenskega fanta, ki je ves živel idealom lepote in poštenosti, pa mu jo v vojski svet pokazal drugačen obraz. V svojem spoznanju je prišel do tja, od koder je potem začel živeti in graditi nov rod. Cvelbar je kot umetnik ostal še v starem, toda pokazal je pot novemu rodu, kateremu je njegov spomin ostal vedno privlačen in po tragični oporoki tudi svet in ljub. Zdaj ga je lepo osvežil prof. Koblar h slovenska literarna zgodovina bo h Keteju, pesniku Dolenjske, dodala še Cvelbarja in k tragičnemu umiranju mladih talentov tudi ime Jožeta Cvelbarja. kl je obetal veliko in nam dal veliko; v dnevniku vse svoje srce. Izbranemu delu je priložeuih več reprodukcij Cveibarjevih risb. td. Ali KnSlloie fsled prehlada? Puhlmannov Cof prepreči draženje na hOlell, TOZKrOjO SlUZ in umiri kašelj. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavitek po 125 g din 37*— ■■■■■ Oif 1. reg. br. 1503/1936. BHam—m Belgrad. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo (100), vojna škoda promptna 468—469 (468.50, 470), za konec februarja (468), begluške obveznice 89.50—90, dalm. agrarji 89—89.50 (89), 4% sev. agrarji (58.50), 8% Blerovo posojilo 96.75—97.50, 7% Blerovo posojilo 91.25—91.75 (91.50). — Delnice: Priv. agrarna banka 225 do 226, 225 drobni komadi). Sitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tcndenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Dobitki vojne škode Na 32. žrebanja dobitkov vojne škodo z dne 2. de-oembra ao btlt izžrebani naslednji dobitki: ■erija It. dobitek serija it. dobitek 50.19 400 3.000 5860 611 3.000 MU S 436 3.000 5873 419 5.000 5074 697 »000 5884 413 3.000 5084 80 5.000 5885 777 3.000 5089 315 3.000 5910 371 20.000 5110 190 3.000 5913 20 30.000 513,1 765 3.000 5927 649 3.000 5214 514 20.000 5927 9.14 3.000 5274 631 3.000 5926 40.1 3.000 5283 307 3.000 5986 396 3.000 5309 635 8.000 5988 191 3.000 5346 881 5.00« 5988 588 5.000 5392 17 3.000 6013 246 100.000 5403 «88 5.000 6044 262 3.000 5425 «95 3.000 6008 . 16 3.000 5467 532 3.000 6143 682 20.000 5505 65 5.000 6153 951 5.000 5533 260 5.000 6161 190 3.000 5370 745 3.000 6203 406 ,1.000 5589 471 3.000 6209 2,16 20.000 5612 236 3.000 62.16 688 5.000 5668 49 20.000 6244 160 3.000 5673 574 3.000 6246 660 3.000 5694 594 3.000 6280 551 3.000 5716 95 20.000 6293 327 3.000 5743 231 3.000 6301 47 3.000 i : 5760 790 3.000 6303 133 3.000 1 % 5785 981 8.000 6316 404 3.000 r V 5811 204 50.000 «331 981 3.000 * 6343 77 5.000 7269 312 5.000 7 6366 487 20.000 7299 535 3.000 6395 942 5 000 7322 773 5.000 «414 352 3.000 7347 887 5.000 «444 525 3.000 7395 609 3.000 1 «468 52 5.000 7467 837 5.000 } «493 801 50.000 7477 648 3.000 6326 58 5.000 7519 967 3.000 6547 970 3.000 7520 87 5.000 6616 298 3.000 7556 383 5.000 6649 190 3.000 7588 607 3.000 6751 713 3.000 7620 646 3.000 6755 264 3.000 7736 317 3.000 6788 497 20.000 7754 364 5.000 6789 960 3.000 7757 549 3.000 «803 29 50.000 7764 559 3.000 «808 170 5.000 7772 941 3.000 «808 210 3.000 7816 531 5.000 «854 36 3.000 7819 447 3.000 «908 527 3.000 7840 475 5.000 «924 943 100.000 7842 273 3.000 «913 624 3.000 ) 7881 514 3.000 «972 59 3.000 7921 582 5.000 7011 39 20.000 79,10 474 3.000 7065 185 5.000 80.12 490 20.000 7081 876 5.000 8085 587 20.000 7087 T 5.000 8103 879 5.000 7100 «72 20.000 8170 192 3.000 V- 7102 183 .5.000 8171 730 3.000 v 7114 497 3.000 8183 993 5.000 w 7218 700 5.000 8190 565 5.000 p 7219 479 3.000 8397 456 S.000 r 7223 368 3.000 82,97 456 5.000 T 8306 818 3.000 f 8842 80 200.000 8342 75 3.000 8853 490 3.000 8355 «30 5.000 8854 667 50.000 8409 897 3.000 8889 672 5.000 8433 722 3.000 8916 7.11 5.000 t 8440 133 3.000 9011 404 3.000 t 8452 794 5.000 9105 192 50.000 8462 762 3.000 9141 114 3.000 i 8482 327 3.000 9177 468 3.000 ■v 8529 267 3 000 9186 33 3.000 * 8542 205 5.000 9191 6,15 3.000 t 8565 936 3.000 9207 93 3.000 8377 405 5.000 9314 240 5.000 8596 818 5.000 9320 401 3.000 8605 56 3.000 9272 735 3.000 - 8666 383 5.000 9274 9.1 5.000 - 8731 381 20.000 9286 818 5.000 - 8769 326 3.000 9.110 164 5.000 \ 8792 871 5.000 9310 2.19 5.000 8804 970 3.000 9.118 3.16 .1.000 - 8809 571 3.000 9335 498 5.000 8822 679 3.000 9.127 218 5.000 — 8838 777 5.000 9.1.12 965 3.000 8838 852 3.000 9391 271 20.000 8842 63 3.000 r Pri naknadnem žrebanju dobitkov rojne Škode dne 6. decembra so bili izžrebani ie naslednji dobitki: serija tt. dobitek serija it. dobitok 51.KI 443 3.000 7927 51 3.09(1 5507 736 3.0110 7997 667 3.000 5562 800 lno.mm 7997 972 3.000 5586 245 5.000 B215 90 .i.nofl 5606 393 20.000 8381 739 20.000 5917 993 3.000 8509 883 3.000 6252 8 3.000 8590 853 20.0(10 i 6721 967 3.000 88*12 94 20.000 6?29 1S0 5.000 8871 823 3.000 7167 Sil 20.000 8930 710 3.000 1 7203 75 3.000 »Pet in dvajsetletnica prekmurskih »Novin«. 11. decembra so Klekove »Novine« v slavnostni številki proslavile 20 letnico narodnega osvobojenja ter 25 letnico svojega obstoja. Slavnostna izdaja »Novin« ima več člankov, ki zanimajo tudi slovenskega kulturnega zgodovinarja. Tako: Pomen »Novin« za slovenstvo, Omejimo izseljevanje, Uprava murskosoboškega sreza v dvajsetih letih, industrija v Slovenskoj Krajini, Razvoj soboške gimnazije, Zdravstvo Slov. Krajine, šolstvo itd. Poleg teb člankov so v tej številki slavnostni pozdravi slovenskih odličnikov, mariborskega škofa, dalje prelata dr. Slaviča itd. Zanimive so slike vseh urednikov »Novin«, ki so bili oba Kleka, dekan Jerit, prof. V. Novak, prof. Maučec, poslanec Bajlec in katehet Kolenc. Ob 25 letnici čestitamo tudi mi temu edinemu v narečju izhajajočemu slovenskemu časopisu na naši skrajni meji proti Madžarski. Dr. Ivan Esih: Sto sn Hrvati dali stranim kulturama i čovječanstvu. — V Sarajevu je znani in marljivi zagrebški publicist dr. Esih izdal brošuro pod gornjim naslovom, ki je bila Hrvatom zelo potrebna in kliče tudi pri Slovencih po posnemovalcih. Čehi kakor Poljaki imajo že podobne knjige, kjer je zabeleženo vse, kar je njihov duh napisal v tujih jezikih ali v tujih krajih, ter prinesei velikega človečanstvu, pa se jc v njem pretakala njihova narodna kri. Tako je Esih zdaj vzbudil spomin na velike italijanske umetnike, ki veljajo v široki evropski kulturni zgodovini za Italijane, so pa po rodu Hrvati. Saj Hrvatje štejejo za svojega tudi znanega Marka Pola, ki je bil rojen na KorČuli. V začetku definira pravico Hrvatov prilastiti si za svoje dela svojih prednikov, ki so pisali v tujih jezikih, potem pn imenuje samo nekaj važnejših ljudi, na katere so Hrvatski kulturni zgodovinarji pozabili, pa so svoj čas bili na vrhuncih svetovne slave (tako zlasti Filip Vesdin itd.). Knjižica naj tudi kakemu Slovencu da pobudo, da bi zbral in pokazal vse bogastvo, ki smo ga Slovenci dali svetu. •' \ V ^ „ m , li,........ . .. ... I ,,-MiViMniMtf I,...... ž:.... Šestnajsta mednarodna letalska razstava v Parizu Razstavljeno je najhitrejše letalo sveta, ki ima hitrost 900 km na uro. Dvonadstropna kabina novega preko- oceanskega veleletala Angleški otok se potaplja Angleži so znani kot zelo hladnokrvni ljudje. Ne zapletenost njihove zunanje politike, ne včasih kaj kočljive razmere v imperiju samem jih ne spravijo iz ravnotežja. Zato jih tudi ne razburja neizpodbitna ugotovitev strokvnjakov, da se nji-hova domovina, ljubljena »old Eneland", počasi potaplja v morju. Pa vendar to ni nobena šala, Cirkuški *salto< Žena Rosaire. članica neke španske cirkuške skupine, pri odskoku z enega trapeza na drugega. Naši fantje pa pri premetu s kfogov že veliko lepše letijo skozi zrak. V Parizu, na obrežju Seine, v velikih razstavnih prostorih »Grand Palais« je v teh dneh velika mednarodna razstava. Pred njo je bila v teh prostorih avtomobilska razstava in prav zanimivo ie celotno ozračje, kakor ga je dajala ena in druga razstava. Ob prvi sijaj, salonstvo, obiskovalci so bili vsi razigrani in veseli najmodernejših linij, zlasti damski svet je bil kaj moden. Letalska razstava pa je vse bolj resna,-vojaško stroga in med obiskovalci ni nič tako prešernega in razigranega sveta. Prva letalska razstava v Parizu Je bila leta 1909, ko se je posrečil prvi polet preko Rokayske-ga preliva. Sedanja razstava je 16. po številu in v tem času je letalstvo doživelo že velikanski napredek. Današnji moderni aparati so, kakor pravimo, prvim podobni samo še »v načelu«. Žice in vrvi na letalih, ki jih je bilo videti še na predzadnji razstavi pred dvemi leti, so danes že povsem izginile. Povsod le gladka oblika in ostri obrisi. Domišljija zgraditeljev je usahneta, poiz-kusni proizvodi vseh dežel so izključeni in nič več ni mogoče govoriti o kakem »nacionalnem« obrazu letal, vsa letala so zgrajena v nekeni »mednarodnem slogu«. Skoro vsa vojna in trgovska letala so enokrovniki s trupom pod krili in kolesjem, ki se v zraku da potegniti v trup. Gotovo ta razstava napoveduje novo razdobje v letalstvu — razdobje Serijske proizvodnje, ki jo narekujejo vojaški oziri. Skupen izraz razstave je hitrost in — nezaupanje. Od vojnih letal posamezne državo razkazujejo le to, kar je že mednarodno znano. Vrste, ki spadajo v obroževalne skrivnosti in katerih izpopolnjenost bi zanimala marsikakšnega obiskovalca, so predstavljene le v skromnih, mo- delih, na katerih so razvidne le take posameznosti, ki bi jih mogel pokazati pač vsak. Na razstavi je s svojimi proizvodi zastopanih 50 graditeljev, dvesto razstavljavcev, enajst raznih držav, med katerimi pa ni Italije in sovjetske Rusije. Ob vhodu na razstavo, v levem krilu, nas pozdravijo holandska letala. »Fokker« se ponaša, da je s tipom D 23« našel novo obliko lovskega letala. Senzacijo razstave pa podaja holandska tvrd-ka Koolhoven iz Rotterdania s tipom »FK 58«. Stroj je razstavljen z vso opremo, da bi se vsak čas mogel uvrstiti v eskadrilo in ga tvrdka označuje kot najhitrejše lovsko letalo sveta in garantira za hitrost — 900 km na uro! Letalo stoji mirno in dostojanstveno na svojem podstavku med rožami in s stisnjeno, napeto obliko in mračno sivomodro barvo napravi vtis neizmerne, zgoščene energije. Angleška »Royal-Air-Force« se je v smislu »splendid isolation« s svojim razkošjem umaknila v svoj paviljon ob strani in ga opremila z eleganco svetovnjaka, kakor kak klub. Ves njen razstavni prostor, bliščeče ostro brušene steklene stene ločijo od ostalega »preprostega sveta«. Dve veliki sliki angleškega kraljevskega para obrobljata velik zemljevid angleških zračnih prog po vsem svetu. Izmed letal je Anglija razstavila samo svoje najmočnejše orožje: Dvomotorni, čudovito lahki »Bristol-Blenheim« bombnik, ves prevlečen z bli-ščečo belo kovino. Dalje ponosnega ptiča angleškega lovskega letalstva, enoniotorni »Hawker-Hurricane«, ki doseže hitrost 530 km na uro. Še hitrejši pa je ^Supermarine Spitfire«, enosedežni lovec, ki se ponaša s hitrostjo 565 km na uro. Vsa letala so razstavljena brez orožja, le v krilih je pod zaslonkami videti odprtine za strojne puške. Tako se vrstijo paviljoni posameznih držav, Poljska, tudi Francija se je po ministrstvu za letalstvo udeležila razstave, Nemčija, USA, Belgija itd. Delovanje strojev in sposobnost aparatov po-jasnujejo diagrami, fotografije, kar vse pa je za povprečnega gledalca kaj malo zanimivo, ker ogleduje le mogočno formo, čudi se propelerjem in kavalirsko opravljene službujoče častnike izpra-šuje, kakšno hitrost doseže to in ono letalo. Bolj v letalstvu vpeljanim pa razstava nudi dovolj gradiva, da se na njej mude ure in ure. Iz gneče vojnih strojev, širokih temnih kril in težkih krakov, motorjev te razstava pripelje do prijetnega mirnega kotička — dvonadstropne kabine prekoatlantskega letala »ŠP 200«, ki bo 1. 1940 prvič nastopilo svojo pot v Ameriko in bo v 20 urah poneslo potnike iz Pariza v Newyork. Model je dolg 40 m in povsem natančno posnet po pravi kabini, ki sicer še nikdar ni čutila zračnega objema. Bleščeči trup se mirno ziblje na umetno narejenih valovih oceana. Stopnice ob strani te pripeljejo v notranjost — to je drugo nadstropje. Ob velikih oknih udobni, žametasti sedeži, ob koncu tega prostora točilnica, ki se ji stiska za prostor prav nič ne pozna. Kabine se ponoči lahko izpre-mene v posamezne sobe s štirimi posteljami. V spodnjih prostorih pa so luksuzne kabine s posebnimi stranišči in kopalnicami. V celoti je to v resnici leteča ladja, ki daje udobnost kakor preko-oceanski parnik. Tako ix> 40 potnikov in 8 mož posadke letelo preko Atlantskega oceana v Ameriko - 1. 19401 Ne da se živeti brez MOTOHOVE KAVE! Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 tel. 23-48 Konj se ne izgubi Konj, najplemenitejša naša domača žival, ima tako čudovito razvit spomin za kraj, da bi ga mogli primerjati kvečjemu s spominom ptic selivk, ki vsako leto iz daljnih dežel najdejo «mer v svoje gnezdo. Tudi konj, ako namreč spada med boljše, »nadarjenejše«, vedno najde smer v svoj domači hlev, pa naj bo to podnevi ali ponoči. O tej lastnosti konj je zlasti vojnih zgodb vse polno, ki vse kažejo, v kako čudnih okoliščinah je konj prišel nazaj k svojemu oddelku in velikokrat pripeljal s seboj tudi svojega gospodarja, ki se sam ni mogel znajti. Nekaj let pred svetovno vojno je tak spomin pokazal neki konj 1. ulanskega polka v Potsdamu v Nemčiji. Pri manevrih je bil z železnico odposlan iz Potsdama v Hirschberg v Šleziji, med vajami v gorah pa ga je gospodar ob neki priliki nekako pozabil v gozdu. Ko 6e je spet spomnil nanj in ga šel iskat, ga ni mogel več najti. Vse iskanje je bilo zastonj, cele čete so ga iskale po gozdovih, pa ga niso mogle najti. Konj se je smatral va svobodnega in je šel svojo, pot, njegov gospodar pa je bil seveda za svojo malomarnost krepko kaznovan. Čez pet dni pa se je ta konj nenadoma pojavil pred hlevom svojega polka v Potsdamn, kakor da se ni nič zgodilo. Uzd sicer ni imel več, pač pa sedlo in vso ostalo opremo. Prehodil je razdaljo od Hirschberga do Potsdama, kar je 250 km zračne črte. Po naknadnih poizvedovanjih pa so ugotovili, da še nikdar prej ni bil v teh pokrajinah. - Lavrentij Berija licije (GPU). Nikolaj Ježov je »odstopil«, na njegovo mesto pa je bil imenovan Berija, ki je že konec avgusta napovedal svojo sedanjo službo s tem, da je kaj oblastno prišel v Lubjanko, takrat še z neznano nalogo. Novi mož, ki je še mlajši kot Ježov — ima jih nekaj nad 40 — je v krogih komunistične stranke znan kot izredno spreten, brezobziren in fanatičen. Je tudi Georgijec in tako rojak samega Stalina. »Slaven« je postal nekako pred tremi leti, ko je v nekem poročilu o boljše-viškem gibanju v Georgiji v predvojnem času navajal, da je Stalin Georgijcem že takrat veljal za >daljnovidnega, bojevitega in zmagoslavnega revolucionarnega voditelja«. S takim poročilom si je pridobil tudi naklonjenost Stalina, ki ga ni pozabil. Berije je bil doslej tajnik stranke za Geor-gijo in se je zlasti dobro obnesel pri tamošnjih »čiščenjih«, ko je brez obzira na vse strani pome-tel z vsemi Stalinu neljubimi opozicionalnimi elementi. Poročajo tudi, da je Berija iz Tiflisa in njegove okolice pripeljal v Moskvo veliko Geor-gijcev, svojih dosedanjih sodelavcev, s katerimi je po svojih željah zasedel GPU. Takoj je v centrali, liakor tudi v provinciji v organizaciji GPU izvedel velike obsežne izpremembe. Zato pač nihče ne pričakuje, da bi se novi šef GPU po svojih metodah kaj ločil od svojega prednika Ježova. fKINO SLOGA, telefon 27-30 m Danei nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 21. uri I Albrech^SchBnhals Tango noturno I Jutri: Charlie Chan na dirkah I Uslužnnst med stanovskimi f<>-i »Kje ie srbi? Tu?« V močvirnih ozemljih na kitajski fronti so si japonski vojaki iz pločevinastih posod za vodo napravili pokrivala, ki jih vsaj nekoliko varujejo pred mrčesom. V taki opremi so bolj podobni vojakom iz kake druge dobe — le puška še spominja na »sodobnost«. Sodelovanje letal in tankov v moderni vojski Pri vajah amerikanske vojske so tanki prodirali v»sovražno ozemlje« pod varstvom megle, ki so jo pred njimi trosila letala. Anglija - upnik vsega sveta Vsak zemljan je vsakemu Angležu dolžan 60 šterlingov koliko pa gre v nič domačij in posestev, kar se nikdar ne popravi! V grofiji Yorkshire je 15 mest in pristanišč, v katerih je še v srednjem veku bujno cvetela trgovina in obrt, danes so že zdavnaj pod gladino severnega morja. Za revne vašča-ne ribiških vasic na vzhodnem obrežju Anglije je vsaka zima hujša in strašnejša. Ko se izpra-šujemo, kje so tiste trde zime, o kakršnih nam pripovedujejo naši predniki, se ribiči na angleškem ozemlju vsake bolj boje, ker jih dolgoletna ' izkušnja uči, da zimski viharji vsako leto segajo vedno višje in so danes v nevarnosti pred njimi hiše, vrtovi in domačije, ki v prejšnjem rodu takih nesreč nikdar niso pomnile. Koliko takih hišic vsako leto odpljusknejo s suhe zemlje divji valovi — večkrat s stanovalci vred ali pa se stanovalci še pravočasno rešijo in si morajo iskati strehe in kruha v višjih legah. Znanstvenih teorij o potapljanju Anglije je več. Toda naj bodo teorije in geološki vzroki tega pojava že kakršnikoli, Anglija se bo morala prej ali slej pečati tudi s tem vprašanjem. Seveda se bo to zgodilo zaradi Londona, kjer vsaka povo-denj na Temzi vedno bolj napne vodno površino. Naj se zaradi zniževanja suhe zemlje vodna površina dvigne le še za poldrugi meter, bodo pod vodo gosto naseljeni okraji in celo kraljevska Buckinghamska palača. Tega pa Angleži gotovo ne marajo učakati, pa čeprav bi bilo treba London "dvigniti na kole in bi bilo tako glavno mesto angleškega imperija druge Benetke. Le da se tu napoveduje obratna pot: Benetke so bile nekdaj povsem v morju, pa so zaradi naplavin, ki jih prinašajo reke, čimdalje bolj na suhem, London pa se je začel na suhem, pa se suha tla umikajo pod njim v morje. V ljudskem komisariatu za zunanje zadeve so že del.j časa pričakovali, da se bodo po nedoumljivih računih Stalina izvršile velike izpremembe. Sedaj so te izprememb nastopile, med drugimi je je bil zamenjan tudi vrhovni voditelj sovjetske po- Japonski vojak na kitajski fronti s čelado proti mrčesu Neki angleški gospodarstvenik je izračunal, koliko znašajo vse angleške terjatve proli inozemstvu, in je prišel do pretresljivih zaključkov. Po njegovih računih je inozemstvo vsakemu Angležu bančnemu ravnatelju kakor brezposelnemu delavcu. ministrskemu predsedniku, delomrziieniu postopaču, univerzitenemu profesorju kakor otroku v zibelki — dolžno 60 šterlingov! Dolžniki pa so zgolj inozemske vlade in zavest tega teoretičnega bogastva nobenemu Angležu ne pomaga niti do skromne malice ne. Večji del teh dolgov je po čudnih okoliščinah tak, da bo vedno dolg. dokler se bo raznim gospodarstvenikom zdelo vredno beležili jili. Račun pa je kaj enostaven. Glavni dolž: niki so: Rusija, ki dolguje Angliji okrog 300 milijonov šterlingov. Japonska z dolgom 75 milijonov, Meksiko — 60 milijonov, Turčija — 42 milijonov, Romunija — 32 milijonov, Portugalska — 30 milijonov, itd. itd. — vrsta je še dolga, saj skoraj sleherna država Angliji kaj dolguje, ker Anglija Irguje pač z vsem svetom. Skupen dolg inozemskih vlad Angliji znaša 535 milijonov šterlingov. K leni pa je treba v svrho popolnega računa prišteti še dolgove inozemskih zasebnikov in dolgove 'loniinionov in kolonij, ki skupaj znašajo 756 milijonov šterlingov! Tako je inozemstvo v Angliji zadolženo na lepo vsoto — 3 milijarde šterlingov, kar je natančno po 60 šterlingov na vsakega Angleža! V premnogih primerih pa soli dolgovi samo na papirju tako visoki, v resnici ni vredno računati z njimi, ker so — izgubljeni, kapital in obresti. Najbrž niti največji angleški optimist ne rakuna več, da bi bili kdaj plačani dolgovi carske Rusije, zato se deleži ruskega posojila iz 1 .1822 po nominalnih 100 šterlingov na londonski borzi inirno prodajajo po 2 in pol šlerlinga, pa še nihče ne vpraša po njih. Dawesov in Voungov načrt sta Anglijo veljala 30 milijonov šterlingov, ki se najbrž nikoli več ne bodo vrnili v državo. Posojila \rgentiniji, Ogrski. Danzingu, Avstriji ni Češkoslovaški — ki je pred kratkim dobila posojilo v mesku 10 milijonov šterlingov — spadajo v islo vrsto. Dana so bolj v smislu angleške zunanje in svetovne gospodarske politiko kot pa v upanju na vračilo v denarju. Bodo pa v kaki drugi obliki prišla nazaj! Raztrgani berač, ki oh kaki katedrali s pastelnmi riše pred njim sloječo stojnico, more kljub temu negotovemu računu z ironičnim ponosom pogledati vsakega domišljavega tujca — 60 šterlingov mu je dolžan! ampak kruta resnica, ki vsako leto od Anglije terja svoj veliki davek. Znanstveniki so namreč ugotovili, da to potapljanje napreduje precej na-gio: London se v petih letih usede za nekaj več kot dva centimetra. Na prvi pogled to ni veliko. Pa je vendar zaradi tega zniževanja London danes za poldrug meter nižje, kot je bil v časih kralja Henrika VIII., in pritličje slavne Bridevvell-palače kardinala Wosleya na obrežju reke Temze je ob vsaki malenkostni povodnji pod vodo, dasi je bila palača zgrajena šele pred štiri sto leti in so jo takrat gotovo pomaknili dovolj na suho. Temza pod nekaterim prav starimi mostovi teče že tako na tesno, da jih bo treba v nekaj desetletjih dvigniti, sicer bo voda^ekla nad njimi, namesto pod njimi. Mnogo bolj resna pa je zadeva na angleškem vzhodnem obrežju. Morje se od leta do leta globlje zajeda v suho celino, pa ne da bi se morje dvigalo, ampak suha zemlja počasi tono v njem. Izgubo zemlje morje še nekako samo popravi s tem, da drugod sproti nanaša nove naplavine, toda Opravičena radovednost! .... razumljivo ne morejo krotiti svoje radovednosti. Novi PHILIPS prejemnik pod božičnim drevescem je poklon trajne vrednosti za celo družino. Vaš dom se bo izpremenil v koncertno dvorano celega sveta. Izberite še danes za Vas PHILIPS as radio'klavirjem Spod Poročila o snežnih prilikah Zveza za tujski promet v Ljubljani, Tujsko-prometna zveza, Maribor, Jugoslovanska zimsko-športna zveza in Slovenski planinsko društvo bodo a sodelovanjem Meteorološkega zavoda Univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani, kakor prejšnja leta, tudi letos 6kupno vršili poročanje o 6nežnih prilikah tekom zime. S poročanjem bodo pričela 21. decembra, na željo poedinih poročevalcev pa tudi poprej, v kolikor bodo snežne razmere ugodne. Na tozadevni konferenci zainteresiranih krogov se je lahko z zadovoljstvom ugotovilo, da bo leto« doseženo še popolnejše poročanje zaradi ugodnega odloka ministrstva pošte, telegrafa in telefona, ki je na prizadevanje Zveze za tujski promet v Ljubljani dovolilo brezplačno poročanje telegrafskim potom, tako da bodo tudi kraji, ki niso ob železniški progi, lahko hitro in točno poročali. V seznam postojank bo poleg vseh lanskoletnih uvrščen Sv. Miklavž na Gorjancih. Nadalje bo letos tudi zasigurano poročanje potom časopisov v Zagrebu, Belgradu, Novem Sadu, Osjeku in na Sušaku. Spored prireditev Mariborske zimskošportne podzveze 1. 1. 1930: Propagandni tek na 10 km v Ribnici na Pohorju. Prireditelj: ISSK Maribor. 6.1. 1039: Klubski dan (obvezen za vse klube). 8. 1. 1930: Mladinski dan. Prireditelj: Smučarski klub Celje. 15. 1. 1939: Podzvezno prvenRtvo v klasični kombinaciji v izvedbi SPD Mežica-Crna. — Podzvoi.no jmil-orsko prvenstvo v alpski kombinaciji v izvedbi SPD Celje. . . ,, 22. 1. 1939: Tek na 18 km za prvenstvo mesta Maribora. Prireditelj: ISSK Maribor. 29 1. ioii": Medklubski smuk na standard progi Jezerski vrh—Josipdol. Prireditelj SPD Maribor. 2. 2. 1039: Tekma v smuku po novi smučarski progi Sv. Bolfenk—Rad vanje. Prireditelj SK Železničar. 5. 2. 1039: Stafetna tekma 4 krat 10 km za banovinsko prvenstvo v Ribnici na Pohorju v izvedbi ISSK Maribor. — Skakalna tekma v Betnavl, oziroma pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Prireditelj SK Železničar. 12. 2. 1939: Podzvezno prvenstvo v skokih v T.iscnh pri Celin ter mednarodna sknkilna tekma istotam v izvedbi Smučarskega kluba Celje. — Medklubska prvenstvena smučarska tekmn za juniorje. Prireditelj SK Železničar. — Orožnov smuk preko Pohorja. Prireditelj SPD Maribor. 19. 2. 1039: BanovInBko prvenstvo v alpski kombinaciji v izvedbi SPD Celje. — Skakalna tekma v Bet-navi. Prireditelj ISSK Maribor. 26. 2. 1939: Podi/vezno prvenstvo v alnski kombinaciji pri Senjorjevem domu v izvedbi SPD Maribor. 4 in 5 S 1939- Ttrtnvno prvenstvo v alpski kombinaciji v izvedbi MZSP. W. 4. 1939: Tekma v smuku na Savinjskem sedlu— Okrešetj. Prirediteli Smučarski klub Celje. — Med-klubski veleslalom nn Korošiel. Prireditelj SPD Celje. 29. 5 1939: Sln'om nad Logarsko dolino pod Škarjami. Prireditelj SPD Celje . Termin medmestne slalom tekme Maribor—ZagreD (prireditelj SPD Maribor! bo določen naknadno. Ali bo odpravljen profesionalizem v Češkoslovaški Češkoslovaški liga-klubi so imeli v navzočnosti zastopnika zdravstvenega ministrstva sejo, pri kateri so reševali različne probleme. Do sporazuma pa ni prišlo ne v zadevi likvidacije poklicnega nogometa in tudi ne glede prošenj klubov, da se zniža luksuzni davek. Nadaljnji razgovori se bodo vršili še ta teden. Večji klubi se namreč boje, če se odpravi_ poklicni nogomet, da bodo izgubili najboljše igralce in s tem v zvezi bo sledil padec nogometne višine, na kateri so danes. Smužarstvo v Franciji Smučarski šport 6e je začel v Franciji zlasti pred dvema letoma dobro razvijati. Medtem ko beležijo druge športno panoge nekak zastoj, oziroma nazadovanje, se opaža pri smučarstvu ravno nasprotno. Seveda pa ta napredek ni samo modni pojav, temveč ga je treba gledati z drugega stališča. Francoski prvaki so prinesli v smučarski šport novo življenje in interes je zato postal večji. V začetku je moda le malo prevladovala, toda sedaj se je francoski smučarski šport stabiliziral in postal važen činitelj v športnem gibanju. Francija je bogata na idealnih smučarskih terenih, kar je zlasti s stališča turizma izredne važnosti. Zato računajo Francozi, da bo zaradi tega marsikak turist iz zapadne Evrope obiskal njihova smučarska torišča, četudi je prejšnja leta zahajal drugam. Njnhova smučarska šola »Ecole Nationale du Ski Francais« je preskrbela veliko število sposobnih smučarskih učiteljev, tako da imajo Francozi sedaj že v 07 smučarskih krajih svoje smučarske šole. Inozemcem ni več dovoljeno poučevati smučarstva. Za napredek francoskih tekmovalcev pa skrbi šampion Emile AUais, ki se je odtegnil tekmovanju in se posvetil samo treningu francoske reprezentance. Le-ta bo imela posebne tečaje, potem pa se udeleži vseh važnejših inozemskih tekem in končno svetovnega prvenstva v Zakopanih. Letošnja smučarska sezona bo imela za Francijo dvojen pomen: turističnega in športnega. Finski telovadni prvak Nlathi Uosikkinen ki je pred kratkim zmagal v dvoboju med finsko in nemško telovadno reprezentanco, se je že udeležil olimpijskih iger leta 1928 in 1932, toda še-brez uspeha. Pr-i svetovnih telovadnih, tekmah leta 1934 v Budimpešti pa se je Uosikkinen že izkazal kot zelo dober in vsestranski borec. Edino na krogih je bil še nesiguren, sicer se je pa ta Finec v vseh disciplinah uvrstil med prvo dvajsetorico in je bil drugi najboljši v finski vrsti ter se je umestil v splošnem na 8. mesto med najboljšimi svetovnimi telovadci. Slaven pa je postal Uosikkinen šele leta 1933. ko je v dvoboju Nemčija—Finska zmagal. Na zadnji olimpijadi v Berlinu je zasedel 5. mesto. Istega leta je v dvoboju Nemčija—Finska zasedel »šele« 4. mesto. Uosikkinen je po poklicu telovadni učitelj in obenem izvrsten smučar. V letu 1936 je bil smučarski prvak Finske v alpski kombinaciji. Svetovno telovadno prvenstvo leta 1942 Telovadne tekme za svetovno prvenstvo bodo leta 1942 v Švici. Določenega mesta Švicarji še ni so povedali, pač pa so se na eni zadnjih sej bavili s tem vprašanjem. Zaenkrat je znano le toliko, da se dve švicarski mesti potegujeta za izvedbo tega prvenstva. Oficielen razpis tekem bodo izdali pozneje. Na prihodnjem kongresu mednarodne telovadne zveze, namerava švicarska telovadna zveza predlagati, da se črtajo iz tekmovalnega programa vse lahkoatletske discipline. Vprašanje pa je, če bodo s predlogom prodrli, kajti Čehi in Nemci, in morda še kdo drugi, so namreč drugačnega mnenja. Na vsakokratnih olimpijskih igrah je itak na sporedu »čista telovadba« in tedaj pridejo na svoj račun taki narodi, ki goje samo telovadbo. liso von Stach: 00 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantsko dobe. Poslovenil Fr. Omerza. Zoprno, z vročo soparico jugozahodnika zakrito jutro se je posvetilo iz mraka. Benjamin in Margareta sta čepela na pragu inkvizicijske palače na obeh straneh portala. Glavi sta pritisnila na kamen, da je kapljala kri s sencev, nohte zapičila v zid, da sta se trgala koža in meso. Tako sta čakala sina, da bi poljubila noge, ki naj bi nastopde na teh stopnicah pot mučeništva. Toda medtem ko sta čakala, sta odpeljala oče Juan in Giorgio jetnika skazi zadnja skrita vrata palače. Giorgiovo bojevito srce bi pač moglo razumeti častno vojaško smrt z mečem ali sulico, nikakor pa ne, da bi mu nizkotna smrt krivoverca raztrgala drob v plamenih; zato je na kolenih vroče prosil papeža, naj pomilosti Martina namesto z ognjem v smrt, z mečem. Michele mu je dovolil in ga vrh tega pooblastil, naj še v zadnjem trenutku pozove lutrskega kristjana, naj prekliče, nato ga pa popelje v objem staršev, v papežev objem, če bo vpričo smrti prisegel čredo. Martin je šel svojo pot z dvignjeno glavo, toda bled kot sklesan iz marmorja. Giorgiovo prigovarjanje mu najbrž ni prodrlo do duše, ki se je pač že v temi ječe ločila od telesa. Na drugi strani je stopal oče Juan. Smrtonosno sodbo je stiskal na prsi, oči sa iskale od časa do časa obsojenca nekaj proseče nekaj obču-dovaje. Za njim so šli gospod Vincente tn dva policaja. Udeležba rimskega prebivalstva je bila le majhna Ker so bili vajeni krivoverskih sodb, pm ta ni obetala nobene posebne groze, ko )i je manjkalo celo ognjenega duha. Samo na Angelskem mostu, kjer so zgradiii oder, se je zoraia množica gosteje, se gnetla pred mostom in zasedla tudi ograjo in kipa apostolov Petra in Pavla. In resnično! Kdor se je kljub majhnemu upanju, da bo gledal sijajno, strašno krivoversko sodbo, vendar odpravil, da vidi smrt nemškega lutrskega kristjana, je prejel poplačan trud že z Martinovim prihodom na most Čudeč se je opazil, ka ie stopil obsojenec na oder in stal pred očmi vseh, da ni izdajal njegov plemeniti obraz tistega gnusnega opustošenja, ki ga povzroči, kot pravijo, krivoverstvo v človekovi duši. Tudi nebo samo, se je zdelo, priča za obso-jenčevo nedolžnost: kajti sonce je pravkar zmagalo težko soparo ozračja in spustilo nekaj zlatih žarkov na Martinove blesteče lase, ki so ga ven-čali kot svetniški žar. Ko je to videl Giorgio, ie mislil, da mora obupati. »Mučenec, mučenec!« mu vpiie v duši, »krvna priča, ki držč zanjo angeli že pripravljeno krono!« Strastno zašepeče Martinu: »Priseži čredo, — prisezi in nas ne sodi!« Martin tuje pogleda meniha, nato pravi goreče: »Čredo!« Giorgio je dobro vedel, da ta čredo ne vsebuje izpovedi katoliške cerkve; zato si je zakril z rokami obraz, kot bi mogel ustaviti potek dogodkov, če si zapre sam oči pred njimi. Medtem je razgrnil oče Juan smrtna obsodbo s tresočimi se rokami in pričel brati, toda njegov lahni, drgetajoči glas ni prinesel obeojajočih besed poslušalcem do ušes. »Glasneje!« odmeva iz množice, ki je začela gledati lepega obsojenca s sočutjem, sodnike pa z nezaupanjem. »Slišati hočemo! Slišati hočemo!« Zdaj je dal oče Juan razsodbo gospodu Vin-cenlu, ki jo je sam sestavil. V nji je bila dovolj jasno izražena obtožba, ki jo je zdaj ostro in resno prebral Martinu Eichlerju. Tako je slišalo tudi ljudstvo, ki ni videlo Nemca, ko je molil pobožnost procesije in preklinja! cerkev sv. Petra. Če ss je že hotel obsojenec Konči Ahačič: 10 Jaka Spaka in čudodelna dlaka Drugo poglavje Kraljičina Marjetica Na Črtovo deželo je mejilo kraljestvo Sončane. Bogata je bila dežela in srečna, ker ni poznala vojska in njihovega gorja. Povsod je žarelo veselje in je donela pesem. Le kraljevski dvor je bil pogreznjen v žalostni mir. Kralj in kraljica nista imela otrok. Edino živo bitje, ki ga je zabavalo, je bila papiga Koki. čitafte in širite »Slovenca«! sam pridružiti poganom in nespametnemu stvarstvu, ko je zavrgel apostolsko vero, se tudi ni po-mišljal braniti materi zveličanje duše. Ko je omenil Margaretino ime, se je vrnila življenje v Martinove smrtnoblede, zamaknjene poteze. Zareče pogleda svojega biriča in sodnika, ki vzneseno bere: »Bog je srce one žene epreobrnil in opral t njene že pogubljene duše lutrsko nesnago, zdaj jo pa hoče lastni sin, izvržek človetva, odtrgati od rajakih vrat in pahniti v pekel...« Z grozo je mislila ljudstvo, da vidi boj dobrih in zlih duhov za dušo matere lega pravično obso-ienega pred 6eboj. T^da s tem še ni bila izčrpana Martinova krivda. V najbolj slovesnem trenutku svete maše, ko se spreminja krtih in vina v Zveli-čarjevo telo, uporno ni hotel poklekniti; javno pri svetlem žaru sonca, skrito v ječi pred očmi svojega inkvizitorja in tajna v molčečem »rcu, vedno p« pred obličjem božjim je preklinjal »veto katoliško in apostolsko cerkev. »Sveto cerkev,« dvigne visoko gospod Vincente glas, »ki je zidana na skalo in jo vodi sv. Duh, — mater zašlih, vodnico svetih, tolažnico nesrečnih...« Sedaj je objel Martin pred nogami razprostrti Rim s pogledom, ki je bil poln divje, neizmerne bolečine. Od marmornih angelov na gradu čez rumene vode Tibere ie Sel njegov pogled do starega Rima onstran reke, se vrnil k Bargo San Pietro in obtičal na stolnici, ki je presegala strehe hiš. Ves prezir Rima in rimskega žitja, ki ga ie razdražil gospod Vincente z obtožbo in pogled na zasovraženo mesto, se je zgnetil v Martinovem zadnjem srčnem utripu Dasi je na videz že hodil v večnoisti, ga je še enkrat pograbila časna jeza mladega ponosnega življenja, ki se mora tukaj zdrobiti ob skali. »Protestiram! —« zavpije ognjevito proti Vatikanu, nakar mu zavije rabelj oil s črno preveza Medtem ko je ie odmevala njegova izpoved v zraku, je že padla plava glava pod enim zamahom meča, (TV^-V, BI010ŠKI TONIKUM JnMjSirV 7ALA9E z novo delujočo tvarino je priznan kot izvrstno sredstvo proti prhljaju in izpadanju las. fai&jSin -MASTEN vsebuje poleg preizkusnih delujočih sestavin Trilysina tudi fino razdeljen dodatek masti, ter služi odlično onim, ki imajo suhe, trde in nelepe lase. MASTEN IN BREZ MASTI Trbovlje Tudi razvpite Trbovlje so se dobro odrezale. Ponosni smo na izid. Bilo je dosti dela, ki je bilo tudi uspešno Socialistom se je zdelo potrebno v soboto zvečer s posebnimi letaki razglasiti, da je generalno ravnateljstvo TPD prepovedalo nameščencem agitirati med delavstvom za volitve. Je bilo pač odveč. Komunisti so hoteli delati nered. Napadli so enega naših, ko se je sam vračal z dela v soboto zvečer. To je vzpodbodlo naše fante, da so hitro napravili red na cestah. Pri tem eo aretirali Letnikov avtomobil, ki jo trosil socialistične letake in trgat naše. Bil je to zelo zabaven nastop, seveda ne za tiste, ki so se vozili v avtomobilu. S kričanjem so se v nedeljo zvečer odlikovali komunisti, večinoma mlečnozoba mladina, a so jih orožniki spravili spat. Lep uspeh pa naj bo vzpodbuda za novo temeljito nadaljnje delo. Visoko odlikovanje. Papež je imenoval trboveljskega župnika duh. svetnika Gašpariža za svojega tajnega komornika v priznanje za njegovo vneto cerkveno in karitativno delovanje, ki ga vrši že 15. leto v eni največjih župnij z najrazličnejšim prebivalstvom, vendar pa posrečeno in uspešno. Splošno znana je njegova dobrota in priljubljenost tudi izven Trbovelj. G. odlikovancu pripada naslov monsignor. Ko mu je prevzvišepi g škof izročil zadnjo sredo visoko odlikovanje, mu je tudi sam še posebej čestital v prisrčnih besedah. Tem čestitkom se pridružujemo vsi, ki novega monsignorja poznamo po njegovih dobrih delih! Bog ga živi!. Hitro je umrl občinski knjigovodja Valter Juvan, star komaj 28 let. Odpovedalo mu je srce. Naj počiva v miru, materi in sorodnikom naše iskreno sožalje! Braslovče Braslovška mladina je slovesno praznovala praznik Brezmadežne. Zjutraj je piistopila k mizi Gospodovi, popoldne je pa priredila akademijo s simboličnimi vajami in mieterijem »TeofiU. Vsa prireditev je bila zelo lepa, posebej pa še mi-sterij, pri katerem so sodelovali vsi v dvorani, kar se doslej še ni zgodilo. — Miklavž je v Društvenem domu obdaroval 280 otrok. Tako jc bilo zadoščeno pravičnosti gospoda Vincenta. Ljudstvo, ki je slišalo bogokletstvo na pragu k božji sodbi, se je razšlo pomirjeno in po-krepčano v verski zavesti. Samo Giorgio ie klečal pri mladeničevem truplu, ljubkoval odbito glavo in točil vroče solze. Oče Juan se je medtem obrnil od morišča k inkvizicijski palači, kjer je našel Benjamina in Margareto, ki sta še vedno čakala v nemi bolesti najstrašnejšega. »Položi mi, Bog,« je molil v srcu, »tolažbe na ustnice, vlij balzama na mcge grenke, grenke besede ...« Ko je pogledala Margareta duhovniku v obraz, je poskočila 6 pretresljivim vzklikom 6 stopnic in se vrgla ihtč in z ostro bolečino na pol omotena očetu Juanu v razprostrte roke. Benjamin ni vpil, ne jokal. Molče je trdneje stisnil palico, se splazil okrog ogla palače in skozi rimske ulice v odprto Kampagno, kjer se je uničen zgrudil. i «fT*ppF!Tr • * • Ko ie pripravil Giorgio Benjaminovemu sinu v rimski zemlji grob in peljal Margareto na kraj, ki naj za vedno oklepa radost in bolest njenega življenja, je šel k papežu poročat, da je krivoverec mrtev, Benjamin pa, da je izginil iz mestnega obzidja. Michele Ghisiieri si je senčil oči s suho roko, ko je poslušal Giorgiovove temne besede. O dogodkih na Angelskem mostu je molčal in rekel o Benjaminu: »Pustimo mu samoto, ki jo potrcbuie. Ne poizveduj za njim, Bog govori v tišini. Čez tedne in mesece, morda po letih, bo slišal njegov glas in •• vrnil s poveličana žalostjo v samostan. Ti pa, Giorgio, se zadrži pri meni in pri nesrečni ženi, ki ostane tukaj; vedeti hočem, če ji bolečina srce čisti ali odbija.« Radio Programi radio Ljubljana: Torek, 13. decembra: 11 šolska ura: Otrok in mati t Cankarju (g. Ljudovit Mrzel) — 12 Radijski šramel — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.211 lilasliene Klike (plošče) 14 Napovedi — 18 Pester K|M>red (Radijski orkester) — 18.111 Verski Hvet in njegove osohine (it. Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila — 10.,TO Nac. ura — io..111 Vesela tedenska kronika — 20 Koneert operne glasbe (Radijski orkester) — 21.10 Klavirski koncert (ga. Jadviga St rukelj-1'oienelova) — 22 Napovedi, po ročila — 22.1."i Samospevi ge. Zorko Levičnikove, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. Sreda. li. decembra: 12 Operetni zvoki (ploščo) — 12.4S Poročila - 13 Napovedi — 13.2(1 Zborovsko točke (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Ar noš t Adamič: Med zadnjimi lovci na korale, |>ončnn igra (('■luni rad. igr. druž.) — 18.30 Iz Sehuiiertove skicirke, fantaziia (plošče) — 18.40 Vzgoja in priprojene spo-t-ohnosti (g. dr. Stanko Oegnln) — 19 Napovedi, poročila — 19.31) Nac. nra — 19..10 Uvod v ))renos — 30 I're-rtos iz ljubljanske opere — vi. odmoru: Glasbeno predavanje (g, V. Ukmar) — v II. odmoru: Napovedi, poročila. DrugI programi: Torek, 13. decembra: Urlfirad: 20 Narodne pesmi, 30.40 Filharm. koncert, 22.20 Plošče — Zajreb: 20 Opera — So/ija: 19 Mandoline, 19.3.) Ork. koncert, 20 Bee-tlovnovo skladbe, 20 3.1 liuske romanco — l'aršava: 1!) Pisan koncert, 21 Simf. koncert, 22.1.1 Solistični koncert. —- Budimpešta: 19.20 Oignn. orkester. 20.2(1 Igrn. 31.10 Pevski koncert, 22 Ork. koncert, 23.10 Plošče — Dunaj: 18.20 Pihalu, 20.10 Igra, 21 Haydnov ciklus. 22.,Ti Zabavna in iiles. glasba — llcrlin: 20.10 Vesele klavirske skladbe. 211.30 Operetni konc.. — Bratislava: 30.10 Operetna glasba — f insko: 20.10 Simf. orkester. Krili: 20.1(1 Ples. večer — \lnnaj«ka vremenska napoved: Nobenih bistvenih •sprpmpmb, v južnih Alpah 6e bo vreme mogoče malo poslabšalo. Nekateri neredi Belgrad, 12. dec. AA. Včerajšnji dan volitev je v vsej državi potekel v redu in miru, izviemii nekoliko incidentov, med katerimi sta v spopadu e organi oblasti bili ubiti dve osebi. V medsebojnih spopadih med meščani v vardarski bano-novini sta bili tudi ubiti dve osebi, v d r i n s k i banovini pa je. bilo ranjenih 14 oseb. V lj r v a t -škili krajih je bilo g strani pristašev bivše HSS mnogo nasilja in groženj napram njihovim političnim nasprotnikom. j. Seja glavnega volivnega odbora Belgrad, 12. dec. hi. Glavni volivni' odbor je imel danes Sejo, na kateri so se izdala potrdila za izvoljene narodne i>oslatice. Sejo je vodit predsednik državnega sveta dr. Sagadin. Soji so prisostvovali tudi zastopniki1 državnih kandidatnih list. Kot zastopnika državne kandidatne liste JKZ sta bila navzoča Motnčilo Jankovič in višji ravnatelj v. pokoju Dragoljub Zekavira, oba iz Belgrada. Na svoji današnji seji je glavni volivni odbor razpravljal predvsem o dostavljenem volivnem materijalu. Kakor znarfo, bodo V teku jutrišnjega dne glavnemu volivnemu odboru predsedniki okrožnih, odnosno starešine posameznih okrajnih sodišč pričeli izročati volivni materijal posameznih okrajev. Zaradi pregleda tega gradiva je volivni. odbor naročil več sekcij, ki bodo pregledovale ves volivni materijal. Kot referent za volivni njaterijal Belgrada in dravske banovine je'določen dr. Sagadin. Kazinske oslarije Naj nam bralci ne zamerijo, da smo dali temu člančiču tak paslov, pa drugega primernega nismo našli za umetnost, lcj .se skriva za kazin-skimi govoricami v nedeljskih volitvah. Mislimo namreč tisto govorico, ki jo' ie sam dr. Kramer razširil v nedeljo že ob pol sodmih zvečer iz ljubljanske kazine. Tam je dr. Kramer svojim maloštevilnim zvestim dopovedoval, da ima opozicija v vsej državi celih 600 000 glasov večine. Človek, ki ima količkaj zdravega razuma, ee bo vprašal, kako |e mogoče v nedeljo, ko glasove še štejejo, že vedeti, koliko ima kdo zanesljivih glasov. Stvar namreč ni tako enostavna, kakor si mislijo tisti, ki ao Kramerju verjeli in poleni naprej trosili. Treba je malo računati. Docela nemogoče je namreč, da bi bil kdorkoli, pa najsi bi bil sam predsednik vlade, že ob sedmih mogel vedeti, koliko glasov je kdo dobil. Saj'samo za naše slovenske kraje stvar ni tako enostavna. Samo na Slovenskem je celih 500 volišč. Če bi dr. Kramer imel tako moč, da bi hotel že v pohure imeti vsa poročila iz Slovenije, bi mu morali telefonirati , celef pol ure neprestano, in, bi za poročilo iz vsakega Volišča1 bilo treba le 4 sekunde časa. Mi pa •vemo, da za vsako poročilce treba več minut, ker je treba čakati pač na zvezo. Če bi za vsako poročilo * volišča potrebovali samo eno minuto, bi hilo z vseh 500 volišč treba 10 ur. In res je celo uradna oblast samo na Slovenskem potrebovala najmanj toliko časa, preden'je imela zbrana poročila z vseh volišč. Poročila iz posameznih banovin v ■ Belerad pa so potrebovala tudi gotovo nekaj' ur, preden so- bila tam zbrana po telefonu. Dr. Kramer pa je v pol ure vse to dobil! Zna--ti je treba, je dejal tisti, ki je s svedrom kravo drl. Dr. Krainer namreč dobro ve, da ima nekaj-takih med svojimi, ki so prinravljeni verjeti največjo oslarijo. S tatarskimi govoricami bi se radi Po Kramprjevih zgVedili i'n navodffifi nj^g^Vti okolice jnsarski obupanci trosijo novice, kako je v državi zmflgala prav za prav opozicija. Te govorice je že v nedeljo ob pol 7 zvečer trosil med svojimi tolažbe potrebnimi pristaši sam senator dr. Kramer. Nihče pa ni pomislil, da dr. Kramer ob pol sedmih zvečer nikakor ni mogel dobiti od nikoder nobenih podatkov, ker takrat še nihče ne bi bil natančno mogel povedati, kako je stanje. Sicer pa bi morali razširjevalci tudi vedeli, da prav gotovo v tistem času, ko so državni uradi zavzeli za uradne pogovore telefonske proge, nihče ni hitel dr. Kramerju streči in mu nuditi telefonskih zvez z jugom, po katerih bi bil dr. Kramer prvi v Ljubljani zvedel, kakšen je potek volitev v južnih krajih. Drugi zopet tolažijo jnsarske obupance, češ da so v Ljubljani zato propadli, ker so bile take goljufije. Javno pozivamo vsakogar, ki kaj takega trdi, naj se javno oglasi in pove, kje je bila samo ena najmanjša goljufija. Menda gospodje mislijo, da so drugi takšni, kakršni so bili oni takrat, ko so resnično s sleparijami zmagali v Ljubljani. Povsod so bili na volišču vsaj trije zastopniki nasprotnih kandidatov in ti lahko povejo, kako se ie »goljufalo«. To ni šlo tako kakor pri Zivkovi-čevih volitvah, ko so jnsarji kar sami med seboj kot edino pripušfena Stanka volitve »delali« brez vsake kontrole. Kramer se je baje Mačku izgovarjal zaradi ljubljanskega poraza s tem, da je baje trdil: Ni bilo drugače mogoče, ko pa je v Ljubljani 90<)0 uradnikov, ki so vsi volili z vlado. Prvič ni res, da bi bili vsi državni nameščenci volili z vlado. Pa če bi bilo to tudi res in bi bilo v Ljubljani res 9000 državnih nameščencev, ki bi bili glasovali z vlado, bi ostalo dr. Korošcu vseeno še več ko 4000 glasov, ako bi odšteli tistih 9000 uradniških glasov. In tako br imel dr. Korošec še vseeno vedno lepo večino nad dr. Krame rje m. Kakšno je mišljenje slovenskih ljudi o važnosti teh volitev, nam najbolj dokazujejo številke iz podeželskih občin, kjer ni nobenega uradnika, kjer pa so kmečki ljudje šli volit v takem številu, kakod še nikdar do sedaj. Istega mišljenja s slovenskim ljudstvom so bili tudi tisti slovenski izobraženci, ki so šli volit vladno listo, čeprav jih k temu nihče ni silil In jih tudi siliti ni mogel. Dasi docela neodvisni od vsake vlade, so najvišji slovenski kulturni vrhovi v nedeljo skoraj kot en mož oddali svoje glasove v Ljubljani dr. Korošcu. Kajpada jnsarji ne morejo razumeti, kako bi moglo delo ljudi pritegniti za kako listo. Saj dr. Kramer ne more pokazati v vsem svojpfn življenju niti senfe tega dela. ki ga je izvršil dr. Korošec samo tekom treh let za državo in slovensko ljudstvo. V tem je vsa skrivnost uspeha in pa v poštenem značaju voditelja. Drobne novice London, 12. dec. AA. DNB: »Peuple« je objavil, vest,.-da bo vojvoda Nvindsorski najbrž kmalu odpotoval v Indijo. London, 12. dec. A A. >Sunday Express« objavlja vest, da ni prav nič resnična informacija nekega londonskega lista, ki je objavil, da je imelo neko Judovsko dete, ki je prišlo iz Nemčijo v Anglijo, na hrbtu vžgan kljukasti križ. London, 12. derembra. A A. DNB: Južnovzhod-no od Jeruzalema je včeraj dopoldne prišlo do spopada med Arabci in angleškimi četami. V borbi so sodelovala tudi angleška letala. Pri Naplusu so zaprli 30 Arabcev, Dr4ne Koledar Torek, IS. decembra: Lucl]a, devica mučenica; Otilija, devica. Sreda, 14. decembra: Kvatre. Konrad OtiSki; Spiridion (Dušan), opat. Zadnji krajec ob 2.17. Herschel napoveduje sneg. Novi grobovi + V Ljubljani je v nedeljo zjutraj umrla g. Milka Koprive, žena uslužhenca kemične tovarne. Zapušča moža in Štiri otroke. Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 13. decembra ob pol štirih izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Svetemu Križu. -f- V Ljubljani je včeraj popoldne umrla gospa Rozalija Golob, vdova po čevljarskem mojstru. Dosegla je visoko starost 90 let. Cas pogreba bo pravočasno objavljen. -j- V Ljubljani je umrl g. Zronko P. Jtivan-iiS, ravnatelj tovarne lovskih patron v Kranju in kapetan I. razreda v ostavki. Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne. + V Ljubljani je umrl g. Maks Zabukovec, sprevodnik električne ceste železnice. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne. -j- V Ljubljani je umrl g. Franc Majcen, uradnik drž. žel. v p. Pokopali ga bodo v sredo ob 4 popoldne. ■f V Ljubljani je umrl g. Franc Podhršček, železniški upokojenec. Pogreb bo danes ob dveh popoldne. ■f V Ptuju je umrl g. Mihael Plevnik, blagajnik Mestne hranilnice v Ptuju. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Ob grobu plemenite žene Včeraj zjutraj ob sedmih je v Ljubljani Pred škofijo 6 izdihnila svojo blago dušo gospa Parla Dietzova, soproga poštnega inšpektorja gosp. Antona Dietza. Deposredno pred svojo smrtjo je že prejela apostolski blagoslov; v prejšnjih in zadnjih dneh pa je bita že večkrat previdena s svetimi zakramenti. Pokojnica je Imela res zlato srce za vse svoje domače, sorodnike in prijatelje. Kdor jo jp poznal, bo priznal, da je bila v vsem svojem govorjenju, vedenju in življenju zgled živega krščanstva. V osmini Brezmadežne, prHv ob jutranjem angelskem češčenju, se je po dolgem trpljenju, toda vesela in vdana, da je mogla trpeti, preselila v lepše življenje. Bog ji bodi za vse njeno plemenito, požrtvovalno in potrpežljivo življenje obilen plačnik. Goep. soprogu, inšpektorju Dietzu, in vsej njegovi družini izrekamo iskreno sožalje. Gospa Frledl Julijana osemdesetletnica Danes, 13. decembra, jo obhaja. Kot vdova po učitelju Friedlu Francu se je od Sv. Barbare v Halozah preselila v Maribor, kjer je ob skromni penziji lepo vzgojila in preskrbela svoje štiri otroke. Hčer in dva sinova-učitelja so že pomrli. Živi samo še najmlajši Franc, ki je obče priljubljen in spoštovan šol upravitelj pri Sv. Jerneju pri Ločah ter edina opora in tolažba materi, na katero je z s vsem srcem navezan. Vsi prijatelji, prijateljice in znanci dobri gospej in materi k tej izredni oblet-niri iz srra čestitamo ter želimo, da jo Vsemogočni ohrani pri najboljšem zdravju šo leta in leta. Zahvala Gospodu primariju dr. Slavku Rakovcu, strokovnjaku za urologijo, ki me je uspešno operiral v ljubljanski bolnišnici, se za vso skrb in požrtvovalnost, s katero mi je pripomogel do zdravja, najtopleje zahvaljujem. Helena Lampič, Jesenice. — Vinska razstava tn sejem v Ormožu. Za vinsko razstavo in sejem, ki ju priredi 20. dec. t. 1. Kletarsko društvo v Ormožu, vlada veliko zanimanje. Rok za prijavo vzorcev za razstavo je podaljšan do 15. decembra, e katerim dnevom bo sprejemanje prijav brezpogojno zaključeno. Vzorčno vino za razstavo j>a je dostaviti 19. decembra dopoldne. — Vreme: Jugoslavija: Pretežno oblačno z nekaj dežjem v severnih in južnih krajih. Vedro vreme prevladuje v sredini države in na severo-vzhodnem delu; deloma oblačno v ostalih delih. Močna košava v Podonavju. Toplota se ni dosti spremenila. Najnižja toplota Tuzla 7, najvišja Dubrovnik 16 stopinj. — Napoved za danes: Deloma oblačno vreme v sredini države in v vzhodnih krajih, kjer je pričakovati tudi nekaj dežja. Košava v Podonavju bo še trajala. Ponoči mraz v severnih krajih. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. reg. S. br. 30474/35. — Ljudsko cerkveno petje. Razglasilo se je, da je pošla dr. KimovČeva partitura k pesmarici »Sv. maša in pesmi', pa je bila pomota. Partitura se v knjigotrštvu še dobi. cena 16 din — V Gorico—Trst. Božični 4 dnevni avto-izlet po Vipavski dolini, od 24. do 27 decembra, priredi »Putnika po željah naših Članov. Kdor se želi pridružiti naši skupini, naj se takoj priglasi za brezplačna navodila na naslov: »Družina božjega sveta«. Ljubljana. Sv. Petra nasip 15, ali tudi: Putnik. »Družinska skupina«, Ljubljana. — V osmrtnici, obljavijenl v nedeljo za jiok. g. Rasto Senčar, trg. uradnikom, je v prvem odstavku pomotoma izostala beseda vnuk, med kraji pa Trbovlje in Beaugenry. — Namesto venca na grob svojega spoštovanega prijatelja pok. g. Premrova Franceta, indu- novice strlalca iz Martinjaka, je darovala družina dr. C. Kraševca. odvetnika v Logatcu, za občinske reveže obč, Cerknica 200 din. Iskrena zahvala! — Se nekaj o amnestiji. Ljubljansko okrožno sodišče natančno pregleduje vse kazenske spisS, da dožene, kdo izmed kaznjencev in obsojencev ima pravico do pomilostitve v smislu določil prvo-decembrskega amnestijskega ukaza. Sestavljam je zdaj začasno seznam onih oseb, ki 6o bile obsojene na zaporno kazen 1 leta al! pa na denarno kazen do višine 5000 din in ki so bile popolnoma pomiloščene Popolnoma pomiloščenih je bilo takih obsojencev 34. Nekateri znani kokainisti so bili tudi deležni delne pomilostitve. — Zanimiva kasacijska sodba. Kakor je še mnogim dobro v spominu, je bil pred okrožnim sodiščem proti raznim osebam drugi proces zaradi obrtonia izvrševane prevare po § 337. kaz zak., ko so kokainisti prodajali razno zmes za pra\n kokain in lako sleparili lahkoverne ljudi. Zaradi obrtne prevare obsojeni kokainisti so večjidsl sodbo sprejeli in nastopili kazen, le trgovski potnik I. Mauser se je proti sodbi malega senata pritožil na kasacijsko sodišče, ki je prvo sodbo razveljavilo in izjavilo, da je bila sodba neutemeljena, ker § 337. vsebuje kolektivne prevare. Ne gre tu soditi obtoženca, ki je bil že enkrat obsojen zaradi skupnih prevar, čeprav _so prišle na dan po prvi sodbi še druge prevare. Ljubljana 1 Katehetski sestanek bo drevi ob pol 8 v srebrni dvorani Uniona. Referira g. prof. J. Pavlin o temi »Kristus središče verskonravne vzgoje«. 1 Izjava vojnih dobrovoljcev: Po Ljubljani so bili razširjeni volivni letaki: »Zavednim JugosliJ-venom« s podpisom »Vojni dobrovoljci-Sokoli*. Okrajna organizacija Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani obvešča vso cenjeno javnost, da nima s tem in kakršnimkoli drii-gim letakom, ki bi se morda še pojavil, nobene zveze. — Uprava. I-^o Kodeljevo tet.4i-64mmS Danes, futri in r četrtek ob 8 uri 1 Demon ljubezni" I (Loretta Jun%, Robert Tay/or) I 1 Zanimivosti lz zemljiške knjige. Prav zanimiv je pregled mesečnih poslov ljubljanske zemljiške knjige pri okrajnem sodišču. V novembru je bilo vloženih 162 predloigov za vknjižbo raznih posojjl in meničnih kreditov za 43,646.000 din. Vrstni red je bil zaznamovan na razne nepremičnine mestne občine ljubljanske za kredit 30,5500.000, Intabulf-rano je bilo dalje največje posojilo v znesku 1 milijon 800 000 din in na drugo posestvo za 1 milijon 500 000 din. V novembru je bilo dalje podanih 50 zemljiškoknjižnih predlogov za izbris raznih terjatev v skupnem znesku 8,697.000 dinarjev,, za 318.065 av. kron in za 152.000 goldinarjev. Pri faznih posestvih vknjižene kronske in goldinarBke terjatve so zelo stare. ■ i.,„-> oru - > 1 Na ledeni plošči. Znamenito delo češkega pisatelja Viljema Wernerja je imelo na vseh odrih velik uspeh, še večji uspeh pa je imelo to delo v filmu. Vlogo starega profesorja Juneka igra znameniti F. Smolik, njegovo hčer doktorico znana Lida Baarova, v filmu igra tudi naš znanec Zvo-nimir Rogoz. Življenje današnje mladine, doba krize, brezposelnosti in vsi problemi, ki bičajo današnjo generacijo, so prikazani v vsej svoji res- ničnosti. Sijajno je podana figura starega profesorja, ki stoji na razpotju dveh stoletij ter gleda in opazuje današnjo družbo in mladino s trdnim občutkom, da današnji svet nima več onih nekdanjih čvrstih temeljev, temveč da stoji sredi razburkanega oceana, kaikor na ledeni plošči, ki jo ženejo divji valovi vsakdanjosti v negotovost ali celo v propast. Skrajni čas je, da se človeška družba vrne na boljšo pot. Sijajni film je režiral znameniti režiser F. Frič. Oglejte si film v kinu Unionu. Za obleke, bluze ANGLEŠKA. VOLNA Kroji, vzorci brezplačno. Toni Jager. Kongresni trg 1, Ljubljana 1 Melkarsko društvo za Ljubljano in okolico opozarja svoje člane (kmetovalce) na redni občni zbor »Mlekarskega društva«, ki bo dne 18. decembra 1938, ob 9 v restavraciji pri »Levu«. Ker je med drugimi zelo važna točka dnevnega reda »Povišanje cene mleku«, se vsi mlečni producenti naprošajo, da se istega zanesljivo udeležijo! I Namesto cvetja na grob gospoda Maksa Za-bukovca je daroval g. Ivan Zabukovec 100 din za slepe otroke v Kočevju. 1 Stanovanjske odpovedi. Pri okrajnem sodišču ljubljanskem je bilo novembra podanih 107 stanovanjskih odpovedi, vseh letos pa že 1307. Prav zanimivo je, da je decembra do včeraj vložilo le 9 hišnih gospodarjev svoje predloge za izpraznitev stanovanj. To pojasnjuje tako, da so mnogi gospodarji bili mnenja, da sodišče tudi stanovanjskih odpovedi ne rešuje, ker so se bližale volitve in da zato take zadeve mirno počivajo. GlerialiSte Drama: Torek, 13. dec.; zaprto. — Sreda, 14 dec.: »2ene na Niskavuoriju«. Red Sreda. — Četrtek, 15. dec.: »Brezov gaj«. Red četrtek. — Petek, 16. dec., ob 15: »Potopljeni svet«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. — Sobota, 17. dec.: »Dobrudža 1916«. Red B. — Operai Torek, 13. dec.: »Jolanta. Gianni Schicchi.« Premiera. Premierski abrvnma. — Četrtek, 15. dec.i Zaprto. —Petek, 16. dec.; »Roxy«. Red A. — Sobota, 17. dec.: »Jolanta«. Gianni Schicchi«. Izven. Prpriavanla Predavanje v društvu »Pravnik«. V sredo,,dne 11. decembra 1938 bo predaval ob 18 v dvorani št. 79 justične. palače privatni docent g. dr., Stojan Bajič o načrtu novega nemškega zakona o službenem razmerju (1938). »Človeški obrax in njegov izraz« je naslov ski-optičnega predavanja, ki ga bo imel v torekq, 13. decembra ob 8 zvečer ob krasnih slikah o izraziti sili človeškega obličja dr. P. Roman Tominec na XX, prosvetnem večeru Frančiškanske prosvete M O. Vstopnice po 3 din v pisarni »Pax et bonum«. Člani popust. IV. prosvetni večer Prosvetnega društva Sp. Šiška. V ponedeljek, dne 12. decembra t, 1. ob 8 zvečer priredi naše društvo skupno s skupino bojevnikov v Sp. Šiški skioptična predavanje: »Grozot svetovne votne«. Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek, 13. decembra ob 6.15 predava v Mineraloški predavalnici univerze g. univ. doc. dr. Matija Žumer o temi »Bolezni kovin«. Predavanje bodo ponazo-rovali števlni diapozitivi. Sestanki Dekliški krožek Ljubljana-mesto. Drevi ob 8 imamo redni sestanek v s .bi v Vzajemni zavaro-valnici. Članice, pridite prav vse! Dekliški krožek Trnovo ima danes svoje redni sestanek. Tovarišice pridite k zanimivemu predavanju, katerega ima predavateljica ga. Robidova. Na svidenje, — Odbor. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva cesta t; mr. Bahovec, Mestni trg 12 in mr. Komotar, Vič. se je sedaj, nekam zatekel. Pes je nemški volčjak z visečim levim in stoječim desnim uhljem, visoke in močne postave po hrbtu črne, po trebuhu rumenkaste barve. Pes je državna last ter naj ga oni, h kateremu se je zatekel, takoj izroči najbližji orožniški postaji. Stroške za hrano bo dobil povrnjene. m Poiar je izbruhnil pri posestniku Francu Pivcu na Velki. Zgorela je stanovanjska hiša in streha na prešnici. Škode je 15.000 din. Vzrok je slab dimnik. m Vlak jo je prerezal na polovico. Strojevodja, ki je peljal včeraj zjutraj ob 4. iz Maribora na Pragersko lokomotivo, je zapazil človeško truplo na progi med postajama Rače in Slivnica. Ustavil je lokomotivo v Račah ter obvestil o najdbi postajno osebje. Železniški uslužbenci so se skupaj z orožniki iz Rač podali na omenjeno mesto ter so našli tam na dvoje prerezano truplo mladega, dekleta. Bila je to 18 letna tovarniška delavka Katarina Krivec iz Hotinje vasi. Ugotovili so, da se je dekle vrglo pod vlak, ki vozi okrog 10. zvečer med Račami in Slivnico. Kolesa so jo v pasu prerezala na dvoje, tako da je spodnji del zdrknil s proge proti jarku, gornji del telesa pa je obležal med tračnicami. Bila je pri priči mrtva. Vzrok tragičnega dejanja ni znan. Pred tremi tedni je že poskusila izvršiti Samomor z uspavalnimi praški, pa so ji v bolnišnici rešili življenje. m Zadnje amnestije je bilo deležnih v mariborski kaznilnici 20 kaznjencev, v jetnišnici okrožnega sodišča pa 80 obsojencev. Vse te so izpustili že na svobodo. Gledališče Torek, 13. decembra: Ob 20. »Kralj na Betajnovi«-Red A. — Premiera za 20 letnico Cankarjeve smrti. Sreda, 14. decembra: Zaprto. Četrtek, 15. decembra: Ob 20. »Aida«. Red D. i Danes zadnjikrat! Sadizem, cinizem, humor in pustolovci so odlika zgodovinskega velefilma Kralj pustolovcev Sijaj francoskega dvora, vitezi, potepuhi Ronald Celman Frances Dee Kino Matica tal. 21-24 Ob 16. 19 in 21 1 Danes imate zadnio oriliko da si ogledate prekrasno delo slovanske filmske umetnosti Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. 1n 21. uri Film po duhoviti drami VILJEMA WERNERJA Uda Baarova — Fr. tmollk — Z. Rogoz _ HnJnn Najbolj pereči sodobni problemi življenja današnje družbe zlasti današnje ItinO umun22-21 mladine so prikazani v tej filmski umetnini na najbolj drastičen način! Na ledeni plošči Poizvedovanja Mlad ovčjak se je zatekel na praznik, 8. decembra na Miklošičevi cesti, Dobi se: Miklošičeva cesta 10-111., dvorišče — Ko6. ZFO Dvadnevni tehnični tečaj za učiteljstvo priredi ZFO v dneh od 30. do 31. decembra 1938 v Ljubljani. Namen tečaja je ,naše učiteljstvo praktično seznaniti s sodobno telesno vzgojo. Podrobne informacije daje pisarna ZFO, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7-1. Prijavni rok je do 23. decembra 1938 istotam. Celje Maribor m Nova prosvetna postojanka v Radvanju. Okrog Maribora naglo narašča obroč prosvetnih organizacij. Sedaj je prišlo na vrsto tudi Radvanje, kjer že nad leto dni zelo uspešno deluje Fantovski odsek. Ustanovilo se bo še prosvetno društvo. — Ustanovni občni zbor radvanjske prosvete bo v nedeljo, 18. t. m., popoldne ob 3. v društvenem lokalu pri cerkvi. Vsi, ki se zanimate za prosvetno delo, iskreno vabljeni 1 m Žetev smrti. V bolnišnici je umrl poslovodja Budimir Bradič, star 47 let. — V Stranski ulici na Pobrežju je ugrabila smrt 74 letnega posestnika Antona Jelenca, v Radizelu pa je umrla 66letna soproga ključavničarja drž. žel. v pokoju Ivana Peršek Naj počivajo v miru I 'in Zlat*, nedelfn v Mariboru. Prihodnja nedelji 18. t. m. bo tako imenovana »zlata nedelja«. Združenje trgovcev..za -mesto JVIaDibor objavljar daiostar nejo trgovine v mestu to nedeljo ves dan odprte. m Društvo jugoslovanskih dri. upokojencev in upokojenk v Mariboru ima svoj izredni občni zbor v ponedeljek, dne 26. decembra 1938, ob 9. v mali dvorani Narodnega doma, I. nadstropje, v Mariboru z naslednjim dnevnim redom: 1. Sklepanje o združitve našega društva upokojencev z banovin-skim društvom drž. in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. 2. Za primer, da se sklene združitev, izvolitev petih članov, katerim se da pooblastilo, da izvršijo vse korake za ureditev potrebnih formalnosti za združitev, in sicer v okvirju že določenih pogojev. 3. Slučajnosti. — Izredni občni zbor je sklepčen, Če je navzoča ena četrtina članov. V primeru nezadostne udeležbe, bo pol ure pozneje drug izredni občni zbor z istim dnevnim redom, ki pa je sklepčen brez ozira na število udeležencev. , m Napad na Pobrežju pred sodniki. 16. oktobra zvečer je bil izvršen na Pobrežju zagoneten zločinski napad na Franca Kovačiča in Jožefa Brumna. Oba imenovana sta napadla dva neznana moška iz zasede s samokresom in kamenjem. Kovačiču je prestrelil desni uhelj in stopalo na levi nogi. Bruninti pa je drugi vrgel kamen v glavo, da mu je prebil lobanjo. Oba sta bila zelo nevarno poškodovana ter sta se dolgo zdravila v bolnišnici. Napadalca sta zbežala v temo, vendar so orožniki po vestnem poizvedovanju ugotovili njuno identiteto. Zaradi tega nanada sla se zagovarjala včeraj pred okrožnim sodiščem 27 letni Vrbnjak Franc in 32 letni Neubauer Alojz iz Pobrežja. Oba sta bila obsojena, in sirer Vrbnjak na 6 mesecev, Neubauer pa na 7 mesecev strogega zapora. m Policijski pes se je izgubil. Orožniška postaja v Košakih je dobila policijskega psa, ki pa c Predsedstvo JRZ v Celju se zahvaljuje volivcem JRZ, ki so oddali svoj glas za stranko, posebno pa onim, ki so z agitacijo ali kakorkoli pripomogli do te veličastne zmage. cNov pooblaščen inženir. G. minister za gozdove in rudnike je odobril izvrševanje javne prakse iz rudarske stroke g. inž. Dušanu Rudolfu, profesorju na rudarski šoli v Celju. c Zlata nedelja v Celju. Združenje trgovcev za rriesto Celje v Celju sporoča svojemu članstvu in kupujočemu občinstvu, da bodo trgovine v območju celjske mestne občine v nedeljo, dne 18. 'decembra odprte od pol 8 do pol 1 popoldne. c Tragedija Grohar v celjskem mestnem gledališču. Mrakovo gledališče v Ljubljani uprizori v četrtek ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču tragedijo »Grohar«. Predprodaja vstopnic pri ge kap. Toševi. Vabljeni! c Strašna opeklina 2 letnega otroka. Včeraj okrog 9 dopoldne se je polil na Slomškovem trgu v Celju s kropom po prsih, trebuhu in obrazu 2 letni sinček Dušan Vanušek, sin šoferja. Deček, ki so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, bo najbrže podlegel poškodbam. c V celjski bolnišnici je včeraj dopoldne umrla 1 letna Lorger Vida iz Pristave pri Šmarju in 62 letni Polenek Ivan, železničar v p. iz Nove Cerkve pri Celju. c Huda nesreča delavca se je pripetila pri lesni trgovini Blaž Sodin v Celju. Transmisija je zagrabila 30 letnega delavca Golja Antona ter ga z všo silo vrgla po tleh. da ie dobil hude'notranje poškodbe. Gomilsko V nedeljo 4. t. m. smo imeli čast, da je prišel med nas naš voditelj g. dr. Anton Korošec, nepričakovano kakor vedno. Ljudstvo je bilo pravkar zbrano na akademiji FO, DK ter br. dr. v proslavo 20 letnice Jugoslavije, ko se raznese vest, da se je na potu iz Maribora v Ljubljano ustavil na Gomilskem voditelj slovenskega naroda. Ljudstvo je zajelo nepopisno navdušenje. Zahtevalo je, naj pride g. minister med nje. G. notranji minister je ustregel želji ljudstva in med neprestanimi ovacijami je prišel. Pozdravil ga je g. .dr. Hanželič iz Celja, slavnostni govornik akademije. Tudi g. minister je spregovoril pomirjevalne besede o bližnji bodočnosti Jugoslavije. Nazadnje je g. minister še prevzel vlogo sv. Miklavža ter bogato obdaroval naša društva. Tako radodarnega Miklavža še nismo doživeli. Nekateri so nam kar zavidali... Upamo, da so mu bomo v nedeljo oddolžili l Jesenice Najlepše božične razglednice v trgovini Krekovega doma. Oglasi v Slovencu imajo za Jesenice popoln uspeh posebno za Božič in Novo leto. Vse oglase in naročila za »Slovenca«, »Slovenski dom« »Domoljuba« in »Bogoljuba« sprejema podružnica »Slovenca« na Jesenicah, Krekov dom. Zločinski napad na Golniku Kranj, 12. decembra. Preteklo soboto je bil na Golniku, ne daleč od zdravilišča, zagreŠen zločin, ki vsekakor zahteva najstrožje kazni Zrt^v zločinskega napada je 70 let stara gospa Julka Tomič, ki Je bila napadena od štirih moških, ki niso, kakor je sedaj videti, tega storili niti zaradi denarja, niti iz maščevalnosti, anipak iz svoje velike podivjanosti. V soboto zvečer okrog devetih j6 sedela gospa Tomič v kuhinji pensiona svoje hčerke gospe Me-lanije Djordjevič na Golniku. Njena hčerka g06pa Melanija je odšla ta večer na Jesenice. Ko je gospa Tomičeva slišala, da nekdo trka na zaklenjena veŽna vrata, je poslala služkinjo pogledat, kdo je. Pri vratih se je oglasil domačin Stanko Likar, zato mu je služkinja odprla vrata. Z Likarjem so prišli še trije moški, od katerih eden služi v penzionu g. Janka Dolžana, druga dva pa sta v Dolžanovem pensionu na stanovanju. Ko so moški posedli, so takoj zahtevali pijače. Gospa Tomičeva je povedala, da je hčerka vzela ključe od kleti 6 seboj in da ima samo dva litra vina na razpolago. Ko so moški popili to pijačo, so še zahtevali, seveda jim pa gospu Tomičeva ni mogla ustreči. Takrat je eden izmed moških pograbil stol, gospa Tomičeva pa se je vsa tresoča od strahu stisnila k domačinu Stanku Likarju in ga s povzdignjenimi rokami prosila, naj jo zaščiti. Likar se je urno oprostil rok starke in jo pahnil od sebe. Medtem je eden izmed moških pourabil drug stol, udaril po luči, da jo je razbil na drobne p konce. Gospa Tomičeva je dobila močne udarce, služkinja pa je pobegnila iz kuhinje, dasi jo je eden izmed napadalcev hotel obdržati v kuhinji. Na tleh ležečo gospo so moški hudo pretepali, ona pa jih je lepo prosila: »Prosim, ne ubijte me!« Ko je po hudih udarcih obležala gospa Tomičeva kakor mrtva na tleh, so napadalci drug za drugim zbežali iz hiše. Cez nekaj minut 6e je vrnil eden izmed njih in posvetil poškodovanki v obraz, če je res mrtva. Kmalu zatem je prišla služkinja, ki je našla gospo v mlaki krvi. Služkinja je hitro tekla v zdravilišče po dežurnega zdravnika g. dr. Vogrinčiča, ki ji je svetoval, naj takoj o napadu obvesti tudi orožnike. Skupno z orožniki je šel zdravnik gosp. dr. Vogrinčič k poškodovanki in ji nudil prvo pomoč. Pri zasliševanju sta dva izmed napadalcev priznala, da sla pretepla gospo Tomičevo. Stanko Likar odločno taji, da bi udaril gospo Tomičevo. Orožnikom se še ni posrečilo, da bi zvedeli, zakaj so napadalci storili to podlo dejanje. Očividno za denar niso storili tega, pa tudi iz maščevalnosti ne, saj gospa Tomičeva dva izmed napadalcev 8e nikoli videla ni. Gospa Tomičeva Se vedno leži v hudih bolečinah Na glavi ima 5 cm dolgo rano in še dve manjši. Roke in noge ima vse plave, pa tudi na prsih ima podpluto kri. Pri udarcu po licu so JI zbili tudi zob, razen tega ima na jeziku tri rane. Zaenkrat je življenje izven nevarnosti, vendar se je bati komplikacij, ker je gosna že stara. Najhuje je napad vplival na njeno živčevje.