PJfcM plačan* t fcotovInL
Leto LXVI., št. 188
Ljubljana, sobota 19. avgusta I933
Cena Din 1.*
lehaja vsak dan popoldne, lzrsemsi nedelje m praznike, — InseraU do 30 petit k Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst * Din 3.—, večji lnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon 8L 8122, 3123, 3124, 3125 in 3126
PodruZnice: MARIBOR, Grajski trg 8t. 8. — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon št- 25 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon flt. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani fit. 10.351.
NASE LETALIŠČE - NAS PONOS
Pomen letališča za naš napredek — Junaki zračnih višav se zbirajo
v Ljubljani
Ljubljana, 19. avgusta. Rusjan je položil temelje našim krilom. Srečen narod, ki delo svojih prednikov z ljubeznijo nadaljuje, izpolnjuje In ustvarja nova pota, ki naj mu prineso napredek. Potreben nam je ta napredek, kakor so potrebna vozu kolesa, kajti medsebojne zveze in stiki, bodisi e sosednimi državami ali domovino, nas navdajajo z novimi nadami in novimi silami za produktivno delo.
Potrebujemo steze, kolovoze, ceste in železnico, da moremo trgovati, da pride v domačo trgovino gibanje, ki je važno in potrebno, kakor Človeku utripanje srca. Trgovina in industrija zahtevata v času, ki je tako pičlo odmerjen, ko je možnost nihanja vrednosti kratkotrajna, prometno sredstvo, ki za primerno ceno izkoristi čim največjo prog-o — letalo. Potrebujemo mladino, naraščaj, ki ima ljubezen in veselje do letalstva, ki si je privzgojila čut dolžnosti do stalnega in nesebičnega dela, ki je sposobna telesno pretrpeti napore ter ima tudi smisel za ustvarjanje velikih del, bodisi konstruktivnih, bodisi športnih. Ta mladina potrebuje vzgledov, polmerov, a katerimi gradi svoje delovanje.
Sef centra ljubljanskega aerodroma dr. Stane Rape
Ti nasi mladi so nam ustvarili letališče z ono ljubeznijo, kot si dela plezalec stopnje v trdni skali, ki vodi kvišku pod bele oblake, ti mladi imajo v sebi ljubezen do letalstva — to potrebujejo narodi.
Naše letališče je cerkev te mladine, je vera v napredek našega naroda. Velika hvala delavcem Aerokluba! Zgradili so pod velikani naših planin novo postojanko, ki se bo začrtala v vseh evropskih in svetovnih letalskih kartah, kot stalno letališče — Ljubljana, Nase ime zopet pride v svet, tujec, ki je vzljubil naše lepe kraje, ki pozna ponosne planine, pozna Prešernovo rojstno vas, ta tujec ima željo to krasno panoramo videti Iz zračnih višav, prileteti v naše kraje. Naš tujski promet se je obogatel s srebrno črto, z zračno progo, ki ga bo pospeševala.
Prihajali bodo k nam novi letalci, nova letala, pokazali nam nove možnosti letenja, tedaj bo tudi naš »Lojze« pokazal svoje velike zmožnosti, pokazal, da je vreden svojih bratov, pokazal iste zračne sposobnosti, kljub temu, da so današnja letala po dveh letih razvoja dobila najrazličnejše izpopolnitve, bodisi močnejši motor, bodisi nove instrumente Itd., vendar bo vrtel iste figure kot drsalec na ledu. >Lojze< je naš edini aparat, ki ga je ustvaril domačin, izdelali domačini, mladini naj bo pa vzgled. Poleg >Lojzeta« je brezmotorno letalo, ki čatfa po gibanju in želi leteti, učiti mlade v letenju, napraviti iz njih velike letalce, ki bodo, če bo potrebno, tudi branili svojo domovino pred neprijateljem. Tu se bo začel razvijati šele letalski sport v vsem pomenu besede, kot ga goje po vsem svetu.
Letalska šola Aerokluba bo vzgojila nove športne letalce, ki bodo v bodoče na evropskih tleh zastopali v hudem boju svoje barve, saj so sinovi trde korenine. Na tem letališču se bo razvil tudi sinji sport, jadralno letalstvo, v višjem pomenu besede. Ko bo >Lojze« vlekel vitka krila visoko k nebu, ki bodo mirno, neslišno piula nad slovensko zemljo ter uživala nad krasnim pogledom na rodne kraje.
Jutri bodo plapolale zastave, naše barve se bodo dvignile visoko k nebu, jutri je praznik našega letalstva, naše žilavosti in trdne vere v lepšo bodočnost.
★
Pred današnjimi dogodki opozarjamo občinstvo, naj k mitingu ob tem žgočem ilncu ne hodi gologlavo, da ne bo omedlele ali celo večjih nesreč. Sicer bo na -rodromu 6 restavracij skrbelo za okrep-la, imele bodo pa tudi toplo hrano, da
bodo ljudje tudi še zvečer lahko posedeli na letališču.
Že ob zori so bili prvi funkcionarji Aerokluba na aerodromu, da mu dado za jutrišnji slavnostni dan čim najbolj praznično lice. Ing. Bloudek je zdirjaf s svojim avtomobilom v okolico in pokril čez slemena cerkve Device Marije v Polju, božjega groba v štepanji vasi in šole na Smartinski cesti dolge zastave, ki bodo kazale smer in ovinke športnim letalom pri hitrostni tekmi.
Vse z največjo nestrpnostjo pričakuje prihoda vojnih letalcev. Šef letalskega centra Ljubljana dr. Stane Rape v naglici razlaga letalskim oficirjem, kako bi rad iz svojega aerodroma ustvaril center za am-fibije, to je za letala, ki imajo poleg koles za pristajanje na kopnem tudi čoln za spuščanje na vodi. Naš aerodrom ima idealno lego sredi med najlepšimi jezeri in nedaleč od morja ter velikih rek, da bi se z uvedbo amfibijskih letal pospešil naš tujski promet do največjega razmaha.
Mirno hodita kapetan Kostić s poročnikom Subanom po letališču in upirata svoje dalj av vajene oči na horizont. Slovenec poročnik Suban ima v rokah tri signalne zastave: rdečo, da z njo letalca opozori na nevarnost in mu zakliče »Stoj!«, belo zastavo, da mu pokaže, kje naj pristane, a modro ima pripravljeno, da z njo da znak za start. Sef centra dr. Rape ne more zdržati in naglo skoči v »Pelikana« ter se dvigne v najvišje višine, da prvi pozdravi naše slavne vojne letalce. Ko se je vrnil iz zraka po prihodu letalcev, nam je povedal, da se je povzpel 3300 m visoko.
V daljavi se zasveti bleščeča srebrna ptica. Kakor strela leti čez nebesni obok, zvija se v najdrznejših loopingih in v elegantnem loku splava nad mestom pozdravit našo Ljubljano. Še nad mestom se srebrna ptica prevrže na hrbet in jadrno zle-ti na hrbtu ter srečno pristane na letališču, burno pozdravljena od funkcionarjev aerodroma.
Iz popolnoma kovinskega in bleščečega srebrnega »Hawkerja«, ki ima motor Rolls-Roys s 486 HP in ki doseže najvišjo višino naših letal, namreč 10.500 m in iz njega skoči veselo in smehljajoč se pilot lovec kapetan Franjo Džal ter seveda najprej zapali cigareto in pogleda na uro ter konstatira, da je priletel iz Zagreba v Ljubljano v 13 minutah. Točno ob 9. je startal v Zagrebu in ob 9.13 je bil na našem aerodromu. Vedno veseli in podjetni kapetan Džal je Bosanec ter je dobil za zmago pri lovski tekmi prvo nagrado. Ker so Haw-kerji enosedežni, je seveda priletel sam. Hitro nam Še pove, da pozna divno našo Slovenijo in Ljubljano že iz zraka, zato se pa čuti srečnega, da stopa prvič tudi med njena gostoljubna zidovja.
Takoj za njim je priletel narednik pilot lovec Rudolf Stiglic, ki je doma iz Kranja, na Potezu XXV z motorjem Jupiter s 430 HP. Ko po velikem ovinku lahko pristane, a»e naš Kranjčan najprej grenko pritoži nad silno ljubljansko vročino, nato nam pa predstavi svojega spremljevalca mehanika Vokača, ki je znan specialist za Hawkerje. Ze snoči sta prispela iz Zagreba naš zna-
meniti pilot in akrobat Ernest Turko z »Breguetom« in letalskim poročnikom Subanom, kapetan Hostić pa z Potezom ln mehanikom Ferdo Hauptmanom, znanim Ljubljančanom. Oba mehanika, Hauptma-na in Vokača, cenijo letalci kot renomirana stara letalska mehanika.
Ob 10. se pokaže v zraku velik Potez, ki pa leti še daleč v višinah ter pozdravlja Ljubljano. Sam komandant zagrebške letalske brigade podpolkovnik Dušan Rado vid ga vodi brez spremljevalca. V vseh letalskih krogih vživa sloves odličnega tehniškega strokovnjaka in prvovrstnega organizatorja. Letal je že v svetovni vojni in si pridobil neveni j ivih zaslug pri vojnih uspehih in za napredek našega letalstva. Za svojim slovitim vodnikom pa priplava na obzorje v podobi klina ali Črke V sedem enakih velikih dvokrovnikov »Bre-guet«. Dostojanstveno lete nad Ljubljano, kakor bi bili pritrjeni na neviden kristalen trikotnik ter s svojim poletom prvič pozdravljajo Ljubljano,   šele   nad aerodro-
Predsednik ljubljanskega Aerokluba Rado Hribar
mom se skupina razdeli in v elegantnih lokih pristajajo zagoreli vodja skupine, pilot kapetan Svetozar Stepanovič s poročnikom Jožetom Kroparjem, ki je seveda Slovenec. Iz drugega letala stopita poročnik Kren Vladimir s Slovencem izvidnikom kapetanom Tudorjem Adolfom. Iz tretjega aparata skoči narednik pilot Borov*n-šek Stanko z izvidnikom podporočnikom Kobalom Rudolfom in korvetnim poročnikom ter hidroizvidnikom Milanom Malna-ričem, ki so vsi Slovenci. S četrtim avionom je pripeljal narednik vodnik Miloše-vić Božo izvidnika podporočnika Vučiče-viča Drigišo, s petim narednik vodnik pilot Bedalov Petar, mehanika narednika Binderja Frana, rojenega Ljubljančana. Iz šestega izstopita narednik pilot Dejano-vič Rade s podporočnikom Milanom Dlor-djevičem in iz sedmega aviona spet Slo-
venca narednik pflot Znidarič Konrad s kapetanom pilotom Cirilom Peč eto m. Sami zali in podjetni, a vendar vedno razsodni in mirni fantje!
Medtem se je že izluščil iz svoje letalske opreme komandant brigade, podpolkovnik Dnšan Radović, ki ves srečen izjavlja, kako mik) mu je, da prihaja v Ljubljano in s tem lahko pripomore k olepšanju mitinga, zlasti pa pomaga pri organiziranju slovenskega letalstva. Pogoji za ureditev aerodroma so Drekrasni, zato se pa na njem gotovo v kratkem razvije najživahneiše letalsko življenje- Zeli. da bi se čim prej vrnil v Slovenijo kot zračni turist, da se naužije vseh lepot naše ožje domovine, zlasti mu je pa pri srcu, da bi se ideja letalstva poglobila v vseh slojih našega prebivalstva tu na skrajni meji države. Ko je komandant letalske brigade podpolkovnik Radovi5 še Izrazil svoje zadovoljstvo zaradi krasnega aerodroma, ki je nadvse primeren za pristanek letalcev in tudi za taborjenje, so ga pozdravili fnnkciionarji Aerokluba s Setom centra dr. Rapetom na čelu ter ostali s prijaznim in znamenitim letalskim poveljnikom še dalje časa v razgovori. V spremstvu funkcijonarja Aerokluba se je nato podpolkovnik Radovič odpeljal s posebnim avtomobilom v mesto, za njim na vsi letalci. Oficirji stanujejo v h^ielu Unionu. podoficirji pa v hotelu Slonu.
Machadova strahovlada na Kubi
Havana, 19. avgusta. AA V trdn>vi Ca stillo Atares so našli okostnjake štirih oseb. Sodijo, da *re ta politične nasprotnike, ki jih je bivši predsednik Macliado ia-piral baš v to trdtja?o. V iveri l tem odkritjem so rhlasti zaprle osem vojsko*, vlada je sklenila, da ho uvedla preiskavo proti nekaterim osebam i* Maehadove okolice in da jih postavi, le bi bili krtvi. pred sodišče. Nova kubanska vlada bo najbrž najela novo posojilo, da obnovi državne finance,
Jutri prideta lz Novega Sada se slavni kapetan Leonld Bajdak, ki je poletel v Iiadijo m si pridobil pri tekmi tudi kra_ ljev pokal. Vedja za na&ega najsrčnejšega letalca in najdrznejšega akrobata. Priletel bo na >Hawkerjfu<, z njim pa prileti na >Devoitlnu< pilot lovec poročnik Mio-drag Blagojevlč. Danes in jutri prispo tudi clVikia letala lz vseh večjih krajev naše države in tudi lz Avstrije, z obžalovanjem pa moramo sporočiti, da je Ennest Turko dobil povelje, da se mora takoj vrniti v Zagreb zaradi nujne službene potrebe, ven<iar se pa ta naš znameniti akrobat najforž jutri vrne še pred mitingom, ko nastopi z najdrznejšimi produkcijami v borbi s kapetanom Bajdakom.
Za prireditev so prireditelji določili le 3 Din vstopnine, da se je vdeleze največje množice in tako otvoritev aerodroma postane prava narodna slavnost.
Opozorilo policije
Uprava policije v Ljubljani opozarja, da je vozni promet na letališču v Dev. Mar. v Polju in nazaj jutri in popoldne o priliki mitinga dovoljjen samo po sroartln-ski ln novi Aedromski cesti.
Od strani Zaloške ceste vozni promet na letališče ni dovoljen. Ostale ceste so rezervirane za pe&ce.
ki so »radi dvotedenske stavke silno padle.
Novi spopadi
Dunaj, 19. avgusta. AA. V Saalfeldnu na Solnograškem so snoči neznanci napadli 14 heimwehrovcev. Dva heimwehrovca sta ranjena. Policija je ponoči enega osumljenca aretirala; pri njem je našla mnogo hi-tlerjevskega propagandnega materijala.
INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.2960. London 17.12, New york 380.50, Bruselj 72.30, MIlan 27.24 Madrid 43.30, Amsterdam 209.20, Berlin 123.40, Dunaj 58.10, Prasa 16.35, Varšava 57.90, Bukarešta 3.06.
Situaci]ski načrt aerodroma
Problem rešitve Avstrije
Posvetovanja med velesilami se še vedno nadaljujejo. Avstriji se mora pomagati skupno z ostalimi srednjeevropskimi državami
Ker ie vse Jasno označujejo znamenja in črke, ni treba več navajati, da sta po ovc blagajni ob vsaki cesti in poti. Na levi in desni strani hangarjev ter v gozdičku proti LJubljani so stojišča, med obema hangarjema pa sedeti Ob sedežih Je tudi prostor, kjer naj se z bero oni, U žele leteti. Danes ves dan in Jutri do 14. Je letališče najstrožje zaprto ln zastraženo, a blagajne bodo odprte ie Jutri ob 12.
Pariz, 19. avgusta. AA. V komentarju o napetosti med Nemčijo in Avstrijo piše današnji  »Petit Parisien« med drugim:
Zaradi neprestanih izzivanj s strani nacionalno socialističnih voditeljev v Nemčiji se vrše med zunanjimi uradi v Rimu, Londonu in Parizu posvetovanja o tem, kako podpreti dunajsko vlado ia koristiti Avstriji. Zaenkrat še ni bil sprejet noben sklep o kakršnikoli intervenciji. Poučeni pa smo, da se navedeni uradi posvetujejo o možnosti takojšnje gospodarske in finančne podpore. Radijskim govorom iz Monakovega, pa naj bodo še tako izzivalni, ni treba pripisovati posebnega pomena. Prav tako so pretirana poročila o ogražanju Avstrije s strani takozvane avstrijske legije. Zdaj tudi ni mesta o kakšnih obnovitvenih akcijah v srednji Evropi. Zaenkrat gre za to, da se Avstriji ponudi nagla in izdatna podpora. Avstrijskemu ljudstvu je treba dokazati, da ga glavne sile moralno podpirajo in da je tudi Mala antanta pripravljena pomagati Avstriji do samostojnega življenja. S tem bi Avstriji vlili samozaupanje in zaupanje v lastno bodočnost. Vse kaže, da se sedanji posveti gibljejo v tej smeri in da ni boljšega sredstva za okrepitev avtoritete in moči Dollfussovega kabineta.
London, 19. avgusta. Kakor zatrjuje »New Chronicle« je pretežni del tukajšnje javnosti mnenja, da je za odstranitev nemško-avstrijske napetosti neobhodno potrebna zadovoljiva rešitev celotnega evropskega problema. Če se hoče Avstrija zaščititi pred narodnosocialističnim ali komunističnim pučem, je treba najprej ustvariti znosne gospodarske razmere. Ce bo torej prišlo avstrijsko vprašanje pred Društvo narodov, se mora to zgoditi v splošni obliki in ne samo na podlagi nem-ško-avstrijskih nasprotstev. Velesile niso mogle vedno ugovarjati gotovi rešitvi, ne da bi predlagale drugačno.
Pariz, 19. avgusta. AA. V zvezi z itali-jansko-madžarskimi pogajanji, ki so se vršila v Rimu v zvezi z bivanjem madžarskega ministra Fabinvija, poroča današnji »Le Matin« to-le:
Poleg olajšav za uvoz madžarske pšenice v Italijo predvideva nova trgovinska poredba .ned itaUjo in Madžarsko tudi Tazne olajšave za uvoz italijanskega blaga na Madžarsko, zlasti za uvoz tekstilnih proizvodov in proizvodov italijanske strojne industrije. Madžarski uvozniki italijanskih proizvodov bodo dobili izdatne kredite.
V italijanskih uradnih krogih izjavljajo, da je tudi ta trgovinska pogodba dokaz za dobro voljo Italije olajšati Madžarski samostojno gospodarsko življenje. S tem pa okreplja Italija tudi gospodarsko življenje Srednje Evrope sploh. V tej zvezi tudi poročajo, da bo Italija zdaj podobne trgovinske pogodbe sklenila tudi z drugimi srednjeevropskimi državami.
Odpoklic nemškega poslanika na Dunaju
Dunaj, 19. avgusta. V tukao&njih političnih krogih smatrajo, da je nenadni prihod berlinskega poslanika Tauechitza na Diinaj in njegov izredni dopust v neposredni zvezi z zaostritvijo odmošajev med Avstrijo in Nemčijo. Tauschita Je nastopil dopust in poučeni krogi trde, da se sploh ne bo več vrnil na svoje služlheaio mesto, če se ptoložaj med Dunajem in Berlinom ne bo temeljito razčistil. Nekateri listi celo trde, da bo Avstrija docela prekinila odnošaje z Nemčijo ter poverila zastopstvo svojih interesov angileSkemn poslaniku v Berlinu. Prav tako se dr. Ritrt.. čegar položaj je postal zaradi razkritja o njegovih ziverzah z narodnosocialietično propagando nevzdržen
Hitler išče opore v vojski
Prihodnja zima bo za njegov režim zelo kritična in si hoče proti lastnim nezadovoljnežem zavarovati hrbet
Pariz, 19. avgusta. Berlinski posebni poročevalec lista »Liberte« poroča, da so se med seboj poravnali general Hammer-stein, državni kancelar Adolf Hitler in bivši državni kancelar general Schleicher. To spravo definira dopisnik po informacijah iz dobro poučenih nemških virov tako, da je armada še vedno bolj za ScbJeicherja, kot za Hitlerja. Letošnja zima, Id bo prinesla Nemčiji nove brige in stiske in v kateri Hitler ne bo mogel izvršiti svojih obljubljenh reform, bo državnega kancelarja prisilila, da bo še
ostrejše nastopil proti radikalnim elementom svoje stranke kot do sedaj. Pri tem ni izključeno, da bo zadel celo na odpor svoje lastne milice. Zato smatra Hitler za neobhodno potrebno, da si za-sigura državno b ram bo, in sicer kljub nevarnosti, da bi ga mogla pobrati vojaška diktatura. Državni kancelar ve dobro za to nevarnost, in zato je Goring sedaj mrzlično zaposlen z o jačan jem oboroženih sil v zraku, ki naj bi bile sestavljene izrecno iz preizkušenih narodnih socialistov.
Seja glavnega odbora JUU
Udeležilo se je je 33 članov tako, da sta manjkala samo Z
Ljubljana, 19. avgusta.
Za danes ob 11. je bila sklicana seja glavnega odbora JUU, ki je bila v mali dvorani na Taboru. Seja spada med predhodne posle glavne skupščine in je imela predvsem interni značaj. Na dnevnem redu je bilo čitanje zapisnika zadnje seje glavnega odbora, dogovor o delu na glavni skupščini in predlogi ter vprašanja za skupščino. Seje se je udeležilo 33 članov glavnega odbora s predsedniki, ki jih je skupaj 35, torej sta manjkala le dva.
Predsednik JUU g. Damijan R a š i ć je otvoril sejo malo pred 11.30. Prisrčno je pozdravil navzoče, posebej se je pa zahvalil za priprave in organizacijo za glavno skupščino upravnemu odboru naše banovinske sekcije. Naši učitelji so se izkazali kot dobri organizatorji. Pred 10 leti je bil prvi kongres jugoslovenskega učiteljstva tudi v
LJubljani, zato je učiteljstvo iz drugih banovin ugodilo želji, da je ob desetletnici kongres zopet v Ljubljani. Predsednik je želel, da bi delo na skupščini doprineslo bogate sadove za učiteljstvo. Pojasnjeval je 'spor, ki je nastal med člani vardarske in moravske banovine. Predsednik sekcije iz vardarske banovine g. Cvetković je pa dokazoval, da je učiteljstvo lz te banovine pokazalo s svojim delom za narod, da je nacijonalno. K besedi se je priglasil tudi član vardarske banovine g. Vesović, ki je pojasnjeval nesporazum ter zavračal obtožbo, da učiteljstvo iz vardarske banovine ni nacijonalno in da bi se sploh ne smelo dopustiti na glavni skupščini tretirati tega vprašanja.
Po medsebojnih pojasnilih so prešli na dnevni red po 12.
Ob 25 letnici
ptujskega Sokola
Ustanovljen je bil v času najhujše nemškutarske gonje
proti Slovencem
Ptuj, 18. avgusta. Ptujski Sokol stopa v leto svojega pomembnega jubileja. Ob tej priliki ni potrebno še znova poudarjati, kaj pomeni Sokol Ptuju in njegovi okolici in kakšen je še posebej njegov pomen v ozračju, ki je bilo in je še danes zastrupljeno po peščici bivših Ornigovih pajdašev.
Začetna doba ptujskega Sokola nikakor ni bila rožnata; saj pada v dneve, ko so ptujski mogotci pozivali prebivalstvo Ptuja in ptujskega okraja na odpor proti Slovencem z besedami: »— — Deutsche!! Der vvindisehe CJegner will unserer Stadt Pettau ein Schandmal auidriicken und der panslavistisehen Trikolore Raum verschal-fen. Zu diesem Zvvecke wurde fiir Sonn-tag. den 13. September nach Pettau die Hauptversammiung des \vindischen Cinl-und Metodus-Vereines einberuien und \vird zugleich ein Sokolverein gegriindet. Vun ailen Gauen werden Rothemulcr und andere Panslavisten kommen. \Vir betrach-ten diese jreche Vorgangs\veise als eine unglaubliche lierausforderung, die abzu-wehren unser aller heiligste i'ilicht ist. — Deutsche!! \Vir \vollen von unserem ilaus-herrenrechte (Jebruuch machen — —<r
Teh besed so se posluževali ijudje, ki jih je rodila slovenska mati; saj vendar niso razni —itzi, —eggi, —itschi in drugi slični obeski nemškega izvora, ko vendar vemo, odkod so prišli. Jasno jc tedaj, da se je moral vzbuditi gnev v slovenskih vrstah in le pupustljivosti slovenskih voditeljev je pripisovati, da ni že prej prišlo do popolnoma upravičenih spopadov v obramoo autohtnega slovenskega ozemlja.
V to razpoloženje in izzivanje so padli prvi začetki ptujskega Sokola pod vodstvom tir. Karola Kodermana, Dragutina Zupančiča in Miroslava Gregorke; v mislih so imeli mladino, ki jo je treba na vsak način iztrgati iz rok brezvestne, demoralizirane in plačane sodrge. Ko so imenovani trije vložili društvena pravila v potrditev pri okrajnem glavarstvu, ni bilo precej časa nobenega odgovora in rešitve; začeli so pa kljub temu telovaditi v hiši nadvse požrtvovalnega in neumornega Dragotina Zupančiča pod vodstvom Miroslava Gregorke, ki pa je bil kmalu kot železniški uradnik na Ornigov predlog premeščen »v južne kraje na oddih«.
Ko so po dolgem času društvena pravila vendar zagledala luč sveta in bila »z veliko milostjo« odobrena, je bilo težko najti osebo, ki bi hotela sprejeti mesto staroste ptujskega Sokola. Dragotin Zupančič je kljub nemškemu nasilju prevzel nase breme in bil izvoljen za prvega starosto ptujskega Sokola; jasno je, da je ob tej priliki zloglasni »Stajerc« izlil na Zupančiča polno čašo srda in gneva. Toda nemški odnosno nemškutarski val ni motil ptujskega Sokola v njegovem delovanju; ptujski Sokol je razpel svoja krila in pod vodstvom Antona Poša, Franca Lenarta, dr. Ivana Dimnika, dr. Ferda Lasiča, dr. Ivana Fermevca, Vladimirja Vošnjaka, prof. Antona Sovreta in dr. Franja Šalamuna, sedanjega staroste, je prestal marsikatero bridko uro; toda uspel je in njegove zasluge nikakor niso majhne v razvoju Ptuja in njegove okolice.
Telovadni prostori sami niso vedno ustrezali svojemu namenu; tako vidimo ptujskega Sokola mnogokrat v nad vse tesnih in neprimernih lokalih. Zupančičev salon, Narodni dom, bivša drvarnica na dvorišču posojilnične hiše, ptujska gimnazija in telovadnica deške osnovne šole so mu bili torišče idealnega dela; tudi ureditev nove velike telovadnice v bivši »Mladiki« ne bo prinesla končne rešitve tega vprašanja; slejkoprej bo moral ptujski Sokol priti do Sokolskega doma — svetišča sokolske misli in delovanja.
Lado Jerle.
20 letnica Sokola v Preserju
Preserje, 17. avgusta.
V nedeljo je praznoval naš Sokol sicer bolj tiho, vendar pa lepo svojo ^letnico ter zasluži, da se spomni tega jubileja tudi časopisje, ki bi ga skoraj povsem prezrto. Preserje se je odelo v zastave ter se lepo okrasilo, da pozdravi goste, ki so prišli na proslavo iz Ljubljane in vseh okoliških krajev.
Iz Ljubljane je prispel vlak ob 14.30. Domačini so goste dostojno sprejeli. S postaje je krenil lep sprevod na čelu 8 praporoma vrhniškega in borovniškega Sokola, koračnice je pa igrala godba Sokola I. iz Ljubljane. V sprevodu je bilo v kroju 50 članov, približno toliko tudi dece in dolga vest? Članstva v otar&c, Jaartmr? in narod-
ne noše. Sprevod je zaključila originalna skupina narodnih noš na starinskem ko-leslju.
Telovadni nastop je bil na vrtu Petelinove gostilne v Kamniku. Gledalci so bili vzhičeni. Navdušeni so bili nad lepo telovadbo domačinov tudi gostje iz Ljubljane, med katerimi smo opazili tudi g. senatorja dr. \. Ravniharja z gospo soprogo, žup-nega starosto dr. Pippenbacherja in številne druge prijatelje sokolstva. Tudi deželani znajo ceniti delo našega Sokola in spoštujejo delavne in požrtvovalne sokolske delavce, zato so se udeležili prireditve v lepem številu.
Telovadba se je začela z nastopom moške in ženske dece pod vodstvom s. M. Janove. Nastop malih je bil ljubek in gledalci so jih spontano pohvalili. Malih, pogumnih telovadcev je nastopilo 50, kar pomeni, da imamo v Preserju že malo armado Sokoličev. Naraščajnikov ie nastopilo 15 s prostimi vajam' Pckazali so nam. da se posvečajo telovadbi z vnemo in veseljem. Članov imamo lepo četo, nastopilo jih je 50 pri prostih vajah ter so dokazali, da so telovadili tudi na sokolskem zletu v Ljubljani. Tudi članice so se izkazale častno. 30 deklet se posveča pri nas koristni telovadbi. Tudi pri orodni telovadbi nas vrli telovadci niso razočarali, nego prijetno presenetili. Izredno je pa navdušila vse posebna, odrska točka naraščajnikov viške-ga Sokola: vrhniška sedmorica je pa izvedla dr. Murnikovo skladbo tako dovršeno, da bi bili vsi radi videli še ponovitev.
Po telovadbi je spregovoril starosta našega Sokola Tone Umek. Pozdravil je goste in se spominjal 20letncga dela. ki ni ostalo brez sadov. V imenu ljubljanske sokolske župe je govoril starosta dr. Pipen-bacher. Spominja! nas je nalog, ki jih mora vršiti sokolstvo v svobodni državi.
Proslava pa ni imela le svečanega značaja, temveč je bilo poskrbljeno tudi za veselo stran prireditve. Po telovadbi smo se zbrali na prijetni domači veselici, kjer smo dostojno združili lepo s prijetnim. Dobro se je odrezal naš Zupančičev oktet; lahko smo ponosni nanj Domačini so dobro postregli številnim gostom ter so se tudi v tem pogledu izkazali kot dobri organizatorji. Prireditelji zaslužijo priznanje, da je naš Sokol tako lepo proslavil svoj jubilej. Zdravo!
Jubilejna akademija radovljiškega Sokola
Radovljica, 17. avgusta.
Kot uvod v j-ubilecioie svečamosti 25-let-nice obstioda je priredil radovljiški Sokol v nedeljo zvečer na društvenem letnem telovadiščai pestro zelo posrečeno akademijo. Rad'ovilji&ki Sokoli in Sokoliće so znova pokazali, da se zavedajo svojega visvikega sokolskega poslanstva. Telesno-vtzigojno delo združujejo snretno s kulturnim, a oboje v korist naroda, države in sokoiLske organizacije. Zanimanje za akademijo je bilo v radovljiški javnosti prav lepo in je bil obsežen telovadni ptrostor docela zaseden. Razsvetljen je bil z žarometi, okrašen s t-robojoicami, urejen pa tako, da je bil nastop na odru.
Prvi je nastopil pevski zbor pod vodstvom br. Kobentarsa, ki vadi pevce že polnih sedem let, kar se je pri izvajanju (posameemih kom/pozicij tudi opazilo. Nastop pevcev je bil gotov, zapeli so Cisto, enotno in upeto. Vsekakor je 2foor dragocena društvena edinica, ki je Sokohi lahko v ponos in čast. Pevci »o zapeli eedem pesmi ln sicer tako, da <je pel najjprej mešani zbor, potem pa moški. Odlikovala sta se v ovojih solospevih br. Pristavec in Rus, da ju je biLo kar veselje poslušati. Spored je obsegal izvečkie znana imena. Zaipeli so Adamičevo >Zabučale gore«, Vo-dojpivcevo >Kmezov zete, Mirkovo >Q3 pfla. nine,< Jenikovo >št>o čutiš Srfoine fcaftni,« Hflidovernikavo >Naša zvezda,« Novakovo >Gorski kraje ln Hajdribovo »Jadransko morje.« Pesmi so ugajale in so jih sprejeli poahisailci z velikim odobravanjem.
Po odmoru je prikazalo telovadece Članstvo s sodelovanjem pevskega okteta kostimirano telovadno sceno >Polarne sanje,« pri kateri je nastopilo okoli 120 te-Jovadecega članstva. Sceno Je napisala Božena Holedkova, godbo je oskrbel Karel Majtej-ovec, tekst pa Viktor Suma«. Torejj vsa stvar češkega izvora, ki so ji dali našo podlago delovni člani vaditelj-skoga adbora v Radovljici. Vod6tvo telovadne scene je (bilo v rokah zaslužne načelnice s. Lojtske Horvatove, ki je opravila veliko delo, novo incenaeijo pa je oskrbel br. Villko Pun/tar. Postopoma so nastopili na odru mornarji, medvedi, racfce, ledene sveče, male in velike snežinike, snežene kepe, polarno con-lce ln zveađe. Nastopajoči oddelki so gledalce sitno nav*i_ šili. Kostimiranje je bilo nad vse posrečeno in mora imeti radovljiški oder izredno izbrano zaloge garderobe. Nič manj uspešen ni bil telovadci del scene, ko so se vrstili <pred gledalci plesi vseh vrst >Polarne sanje« je spremljal pomnožen orkester, kn Je spričo nadlog, ki so ga obdajal«, kar dobro rešil svojo nalo*o. Kot ce- i
lota so bile »Polarne santie< prvovrstna točka, U bodo po njej radi segli tudi drugi odri tai to zaradi njene mikavnosti in privlačnosti.
Akademijo so počastili s svojim pose-tom mnogi odlični predstavniki radovljiškega Javnega živjenja. Med drugimi smo opazili areekega načelnika dr. Ivana Vrečarja, mestnega župana dr. Ivana Dobrav-ca, predstojnika okrajnega sodišča dr. Jakoba Prešerna iz skoflje Loke, predstojnika okrajnega soddsča iz Radovljice dr. Jožeta stnlarja, starostjo Sokola br. France, ta Jakliča, bivšega načelnika SKJ prof. Ivana Ba*hja, znanega predavatelja ZJCD prof. Franca Dolžan a, komisarja Franto čertmaka in mnogo narodno zavednega občinstvo.
Aikademijo so na praznik ponovili.
— Sokolsko društvo StražiŠee razvije v nedeljo 3. septembra društveni prapor. Za to slavje se pripravljajo vsi odseki prav marljivo. Dramatični odsek uprizori v nedeljo 27. t m.-ob 16. uri >Divjeaa lovca« na prostem pred. šentpetersko kapelico na vznožju ŠmarjMne gore v režiji br. VI. Ro-jine, kjer nastopi nad 100 sodel ljocih. Pevski odsek vadi s pesmimi, s katerimi sodeluje pri uprizoritvi. V Kranjski župi je m^nda prva tovrstna prireditev. — V ©•'bo-to 2. septembra ob 30.30 bo telovadna akademija na letnem telovadišču poleg fk>kol-skega doma- V ned?ljo dne 3. saptembra pa bo telovadni nastop V. skupine sokolske župe Kranj. Ob 15. uri kre>ne povorka po vasi, nato razvitja prapora pred domom in na letnem telovadišeu nastop vseh oddelkov ob ©odelovanju vojaške godbe. Vse Sokole in sokolstvu naklonjeno občinstvo vabimo na Id prireditve, da nam s številno navzočnostjo pripomore do novih vzpodbud za nadaljnje delo v dobrobit naroda in domovin*. — Zdravo!
Danes premiera
izredno ljubke veleoperete
OOLLY HAAS
ic
WILLY FORST
Smeh, zabava in prekrasni šlagerji Sj^j skladatelja RALPHA ERVVENA. Režija FRITZ KORTNER.
Dopolnilo najnovejši Paramountov
zvočni tednik. Predstave danes ob 4, %8 in *410. jutri v nedeljo ob 3, 5, 348 in *410.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Tihotapca so zasačili
Poljčane, IS. avgusta. Včeraj popoldne so bili opozorjeni tukajšnji varnostni organi in oddelek finančne kontrole, da se v bližini potikajo tihotapci saharina in druge prepovedane robe, ki so jo vtihotapili preko mariborske meje.
Pred no 60 se utegnili obveščeni za to pripraviti, je že pridrvel s ceste iz Maribora na kolesu sumljiv moški, ki je bil čudno >debel« in ie imel poleg tega 5e nabit nahrbtnik. Orožnik, ki ga je zapazil, ga je pozval v imenu zakona, naj se ustavi, medtem ko ga je skušal oddelkovodja fin-kontrole s sabljo ustaviti. Toda kot blisk je šinil neznanec mimo obeh proti St.ide-nicam- S kolesi ga je orožniška patrulja zasledovala in ga po dolgotrajnem iskanju res našla v Studenicah pri Poličanab skritega pri posestniku Jožefu Oreširu.
V neznancu ©o spoznali 22letnega posestniškega sina Alojzija Gobca iz Gaber-nika. 0 svojih pajda?ih ni hotel ničesar Izdati. Pri njem so našli še 3o0 vžigalnih kamenčkov in 1.44 kg saharina, glede česar je izjavil, da je vse to dobil od nekega Rižnerja. Saharin je nameraval ra/.pečati na Hrvatskem. Ostalo robo z nahrbtnikom vred je med potjo v Studenice neznano kam odvrgel. Oddan je bil v slovenjebistriški zapor, kjer mu bodo vest se nadalje. izprašali. _
Vzajemna pomoč
Člani >Vza.iemne pomoči« ?e opozarjajo, da naj ne nasedajo raznim govoricam, ki jih razširjajo neupravičeni ljudje- Člani, ki želijo kakršnihkoli informacij, naj i*te zahtevajo osebno ali pismeno v pisarni »Vsaiemne pomo?i<, reg. pom. blaga rne v Ljubljani. Miklošičeva cesta 16 IT. Za vse informacije, ki jim jih daje kdorkoli izven pisarne, nova uprava ne prevzame nikafce odgovornosti, ker ni nikogar pooblastila, da daje članom kakršnekoli informacije, izvzeti niso tudi bivši zaupniki (agenti).
Nova uprava >Vzajemne pomoči« ?.tr*»mi za tem. da pridejo vsi njeni člani na «01141 ni podlagi do svojih pravic. Kakor hitro bodo resne vse tehnične ovire, priPne nova uprava i rednim poslovanjem in bodo ?!ani o tem pravočasno obveščeni.
Zaenkrat razpošiljamo Članom oddelku za poMnrtnino obvestila o plačilu zaostale članarine, pozneje pa pričnemo člane pesa-mezno obveščati o plačilo posmrtnin«kib prispevkov, ki ho predvidoma dovoljeno na več mesečnih obrokih, da člani s tem ne hod o preveč obremenjeni.
Vsem onim članom, ki so sklenili zava rovalne pogodbe i »Vzajemno pomočjo« tik pred   BVOječaSBO uradno  revizijo. izvršeno
po kr. banski upravi Dravske banovine i Ljubljani in vsled ustavitve rednega pošlo ranja in razpusta blagajno fie niso prejeli članskih izkaznic (polic), pošljemo iste po tem, ko bodo odstranjene vse tehnične za preke. — Ljubljana, 18. avgusta 1983.
Uprava.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
V 6ISKI. — Telefon 33-87
MASLENE DIETKICH in EMIL JAKNINGS v velefilmu
„PLAVI ANGEL"
Drama iz dijaškega življenja.
Danes ob H 7 in ^ 9, nedeljo ob 5, 7, 9 in v ponedeljek ob Vi9 uri zvečer.
PRIDE: »ŠPIJONKA E S«
ITB um || luuulIMulBuuuuuuuulBUUuninniaii
Nogomet v Kranju
V nedeljo je v Kranju gostoval okrožni prvak SK. Elan iz Novega mesta. Zanimanje za to tekmo je bilo veliko in tudi obisk temu primeren. Gostje svojega slovesa niso potrdili in so bili domačini daleko boljši in so jih v vseh ozirih nadkri-ljevali. Prvih 15 minut igre je pripadalo samo Elanovcem, ki so bili kmalu v vodstvu z 1:0. Korotanci so izvedli sicer par prodorov, toda vsi številni streli so šli mimo vrat ali pa so končali v rokah še dosti dobrega, toda, kakor se je pozneje izkazalo, precej neprevidnega vratarja. Domaćini so se pričeli polagoma otresati nasprotnika, predvajati so začeli koristnejšo nizko igro in so z lepimi predložki zaposlovali predvsem krila. Uspeh je bil kmalu tu. Po izenačenju so sploh vso inicijativo prevzeli domači in do odmora zvišali seore na 3:1. Drugi polčas je bila premoč Korotana Še večja. Ker je odpovedala obramba in se razrahljala krilska vrsta gostov, dočim jim je napad že prej odpovedal, je bilo stališče domačinov še lažje in so kljub precejšnji neodločnosti pred golom Še štirikrat potresli novomeško mre-o. — Rezerva je ta dan gostovala v Lescah in tamkajšnji mladi športni klub porazila s 3:0.
Na praznik v torek sta bili v Kranju dve prijateljski tekmi. SIK Korotan jun. : SK Lesce. Fizično mnogo močnejši Lešča-ni so Korotanovi mladini podlegli s 7:2 (5:1). Juniorji so predvedli zelo lepo k#m-binacijsko igro ter pogosto in lepo streljali na gol. Gostje igrajo zelo primitiven nogomet, v ostalem pa so disciplinirani in fair. Odlikoval se je njihov vratar. Z rednim treningom in pogostejšimi tekmamt so jim tudi uspehi zasigurani. — V glavni tekmi sta se srečala komb. moštvo ljubljanske Reke in Korotanova druga garnitura. Rezultat 4:2 (3:2) za Korotan. Rezerva je to pot predvedla eno najboljših iger in je celo napad lepo funkcijoniral. Dva zelo efektna gola sta padla iz ostro in lepo streljanih kotov. Publike zelo malo, igrišče skoro prazno.
*
— Spored športnega dne v Zagorju dne 3. septembra. Ob 9.30 stafetni tek skozi Zagorje za ing. Loskotov prehodni pokal, po štafeti troboj na športnem igrišču, popoldan nogometne tekme, med odmorom švedska štafeta. Razpis: Športni klub razpisuje za v nedeljo,, dne 3. sept 1933 stafetni tek skozi Zagorje in troboj v teku, metu diska in skoku v daljino. Stafetni tek:: Start ob 9.30 uri. Proga 35OX^O0X 1000X 300V200. Nagrade: Zmagovalna štafeta kluba dobi »ing. Loskotov prehodni pokal«, ki preide v stalno posest po trikratni zaporedni, oziroma petkratni zmagi v presledkih. Do stalne posesti je pokal v shrambi predsednika kluba prireditelja. — Pravico do starta imajo vsi tudi neverificirani klubi na teritoriju MO Trbovlje. — Troboj: Pričetek takoj po štafeti na športnem igrišču. Tek na 100 m, met diska in skok v daljino. Nagrade: Prvoplasirani prejme diplomo, drugi, tretji priznanice. — Popoldan nogometne tekme. Med tekmo I. moštva se izvrši med odmorom švedska štafeta 800X400X200X 200. Splošna določila: 1. Lahko-atletska prireditev se izvrši po pravilniku JLAS; 2. Tekmuje vsak na lastno odgovornost. Za morebitne nezgode ne prevzame prireditelj nikake odgovornosti: 3. Prijave je poslati do 31. avgusta v roke Lavoslava Mrnuha: 4. Prijavni-na za stafetno moštvo je Din 10.—, za osebo Din 3.—; 5. Za izdatno skupno kosilo za osebo je Din 10.—, katere je treba poslati skupno s prijavnino; 6. Naknadna prijavnina je dvojna.
Iz Škofje Loke
_ Veliko   manlfestacljsko zborovatije
somišljenikov bojnitri ob 8. v Poljanah nad škofijo Loko. Na zborovandoi bodo govorili narodni poslanec g. Ivan Lončar in člani Izvršilnega sreekega pododbora JNS Iz Škofje Ivoke, ki se udeleže ziborovanja pol-noštevilno. Po zborovanju se bo ustanovila krajevna organizacija vsedrtavne stranke JNS za občini Poljane ln Javonje s sedežem v Poljanah. Zanimanje za stranko je v Poljanah izredno živahno in Je že dosedaj prijavIK) ovoj pristop nad 100 somišljenikov, še istega dne se bo vr&ilo slično zborovanje v Zmincu pri županu Dolinarju. Tudi tukaj se bo ustanovila nova krajevna organizacija, ki bo obsegala teritorio občine Zminec. Vabimo vse, ki so pripravljeni sodelovati pri konstruktivni državmi politiki, da se udeleže obeh zborovanj, obenem pa, da prijavijo evaj pristop v krajevne organizacije.
Iz Hrastnika
— Nagajivost ali zloba. V zadnjem času se množe primeri, da izgine vse, kar je pri Sokolskem domu. Oni dan so neznani zlikovci odtrgali od zidu oglasno tablo oziroma skrinjico ter jo razbili in vrgli v potok Boben. Kasneje sta dva mladeniča hotela odnesti z letnega telovadišča mizo za ping-pong, ker pa sta bila pri delu opažena, sta zbežala Pred dnevi pa je bila odnesena mreža za odbojko z letnega telovadišča. Vse to se lahko smatra za tatvino in zlobo, ker o nacajivosti ni mogoče govoriti. Vse. ki se hočejo na ta način boriti proti Sokolu in mu škodovati, opozarjamo, naj prenehajo s sličnim delovanjem, ker zna od tega koga boleti glava. Želeti bi( bilo, da bi zlikovce čim preje doletela zaslužena kazen.
Koledar.
Danea: Sobota, i». avgusta katoličani: Ljudevit, pravoslavni 6. avgusta
Jutri: Nedelja, 20. avgusta katoličani: Štefan kr. Žarka, Bernard, pravoslavni 7 Avgusta.
Današnje prireditve. Kino Matica: Nepozabno dekle. Kino Šiška: Plav* angelj. Učiteljski koncert ob 20.30 na Taboru.
Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Nepozabno dekle. Kino Šiška:  Plavi angelj. Otvoritev aerodroma ob 15. Tekma za olimpijski fond ob 17.80 na igrišč-u ASK Primorja.
Dežurne lekarne. Danea In Jutri:    Bakarčlč. Sv. Jakoba trg 9 in dr. Plocold, Tyrseva cesta 6.
Koncert angleikih pevcev na Bledu, ki bi se moral vršiti včeraj, je bil prelomen in se vrši jutri ob 21. pri Petranu.
Gstpod sita
in rešeta
Ene slo zhudne rezhi je nam fpet sn ne-delo tega 20. velikiga ierpana obetaio. Lublana ima u teh sadnih zaitih veliku teh prefenezhein inu bu sdei ^obila tudi an plaz na enimu velikimu trauniku per F>i vizi Marii u Poliu, kir ie bodo ti famoier-zhi gor inu dol sa tu romeine po tem lufftu fpushavali. Tu romeine fe bu is Lublane u Sagrab inu she naprei u Beti grad inu she naprei u te tuie deshele ver-shilu. Pravio de enih 30 takih lutftnih ti-zhov u Lublano bu perferzhalu. Enu veliku germeine inu brenzhaine bu u nedela u lufftu nad tem nashim periasnim meftam flishati. Ob 2 popoudne vef folk lublan-ski dol na ta traunik fe bu pomikau inu bodo sa prevashveine tega folka iamoder-zhi ali atamobili, vosovi inu hlaponi ali zugi to fkerb imeli. Sarad tega tala vole i o ufe zefie bel sheroke naredili sa vezh klafter, de bu ta folk u teh ftrashanfkih mnoshizah ob ta pravimu zaitu — ob 3 na lize mejfta prou ~<>rshou. Taki, ki na zifre saftopnost imaio, pravio de bo folka is na-she dershave inu is drugih deshel vezh kot 100.000 dush. Inu kir bodo taifti, ki bi te famoferzhe is velikih daliau perhatati radi vidili, na ozhi ene zhudnu sfurmane perpraue ali reshpetline gor tishali, de ufi taki, ki denarie imaio she sdei po Lublani te reshpektline kupuieio inu pravio, de ie ta Jurman she prou ufe te perpraue pre-dau al pa na pofodo dau.
Sdei fe bodo ti famoferzhi naenkrat u lufftu perkasali inu dol na ta traunik fpu-shati sazheli. U nih posdrauleine bodo gle-davizi s belimi rutizami inu fmerkazhi slo mahali inu fe bodo prež te tulikain teshku perzhakovane vratulomshzhine perzhele.
En mizhkeni famoferzh »Loise« imenovan, ki ga ie nash slo perlubleni inu briht-ni sholnir Bloudek flissik fkupei nasthi-mau, fe bu gor u ta lufft usdignu inu na mile vishe hitru naprei sferzhau inu fe she s enim drugim famoferzham »Hawker-iam«, ki kuker farna poshaft leti, slo »hi-dau. Mi ufi vemo, de bu od tega brumntga Bloudeka »Loise« to veliko smago ftran nefu. She druge zhudne fpake ti nashi ferzhavizi bodo pozheniali. Poftavili fe bodo ti famoferzhi na glavo Inu bodo ko-souze preobrazheli po lufftu, kuker mula-ria na »shpizi«. Edin ferzhaviz fe bu ia famoferzha dol na en famoderzh fpuftiu inu fe bo u tem famoderzhu naprei vosiu in s eno fano okul mahou.
Narhuishi sadeva pa bu dolpadeine enih petih ferzhavizou is famoferzhou u krain-fkih marelah po lufftu. Kuker tu fuho liftie u iefeni fe pozhafi dol fpusha, taku bodo ti ferzhavizi u teh marelah dol padali tnu ufi na semlo bres ufake ferderbenge dol-padli. Inu bodo h nim perftopile te nashe sauber lublanfke dekilze inu im bodo kot premaguavizam iiga luffta glave obkran-zale inu fe im bo ena velika zhaft inu fposhtuvaine iskasuvalu. Zhiftu sa na konz fe bu pa en famoferzh, ki fam po lufftu bres ufake mashine leta is pomozhio teh zhloveshkih rok, ki ga bodo gor u lufft potegnile, usdignu. Takimu letainu fe fer-zhaine f tim poteguainem pravi. Raspozh-kou inu drugih nevarnofti fe ne bu dol metalu, famu en ftar shiff, ki po fuhim vosi, bodo ti tizhi sa shaibo imeli inu ga bodo f temi raspozhki inu bombami okul pernefli.
Tprediefeda te nashe lufftne drushbe, ta nash lubesnivi gofpod Hribar bo ufe te ferzhavize lepu posdraviu inu s veliko fladkostio obtalau. Luflanzhani fe radi is tadli obkladalo inu fe vezhkrat s befeda-mi »pej na u left!« faserkavaio. U nedela pa fe bu lahku an zhudesh napraviu, kir bu ufaki, ki mu bo periatet »pej na u left« voshil, refnizhnu lahku inu sa maihine denarie fi ta shpas pervoshiu. U Lublan, tiga 19. velikiga ferpana 1933.
Konj in avtomobil
Kranj, 18. avgusta. Preteklo sredo okoli 14. popoldne se je peljal posestnik g. Janez Bučar s Pšenice police pn Cerkljah v družbi svoje žene Marije z vozom po cesti iz Spodnjega Brnika v Kranj. Nasproti mu je privozil luksuzni avtomobil g. Hinka Pogačnika iz Ruš. Oba sta vozid pravilno po desni strani ceste. Avtomobil pa s*5 je zadel ob konja s tako silo, da mu je odtrgal na levi strani prsi precej velik kos mesa ter ga Še sredi prsi ranil. Pri tem je poškodoval tudi konjsko vprego. Ranjenega konja je obvezal živinozdravaik g. Viko Bedenk iz Kranja.
Nesrečo je povzročila prehitra in neprevidna vožnja avtomobila. G. Pogačnik je takoj ustavil avtomobil, ki je bil tudi poškodovan. Razbila so se stekla, pokrva-vil se je blatnik. Obljubil je posestniku, da mu bo povrnil vse stroške, ki jih bo imel z zdravljenjem ranjenega konja V primeru, da bi konj poginil, bi mu ga bil pripravljen plačati.
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice«.
Žena In moževo Ime.
— Zakai sprejme žena moževo ime, ko se o m oži 0
— Će sprejme že vse drugo, zakaj H ne sprejela Se Imena?
Gospodarska kriza
in izhod iz nje
Predavanje trboveljskega iaženjerja Iva Ivanovića v
ljubljanskem radiu
Trbovlje, 18. avgusta. O tej temi bo drevi predaval v ljubljanskem radiu rudarski inženjer g. Ivo Ivano-vič iz Trbovelj, znan kot avtor knjige »EHe \Veltwirtschaftskrize und deren Losung«, ki jo je izdal lani. Ker je njegova knjiga za širšo javnost zaradi kompliciranih matematičnih formul težko razumljiva, hoče avtor v poljudnem predavanju potom radia obrazložiti javnosti, osobito pa gospodarskim krogom v državi, nove metode, ki naj bi se uvedle v svetovnem gospodarstvu v svrho odstranitve današnjih gospodarskih motenj.
Predavatelj, ki se že dolga leta bavi z gospodarskimi problemi, postavlja nove metode reševanja gospodarske krize na čisto matematično podlago. Uverjen je, d* je danes na svetu čedalje manj ljudi, od bogatejših do najrevnejših, ki bi ne bih' pripravljeni doprinesti svojega materijal-nega, duševnega ali manuelnega prispevka, samo da bi izšli iz neizvestne in nesigurne sedanjosti v normalno in urejeno bodočnost. I>a-li so potrebne žrtve posameznih ljudi, stanov, narodov in držav za odstranitev gospodarskih motenj, bo v svojih izvajanjih temeljito pojasnil predavatelj, ki je mnenja, da je edino na podlagi njegove teorije mogoč izhod iz krize.
Inž. Ivanovič bo dokazoval, da nezaupanje ni glavni vzrok gospodarskih motenj. Dejstvo je, da je nezaupanje smatrati za
veliko zlo človeštva, vendar pa to ni glavni vzrok gospodarske krize. Nezaupanje je le posledica napredujočega tehničnega razvoja. Z razvojem moderne tehnike, z mehanizacijo in racionalizacijo industrijskih obratov izgubljajo delovne množice zaposlitev in zaslužek. Zato izgubljajo tudi možnost plačevanja in kupovanja, s čimer vzbujajo nezaupanje pri prodajalcih. Ker pa predstavlja tehnika in tehnični razvoj pozitivno, absolutno in nevtralno blaginjo odnosno dobrino za človeštvo, je nezaupanje nedvomno posledica preego-ističnega delovanja s tehniko, ki tako delovanje ne dovoljuje, niti ne dopušča spremembe svojih zahtev, ki so vedno bile in ostanejo imperativne.
Napačno je mnenje gotovih gospodarskih krogov, da se mora produkcija prilagoditi potrošnji. Ce je na primer danes produkcija nekega industrijskega podjetja popolnoma uravnovešena s potrošnjo pro-duciranega blaga, jutri pa izumi tehnik moderen tehnični pripomoček za pridobivanje, ki produkcijo podvoji ali celo po-desetori, je jasno, da spravi s tem dotično gospodarsko podjetje iz ugodnega gospodarskega ravnotežja, 2e samo ta primer dokazuje, da je nujno potrebno, da se mora potrošnja prilagoditi produkciji in ne obratno.
Baza, na katero predavatelj postavlja celokupno gospodarstvo, je matematika, L j. eksaktna in absolutna znanost. Ne dajo se sicer motnje v gospodarstvu odstraniti potom matematike, toda s pomočjo te absolutne znanosti lahko neovrgljivo točno, jasno in prepričevalno dokaže in pokaže, da so vsi ukrepi za odstranitev motenj v gospodarstvu po njegovi metodi edino uspešni.
Predavatelj bo podrobno pojasnjeval obtok produkcije in potrošnje od polne sirovine do gotovega fabrikata v vseh panogah, od kmetijskega do industrijskega gospodarstva. Ta obtok pomeni kompaktno interesno povezanost celokupnega gospodarstva, ki se izoblikuje v manuelnem in duševnem delu širokih delovnih množic.
V tej gospodarski zajednici pa žive ljudje z različnimi dohodki, ki jim nudijo tudi različne življenjske standarde. Oni, ki imajo manj dohodkov, se morajo omejevati na manjše izdatke, dočim oni z večjimi dohodki kupujejo in trosijo sicer svoj življenjski standard, dokler ne dosežejo maksimuma standarda, ostanek pa uporabljajo za vzdrževanje, nadornestova-nje in povečevanje obstoječega narodnega imetja. Vse one skupine ljudi, ki s svojimi odvisnimi dohodki ustvarjajo nove produkcijske tvorbe, sicer povečavajo narodno imetje, obenem pa tudi povečujejo produkcijo. Ta skupina ljudi pa na drugI strani nima niti volje, niti potrebe, da bi potrošila večje količine produciranega blaga, dočim oni, ki bi to željo imeli, zaradi nizkih dohodkov niso v stanu potrošiti povečane produkcije. Zato nastaja razlika med produkcijo proizvodov življenjskega standarda in potrošnje istih.
Predavatelj smatra nazor gospodarstvenikov, da je treba produkcijo prilagoditi potrošnji, za zastarel in neutemeljen, kajti ta nazor je bil v dobi neprekinjenega toda postopnega tehničnega razvoja do leta 1930 brez vsake nevarnosti, toda ta nazor je za današnji nagli tehnični razvoj jako nevaren za vsak družabni red, ker omogoča, da se za uravnovešenje med produkcijo in potrošnjo uporabljajo sredstva, ki zavajajo vse stanove brez razlike v veliko bedo, vseeno se pa ne ustvarja pri tem nobenega ravnovesja. Ta nazor daje indu-strijcem povod, da cesto v najboljši nameri odpuščajo delavce in nameščence, jim znižujejo dohodke, uverjeni, da bodo tako prilagodili produkcijo potrošnji in cene produktov kupni moči prebivalstva. Ta lek, ki so ga vsi industrije! zadnja leta redno uporabljali, ni prinesel nikake koristi, niti olajšanja, nasprotno, samo škodo, kajti prinesel je vsem slojem in stanovom bedo. Samo odpuščanje in zmanjševanje dohodkov ljudem, ki trosijo edinole proizvode življenjskega standarda, povzroča v bližnji bodočnosti motnje v vsaki trenutno še tako stabilizirani produkciji in potrošnji. Kupna moč za proizvode življenjskega standarda postaja s tem vedno manjša ter je stalno manjša od produkcije teh proizvodov. Tak način stalnega krčenja dohodkov na eni in izločevanje delovnih množic iz produkcijskega procesa na drugi strani pomeni strup za razvoj in ozdravljenje svetovnega gospodarstva.
Stopnja tehničnega razvoja se mora tudi prilagoditi sredstvu za izmenjavo dobrin, in sicer bodisi s povečanjem števila denarnih edinic, ali pa s povečanjem brzine kroženja, odnosno obtoka.
Odstranitev gospodarskih motenj naj iščejo državniki, gospodarstveniki, ideologi in drugi ne v denarju, ne v zlatu, še manj pa v delitvi onega, kar imovifejši sloji posedujejo, pač pa v polnem delu vseh produkcijskih obratov, ki danes počivajo. Tam leži mnogo večje bogastvo, kakor ga človeštvo potrebuje za izhod iz gospodarske krize.
Po predavatelje vem mnenju se ne da na noben dTug način odpraviti gospodarska kriza, kakor edinole s povečanjem življenjskega standarda, znižanjem delovnega časa pri popolnem redu in miru, ker ta mir zahteva gospodarska povezanost sveta.
Beseda o delovodskih šolah
Ljubljana, 19. avgusta. Ljubljanska Tehniška  srednja  šola s svojimi podrejenimi oddelki, šolami je najbolj  izpopolnjen strokovno-tehnični uCni zavod te vrste v državi.
Poleg odsekov tehniške srednje šole je v njenem sestavu tudi več delovodskih šol, ki jih Lahko obiskuje le oni, ki se je pravilno izučil obrti in položil predpisani pomočniški izpit. Delovodske šole na TSS v Ljubljani so sledeče: mizarska in stru^ar-ska, gradbeno delovodska (za zidarske, tesarske in vodnjakarske pomočnikej s'rojna delovodska (za pomčnike vseh kninskih strok) ter elektrotehnična delovodska šoia Osnovni pogoji za sprejem v delovodske šole so predpisani z zakonom o le'uvških srednjih in moških obrtnih šolah z dne 31. marca 1932. Prav tako naveden zakon omenja pod § 4., 2. in 3. odstavek veljsvo delovodskih šol, ki jih dovrše učenci z završnim izpitom, priznavajoč jim za stroko veljavo nepopolne srednje šole. Gl;di na to je tudi ministrstvo prosvet? kot pristojno priznalo uradniško kategorijo v državnih službah absolventom drevodskih šol. Naglašamo, da traja pouk na delovod-ski šoli dve leti celodnevno, kjer prejme učenec dovolj praktičnega in teo etičnega pouka za sv >jo stroko in samostojno udej-stvovanje.
Pravce učencev odnosno as-oiventiv so pa v primeri z drugimi pod »onim' šolani' tako minimalne, da je upra^ ogrožen nadaljnji obstoj teh šol glede na obisk. Ako se ne bo zagotovilo z merodajnih strani absolventom ugodnosti, ki jim po vseh osnovnih prav cah pripadajo, ker so kit izučeni pomočniki žrtvovali *e čas dveh let svoji nadaljnji izobrazbi in denarna sredstva, sedaj naj bi pa to ne pomenilo in vel;a'c v javnosti ter zakonih in pravilnikih p-av ričesar, bi bilo slab > izpričevalo načim odgovornim činiteljem in na-r.idrrm zastopnikom, da se niso pravočasna za to zavzeli (tudi sedaj ni prepozno), čeprav so bili opozorjeni. K temu moramo pripomniti, da je že nad 1.000 absolventov, delovodskih šol na TSS v Ljubljani vseh strok, kateri so že tudi praktično pokazali z delom, kaj so pridobili v šoli. Absolvent ne more dobiti niti službe, ki jo Je imel, preden je vstopil v šolo.
Prosimo za nujne ukrepe, ker smo zelo prizadeti z novim obrtnim zakonom in s pravilniki, ki so bili na podlagi zakona doslej izdani. Pričakujemo, da se bodo mero-dajni činitelji, narodni zastopniki, pa tudi ravnateljstvo TSS v Ljubljani zavzeli za pravice absolventov delovodskih šol in za pravice absolventov TSS, ki so enako prizadeti. Pri tem morajo pa seveda upoštevati, da je sistem in organizacija — ki tudi zahteva druge ugodnosti — TSS v Ljubljani in podrejenih oddelkov eno, absolventi pa drugo. Razlika je ta. ker premalo poznajo na merodajnih mestih ustroj delovodske šole in premalo upoštevajo prošnje in predloge organizacij absolventov ter učnega zavoda in ga zato ne upoštevajo.
Dolžnost poklicanih je, da store svojo dolžnost, sicer bodo delovodske šole kmalu prazne, ako ne bodo nudile absolventom ugodnosti, ki jim po vseh pravicah in sposobnostih pripadajo in ki bi jih moral tudi obrtni zakon in njega pravilniki določati.
Absolventi delovodskih Šol.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe'
Glejte, kako so srečne in zadovoljne!
V Kamni gorici uživajo sobice m svež zrak deklice, ki jih je poslala na počitnice Bolniška blagajna mestnih uslužbencev
Kamna gorica, 17. avgusta
V (prijetni Kamni gorici, kjer ima tuđi Bolniška blagajna mestnih u*;užbencev ljubljanskih svoj pension >Jelovcac, letuje kolonija deklic. Meseca julija so biW tu dečki, sedao so deklice, ki jih je, kot dečke, poslfla omenjena bolniSka blagajna na leiovanje, da si naberejo na solnou in zraku novih moči za bližajoče šolsiko leto. Kolonijo vodi mlada učiteljica skupno z g. Mihevcem.
7V       . •^#H^
DekLce po števiLu 37, žive tu kot nekaka drožinica. Zjutraj jth zbudi solnce, ki je silno radodartno in kot nalašč poikili-cano za ko Lan is tke. Skoro bi rekli p<re_ več ga je; zato si od tega odpočijejo po kosim od pol 1. do pol 3. v senci, no kako tudi ne, saj eo trudne >uboge< kolonietke. Kar poanislimo, zffutraj ob 7. je začetek dmeva zanje. Sledi telovadba, nato zajtrk, a za tem pospravljanje posteljic, ki jih morajo seveda same pospravljati.
Ker n-udi Kamina gorica s svojo krasno okolico nekaj kraijših in daljših izletov ln i^prehodov, ni težko izbirati >dela< za dopoldne. Tako so si ogledale Radovljico z njjenim novim kopališčem, Kropo, Brezce. Vin/tgar, Bled, in napravile celo vrsto krajših izletov. Da se po teh težkih turah prileze obilno kosdo, se rasume. Vendar tudi s tem je poskrbljeno.
Dobra ga. Bohinjcev a, oskrbnica pen-
sloma >Jekxvca<, ve, kaj je za lačne že-lodčke in njena pridna hčerka gdč. Min-ka z vso ljubeanjiostjo postreže kolonist-ke z dobrim in tečnim kosilom. V zahvalo ji k okrniš tke prenašajo s svodih izletov ciklam in malin.
Po kosila pa počitek. Ko so nj^ih gda-vice in želodoki že malo odpočiti, odidejo na kopanje. V ta namen imajo v najemu travnik ob večjem potoku tako, da popoinoma nemoteno poskušajo vse niogo če umetnosti. Pa to ne morda za šalo.
Namreč kfljiub tem«, da so nekatere zelo majhne, znajo izredno dobro telovadit' tako, da izgledajo, kadar so posebno vnete, kot akrobati ali baletke, kakor hočete. Posebno Nada, Tončka in H i Ida so izredno apretine in kažejo drugim svode umetnosti, da so včasih prave predstave na tem i&riAGu. Ha ne da bi opazile, opravlja tudi solnce poleg svoje delo. Vse so lepo zagorele, kot cigandki. Le lepe očlke, hI k*ukarjo iz teh rjavih obrazkov, eo svetle, vse drugo je črno, kot pravijo kolo_ n is tke.
Ko je ura tri četrt na 7., se morajo vrniti domov, da ne zamude večerje. Ko je pa tudi to zadaje delo opravljeno, slede igre in petje, katerega je vedmo dovolj. Sad tudi kadar se vračajo z Izleta, vsa vas ve za njih porvratek.
Kmalu pa tudi to utihne. Vse trudne od skakanja In pregrete od solne a zaspe te male srč&ane punčke, kot bi bile v zibkah.
Smehljajoči speči obraaki pa pričajo o zadovoJdatvni in veselju, v katerem žinre. Včasih jim zapoje še gdč. Jelka kot zadnjo uspavanko lepo pesmico, končno pa tudi to zamre.
Obisk v Breznici
Kot oče otroka, ki je med kolonisti v Breznici na Gorenjskem, sem se napotil na praznik tja z družino, da se prepričam, ali je res, kar sem čital IZ t m. v »Slovenskem Narodu«. Takoj ko izstopiš iz vlaka te objameta mir in tišina, ki ti pomirita živce. Melodija kmečkega življenja ti obudi spomine na mladost, ko si tudi sam brezskrbno rajal in užival sladkosti otroških let.
Malo v skrbeh, kakor vsak oče, ki prepusti otroka tujim ljudem, sem vstopil v šolo. Takoj sem zaslišal radosten sme* malih kolonistov in že so me pozdravili dobrodušni obrazi g. Golarja ter gdč. Zir-kelbachove, Hameršakove in Novakove, tako da je bilo mahoma konec mojih skrbi, ki so se izpremenile v popolno zaupanje. Ti mladi voditelji so kot nalašč ustvarjeni za vzgojo in nego otrok. Vso svojo pozornost posvečajo le njim. Zato moram izraziti mestni občini ljubljanski, zlasti pa g. Sedeju, globoko hvaležnost, voditeljem kolonije pa vse priznanje.
J. S.
županova jama
Ljjbljana, 19. avgusta. Na Taboru pri Grosupljem je odkril župan v Ponovi vasi g. Jože Perme pred leti podzemsko jamo, ki ©pada med največje in najlepše prirodne zanimivosti naše zemlje, a vendar je še vse premalo znana. Pred nosom imamo to prekrasno čudo skrivnostnih naravnih sil, saj imaš od postaje Grosuplje do Županove jame po prijetni, senčni poti le pičlo poldrugo uro hoda, pa pretežna večina teh podzemskih krasot še ni videla. Na vse 9trani prirejamo izlete, a Zupanove jame se spomnijo le redki. Pa bi bil to eden najlepših in najzanimivejših izletov po naši zemlji.
Kdor ne pozna zgodovine te prelepih kapnikov polne jame, ne more razumeti, odkod je dobila ime. Dobila ga je po županu v Ponovi vasi g. Jožetu Permetj, ki je ni samo odkril, temveč tudi z občudovanja vredno požrtvovalnostjo in ljubeznijo do narave naravnost vzorno uredil. Na vsako malenkost ie mislil, skozi vso jamo hodiš po udobnih lesenih stopnicah, kjer so pa tla položna, je posuta pot s peskom, da si ne umažeš čevljev. Še eno vročo željo goji ponovovaški župan, da bi namreč napeljal v svojo jamo električno razsvetljavo. Za nov, udobnejši vhod je tudi že vse pripravil in bo prihodnje leto odprt. In s kolikim navdušenjem te spremlja mimo krasnih kapnikov in ti pripoved jje, kako je postopno odkrival eno krasoto za drugo. Komaj vstopiš v to čarobno svetišče matere zemlje, moraš priznati, da zasluži Zupanova jama mnoso več pozornosti ne samo med domačini, temveč tudi med tujci, ki se mu-de vsako leto pri nas na počitnicah. Da, tudi tujcem bi io lahko s ponosom pokazali.
Jutri teden bo na Taboru pri Grosupljem žegnanje. Zgodovinska cerkvica na Taborj in bližnja Zupanova jama ti bogato poplačata s tem kratkim, a lepim izletom združeni trud.
Dvakrat gorelo
Ljubljana, 19. avgusta. Včeraj popoldne in davi so bili poklicni gasilci dvakrat pozvani na pomoč. Popoldne okrog 17. se je začelo kaditi na ljubljanskem gradu, kjer se je zaradi suše vnelo grmovje in trava, ogenj se je pa razširil tudi že na gozd. Ker je bila nevarnost, da se utegne ogenj razširiti na bližnja poslopja Mestnega trga, so poklicali gasilce. Ogenj so skušali omejiti na ta način, da so kopali jarke ter ga duš ili z vejami, vendar to ni zadoščalo. Na pomoč je morala še motorna brizgama, ki so jo zapeljali na grajsko planoto. Ker pa je bilo v vodnjaku premalo vode, so se morali z motorko vrniti na Krekov trg, odkoder so napeljali cevi izpred Mestnega doma po gtuden-tovski ulici do grada in so ogenj kmalu zadušili.
Kako je požar nastal, ni znano, najbrž je pa kak nepreviden sprehajalec vrgel cigaretni ogorek med suho travo, ki se je takoj vnela.
Davi okrog pol 10. je reševalno postajo telefonično obvestil tovarnar sodavice g. More s šmartinske ceste, da tam gori voz slame. Gasilci so z motorko odhiteli na smartinsko cesto, vendar je bil medtem goreči voz že zapeljan na Masarvkovo cesto. Ogenj so sicer kmalu pogasili, vendar je škoda precejšnja. Slama, ki ni zgorela, je
vsa premočena. Na kak način je nastal na vozu, ki ga je peljal kmet v mesto, požar, ni znano. Nekateri so mnenja, da je najbrž preskočila iskra iz male cestne lokomotive, ki vozi po šmartinski cesti, seveda pa tudi ni izključeno, da je kdo iz zlob-nosti vrgel cigaretni ogorek v slamo. Vsekakor bi bilo na mestu, da lokomotivo na šmartinski cesti opremijo z rešetko, ker se je zaradi isker nekaterim ljudem vnela obleka.
Živilski trg
Ljubljana, 19. aviju^ra.
Živilski trg je bil danes zopet preobložen, vendar so se pa gospodinje tudi precej zalagale z živili, da ne bodo jutri meščani lačni. Najhujša gneča je bila na kmečkem trgu. Začela se je jesenska sezona, zato je že ogromno sadja. Danes je bilo tudi na vozove sadja na Pogačarje-vem trgu, kjer ga prodajajo na debelo. Vmes je bilo tudi precej grozdja iz Novega Sada, ki pa še ni dovolj sladko in je bilo doslej tudi predrago, da bi ga ljudje bolj kupovali. Zato jim je začelo gniti in si ga danes lahko dobil na kmečkem sadnem trgu po 4 Din kg. Odločala je cena ter so gospodinje zelo posegale po slabem grozdju, ki ni vredno niti toliko, čeprav je še zdaj redkost za naše kraje.
Na kmečkem sadnem trgu je zadnje čase tudi zelo mnogo rumenih sliv, ki jih prodajajo drobne po 3 Din kg. Letos je dobra letina za hruške, a posebno lepih ni na trgu. Opaža se tudi, da prodajajo nekoliko premalo zrele hruške. Tudi jabolk je že mnogo in jih prodajajo kot hruške po 3.50 do 5 Din kg. Rdečih malin je vsak dan toliko, da bi lahko vsi meščani zdaj producirali malinovec in bi jim ga ne bilo treba kupovati barvanoga. Kilogram lepih malin stane 4 Din, na debelo pa dobiš maline tu in tam tudi po 3 Din. Danes je prinesla mamica na trg z Gorenjskega jerbas lepih, sočnih rdečih jagod, ki so zdaj zelo redke. Ponujala jih je po 8 Din liter. Borovnice so se malo podražile, ker
je sezona za nje minila, prodajajo jih po 2 Din liter.
Na zelenjadnem trgu so bili zasedeni vsi prostori. Zdaj je višek sezone in se lahko založiš po zmernih cenah z vsem, kar zra se na naših vrtovih in poljih. Trnovčanke zalagajo trg najbolj s salato. Endivijo pro dajajo po 50 par glavo. Največje komade kumar dobiš po 2 Din. Stročji fižol se Je nekoliko pocenil in je dovolj  lepega po 2-50 Din kg. Graha je še vedno dovolj, ki ga prodajajo zluščenega po 1.25 Din meri co. V splošnem se pa cene več ne spreminjajo. Tudi na perutninskem trgu so cene stalne. Danes je bilo zopet dovolj jajc po 50 par komad. Pri mesarjih je bilo danes dopoldne precej živahno.    Edino pri me sarjih gospodinje ne barantajo, saj se mesarji ne omečijo in ne popuste, kar jim tu di ni treba.
NA LETALSKEM MITINGU
dobe g o« t je
V SAVINI KANTINI
za hangarjem najboljše pijače in vse prigrizke, zlasti pa odojke in jagnjeta DI ražnju, srbski sir, kajmak in druge srbske specijalitete. Igra vojaška godba od 15. do 22. ure
Jubilej kamniškega godbenega društva
Kamnik, 1°. avgusta.
Tiho in skoro neopaženo bo šel mimo nas jubilej me>stneL*a godbenega društ\.i Pred 50 leti so se združili pri nas možje in ustanovili godbeno društvo, ki je km.ilu pričelo živahno delovati in se je pod vod stvom spretnih kapclnikov dvignilo na do stojno višino. Kamniška godba je bila ze lo priljubljena v vsem okraju in je tudi po vojni uživala znaten sloves. Zaradi razprtij in nesoglasja pa se je godba pred tremi leti razšla in Kamničani so morali za prireditve in celo promenadne koncerte najemati tuje godbe. Potreba po obnovitvi godbe se je oglašala vedno bolj, dokler se niso zbrali vsi navdušeni godbeniki in postavili temelj novemu godbenemu društvu. Na občnem zboru so izvolili delaven odbor, kateremu je stopil na čelo naš vsestransko agilni župan g. Krarnar. Godci so se pod vodstvom priljubljenega kapelnika g. Ivana Ulmana krepko oprijeli dela. Kapelnik g. Ulman je izvežbal močan kader mladih moči in že lani je pokazala obnovljena godba velik uspeh svojega dela na monstre koncertu, katerega je prt-redila skupno z vrhniško godbo.
Ob 50 - letnici ustanovitve kamniške mestne godbe bo jutri v mestnem parku zanimiva prireditev z veselico. Cflani in prijatelji godbenega društva so nam pripravili več presenečenj, med katerimi bo brez dvoma s posebnim navdušenjem sprejeta otvoritev strelišča z velikim nagradnim streljanjem. Določenih je 8 lepih nagrad.
Iz Ptuja
— Pripravljalni odbor za proslavo sop-temberskjh dogodkov v Ptuju naproša vse zunanje posetnike prtaijskih svečanosti, da javijo najkasneje do 1. septembra prtujisike-mu mestnemu načelstvu, koliko prenočišč .Min. buo :>> Hrte lote rezervirati za 8., 9. in 10. septembra. _ Odibor.
Iz Trebnjega
— Brezposelnost pri nas. Po statističnih podatkih, ki jih je sestavila občina na predlog ministrstva socijalne 'politike in narodnega zdravja za pomožno akcijo za prihodnjo pomlad, imamo v občini 56 popolnoma
onemoglih in za delo nesposobnih. Brezposelnih je 26 s 86 člani družine. Ti brezposelni  so   kvalificirani   in   je  med njimi
mnogo strokovnih delavcev. Nekvalificiranih brezposelnih je pa 88 S 30 Mani družine- Večina teh" je sedaj delala na cesti Ponikve — Dečja vas, pa ker so pošli viri zaslužka, je bilo delo odpovedano. Revnih kmetovalcev imamo v občini 79 z 250 družinskimi člani- Ti so čez zimo brez vsakega zaslužka. Tem je pomoč najnujnejša. Delno preskrbljenih revnih kmetovalcev pa je 69 z 244 člani družine. Predsedništvo občine je zato nujno predlagalo, da se Km prej prične uraditi nova cesta Trebnje — Grmada — Dobrniče. Ta cestna dela so proračunana na Din 1,880.000. Z izdatno podporo iz naslova pomožne akcije za prihodnjo pomlad bi občina z gradbenimi deli takoj pričela, pa bi imeli zaslužek vsi, ob*1 dolini pa bi bili zvezani med sebol po dobri cesti, ki jo tako pogrešamo.
— Objava. Ob banovinskih, dovoznih in subvencioniranih cestah je več zemljišč ograjenih z bodečo žico ali pa je po vrhu lesene ograje napeta bodeča žica- Take ograje so za potnike, posebno za otroke, zelo nevarne. Zato je ereski cestni odbor opozoril 9 posebno objavo vse lastnike zemljišč, ki imajo svoja zemljišča ograjena z bodečo žico, na nedopustnost takih ograj. Te ograje morajo prizadeti brezpogojno takoj odstraniti.
Prizor iz današnjega
filma >Nepozabno dekle« z Dolly Haas in Willyjem Forstom v glavnih vlogah
Dnevne vesti
— Občinske volitve v dravski banovini fc niso razpisane. Včeraj smo poročali, da bodo 24. septembra v dravski, dunavski in drinski banovini občinske volitve. Ta vest, ki smo jo posneli po beograjskih listih, pa ni točna. Beograjski listi so očivid-no zamenjali savsko banovino z dravsko. Rok volitev v dravski banovini še ni določen.
— Iz finančne službe: Premeščeni so: višji davčni kontrolor VI. pol. skupine Šuc Štefan, od davčne uprave v Konjicah k davčni upravi v Celju po službeni potrebi; davčni kontrolor VII. pol. skupine Co* tič Alojzij od davčne uprave v Krškem k davčni upravi v Maribor: davčni kontrolor VTI. pol. skupine Obersnu Marjan od davčne uprave v Litiji k davčni upravi v Maribor, oba na prošnjo: davkarji VTII. pol. skupine: Žumer Maks, od davč. uprave v Celju k davč. upravi v Konjicah: Kump Rudolf, od davč. uprave v Dol. Lendavi k davč. upravi v Višnji gori: Jerman Alojzij, od davč. uprave v Gor. Radgoni k davč. upravi v Ptuju: Lotrič Rudolf, od davč. uprave v Murski Soboti k davčni upravi v Šmarju p. Jelšah: pom. davk. IX. pol. skupine: Voljč Štefan, od davč. upr. Ljubi j. okol. k davč. upravi Krško: Fabič Stanko, od davč. upr. Vrhnika k davč upravi Murska Sobota: Beznik Vinko, od davč. upr. Radovljica k davč. upravi Gornjigrad; davč. pripravnika: Koz jek Anton, od davč. upr. Kočevje k davč. upravi Preval je; Bre-gar Stanko, od davč. upr. Šmarje pri Jelšah k davč. upravi Vrhnika.
— Kmetski praznik na Bledu. Takoj po prvem kmetekem prazniku na Murskem nolju dne 3. septembra 1. 1. se vrši na Mali Šmaren dne 8- septembra gorenjski kmečki praznik na Bled1 j. Ce naj združi oni prvi kmečki narod Pomuria in Podravja v veličastno manifestacijo kmečke in narodne misli, bo kmečki praznik na Bledu letos že enajstič zbral kmetski naroči Po s avla, da preste jejo svoje vrste, da cnjejo srvo-ie voditelje in poslance in da se porazgovo-re o težkivah. ki jih tarejo, in o ukrepih, ki naj jim pomagajo. Letos obeta postati ta praznik Še mogočnejši zbor naprednega Ihidstva z Gorenjske, Dolenjske in notranjskega dela naše banovine, ker ne bo kmečkega praznika na Krškem polju. 2e sedaj se pripravljajo možje, žene, Inntje in dekleta, da pohite po železnici, za katero je dovoljena polovična vožnja, v večjih skupinah ali z avtobusi pa tudi z vozmi in kolesi ter peš. Če le mogoče v narodnih nošah, na Bled. da v strnjenih množicah proslavijo svoj ornznik in srkajo novih pobud za narodno in kmečko stvar. Program praznika, ki je v glavnih obrisih že izdelan, objavimo prihodnjič.
_ Otvoritev postajališča    »Duplica« na
progi Ljubljana — Kamnik- V ponedeljek dne 21. t. m. se otvori na progi Ljubljana gl. kol. — Kamnik mesto med stanicama Homec pri Kamniku in Kamnik novo postajališče >Duplica«. Kot prva vlaka ustavita v postajališči vlaka št in 8423. Potni-
ki se od pravila jo v vlaku. Prtljago prevzema v prevoz vlakovodja proti doplačilu. Prtljago za posta tališče >Duplica< mora potnik prevzeti pri službenem voza. sicer se prt 1 j-1 ga vozi do sosedne stanice. V smeri proti Ljubljani odhajajo vlaki iz ^Duplice« ob 6. uri 22 minut, 7. uri 33 minut (do 17. 9ept- samo ob delavnikih in od 18. sept. dalje dnevno), ob 10. uri 14 minut, 12. uri 46 minut. 14. uri 57 minut, 17. uri 33 minut, 19. uri 52 minut (od 18. sept. 1S33 dalje ob nedeljah in praznikih) in ob 21. uri 8 minut (do 17. sept ob nedeljah in praznikih). V smeri proti Kamniku odhajajo vlaki tz >Duplice< ob 6. uri 30 minut (do 17. sept. ob nedeljah in praznikih) ob 6. uri 51 minut (do 17. sept. samo ob delavnikih in od 18. sept. dalje dnevno), ob 9. ari 33 minut, 12. uri 16 minut, 14. uri 23 minut, 16. uri 82 m ran t in ob 19. nri  15 m i mit,
— Razpust društev. Razpuščena so naslednja društva, ki že več let ne delujejo ter nimajo ne članov, ne imovine: Evage-iischer Kirchbauverein v Ptuju, Cerkveno stavbno društvo pri Sv. B«arbari v Slov. goricah. Podružnica zveze rudarjev Jugoslavije s 9edežem v Krmelju, Društvo obrtnikov za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah. Podružnica krščanske šole v Dobre-poljah, Podružnica krščanske šole v Slov. Bistrici, Prostovoljno gasilno društvo v Za-bukovju. Strokovna skupina viničarjev v Sv. Petru pri Mariboru, Bralno društvo v Z-ireh, Narodna čitalnica ▼ Kostanjevici, Podružnica čevljarskega društva za Slovenijo pri Sv. Petru pri Mariboru, Dramatsko društvo v Gornji Radgoni, Podružnica čevljarskega društva za Slovenijo v Kostanje- | vici. Podružnica Splošne delavske izobraze-valne zveze »Svoboda« za Slovenijo v Mi- i slinjah in Klub kolesarjev in motociklistov \ »Bistrica« v Slovenski Bistrici: na temelju § 11. zakona odrušrvih, shodih in posvetih so pa razpuščena naslednja društva, ker je njih razpust postal pravomočen: Centrala Krekovih družin s sedežem v Ljubljani, Prostovoljno gasilno društvo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah in Prosvetna zveza v Ljubljani.
— Opooortto planincem. SPD opozarja
planince, da so dosedanje težkoče in ovire na turah po Kamin i sikih planinah odstranjene in da je odslej kretanje planincev svobodno.
— Obrestna mera za vloge na hranilnih knjižicah. V smislu sklepa Društva ba nčnih zavodov za dravsko banovino in Zveze jugoslovenskih hranilnic obrestujejo podpisani denarni zavodi od 1. julija 1933 naprej vloge na hranilnih knjižicah, ki niso vezane a odpovedni rok, maksimalno na 4 odstotke in če so vezane po preteku odpovednega roka maksimalno po 5 odstotkov: ćeška industri jalna banka. Hipotekama banka jugoslovenskih hranilnic. Hranilnica dravske banovine, Hranilnica kmečkih občin, Jadransko podunavska banka, Jugoslovenska banka, Ljubljanska kreditna banka. Mestna hranilnica. Obrtna banka. Prometna banka, Prastedione, Splošno ju-goslovensko bančno društvo in Zadružna gospodarska banka, vse odnosno njihove podružnice v Ljubljani, ter Jadransko podunavska banka, podružnica Kranj, Ljubljanska kreditna banka podružnice Kranj, Črnomelj in Rakek, Zadružna gospodarska banka, podružnice Bled, Kočevje in Kranj.
— Zdravniški kongres. Letošnji zdravniški kongres bo 9. in 10- septembra v Crikvenici. Udeleženci bodo Imeli na železnicah in parnikih vozne otajša«ve. Po kongresu, ki se ga udeleži nad 200 zdravnikov, prirede udeleženci dva izleta, in sicer okrog Krka in na Plitvička jezera.
— Hrvatski planinci na Mrzlici. Hrvatsko planinsko društvo »-Prijatelj prirode« podružnica Zagreb priredi jutri izlet na Mrzlico. Izletniki se odpeljejo zjutraj do Hrastnika.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 67 z dne 19. t. m. objavlja pravilnik o opravljanju državnega izpita za pooblaščene in-ženjerje gradbene, strojne, elektrostrojne in ladijske stroke ter arhitekte, pravilnik o gradbenih predpisih za sela, ki »o v neposredni bližini mest in trgov, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. in razne objave iz »Službenih NTovin«.
— Nalezljive bolezi v dravski banovini.
Od 22. do 31. julija je bilo v dravski banovini 84 primerov tifuznih bolezni (smrtni 3). 60 škrlatinke, 84 davice (smrten 1), 34 šena, 5 griže, 3 dušljivega kašlja, 3 krčevite odrevenelosti, 2 otročnične vročice, 2 nalezljivega vnetja možganov ter po 1 vra-ničnega prisada, otrpnenja tilnika in vnet-ia pri ušesne slinavke.
— Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 124 dvorcih, svinjska rdečica na 62, perutninska kolera na 3, kuga čebelne zalege na 5, steklina na 2 in vranični prisad na 1.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: posestnikov sin v Rovtah France Gabrovšek. pos. sin iz Ma-linskega vrha Matevž Peternel. Martin Dolenc z Brezij, posestnik v Zavinah Janez Drnovšek, GašpeT Gladek iz Osredka, Anton Mravlje iz Lesc. kaj/ar v Stari Fužini Janez Zmitek, Franc Lotrič iz Dražgoš in sodar v Gornjem Logatcu Anton Zigon. Vsi so odšli v začetku vojne na bojišče in se niso vrnili.
— Plemenit čin I>unajčana. Davi sta se odpeljala iz Podboršta, občina Mlake, Fr. Pavlic, zaposlen pri posestniku Rudolfu Peterlinu in 131etni dninar Josip Hacin na zapravljivčku proti Trzinu. Ko sta hotela čez železniško progo, je Pavlic v zadnjem hipu opazil, da se bliža kamniški vlak. Napel je vse sile in posrečilo se mu je
ustaviti konja tik pred progo, kljub temu se }e pa konj splazil in zdrvel po cesti. Voziček je treščil ob konfin in sta oba potnika zletela z njega. Dočim je Hacin za-dobil lažje poškodbe, si je Pavlic razbil vso glavo in je nezavesten obležal. Nesrečo je opazil neki dunajski avtomobilist-izlet-nik, ki Je takoj ustavil avto, naložil ranjenca in ju prepeljal v ljubljansko bolnico.
— Tretja gospodinjska razstava bo prikazala samo zbrano preizkušene praktične pripomočke. Gospodinje, ne zamudile igpd-ne prilike, posetite jo! K paviljon je vsako jesen v znamenju slovenske gospodinje, ki sledi toliko časa in kritično motri vse nove pripomočke, ki jih iznajdljiva tehnika poklanja gospodinjstvu. Gospodinje iz elektrificiranih krajev se bodo lahko poučile o uporabi elektrike v gospodinjstvu, kakor pri pranju, likanju, snaženju in kuhi. Električni aparati so vsestransko napredovali in predstavljajo čudo tehnike, ki utegnejo preobraziti ves današnji način gospodinjstva. Gospodinje, pridite in oglejte si razstavo »Red in snaga k zdravju pomagač na veleaejinu. ki se vrši od 2. do 11. septembra.
— Preselitveno naznanilo. Cenj. občestvo obveščamo, da se je manufakturna trgovina Marija Ramovš, Ljubljana, preselila iz Tavčarjeve ulice št. 2-1 sedaj na Sv. Petra cesto 26 v prostore prejšnje tvrdke Marije Rogelj. 429 n
— Koroške novice. 7. avgusta je v Dravi utonil lOletni Milko Grbblacher, po domače Martinov s Trebnjega, V vodi ga je prijel krč. Druga žrtev Drave je pa postal 721etni Tomaž Folta iz Pulpač. Trupel Se niso našli. — Na Gori je umrl ugledni gospodar, posojilničar in cerkveni ključar Matija Slosar po domače Boštelčev, star 57 let. Na Trebinji je pa umrla posestni-ca Grucinijeva. — > Koroški Slovenec« poroča, da so Nemci prekrstili Zablatniško jezero v >Turnersee«. Staro slovensko ime ima jezero, ker je nekoč segalo do Zablat-nika v Dvoru, de pred 10 leti so Nemci pisali »Zablatnigsee«:, zadnje čase pa >Sa-blatniggsee«. Knez Rosenberg je prodal jezero nemški telovadni zvezi za 15.000 Šilingov, zdaj so ga pa prekrstili.
— Jubilejna 250. tekma koscev pol pokr. nar. poslanca g. Albina Romana bo 20. t. m. na Svetinju pri Medvodah. S tekmo bo združeno velilko kinet*ko zborovanje. Brez vstopnine.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb. Včeraj je deževalo samo v Zagreba, drugod je bilo pa večinoma lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 38, v Skopiiu 32, v Ljubljani 29.6, v Zagrebu 29. v Beogradu 28, v Saraievu 27. v Mariboru 26 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765 8, temperatura je znašala 16.3.
— Mrtva sedela na trgu. Včeraj zjutraj re prišla v Zagrebu na trg po meso za obed neka žena. Na trg\i ji je pa postalo slabo in prinesli so ji stol, "da ie sedla. Potem se jo hoteli odpellati v bolnico; ko so pa stopili k nji, da bi jo dvignili, so opazili, da je mrtva. Ker ni imela pri sebi nobenih dokumentov, še ne vedo. kdo je.
Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, draži ji vos t živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« grenele«. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz LJubljane
—lj Gradnja tramvajske krožne proge napreduje brez zastanka. Tirnice so položili in zvarili za en tir od Sarabona na JegliČevi cesti do glavnega kolodvora. Zdaj so že prispele vse tirnice. Kopači delajo na Masarvkovi cesti, zasipavajo pa tudi že položene tirnice na Jegličevi cesti. Varilci delajo na Masarvkovi cesti. Varjenja tirnic je zdaj nekoliko otežkočeno zarad vročine, ker se železo precej razteza zaradi toplotnih razlik, vendar pa tudi varjenje dobro napreduje. Temelje utrjujejo z valjarjem, ki je skoraj 2 toni težak. \"a-či ga konj. Ko valjarja ne potrebujejo, ga olajšajo, izpuste namTeč iz njega vodu Vsebuje skoraj 1000 1 ter balast torej tehta celo tono.
—lj Za obnavljanje pročelij je še vedno sezona, vendar stoje zidarski odri 'e ob malokateri hiši, ki bi bila potrebna popravila. Te dni obnavljajo fasado dvonad stropne Urlepove hiše v Komenskega u!:ci štev. 16.
_lj Učiteljski koncert TTčitelrjBki pevski zbor v Ljubljani priredi kot že j-avđc*e_ no danes ob 20.30 v veliki drvorani na Taboru koneert z izbranina programom, ki ga vodi prof. Srečfko Kumar. Koncerta se udeleži kot zastopnik Nj. Vel. kralja general Antonio Pokič ter zastopniki vseh ostalih oblasti. Vaibimo ljubljansko me-Seanstvo, da se koncerta v potoem številu udeleži. Vstopnina: sedeži po 10, stojišča Pa po 5 Din. Po vokainem koncertu v d/vo-ranj priredi godlba Sokola I na Čast udeležencem učiteljskega konigresa koncert na letnem telovadlsču. Vsfcopnlna k tej po-lreditrvl je 3 Din.
—lj Sokolska župa Ljubljana. Pozivamo Manetvo ljublianskih in okoliških društev, da se v čim večjem Številu udeleži pogreba blagopokojnega brata Frana Mulama, ki je bil član sokolske organizacije nad 60 let in v njei dolgo vrsto let zelo aktivno sodeloval. Zbirališče v kroju je danes 19. t. m. ob 16.30 pred Narodnim domom. Pogreb dragega nam pokojnika se bo vršil ob 17. iz hiše Žalosti. Reslieva cesta 7. — Župna aprava.
—lj Sokol Ljubljana II poziva svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži danes popoldne pogreba blagopokojneea ustanovitelja Jažnega Sokola brata Josipa Mulačka v slavnostnih krojih. Zbor članstva ob pol 17- na vrtu Narodnega doma, odkoder bo skupen odhod pred hišo žalosti na Resljevi  cesti. Uprava. Zdravo!
—lj Sokol Ljubljana IV poziva vse brate, ki imajo slavnostni kroj, da se udeleže pogreba br. Josipa Mulačka. Zbirališče ob 16.30 na vrtu Narodnega doma. Uprava. — Zdravo! ^
—lj Nova opereta >Nepozabno dekle< na programu Elitnega kina Matice. Za sol-zami pride smeh — ta pregovor velja tudi glede sporeda v našem vodilnem ki
Vitez iz Pod nar t a
(Ob obletnici smrti Josipa. Pogačnika).
Na prijaznih Ovšišah, tam pod mogočno Jelovco, že leto dni nevzdramno spi, pokojno spava gorenjski vitez, naš plemeniti gospod Pogačnik — v pravem pomenu besede. Po 661etnem delovnem Življenju je 18. avgusta 1932 na svojem lepem domu v Podnartu za ti srdi svoje izmučene oči in 20. avgusta so ga spremili njegovi občani, župljani. okoličani ter mnogoštevilni prijatelji in znanci od blizu in daleč — med drugimi mnogi odličnjaki — na prijazno ovšiško pokopališče.
Ob obletnici mnogo prezgodnje smrti viteza iz Podnarta naj iz čuta hvaležnosti poudarimo nekaj njegovih zares viteških lastnosti in kreposti.
Vitez Pogačnik je bil pravi sin slovenskega naroda — ponosni Gorenjec. 2e kot akademik je moral vsled prezgodnje 3mrti svojih staršev prevzeti obsežno posestvo in gospodarstvo na domu.
Inteligenten, nadarjen fant, krasne zanosne gorenjske postave, jasnih, bistrih, a ljudomilih oči, je mladi moj kmalu obrnil nase pozornost slovenske javnosti. Postal je deželni in državni poslanec v bivši Avstriji ter je v dunajskem parlamentu zavzemal jako ugledna in vidna mesta. Bil je dolgo dobo let podpredsednik avstrijske poslanske zbornice, načelnik brambnega odseka in eno zasedanje tnđd oten skupne dele-
gacije v Budimpešti. Poleg teh odgovornih funkcij je bil seveda tudi član raznih parlamentarnih odsekov, tako železniškega Itd.
Kot pariamentarec-poslanec-politlk, je bil nadvse taktnega, finega in koncdlijant-nega vedenja in nastopa, naravnost viteški kavalir in kot tak je imel vedno dostop v najvišje kroge in družbe tako na dvoru kot zunaj dvora. Cesarski dvor ga je upošteval in monarh ga je za njegove zasluge v državnem zboru povttezil. Toda pokojni Pogačnik se zaradi visokega plemenitega odlikovanja ni prevzel. Ostal je isti Gorenjec, le še bolj ponosen, viteški, a v svoji blagi duši in plemenitem srcu je bil ljudomil, domač in vsakemu človeku, delavcu kakor kmetu, beraču ali bogatinu je radevolje prožil svojo viteško roko v pozdrav in svojo prijazno, ljubeznivo besedo v razgovor. Zares — bil je pravi ljudski vite*.
še nekaj! Blagopokojni vitez Pogačnik je bil cel oficir-častnik — vsikdar in povsod! Udeležil se je svetovne vojne in — bodi tudi to povedano brez oklevanja — naravnost; nekateri so mu zamerili, da je proti koncu svetovne vojne zbiral prostovoljne strelce. Toda stvar ima v resnici čisto drug Janov obraz (Jan = rimski bog začetka in konca vojne)!
Pokojni vitez polkovnik Pogačnik je s svojim zbiranjem prostovoljnih strelcev marsikateremu slovenskemu motu in fantu rešil življenje ter ga obvaroval strelske-
ga jarka in krogle na fronti! Bil je moder in preudaren mož in računar za svoj narod!
Konec svetovne vojne. Doma v Sloveniji se izvrši tiha, nekrvava revolucija. Kranjska — nemška deželna vlada — predsednik grof Attems — se umakne brez protesta in boja iz vladne palače, tržaški cesarski namestnik baron Friees-Skene je na begu iz Trsta na Dunaj v Ljubljani legitimiran in po kratkem pridržku neovirano nadaljuje svojo pot v Avstrijo. Prva slovenska suverena narodna vlada se v slogi grupira in sestavi iz zastopnikov-poverjenikov vseh bivših glavnih političnih strank na čelu s predsednikom gospodom vitezom Pogačnikom! To dejstvo — dejanje, da je bil vitez Josip Pogačnik prvi predsednik prve slovenske narodne vlade v Ljubljani — pove o lepem, čistem, kristalnem, neomade-ževanem značaju, o splošni priljubljenosti in občem ugledu in veljavi blagopokojnega gospoda viteza več, mnogo več, kot bi govorile debele knjige, napisane o tem zgodovinskem dejstvu za slovensko in jugoslavensko zgodovino. Bivši poslanec, vitez, mož, izkušen, takten, umirjenega značaja, velikega ugleda m poln humane benevo-lence in grandljozne elegance je zares pri-s to jal na suvereno mesto prvega slovenskega deželnega — pokrajinskega predsednika.
Njegovo delo je bilo s tem splošno priznano in kronano! Sam je (leta 1928 ob 10. obletnici Jugoslavije) o tem napisal jako
n-u. Za globoko pretresljivim filmom >Lijubinikanje« je prišla danes na spored nova opereta ..Nepozabno dekle« z ljubko Dolly Haas in popularnim Willy Forstom
v glavnih vlogah.   Oba igralca   sta nam v dobrem  spominu  iz  nepregledne vrste lepih filmov, od katerih naj omenimo naj večje    kot n.  pr.    jJ^joibavmi regiment >Tango ljubezni«, >Pesmi je konec< i. t. d. Za smeh in zabavo skrbi v filmu pole? It Imenovanih umetnikov cela vrsta znamenitih komikov,    kot Paul Hdrbiger. Julij Falkenstein,   Oskar   S ima in   Ida Wust Smeha in zabave bo tedarj dovolj. Pa tuđ] štirje novi, nad vse melodljozni štalenji, kompozicije skladateljev Roberta Oilberta in Ralpha Erwina bodo oslajali srca veeh muzi kal ičn ih prijateljev lepih filtmov. Režijo orperete vodi znameniti igralec Frttz Kortner taiko. da si je veaJcdo glede kva. lltete filma na jasnem. >Nepozabno dekle je tako zabavna opereta, da nam bo ostala v neizbrisnem spominu.
—lj Ljubljanska strelska druiina obve-soa članstvo, da jutri, v nedeljo dne 20. t. m. strelske vaje odpadejo, ker je »treliSce zasedeno po vojaštvu- Prihodnja strelska vaja bo v nedeljo dne 27. t. m. Odbor.
_lj Seja akcijskega odobra  «a proslavo
ceptemberskih dogodkov bo v ponedeljek dne 21- t. m. ob 6. uri zvečer v magi-stratni zbornici. Vabljeni vsi odseki, prosimo,  da se  točno  in   zanesljivo .ldelero.
—lj Uprava Narodnega irledališča v Ljubljani obvešča tem potoni vsa društva, ki se obračajo na njo zaradi izpošojila ide-daliske aarderobe, da je od 1. avtrusla dalje ostavila vsako izposojilo in da ne bo reiševala nobenih tozadevnih prošenj. Upnr vn prosi društva, da vzamejo to na znanje.
_lj Katja Dolakova otvarja z odobrenjem ministrstva presvete Solo za ritmično eimnasliko in umetniški rdes v novi. vsem hieriienskim predpisom odgovarjajoči veliki in svetli dvorani v Dukifevem bloku. — Udobna garderoba, tople in mrzle prhe. Tečaji le za dame in otroke. Ritmična ulni-nastika, umetniški ples. crledališki. ljudski, stilni in nacionalni ples. baletni ezerefee Vpis dnevno od 10. do 18. ure. 133-n
_lj Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani
vabi vfie mladenke in mladeniče, ki imajo veselje do petja, da se do 1. septembra 1933 vpiSejo kot člani v društveni pisarni. Rožna ulica 15 (pri Logarju, dvorišče. *alon). — Ker se prične s 5. septembrom s študl-ra-nfem koncertov za društveno BOIetnfeo, se na poznejše prijave ne bo moglo ozirati Vpisovanje se vrSi za moške vsak ponedeljek, sredo in petek od 7. do pol 9. zvečer: za ženske v*»ak torek, četrtek in soboto cd 7- do pol 9. zvečer. 434-n —lj Umrli so v Ljubljani od 12. do 17. t- m. Kramar Marija, roj. Hribar, 70 let, po-sestnica, Stari trg 11. Nabenro! Ivana, roj-Klančar, 72 let, vdova železničarja. Knezovn ulica S. Vilhar Uršula. 7« let, zaeebnica, Vi-dovdanska c. 9. Mulaček Franjo. $3 let, poslovodja pri I. C- Maver. Reeljevn c. 7-1. — V ljubljanski bolnici so umrli: Globevnik Anton, 63 let, posestnik, Brsljin 11 — Prečna. Hacin Ferdinand, 36 let. dimnik, pomočnik. Zapuže 36. nad Ljubljano. "Roštanj Franja, roj. Mas, poljska dninariea. Savn pri Litiji. Lichtenecker Zdravko. 6 mesecev, sin sluge, Moste, KoroSčeva ul. 18. Ra-bič Frančiška. 23 let, hči delavca. Koroška Bela 1. Gole Greti, 18 let. Dolenji Logatec 47. Ljubic Alojzij, 71 let, mestni uslužbenec. Poljanska cesla 15. Strnad Antonija, roj. Saje, 52 let, žena upok. sprevodnika Alojzija. Medvedova cesta 38. Germadnik Marija. 4 leta. hči mestnega delavca. Rimska c-13. Pirnat Jernej, 48 let. garderober mest pogrebnega zavoda. Bežigrad 14. Sodja Iv.. 52 let, posestnik, Bohinjska Bistrica 5. Banda Marko, 51 let. trgovski pomočnik. Soteska 10.
_lj Mestna ljudska kopel v Kolodvorski
ulici bo zaradi snazenfa zaprta dne 22., 28. in 24. t. m.
—lj Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska 8.
Iz Kranja
_ Dražba gramoza    se    bo vršila pri
sreskem cestnem odboru v Kranju in sicer v ponedeljek dne 21- avgusta 1935 ob 9. uri dopoldan. Oddala se b-o naprava ln vožnja gramoza:  1.) za banovinsko cesto
1. reda št. 43 Križe - Trstenik . Preddvor od km 6600 do km 16.513 v treh odsekih,
2. ) za banovinsko cesto št. 44 Kokrlca -Preddvor od km 3500 do fcm 604-5, 3.) za banovinsko cesto TT. reda št. 45 Kranj-Kokrlca - Gorice od km 0000 do tom 2000 in 4.) za subvencioniramo cesto Tenetiše-Trstenik. Ob prlčetku dražbe je vložiti potrdilo o plačanih davkih.
— Razstava jadralnega letala. Danes in jutr. sta zadnja deva javnie razstave jadraLnega letala, ki meri z razpetino kri: 10 m. Zgradil ga je 20 letni Franc Pretnar iz čirčič pri Kranju Razstava se vrši ves dan v gimnazijski telovadnici. Za časa razstave kroži v dvorani malo motorno letalo.
— Premeten tat. Prel par dnevi se je oglasil pri gostilničarju ln mesarju g. Lovni MarinSku v Naklem Franc Volge-mut iz Sipodnjega Bitnja. Naročil je 30 kg slanine pod pretvezo, da jo bo peljal mesaru Alojziju Hafnerju v Zgornje Bitnje.
zmerno, objektivno sodbo, oziroma mnenje. (Slovenci 1918—1928!).
Po spremembi narodne vlade je postal prvi poslanik in pooblaščeni minister na Dunaju, kjer je imel jako težko delo, urejevati vojno dedšoino med republiko Avstrijo in kraljevino Jugoslavijo. **o enem letu napornega dela na Dunaju se je umaknil za vedno v svoje rodno zavetišče vitez iz Podnarta, prvi slovenski pokrajinski namestnik in bivši delegat in poslanik — minister na Dunaju! Zamaknjen sam va.se je šel v svoj ljubljeni Podnart.
In potem od leta 1920—1932? Vitez iz Podnarta zapu&Ča politično areno. Posveti se zopet kot v mladosti svojemu in narodnemu gospodarstvu, samo v večjem stilu! Viteza iz Podnarta ste redno vsak teden videli v Ljubljani, kako se je elegantno kretal po ljubljanskih ulicah in se živahno razgovarjal z gospodarstveniki prvega reda. Bil je predsednik, podpredsednik in odbornik raznovrstnih industrijskih korpern-clj .podjetij in združb, katere naštevati bi bilo odveč! Deloval je plodonosno v nlih do svoje mnogo prerane smrti.
Brno naj bo Se poudarjeno o vitezu iz Podnarta. Bi! je pravi Slovenec in pravi Jugosloven! Danes bi nam bil bolj potreben kot kdaj prej, ko iščemo sloge, strpljivosti in izhoda v boljšo bodočnost Jugoslavije. In pokojni vitez le bil predvsem človek — slogaš in narodni gospodar. Zato: Slava vitezu iz Podnarta! Z. R.
Dalce je prosil g. Marin&ka, naj mu posodi ročni voziček, da bo odpeljal sJanioo do mlekarne. Volge mu t jo je pobriaal s slanino in vozičkom neznano kam. Kas
neje so dognali, da Hafner ni nikogar poslal v Naklo po slanino. Vvlgemutu, ki je znan prebrisan tat, so orožniki za petami
— Češka slavnost. Ceflka beseda v Kra nju priredi jutri ob 15. na vrtu župana g. Antona Križnarja v StraiiSCu »vojo EI1. uarodoiv vesehco (čeJk* pout). Svira godba na pihala; ples, atrakeijo, eirkus, are-čolov, pomlajevanje laa, krompirjevo gile ■lališče, tek v vrečah.
Šole se odpirajo
— Na drž. reajni    gimnaziji v KraojL, 'bodo popravni izpit* B&, SJ., 30. in 31. avgusta,    Podrobcii    raz-pored    je nabit na oglasni deski. Pj-ijave morajo biti vtfože ne 24. avgusta, pozneje vložene prijave se •ne bodo vpostevaJe. Vpisovanje za šolske 'leto 1933-34 bo v temle redu:  1. septem ura od 7.30 dalje za učt*nce I. razreda, 2 septembra od 7.30 dalje za učence II. raz reda, 4. eoptemora od 7.30 za učence Lil in TV. razreda, 5. septembra od 7.30 dalje za učence V. do V-III. razreda. Vpisovanje se bo vršilo v pritličju. Pn  vrpiau mora VMfc  učenec predložiti  zadnje šolsko izpričevalo, pravilno izpolnjeno prijavo ter potrdilo o višini letnih davkov za odmera šolnine, novinci pa tudi krstni list. Pri. .ava mora biti kolkovana s 50 dinar* kolkom, (tlskov-teie za prijave se dobe na soli Ln v trgovinah). Ak    imajo roditelji več otrok v šolah,   plac-ajo   za otroka v najivišji šoli celo šolnino, za ostale p« polovico šolnine. V primeru, da se otrok, ki bo plačal celo šolnino, ne bo vpisal na tukajšnja šoli, morajo ostali, ki bodo plačali polovico šolnine,  poleg  overovljenega za 10 Din koLkovanega propisa potrdila o višini letnih daivikov predložiti tudi od roditeljev pod.pisano lztfavo o tem, kde se bo vpisal otrok,   ki bo plačal   celo šolnin. Plačilo cele šolnine    bo treba dokazati najkasneje do 1. novernjbra t. 1. (Obrazec za izjavo se dobi prt šolskem slugi). Vteak učenec mora pri vrplsu pJačati budi 20 Dii v fond za zdravstveno    zaščito učeneov.
_ Na I. drž. realni gimnaziji v LJubljani v Vegovi ulici se prlčiio popra vri izpiti dne 24. avgusta popoldne. NUJI teč-, izpit se bo vrSil 29. avgusta doipoldnc. višji teč. izpit pa pisanemi 28. avrgmsta, ustni 30. avgusta dopoldne. Razporedi so naibiti na šolskih deskah v Vegovi in Beethovnovi ulici. _ Vpisovanje učencev v U. do VT2I. razr. bo 1. septemibra dopol dne, v L razred pa 2., 4. in o. septembra po rasporedu, ki bo objavljen, na šoiski deski. Učenci s fcujflh zavodov se bodo sprejemali 3. sepitornibra dopoldne v ravnateljevi pisarni. — Ravnateljstvo.
— Na državni trgovski akadomljl v LJubljani bodo popravni ispiti od 28. do 30. avigiusta, dopoJmilni izjpitu absolventov drvorazredne trg. šele za sprejem v LK. razred trg. a&adomije 28. in 29. avgusta po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Difraiki(inje), ki želijo vstopiti v 1. razred akademije, M morajo prijaviti v ravnateljevi viearni v spremstvu staršev najpozneje do 30. aivgusta do 12. ure. Predložiti morajo izpotojeno, z Din 5 koliko vano ipi*Sa*vo, izpričevala o prejšmjem šolanju in vrstni list. Vpis dijakov v višce razrede in dijakov sprejetih v 1. razred se vtršl 1. ln 2. septembra. Podrobnosti so razrvldcie iz razglasa na uradni deski.
— Drž.   dvorazredna  trgovska  šola v LJubljani. Vpisovanje za fto1.. 1. 1933/34 bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. uto. Prvotno je bilo objavljeno, da bo vpisovanje 4. septembra in ne 3., minostrstvo pa je odredilo, da je vipteovanje 1„ 2. In 3. sen temoibra.   K  vpdsovanj-u  za  prvi  letnik je treba prinesti:   1.)   rojstni  list, 2.) izpričevalo o nižjem tečajnem ali završnom i-z pita, 8) prošnjo za sprecem, kolkovaino z Din 6, 4.)  davčno potrdilo o nepo^T-eimb davtkih, na podflagi ka/terega bodo ^ne 6 septecnJbra od 11. do 12. ure plačali šoki! no tisti (e), ki bodo spTejeti (e), 5.) Din 150 vpisnine. Dne 6. septembra ob il uri bo na ra-M^lasul  deski objavljeno, klo je apredet  in  kdo  je   odklonjen. Odklenjeni bodo dobili  Izpričevala  m   vp.Bnino pri £ole&e<m slugi. — K vpisovanju »a dregi
■'tnik  je   treba  prinesti:   1.)   prijavo za vpis, koKkovano z Din 50; pj-ijave se dobe :>ri šolskem slugi za Din O.jO, 2.) izpriče valo o dovršenem prven. letniku, 30 "šolnino, ki ee bo odmerila na podlagi ^avc nega potrdila, 4j Din 100 vpisnine. — Popravni izpiti bodo dne 28., 29. ln 30. avgu sta. Razpored je razmažen na čnni deski. Prošnje  morajo  biti  vložene  do 26. avg —  Absolventi  dvorazredmih  trgovskih šol imajo pravico na dijaški rok. — Završni iaplt v septemberskem roku se bo pričel 6. septembra Ob 8. uri.
— št. Vid nad Ljubljano. Vpisovanje tukajšnno meščansko lok) se bo vršilo cki»
1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8__12.
V I. razred se bodo sprejemali učenci in učenke, ki so  dovršili 4. razred osnovan šole brez ocene slabo ali učenci višjih raz redov osnovnih šol, ki imajo v šol. izOtazu napisano da so razjed dovršili. S seboj Je treba prinesti zadnje šolsko    izpričeval'> in potrdilo davčne oblasti o višini nepo sredmih davtkov.    Za učence  državnih in shčnih uslužbencev, ki plačujejo le usluž benski davek, izdajajo potrdila uradi, pri katerih prejemajo starši plačo. Popravn: izpiti se bodo vršLli dne   30. avgusta za »'.očke, dine 31. avgusta za  leklice, vsako tarat od 8.—12. Otvoritvena služba l>ož«ja ido v torek   dne 6. septembra. Siromašn: »učenci dobijo na šoli brezplačno učne knjige, deloma tudi papir in zvezke. Natanč mejši podatki so razvidni na oelaani iesk hr veži šolskega posloptja.
_ Vpisovanje v drž. tekstilno iolo. Za
vstop v I. lebn.k se morejo prijaviti učen ci, ki imajo pogoje za vstop v višjo srednjo ali višjo strokovno šolo; (t. j. absolviran' nižjo  sredndb šolo ali  meščansko šolo z nižjim tečajnim izpitom ali kvalifikacijo, določeno po Pravilniku o delovanju, redu in pouku na 'lrž tehniških   srednjih oz. dek>vod6kih   šolah*     Popravni    izpiti se prično 51. aveusta ob 8. Prijave kandida tov za Cj letnik bo sprejemalo ravnatelj stvo 31. avgusta  in 1. septembra od 10 do 12. In od 14. do 16. Sprejemni izpit* kandidatov za I. letnik se vrše 2. septe:: *<ra od 8. do 12. Vpisovanje učencev bo za ►ba letnika 5. septemJbTa od 8. do 12. Pr vpisovanju mora vsak učenec izročiti pri javn-ico s  kolkom  za 50  Din, plačati 2;' Din  za  zdravstveni  fond, predložiti potr dilo od davčne oblasti o neposrednih dav kih roditeljev oz. o svojih davkih) In pila čati odmerjeno   šolnino,    plačati 50 Dii kavcije za čuvanje šolskega inventarja \v učnega materijala. Redni šolski  pouk se prione dne 5. septembra ob 14.
Resnico govoreči lažnjivec
Originalen novinar, ki zna spretno izrabljati razne neverjetne dogodke
Kam naj se obrne Hrastnik?
Ali naj se odcepi od trboveljske občine in priključi dolskl afi ne
V mestu Santa Rose v Kaliforniji živi mož, ki ga proglašajo dan za dnem tisoči čitateljev novin za premetenega lažnjivca, sleparja, falota itd. Toda Robert Ripley, kakor se piše ta originalni mož, se prav nič ne zmeni za zlobne jezike, temveč mirno služi denar na pošten, četudi originalen način. Dan za dnem priobčujejo mnogi listi njegove članke, ki zna Riplev z njimi presenetiti či: atelje, ker jim opisuje v vsakem članku novo presenetljivo odkritje. In vsak izum se zdi na prvi pogled debela laž. Zato ljudje v pismih ali pa javno napadajo Ripleya kot rnistifikatorja in lažnjivca. Končno ima pa vedno Riplev prav in v naslednjem članku prepriča o tem tudi svoje presenečene čitatelje.
Tako je takoj po znamenitem Lind-berghovem poletu čez Atlantski ocean objavil v svojih listih vest, da Lind-bergh ne zasluži tolike slave, ker je po vrsti že 67. človek, ki se mu je posrečil prekooceanski polet. Trditi nekaj takega je pomenilo nečuveno žalitev ameriškega narodnega junaka. Kako to, da bi priljubljeni Lindy ne bil prvi? Menda Ripley še nikoli ni dobil toliko ogorčenih pisem in listi niso bili še nikoli tako polni srdith napadov nanj, kakor po tem odkritju. In kakor vedno, je tudi to pot mož dokazal, da je pisal golo resnico.
Takoj v prihodnjih številkah vseh li-
stov je bilo objavljeno naslednje pojasnilo: »Leta 1919 sta preletela letalca Alcoock in Brown z Nove Fundlandije na Irsko z angleškim zrakoplovom R 34. Posadka je štela 31 mož. Leta 1922 je pa bilo na Zeppelinu ZR 111, ki je dobil pozneje ime Los Angeles, 33 mož. To je skupaj 66 ljudi in tako je bil Lindbergh 67., ki je preletel ocean. Lindberghu seveda s tem odkritjem Ripley ni napravil nobene škode, niti ni zasenčil njegove slave, prav je pa le imel.
In takih trdih orehov servira Riplev svojim čitateljem mnogo. Tako je nekoč dokazal, da sveta rimska država ni bila niti sveta, niti rimska in da sploh ni bila država. Drugič zopet je prepričal svoje čitatelje, da panamski klobuki ne izvirajo iz Paname, temveč iz Ecuadora in iz Peru, da je imel saški kralj Avgust Silni 354 otrok, da je veljalo odkritje Amerike 7296 dolarjev itd. Tako preseneča svoje čitatelje, ki pa njegove članke zelo radi čitajo in nestrpno pričakujejo, kdaj se zopet pojavi v novinah kakšna »laž« resnicoljubnega lažnjivca.
Vsak Ripleyev članek ima naslov »Verjemite aH ne«. Gotovo je na svetu zelo malo novinarjev, ki bi imeli pri rokah tako neizčrpno zalogo neverjetnih dogodkov in ki bi jih znali tako spretno izrabiti, kakor kalifornijski resnico govoreči lažnjivec Robert Riplev.
potrebno, da bi dobili divji zakoni zakonito podlago. S poroko 52 parov združene stroške nosi mestna občina, poleg tega so pa dobili vsi novoporočenci od mesta poročna darila.
Bivša avstrijska cesarica
Žita
se mudi zdaj v Franciji. Na sliki jo vidimo v spremstvu nadvojvodinje Adolaide, ko odhaja iz cerkve. V Parizu Je Žita gost svojega brata princa Sbcta Bourbonskega
Najkrajša zakonska zveza
271etna Japonka iz Nabe blizu znanega pristanišča Kobe in mlad igralec sta nehote postala junaka najkrajše zakonske zveze na svetu. Njun zakon je trajal kljub tradicionalnemu poljubu pred uradom samo 7 minut in v naslednjih 20 minutah je pa pomotoma poljub! jena nevesta že odjadrala znova v zakonsko pristanišče to pot s svojim pravim ženinom. Nov svetovni rekord najkrajše zakonske zveze je zakrivila zamenjava ženinov. Uradnik urada za sklepanje zakondov je namreč pomotoma poročil nevesto z drugim ženinom. Na Japonskem prihajajo namreč neveste v urad z gosto zastrtimi obrazi in šele po poročnih obredih odgrne mladi mož svoji ženi obraz, da jo po starem običaju poljubi.
Ženin med poročnimi obredi ni opazil zamenjave, še manj jo je pa opazila zbegana nevesta, šele, ko sta z dolgim poljubom zapečatila zakonsko zvezo, so svatje vsi prestrašeni opa-ziH, da je uradnik zenrina zamenjal. Uradnik je bil takoj pripravljen zakonca ločiti in združiti nevesto s pravim ženinom. Tako se je tudi zgodilo in čez pol ure je bila pomota popravljena. Pač pa uradnik ni mogel preklicati poljuba, ki ga je bida dobila nevesta tudi pomotoma.
Nedelja, 20. avgusta.
8.15: Iz današnjih dnevnikov. 8.30: Gimnastika (Marijan Dobovšek). 9.: Versko predavanje. 9.30: Prenos iz franč. cerkve. 10.00: Potovanje po Evropi in tujski promet (prof. šest). 10.30: Pasivizem in akti-vizem (E. Boje). 11.00: Radio orkester. 12.: Napoved časa, nato reproducirana glasba 13.00: Vremenska napoved 15.00: Kmetijska ura (dipl. agr. Jamnik). 15.30: Zabavna ura g. Razbergerja. 16.30: Radio orkester. 18.00: Napoved večernega programa. 20.00: Pevski solističen koncert gdč. Majdičeve. 20.45: Radio orkester. 21.30: Čas poročila. 22.: Radio jazz. 23.: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 21. avgusta.
IZ 15: Reproducirana glasba. 12.45: Novice iz današnjih dnevnikov. 13.: Časovna in vremenska napoved. 13.03: Reproducirana glasba 13.30: Napoved popoldanskega programa 19.: Radio orkester. 20.: Ljubljanski muzej (Kozlevčar) — esperanto. 20.30: Prenos iz Zagreba. 22.30: Poročila »Avale«, časovna napoved. 23.: Napoved programa za naslednji dan.
Torek, 22. avgusta.
12.15: Reproducirana glasba. 12.45: Novice iz današnjih dnevnikov. 13.: Časovna in vremenska napoved. 13.03: Reproducirana glasba 13.30: Napoved popoldanskega programa. 19.: Radio orkester. 20.: Afriška verstva (F. Terseglav). 20.30: Duetni koncert (g. Zivko in gdč. Vedralova). 21.15: Kupleti (g. Bučar Danilo). 21.45: Radto-orkester. 23.: Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 23. avgusta.
12.15: Reproducirana glasba. 12.45: Novice iz današnjih dnevnikov. 13.: Reproducirana glasba. 13.03: Napoved popoldanskega programa. 19.: Radio orkester. 19.30: Literarna ura (g. Lipah). 20.: Koncert g. Miličevića, poje sevdalinke. 20.45: Radio orkester. 21.30: Cas, poročila »Avale« in vremenska napoved. 22.30: Angleške plošče. 23.: Napoved za naslednji dan. Četrtek, 24. avgusta.
12.15: Reproducirana glasba 12.45: No vice iz današnjih dnevnikov. 13.: Časovna in vremenska napoved. 13.03: Reproducirana glasba. 13.30: Napoved programa za naslednji dan. 19.: Radio orkester. 20.: Slovaška ura. 20.30: Prenos opernega orkestra iz Rogaške Slatine. 21.35: Solističen koncert ge. Zlate Gjungjenac. primadone ljubljanske opere. 22.15: Radio orkester. 23.: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 25. avgusta.
12.15: Reproducirana glasba. 12.45: Novice iz današnjih dnevnikov. 13.: Časovna in vremenska napoved. 13.03: Reproducirana glasba- 13.30: Napoved programa za naslednji dan. 19.: Radio orkester. 20. Slike iz narave (Joža Herfort). 20.30: Prenos iz Beograda. 22.30: Plošče. 23.: Napoved programa za naslednji dan.
Hrastnik, 18. avgusta.
Največja podeželska občina dravske banovine je danes občina Trbovlje. Z vsemi okoliškimi naselji, ki so zdaj v njenem sestavu, šteje blizu 18.000 duš. Čeprav so ti kraji v občini Trbovlje, vendar so zemljepisno popolnoma ločeni od nje. V sestav trboveljske občine spada tudi Hrastnik, ki šteje 4000 prebivalcev.
Hrastnik je sam zase okrog 6 km dolga kotlina, ločena od Trbovelj po visokem gričevju. Spaja ga s Trbovljami nad 10 km dolga serpentinasta avtomobilska cesta. Zaradi prevelike oddaljenosti in velikega števila prebivalstva, je bila ustanovljena v Hrastniku ekspozitura občine Trbovlje. V Hrastniku je podžupan ki vodi vse občinske posle s pomočjo tajnika.
V zadnjem času pa, odkar je bil izdan novi zakon o občinah, se vodi živahna akcija za to, da bi se Hrastnik odcepil od Trbovelj in prikjučil sosedni kmečki občini Dol pri Hrastniku. Akcija za odcepitev ni nova, saj je znano, da je takoj po prevratu tukajšnja industrija, predvsem TPD, kemična tovarna in steklarna želela in predlagala ustanovitev samostojne hrastniške občine oziroma združene z dolsko občino. Danes pa so prilike popolnoma drugačne.
Ker so mnenja deljena, se vrše na vseh straneh sestanki in ankete, pošiljajo se deputacije na banovino, ki utemeljujejo ene odcepitev. druc»e pa zagovarjaio stanje kot ie danes. Proti odceoitvi ie predvsem TPD. kemična in steklarna, tore i glavni davkoplačevalci. Enako i*1 proti odcepitvi večina obrtništva in trgovcev Odcepitvi so nasprotne tudi Trbovlje same. dočim jo zagovarja in zahteva občina Dol. ki bi s pripojitvijo Hrastnika narasla na okroglo 8000 prebivalcev, a kar ie glavno, dobila bi v današnjo popolnoma kmečko občino vso hrastniško industrijo in s tem seveda tudi povečanje dohodkov.
Ena kot druga stran navaja dokaze, s katerimi utemeljuje koristi oziroma škodo, ki jo ima Hrastnik danes, ko je v veliki trboveljski občini.
Priznati se mora. da je trboveljska občina z dohodki, ki jih je imela in ki jih ima deloma še danes, lahko mnogo več napravila, kot bi mogel napraviti Hrastnik sam. ako bi bil v sestavu dolske občine. Toda pod trboveljsko občino  ki se danes
Iz Celja
_c Predavanje o sadjarstvu bo priredila sadjarska podružnica v Celju v nedeljo 20. t. m. ob 16. pri posestniku g. Domu v Zagradu pri Celju.
_c Klub pravoslavnih Slovencev v Celju objavlja, da so prestopili iz rimskokatoliške v pravoslavno vero naslednji gg. in ge.: Marko KruŠič, Zora Krušičeva, Konrad Gorenjak, Neža Gorenjakova in Vladimir Jaklič.
—c Dve nesreči pri delu. V četrtek 17. t m. zjutraj je v hlevu posestnice Pospe-hove v Kasazah pri PetrovČah pri krmljenju brcnil konj 20-letnega delavca Konrada Kozovinca v trebuh in ga težko poškodoval. V Rogaški Slatini je istega dne stroj zgrabil 17-letnega ključavničarskega vajenca Ivana Pelka s Sp. Sečovega za desnico in mu zmečkal kazalec. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici.
—c še ena nogometna tekma. Razen prijateljske nogometne tekme med kombiniranim moštvom SK Celja in SK Šoštanjem, ki se bo pričela v nedeljo 20. t. m. ob pol 10. dopoldne na Glaziji, bo ob 17. istotam tudi prijateljska tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Prvo tekmo bo sodil g. Seitl, druga pa g. Ochs iz Celja.
—c Izguba in najdba. V četrtek 17. t. m. med 16. in 18. je bila na poti od Seid-lovega studenca do Lise izgubljena okrog 700 Din vredna moška srebrna tula ura z verižico, v petek 18. t m. zjutraj pa je bila na Glavnem trgu najdena rjava aktovka z zdravniškimi potrebščinami.
—c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 25. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
—c Sokolske tekme v odbojki med moškim naraščajem iz Šoštanja in Celja ter člani iz Celja se bodo pričele v nedeljo 20. t. m. ob 9. dopoldne na dvorišču mestne narodne šole v Celju. Tekme bodo gotovo zanimive in je izid zelo negotov.
Iz Novega mesta
_ Še nekaj zanimivosti. Tkalnica preprog drinske banovine v Sarajevu prir-flj v petek in soboto dvodnevno razstavo sa_ rajevskiih preprog v osnovni soli. Vsto^ je proet. Naročila »prejem na 24 mesečnih obrokov brez vsakega naplačila Preproge so zelo poceni- Velikost 900/200 Din 750, 200/300 _ Din 3000. Meeečma odplačala od 50 do 125 Din. Novume&čaaii bolo teh preprog gotovo mnogo pokupili, če imajo kaj denarja, seveda.
_ Esperantski večer In ie marsikaj. V
sredo zvečer se je vršilo v Sokolskem do. mu predavanje >inženjersJa€ Kola Ajavi o Afriki v esperantu seveda. Na senzacionalno predavanje je opozoril Novomesčane inženjer Kola Ajayi s tem, da je dan ipo-preje pridno promenlral po glavnem trgu, pokazal pa se je tudi na kopališču na Loki, kjer je vzbujal splošno pozornost
_ pri damskem 6vetu seveda Senzacija
je bila Se večja, ko so začeli krožiti po Novem mestu letaki, na kateri je bil označen kot prevajalec esperanta Književnik Damjan Vahen. Mladeniča so opazovali v frančiškanski cerkvi, kjer je klečal celo uro in moMl iz molitvenika. Samo ob sebi razumlrjivo, da je »bil takoj 'udi on v ospredju javnega zanimanja. Za esperantski večer tedad dovolj zanimanja. In veo-lar je bil slab obisk. Tudi esperanto s črncem ne vleče. Komaj nekaj zastopnic ženskega spola. Predavanje pa tako, da se čudimo še temu obisku. To, kar smo slišah, je bilo, kakor, da se delata predavatelja norca iz nas. Nesaj Jih je bilo, ki so se spogledovali, Češ, pošteno smo nasedli. L*rugim — ženskam namreč — pa je bil črnec močno všeč. Zdaj pa beremo. 1 ot nekakšen epilog v :. Slovencu<, si Je tokrat boljše informiran od nas, tole >po-aorilo: Poze pred pustolovcem! V No vem meefcu se je te dni mudil neki D. V. bz Ldubfluane. V., ki ima za seboj že pre-
protivi odcepitvi Hrastnika, ne smemo razumeti samega trga Trbovlje, saj je znano, da so glavni vir oziroma zlata jama občine — Vode, sedež TPD. Mnogo manj prispeva k dohodkom občine trg Trbovlje, kot pa industrijski Hrastnik.
Vendar so kljub temu dajatve Hrastni ka, čeprav so velike, skoro polovico manjše, kot pa so investicije za javna dela in zneski, ki so bili dani posameznim ustano vam v Hrastniku s strani občine Trbovlje.
Ako bi se danes Hrastnik odcepil in pri ključil občini Dol, bi Hrastnik izgubil Ti< naprave kulturnega in socijalnega značaja, ki so mu zdaj na razpolago. Nadalje se je bati, da ne bi TPD izpolnila napovedi, da bi morala v primeru odcepitve opustiti obratovanje v Hrastniku, ker ni pripravljena prevzeti oziroma plačevati večjih občinskih doklad kot jih danes plačuje. Občinske doklade bi v primeru odcepitve od Trbovelj in pripojitve k Dolu, narasle za ca 50 odstotkov. Pri vsem tem p« bi dolska občina ne mogla nuditi one podpore, kot jo nudijo Trbovlje. Glede na bodočnost, ki pa je še daleč, bi bil morda ta korak pameten in koristen, toda v razmerah ka kršne danes vladajo v rudarskih revirjih, je izguba ali zmanjšanje kakršnihkoli zneskov pretežka za prebivalstvo.
Četudi ne bi bilo vseh teh razlogov, ki govore proti, se mora upoštevati tudi to. da je tudi Dol od Hrastnika oddaljen približno eno uro in bi bile izgube na času lc malo manjše. Ker s tem seveda odpade tudi dejstvo o boljši in krajši zvezi, ki bi bilo odločilno za odcepitev.
Vsekakor se bo morala zadeva Hrastnika in njegove pripadnosti kmalu urediti, ker smo najbrže tudi v dravski banovini pred občinskimi volitvami.
Zato bi bilo pravilno, da o stvari odloča večina prizadetega prebivalstva, in naj pač ono samo odloča o svoji usodi. Na vse zadnje bi bilo celo bolje ako se odcepitev reg izvede, da ostane občina v Hrastniku, ki je večji in kjer je vsa industrija. Ne zdi se nam pa pravilna namera TPD. ker so dobrine in dohodki sad in delo prebivalstva, oziroma našega rudarja.
Pri odločitvi naj pač merodajni gledajo na korist splošnosti, ne pa na želje posameznikov, ker samo v tem primeru bo odločitev pravilna in koristna.
cey naivnih pustolovskih podvigov, se je v Novem mestu prikazal v semeniSki obde-kl, se izdajal za bogoalovca v tretjem let nikai in nabiral okrog prds^vke za alma nah >Utrinkic, ki da ga bodo izdali v Je s en i  ljubljanski bogoslovo!.    Svarimo vse gg. duhovnike in druge pred njim, ker je deoko kljub svojim mladim letom *e prefrigan pustolovec.
_ Koncert >Sloge<. Naši vrli Železni carji ki se marljivo udetfstvujejo v luk podružnici >Sloge<, prirede v nedi'je 2C. k m. ob 15.30 uri na obsežnem Ferl Zicovem vrtu, koncert godbe in peviskeg'-i abora >Sloge* iz LJubljane.
— Izlet v Črnomelj. V nedeljo 20. t m. priredi naš SK Elan Izlet v Crn^molJ / avtobusom. Izlet bo združen z nogometne in plavalno temino z SK Belo-Krajino. Ker je Črnomelj priljubljeno izJetno msffto ln da se podpre naš klub z >drukanjeim€! se vabijo športniki k čim večji udeležb) Vožnja z avtobusom v obe smeri atane 20 Din. Postanek bo v Metliki, na veliki sokolski prireditvi. Prijave za Izlet sprejema trgovina g. »Ivana Medica. Odhod Iz Novega mosta ob 12. url s trga Kraljevi ča Petra.
— 2.vinski sejem, ki se Je vred / četrtek na šmihel-etopškem sejcnleou na Drski, Je bil živa priča nadvse slab'h gospodarskih razmer, Popraševanja »o bUa le za krave - mlekarice, katerih je bilo postavljenih na sejmišču samo nekaj gilav Najboljša mlekarica je bila prodaua za celih 1400 Din. Ostale od 700 do 1000 Din. Rejene vole so plačevali teg od DLn 4—6, toda tudi teh je bilo mak). Ostala — slobo rejena živina nI šla v denar.
Iz Črnomlja
— Učiteljskega zborovanja, ki se vrši te dni v Ljubljani, se udeležuje tudi več belokranjskih učiteljev, pristašev JNS.
— Novo šolsko leto že trka na vrata, kljub temu pa še precej učiteljskih mest v naših krajih ni zasedenih, četudi nad 600 učiteljev v naši banovini zastonj čaka na košček kruha. V Mariboru letos prvi razred učiteljišča sploh ne bo odprt, ker so v skrbeh, kam s tako velikim številom učiteljskih abiturijentov.
— Plat zvona v Novi Lipi je v torek zvečer klical na pomoč. Cez 2eželj blizu Vinice so se privalili temni oblaki, da ie grmelo in se bliskalo po vsej okolici. V 5. km od Vinice oddaljeni Novi Lipi je strela udarila v staro jablano, jo podrla in preskočila na hišo gospodarja Franko-viča, ki se je takoj vnela. Gasilski rog je sicer kmalu zbral požrtvovalne gasilce, vendar pa >e bilo gašenje kljub največjemu trudu skoraj brez pomena, ker je zaradi viharnega vremena hiša z gospodarskimi poslopji pogorela do tal. Sama hiša je bila nova, ker je istemu posetniku stara pred leti pogorela. Živino so iz hleva rešili, vendar pa sta se pripetili dve nesreči. Eden reševalcev je padel z lestve, pa se j« pTe-cej poškodoval, drugemu pa je padel na noge goreč tram in ga enako občutno ranil. Nesreča je toliko hujša, ker posestnik Frankovič ni bil zavarovan za pravo VTed-nost, nego le za nekaj tisočakov, kar mu stvarne škode niti od daleč ne more povrniti. Ta primer je zopet pokazal, kako nujno bi bilo obvezno zavarovanje kmetskih domov, ker je sicer ubogi pogorelec navezan na miloščino in drobtine drugih. Viharno vreme je pa tudi sicer škodovalo nasadom, pa je zlasti po vinogradih in v sadovnjakih polomilo precej trt in drevja.
— Svinjske kuge smo imeli v zadnjih časih v našem srezu zopet nekaj primerov. Prineso jo večinoma naši kmetje iz drugih krajev, kjer kupujejo svinje, da jih potem čez leto doma hranijo in jeseni z malim dobičkom prodajo Bila bi pri takih kup Čijah potrebna največja obzirnost.
— Občinsko trošarino je razpisala tud1 občina Kot v našem srezu, in sicer od 100 I vina in 100 1 vinskega mošta po 100 Din od 100 l piva 60 Din, od hI stopnje alko bolnih tekočin 5 Din, od goveda nad 1 If tom 40 Din. pod 1 letom 30 Din. od prr šiča 25 Din, drobnice 10 Din in od Mr" ' uvoženega mesa vseh vrst 50 Din
Beg pred vročino
Slika nam kaže, kako skačejo Parižani s stebra pod mostom v hladno vodo
Som pohrustal
ribičem ribe
Italijanski listi poročajo iz Spezzie o razburljivem doživetju ribičev, ki so imeli opraviti s požrešnim morskim somom. Danes teden ponoči se je odpeljala skupina ribičev z veliko ribiško ladjo iz Riomaggiore na lov. Ob svitu močnih acetilenk so vrgli mreže pod rtičem Montenero in z veseljem opazovali, kako so polnijo z ujetimi ribami. Naenkrat je pa menda močna svetloba privabila orjaškega, dobrih 5 metrov dolgega soma, ki so je nenadoma pognal iz morskih globin in se spravil nad ribe v mrežah. Ribiči so od strahu kar onemeli, pa so se kmalu za silo pomirili videč, da se som za nje sploh ne zmeni.
Ker so se pa bali za svojo kožo, so mirno gledali, kako morska pošast slastno požira ujete ribe. Skrbelo jih je samo, da bd se ladja ne prevrnila in da bi som ne hlastnil po njih. Će smemo verjeti prestrašenim ribičem, je trajala pozna večerja nepovabljenega gosta skoraj dve uri. Ko je pohrustal vse ujete ribe, je mirno nadaljeval svojo pot, ribiči so si pa seveda globoko oddahnili
Človeške kurioznosti
Na eni pariških kikiik je rodila mlar-da delavska žena te dni dečka, ki mu sega brada do pns. Tudi gl a vi ca je gosto poraščena z lasmi. Zdravniki menijo, da je nastala v delovanju žlez začasna rnotnja, in ko bo odstranjena, bo deček brado in lase iz.gubaJ. Novorojenček je čudovito podoben palčku Nekaj slionega so imela pred dvema letoma v Rio de Janeim, kjer je neka žena rodila sinčka, ki je imel prav košate m dolge torke.
Druga zanimivost so otroci prežvekovalci. Najnovejši primer take spake so imeli na Kliniki v Curinu, kjer so ugotovili zdravniki prežvekovanje kot vzrok naglega pešanja nekega dojenčka. Ko so kirurgičnim petom preprečili, da se hrana ni več vračala iz želodca v usta, je novorojenček okreval. Taki primera so pri ljudeh zelo redki in v nasprotju s prežvekovalci v živalskem svetu skoraj vedno bolezenski pojav, ki ima svoj vzrok v požiralniku. Znanstveno se imenuje ta pojav meri-cizem.
Med človeške kur i jo zn ost i spadajo tudi ljudje, ki imajo že ob rojstvu vse zobe. Tak primer so imeh' nedavno v neki albanski vasi. Na svet pa pridejo tudi ijudje. ki jim nikoli ne zrasto zobje. Toda doslej so znani samo trije taki primeri. Prvi je bil v 2. stoletju živeči bizarrtinski kralievski sin Brus-:as. ki ie ime1 v zgornji čelnisti na-^stu z^b sarn-rv <v^k koščen pas. Dru-
XTovek brez zob ie bil asirski kralj
Pvrrhus, v tretjem primeru je pa šlo za •žensko, ki je živela v 17. stoletju v Linoo-linu v Angliji in ki tudi ni imela zob, kakor pocroča napis na njenem nagrobnem spomeniku.
Tragedija študentovske ljubezni
V Moravski Ostravi se je odigrala v četrtek zjutraj pretresljiva ljubavna tragedija, V bolnici je umrl 19 letni slušatelj trgovske akademije Karel Dohnal, ki je podlegel zastrupljenju z arzenom, student ni hotel povedati, zakaj se je zastrupil. Preiskava je pa dognala, da je zahajal Dohnal k 34 letni omoženi Štefaniji Selesovi. Policija je odšla tudi na njeno stanovanje, kjer je zagledala grozen prizor. Selesova je ležala na otomani v spalnici, desno roko je imela prerezano v zapestju in iz globoke rane je še curljala kri. Nesrečnica je bila že mrtva. Poklicali so zdravnico, ki je ugotovila, da se je Selesova najprej zastrupila, potem, ko je bila še onesveščena. ji je pa najbrž študent prerezal v zapestju roko.
Tragedija je tem pretresljivejša, ker je bil mož Selesove, nedavno vpokojeni uradnik Vitkoviških železarn s svojim 14 letnim sinčkom in 16 letno hčerko, že več tednov na počitnicah. Sosedje pripovedujejo, da sta živela Selesova tiho in skromno. Niti studentova mati ni vedela povedati, kaj je pognalo sina v obup. Selesova je zapustila pismo na svojo sestro, ki je iz njega razvidno, da gre za samomor. Moža so o tragediji obvestili in takoj se je vrnil v Moravsko Ostravo. Mož pravi, da je vsaka ljubavna zveza med smrtjo njegove žene in smrtjo študenta Dohnala izključena.
Svetovno kolesarsko prvenstvo
Svetovno kolesarsko prvenstvo za amaterje si je pridobil v Parizu Holandec van Eg-mund, ki je prehitel Francoza Ulricha. Slika nam kaže zmagovalca na cilju
52 parov naenkrat pred oltarjem
V koloniji siromakov v predmestju Budimpešte so imeli te dni redko svečanost, praznovali so poroko 52 parov, ki so živeli doslej v barakah v divjem zakonu. Vsi imajo že mnogo otrok, ki so šli s starši v dolgi procesiji pred oltar, kjer je duhovnik poročil vseh 52 parov naenkrat. Kaj takega svet menda še ni videl in razumljivo je, da se je nabralo v cerkvi mnogo radovednežev, Id so hoteli videti novoporočence skupaj z njihovim potomstvo.
2e več let si je budimpeštanska mestna občina belila glave s temi barakarji, ki so med njimi večinoma mestni reveži in berači. Končno je magistrat sporazumno s cerkveno oblastjo ukrenil vse
■
Deci za šolo - čevlje a*****
A. U tnr»ery:
U9
(Dve siroti
Stanuje tu bMzu ... Poglejte, tam pri ograji, tam vidite rdeča vrata in to j> Frochardkina bajta.
Potem jo je pa pogledala in pripomnila presenečeno:
— Kaj poznate to starko?... Pa ji vendar ne mislite dati miloščine? Ni je potrebna tako kakor mi, ki smo brez staršev in brez kruha. Glejte, gospa, moji bratci in sestrice že od včeraj zjutraj niso ničesar jedli.
Vsi otroci so prihiteli k njima, ob-stopili Henriko in začeli znova moledovati.
In tako je prišla Henrika z gručo otrok do bajte z rdečimi vrati.
V Fro<±ardkinem brlogu se ni bik) nič izpremenilo od dneva, ko smo videli, kako je stara beračica siprejela pod streho slepo siroto.
Spominjamo se, da je zaprla ubogo Luizo na podstrešje, kjer je trpela glad in hlad, dokler se vsa izčrpana ni uklonila starkini volji.
Pa niti potem,  ko se je uklonila,
niso ravnali z njo mnogo lepše. Stara beračica ji ni privoščila miru, temveč jo je v»ačila od ranega jutra do poznega večera po mestu.
Ubogo dekle je moralo stati po cele ure v snegu ali v zmrzujočem blatu in prositi mimoidoče vbogajme.
Potem je morala hoditi od okraja do okraja s svojo krvnico in prepevati, kar so ji dale moči.
Toda Luiza ni dolgo tarnala.
Kaj se ji je moglo še obetan na tem svetu? V praznih nadah, da jo bo Henrika zopet našla, so minevali dnevi in meseci; toda težko pričakovane Henrike ni bilo od nikoder.
Zaman se je tolažila, da ni mogoče, da bi je Henrika s pomočjo obiasti ne mogla najti. Ker pa o Henriki le ni bilo duha ne sluha, je mislila, da je odpotovala iz Pariza ali da so tudi njo zaprli; bala se ie celo, da je njena sestra že mrtva.
V vsakem teh primerov se je videla obsojeno za vse življenje v Frochard-kinih krempljih. Odtod udanost v voljo božjo, ki jo je opažal Peter pri svoji varovanki.
Toda budnemu brusačevemu očesu ni ušlo, da slepa sirota od dne do dne bolj hira.
Njen   obraz je bil  postal bolestno
bled, kar je pričalo, da smrt počasi toda zanesljivo opravlja svoje delo. Oči je imela globoko udrte. Na rokah se ji je poznala vsaka kost in vsak sklep.
In vrlega fanta je bolel pogled na trpečo, hirajočo siroto, ker ji ni mogel pomagati; vedel je sicer, da mu zaupa in da bi ga ubogala kot prijatelja, pa si ni upal svetovati ji, naj bo potrpežljiva in pogumna.
Sicer pa — kaj je bil on sam in kakšen vpliv bi mogel imeti na svojo kruto mater in brezvestnega brata?
Gotovo je storil vse, kar fe mogel, da bi omehčal Jakobovo kruto ravnanje s slepo siroto. Spominjamo se, da se je bil nekoč za hip zdramil v njem celo pogum in da si je drznil reči Jakobu, da noče biti zasmehovan vpričo Luize. Toda posledica tega pogumnega koraka še daleč ni bila taka. kakor je pričakoval brusač.
Jakob se je malo ponorčeval iz njega, potem je pa postal po stari navadi surov in mu je odločno prepovedal brigati se za slepo siroto.
Kričal je in gledal Petra tako srdito, da se je ubožec kar tresel.
— Prepovedujem ti laziti za njo; prepovedujem ti misliti na njo.
V Jakobovem pogledu je bilo nekaj več kot grožnja. Peter je videl v njem
tudi poželjivost, kot da se je brez-vestnež zagledal v ubogo dekle. Ln Petru je zavrela kri v žilah.
Pri misli, da bi utegnil Jakob zlorabiti svojo moč proti slabotnemu bitju, da bi postalo ubogo dekle žrtev krutega pohotneža in da bi stara ploskala ostudnemu nasilju, se je polaščala Petra divja jeza.
Toda gorje! Bil je kmalu prisiljen izbiti si iz glave drzno misel, da bo branil Luizo.
Ne samo da bi ga Jakob z enim udarcem pobil na tla, temveč bi pahnil v nesrečo še Luizo. Predobro je poznal svojega brata.
Vedel je, da je Jakob suženj strasti in mu ni nič na svetu sveto. In v strahu za Luizo se mu je zdelo, da je ravnal neprevidno že ko je zdramil bratovo ljubosumnost in se izdal, da je zaljubljen v Luizo.
In vračal se je nemudoma domov, čim je bilo njegovo delo končano. Včasih je stopil celo podnevi v Looirci-nesko ulico pogledat, da-li se Jakob slučajno ni vrnil domov.
Toda vsa ta čuječnost je ostala brezuspešna iffi Peter je moral hočeš nočeš priznati, da bi bila Luiza izročena na milost in nemilost brezsrčnemu Jakobu, čim bi ga prignala pohot-
nost k nji.
Na drugi strani pa Peter ni točne vedel, kako gleda njegov brat na Luizo. Upal je še, da je v družbi svojih razuzdanih pajdašev pozabil na njo
Toda dokaza ni imel, da je res tako. Kako zvedeti za Jakobove naklepe? Ali bi ne zdramil s tem njegove pohotnosti, ki zdaj morda drem$e?
Take misli so rojile Petru po glavi in mu težile že itak težko življenje. Cez dan je hodil večinoma po tistih okrajih, kjer je njegova mati beračila. Pomoči je zaspal šele, ko je bil že tako utrujen, da ni mogel več stati na nogah in se je sesedel v kot na cunje, kjer je imel ležišče.
Vendar se mu je pa zdelo, da ta položaj ne more doigo trajati in da se mora nemudoma odločiti, pa naj se zgodi kankoto-
In res mu je bila že strokrat šinila v glavo misel da bi pobegnil s svojo varovanko, da bi ji pomagal zbežati iz tega zanemarjenega okraja m jo odvesti na policijo, ki bi se zavzela za njo.
Toda ubogi fatrut ni imel poguma, da bi bil to storil. Bal se je, da bi se mu poskus ne izjalovil in da bi s tem nakopal ubogi žrtvi na glavo še hujše zlo.
Specilelni entel oblek
ažuriranje, pred tis k, najhitrejša postrežba najfinejše delo pr
Matek & Mikeš LJubljana
poleg hotela Štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregrinja sntlanje, izdelovanje gumbnie Vsled nalmodemejše ureditve podjetja —  -»alniž-fe cene
Najnovejši modeli avokolee. otroških m igracnib vozičkov prevoznih tridkJJev, motorjev ln šivalnih strojev. — Velika Izbira. — Najnižje cene. — Ce^i' franko.
»TRIBUNA* t. B. L_ tovarna dvokole* in otroških vozlčkoi * U BI *1 .-V NA. Karlovftka orata št
OSAMLJEN GOSPOD
soliden, se želi za izlete pridružiti manjši družbi gospodov. — Dopisi na upravo »Slov Naroda« pod šifro: »Neprisiljeno 3307«.
G DO. RUŽA na se radi poznanstva ponovno pismeno oglasi na upravo ^Slovenskega  Naroda«   pod šifro »Edina simpatična 3310«.
KUPIM
DVE IZLOŽBENI OKNI
za trgovino, z roleti, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe: Re-mic, Mirna peč. 3313
Večja množina
makitlaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Skrvensk©*« Naroda
Preselitveno naznanilo!
Cenjeno občinstvo obveščamo, da se Je
manufakturna trgovina
MARA RAMOVŠ
LJUBLJANA, preselUa iz Tavčarjeve ulice štev. 2-1. sedaj na
Sv. Petra cesto štev. 26
v prostore prejšnje tvrdke Marija Rogelj
8706
Mednarodni velesejem
3« do 10. septembra 1933
v Pragi
SVETOVNI VELESEJE
NA KATEREM SO ZASTOPANI NARODI EN DRŽAVE ZNIŽANA VOŽNJA ZA BRZO VLAKE IN NAVADNE VLAKE
Jugoslavija 25 — čehoslovaška SO — Avstrija 25 — Madžarska 25 odstotkov
Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v Cehoslovaški prej 33 %, sedaj 50 % popusta.
Pojasnila in legitimacije daje:
AJLOMA OOMPANY, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2 — CEHOSLOVAŠK1 KONZULAT — PUTNIK. Gajeva ulica (za nebotičnikom) in njegovi podružnic! »Hotel Metropol«.
>+M.€*\i o0as%<
Vsako bescaa 54> par-   Plača mm lahko  tuiU * mamkah. ta odgovor znamko 1   - Na vprašanja  brex  znamk* mm ■ ■■ ndenvnHamo       Najmanj* o&n* Ofm S*— ——■»
SLUZBL
BREZPOSELNIM
nudi zaposlenje >Expres« stroj za izdelovanje krompirjevega škroba, katerega s tem strojem lahko vsakdo doma izde luje. Stroj se izplača v enem dnevu. rezplačna pojasnila »Izdeluje Kazmer Nadj, Subo-tica,  Palmotičeva  89. 3293
BIRO »CENTRAL«
Vas ina 6, Beograd, namešča sobarice, kuharice in vse ženske posle. 3315
MLAD PEK. POMOĆNIK
išče službo__Naslov: Resman,
Zgornja Slovenska Bistrica.
3312
STANQVAH)\
TRISOBNO STANOVANJE
v II. nadstropju, Slomškova uli. ca se takoj odda. — Več pri kamnoseku A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani.
53/L
MEBLOVANO SOBO
lepo. 8olnčno oddam boljšemu gospodu v Beethovnovi ulici 4. Parter desno. Kopalnica na razpolago. Ponudbe >Pod stalen« na upravo lista -298
TRISOBNO STANOVANJE oddam za termin november v centru mesta — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3319
TRISOBNO DRUŽINSKO STANOVANJE se odda takoj. V isti hiši se odda tudi opremljena soba za samce s 1. septembrom Oboje modern komfor t! Cen trum mesta. — Poizve se v pisarni Hranilnega in posojilnega konzorcija, Gajeva ulica 9. 3316
FOTOAPARAT
malo rabljen, 6*6 X 9. prodam ali pa zamenjam za drugega 9 X 12, boljše vrste. Ponudbe A. Vidmar, Odranci, p. Beltinci, Prekmurje. 3294
ŽELEZNE DELE K ŽAGI
samici, kompletne, skoro nove, ugodno proda Gvido Ton-dolo, St. Rurpert, Dolenjsko.
3295
BRUSNICE
dobavlja Pugelnik, Libeliče-Me-ža. 3280
ZA ARHITEKTE Naprodaj je redka knjiga: An-dreas Palladius, Baukunst, Nlirnberg 1698 — Vincentius Scamozzi, Baukunst, Niirnberg 1697. — Pojasnila pri upravi »Slovenskega Naroda«. 3283
VINA
dalmatinska in štajerska na debelo in drobno od Din 4.— naprej pri buffetu »Dalmacija«, Ljubljana, Novi trg 1 3317
VINO
prodam par vagonov prvovrstnega starega ljutomerskega vina. Kot plačilo sprejemam tudi knjige mariborskih denarnih zavodov. — L L. Kuharic, Ormož. 3314
KLAVIRJI. PLANINI
prvovrstnih inozemskih Tnarpit od Din 11.000.- naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Popravlja ln uglašuje najceneje. 9/L
Klavirji!
Pianini!
Kopajte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: Bd-sendorfer, Steinvvav, Forster, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova cesta štev. 7. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov in strun
DVOSTANOVANJSKO HIŠO
novozidano, prodam, Studeno! <pri Mariboru, Bolfenkova ulica 14. 3296
GOSTDLNA
v bližini Celja se proda na krasni razgledni točki, zavetišče za izletnike in letoviščarje. K gostilni spada lepa prostorna veranda, gospodarsko poslopje, izvrstno urejen vinograd z letnim donosom 7000 do 10000 litrov vina od žlahtne trte, ki se lahko porabi v domači gostilni, zraven sadonosnik, čebelnjak, lep gozd z bukovim drevjem, približno 1000 m3 zrelega bukovega lesa za sekanje, živina, inventar, približno 100 hI vinskih sodov. Ta posestva se prodajo ali skupaj ali vsako zase: cena zmerna. — Več se izve pri J. Streinigg, Celje, Vodnikova ulica št. 7/n. 3308
PRODAM HISO
lepo zidano, pritlično, s 8 sobami, kuhinjo, podstrešno sobo, vežo, vrt s sadonosnikom, ob cesti, 5 minut od kolodvora, v najlepši legi. — Martin Ze-bec, posestnik, Poljčane, dravska banovina. 3309
PAZISO
PATHE-KAMERO
novo, 9*5 man F 3'5, ročni pogon, zamenjam za primeren fotoaparat, formata 9*6 X 6 Pavšek, Blejeka Dobrava.
3257
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A- PRESKJER, LJUBLJANA. Sv. Petra oeeta 14- 11/T
KROJENJE OBLEK
in perila, najmodernejše, poučuje v Brežicah J. Hašek. — Vpisovanje od 9. do 12. ure. — Narodni dom, Brežice. 3276
DOMAČE SALAME
prvovrstne, samo D<ri I. Buazo-lini, Ljubljana, Lingarjeva ulica («a Škofijo). 8236
NA AERODROM
vozi v nedeljo 20. avgusta od 14. (2.) popoldne vsake pol ure autobus izpred Mestnega doma, Tabora, šmartlnske ceste na letališče. — XL proga: Mestni dom, Tabor, mimo Sarabona in bolnice po Zaloški cesti skozi Moste na letališče. — Istotako je autobus na razpolago izpred Mestnega doma vsako uro in obratno pred Mestni dom. — Autobusno podjetje Grad Fran, Zgornji Kašelj. 3311
ZNAJTI SE JE TREBA VTEM TEŽKEM ČASU Mi nudimo vsakomur priliko, da zasluži — kdor hoče delati. Uredite si domačo pletamo, ker mi damo vsakomur posla, a odkupimo gotovo pleteno blago. Prejo za pletenje dobavljamo in posebej honoriramo pletenje, kar dokazujejo mnoge zahvalnice ljudi j, ki so na ta način našli zaposlenja in zaslužka. Z zaupanjem zahtevajte brezplačne prospekte od tt. Domače pletarske industrije Josip Tomažič, Maribor, Krekova 16.
55-L
LJUBLJANA, Tesarska ul. 7 (Karlovška cesta)
tvornica pohištva in patentnih lestev
priporoča vsakovrstne specialne lestve za: industrije, trgovce, obrtnike,   sadjarje, vrtnarje, aišne posestnike, gasilna društva itd. Lestve se ahko uporabljajo na vse lačine, tako da ena le »tva nadomešča šest dru gih.
Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek — Za upravo ln inaeratni del Usta: Oton Christof — Vai v Ljubljani
YJ
03
9999999999999^